OoMor tov« Beltrama oii otvoritvi gospodarske Dobro uspele volitve v odbore A. S. I.Z.Z. j Ms. »Tovariši 'tovarišice, gostje! Ob otvoritvi III. razstave gospodarske delavnosti Istrskega okrožja, dovolite, da opozorim na namen naše razstave in nekatere 'značilnosti. Razstava prikazuje 'zmogljivost ozemlja in .sposobnost naših delavnih ljudi v merilu dveh kmetijsko dobro, industrijsko manj razvitih okrajev. Zlasti sikiuša prikalzalti perspektivo in smer razvoja našega gospodarstva, ki je osnovana na večletnih izkušnjah dte-lat in podana po svoji prirodni strukturi in geografskem položaju. Z razstavo je tako- rekoč predložen na1 diskusijo široko zasnovan program, večjih gradbenih in melioracijskih del najširšim, množicam, ki so zainteresirane na tem, da se možnosti naravnih dfcibrj.n izkoristijo' na najboljši način. Fosamami objekti te zasnove so iže v delu in bodo že prihodnje Seta dali prve sadove. Razveseljiva in ze’o pomembno je dejstvo, da na letošnji razstavi sodeluje 'za 30 % več razsta-vlialcev-od '-a-mkega1 leta in da mišma rncigTi ■zaradi prostora razstaviti vseh, zte-sti obrtniških izdelkov. Ta napredek ima. svoj -glob]ji p-cm-en. Bole.g osebnega interesa, ki ne.: presega c-kv-ira zdrave ambicije iin osebnega 'zadoščenja, izraža ta< širok odziv raRstavljahcetv! z mnogovrstnimi in dobrimi proizvodi vse večjo navezanost na' ljudsko ab'ast, razumevanje- do p-otreb prebivalstva ter pravilen odnos do, nove stvarnosti, ki se razvija'. in zajetna' tako rekoč vse- produktivne .sile okrožja. Toliko-važnejši je ta moment, ker se tu stvarno izraža neločljiva povezanost, .irv bratska, skupno t treh na-rcdmotei ¡ter enotnost v ciljih. Obrtništvu, ki mru- Je določena naloga zadovoljiti potrebe prebivalstva, posveča oblast posebno pozornost in se temu primerno tudi 'zadovoljivo- rafzvija. Iz področja kmetijstva, ki je 'letos hudo prizadeto 'zaradi .suše, razstavljajo svoje pridelke zadružni kolektivi, in tudi posamezniku Zanimivo je dejstvo, da raizstav'jalci socijalističnega sektorja izkazujejo velik, pcrast, zlasti sorazmerno večjo donosnost in razširitev setvenih površin, kar dokazuje prednost kolektivne obdelave izemlje in kar bo še ttelj vzp-rdbutelo naše kmete, da razširijo obstoječe ih ustanovijo nove produktivne zadruge. Razstava nazorno prikazuje težnjo ih napore ljudske oblasti, da reši osnovni problem y kmetijstvu- na tem pod- ra ročju, to je vprašanje vade in namakalnih naprav. Široka 'zamisel dviga naše proizvodnje, (zlasti po-vrtnin. Zlasti je važno poudariti, da &o te' možnosti podhne zat-o, ker ima naše okrožje, ugodno lego in široko tržišče v Jugoslaviji. Dosedanji uspehi, ki jih nihče ne more zanikati, ne da bi jih napihovali, so toi.i doseženi prav zaitb, ker ie Jugoslavija ne samo odkupovala po solidnih cenah naše blago, ampak, ker je to «zemlje oskrbovala z vsem potrebnim, materialom- Ozemlje dobiva živahen, karakter, po'n življenja im enengij, s svetlo perspektivo' za nemoten in hiter gospodarski razvoj. Nekateri stroji jugoslovanske proizvodnje, ki jih razstavljamo, prikazujejo rastočo moč jugoslovanske- industrije, ki -bo kmalu- dajala dovolimo -število različnih strojev tudi našemu ckrolžju. Iž področja industrije razstavljamo p-oleg drugi-h zel-o važno gradbeno surovino, ki se prvič ekonomično proizvaja pri -na's, -t-o je magnezijev klo-rit, ki smo ga- letos pro-izvedri v precejanjih količinah.) Vrsta -pro zv-ciicv in -gradibene dejavnosti, zlasti 'ceme-nitni in slični izdelki, pričai'6 o naporih naših delovnih ko’ekti.vov in bod-o pripomogli k izboljšanju našega gradbeništva. 'RaizstaKra ima' namen pokazati celotno in v celoti -de O p-osamezni-k-ov ini -posameznih kolektivov, nakazati perspektivo gospodarskega razveja in že dosežene uspehe ter utrditi v deževnih ljudeh zavest svoje moči ih ponosa-. -FraV tai razstava dokazuje, da je v naših delavnih mndižTicaih dovolj sil in sposobnosti, da bodo premagate vise ovire in odločno nadaljevale po polti napredka v blagostanje. Več ko meseic dni- je že preteklo, odkar s-o še za-čei-e volitve v osnovne- odbore žena. Ker je imel vsak sektor določen dan volitev, so se te precej zavlekte. Vendar moramo pri tem ugotoviti, da naiš-e žene vme- t-o sodelujejo pri delu za- spf.osen napredek našega tjudstva. V več vaseh in mestih ,sa žene s prostovoljnim ,de]cm skoraj same uredile otroške jasli, vrtce in podobno. S' tem so si hkrati olajšate delo z otroki ter omcgočile, da se lahko ved potvečaia tudi delu za utrditev in okrepitev svoje organizacije. Ze pred' volitvami so si naše žene napovedale osebna in medsku-pimska tekmovanja. Nekatere1 osnov ne organizacije so se takoj1 z vso vnemo poprijele dela, o čemer nam, pričajo doseženi uspehi. Moramo pa' reči, da 'so pri tem nekatere organizacije zaostajale. V celoti pa so žene našega okraja v predvol-ivne-m in' medvolivnem tekmovanju dosegle- zadevo1'j-ive uspehe. Tako so opravite nad TOGO proštov«) -teih delovnih -ur pri gradnji raznih objek- Vrnila se je iz Novega Beograda 5 krat udarna italijanska delovna brigada »A. BONIFACICH , ki smo ¡o doli naši partiji« Na trgu pred nov-im hotelom v Kopru je bilo v če-tintek- 5. t. m. izredno živahno. I'z vseh strani se je zbralo več sto glave: množice. Nalposieid pa je s pesmijo in zastavami na čelu prikorakate- nad dvesto članika delovna -brigada. Zbrana množica, j d; 'brigadi 'Z navdušenjem ptokal-a- in vzklikala' za njena herojska dela pri gradnji N-civega Beograda. Da, prav iz Novega Beograda je ta brigada prispela, kjer je 2 meseca p-cmagate junaški mladini Jugoslavije v borbi za socializem. T-o -brigado, ki nosi ime -italijanskega borca- A, Bo. nifacia i-z Pirana, s-o sestavili ali -Italijani našega okrožja. Brigado so med drugimi sp-rejelli predstavniki množičnih organizacij in sekretar okajnega -komiteja tor/. Karlo Frion, ki je ob tej priložnosti spregovoril brigadirjem nekaj besed. Pre dvsem se- jiml je ea-hvaiFl za njihovo požrtvovalno delo. Tudi 'predstavnik Zveze Italijanov našega okrožja je pozdravit 'brigado. -Nato. se je komandant brigade toy. Vittorio Tinelli zahvalil množici in predstavnike«« vseh organizacij za lep «.prejem te,r pri temi delal, da se -v imenu- 77 udarnikov in 77 pohvaljenih najtepše zahvaljuje. Za tem je nadaljeval, -da je 'brigada že -pri odh-edu' iz Kopra -ob. ljubii-a naši Partiji in ljudstvu, da bo -vi; sloko- d-ržaila čaist naše1 mladine in vsega' našega' ljudstva, -zlasti pa imena, kj ga nosi brigada, »Talkoj, ko smo priš-H y Novi Beograd,« je naidaijeval -tov. komanda,nt »,smo se -z vso požrt-vovaihos-tjapoprijeli dela in tak-o žei v pr.vih -dneh presegli delovno normo od 150 do 180 %. Za- naše uspešno delo pa na-si je v prvi dekadi dela pchva',:(l' komandant ©lavnega šta-ba delovnih brigad. Trda s tem se ni,smo hoteli zadovoljiti. Naš delovni- polet je z dneva -v dan rasteli in prav zaradi tega smo 'bili v drug,; dekadi proglašeni za-, -udarno brigado. S tem, da- smo dobili naziv »Udarna -brigada«, je med našim-i -brigadirji ra itej vedno več.i i da.ovni- polet. Tako ise je- naše del-o -stop. njevalo. V tekmovanju z rv-semi brigadami na našem objektu smo si kmalu nato priborili naslov »Dvakrat udarna brigada«1. Toda to še ni 'bilo vse. Prehodno zastavico, ki -nam je bi, a dodeljena ob prv-i proglasitvi naše- brigade za .udarno, sm-o jo hoteli za vedno obdržati, in ravno zaradi tega' smo v četrti -de- kadi dete' dobili ¡nazivi »Trikrat udarna: -brigada«. - Naše delo pa ni bilo samo preseganje norm, ampak smo se prav tov, ki so okrajnega ali krajevnega pomena, O,bi:kale s-o več pionirskih kolonij v S ovenij-i in tani obdari'.e otroke. Tudi na -sirote, ranjence, na- starčke in onemogle nase žene niso pozabi e. Večkrat s-o jih, etoi kale in jimi ka-j dale. Nadalje so cča koncu šolskega letal obiskale Slovenske in italijanske osnovne á-o'e, 'gimnazije in učitelji-SŽa'.'tf5'.'C;b .te-’ !Priložnosti nagradile na.iboijše učence. -Samo žene iz Portoroža s;a -za to prispevale rnad 12 Poleg v-:e.ga so organizirate več' tisoč dinarjev. strokovnih tečajev, na katerih se izobražujejo in izpopolnjujejo: seznanjale soi se z novo vzgojo otr-ok, scidc, n m go. podinjatvam in šiv-it-stjvom: portar oižainke so same -organizira' e krojaški tečaj za žene. Zgradile in odprle so več -otroških Jasli, vrtcev m igrišč. Kaj nam vsei to dokazuje? Nedvomno, da je t-o velik prispevek naših žena1 pri vsesplošni graditvi 'boljšega življenja. Vise to so opravile v ipcedvoiivnem in medivo-liynem, tekenovainju, dai bi tako tern lepše počastite ,svoje volitve. Pa peg cimo nekoliko potek volitev, njih- izvajanje in rezultate. Te dni so :;e volitve žena1 v našem okraju zaključile-. Najprej moramo omeniti, da so iih izvedle skoraj stoodstotno. Najbolje ipa eo se pri volitvah izkaza!-a žene iz Portoroža, -Škofij, Babičev, Dekatncv i-n Marezig, toi! slo V času nekaj- minut volile stoodstotno. Omembe vredne eo 'tudi žene iz Krkavč, čeprav -sio do nedavnega' zaostajate -za drugimi. (Nadaljevanje na 3 strani), NASI MLADINCI NA GRADI LISCU NOVEGA BEOGRADA Mladinci brigade »4.. BONIFACIO« sko mladino plešejo, kolo tako posvetil,i tudi kulturnemu, idaaoška,političnemu jm fi-zkuliur-ne-mu udejstvovanju. Tako Etno si na. raznih nastopih in .tekmovanjih z -brigadami na objektu Jože Vlahovič' prib:«-:-'1 prva mesta, tako na kul turnem kakor tudi na fizkultur-nem polju. To pa je bil povod, da E-mo v pelt-i dekadi postal,i štiri,krat udarna' brigada. Pri vsem -tem nas je l-očil-o le šest dni. do zaključka naše-ga dete. Da -izpolnimo cbljutbo, ki smo si jo -zadali pred. odhadicm iz Kopra, smo tedaj vsi sklenili, da borno v teh šestih1 dneh izpolni-'i 10 dnevni plan. Kar -smo sklenili, to smo tudi storili. 10 dnevni -plan smo celo p-e-koračilihz n-eika-j odstotki. S tem pa, sr,o izponiU tudi obljubo in postali 5 krat .udarna brigada-. • v hraltskem objemu z jugoslovan- Pozdravljamo glasilo beneških Slovencev „MATAJUR" ’ 3' ctctobrai je v Čedadu, ¿zšte prva štev.lkai glasila beneških 'Sl-avencev »Matajur«. Tq je -zelo važen dogodek v '.zgodovini beneških Sčove-n-cev, ki so jim vse italijanske vlade zanikale naci-onat me pravice. List bo izhajal dvakrat na mesec. Odločno bo bramil piravi-ce beneških Stevemeev na gospodarskem in političnem torišču. ; j V svoii prvi številči prinaša list poleg drugega tudi večje števila dopisov iz vzhodne i-n zapaidme Benečije v beneškem narečju, prva stran pqj je pisarna v knjižni slovenščini. Novi lisit prav toplo pozdravljamo ih mu želimo obiloj uspehov v njegovi važni nalogi* TEKMUJMO NA ČAST VOLITEV V ODBORE SIAU Pri Sv. Antonu [Oj sn nvania ie dvig ideološke vzgoje Članstva kar pripmre k izpolnitvi planskih nalog Zadnje dnj decembra. tega. leta ¡bodo vto-l-itve v o r.cvne odbore Sij V ta namen bedo člani STAU se pripravljajo na volitve AU. V ■ svrbo teti iti za 0öxitd1 r-b tifotto,vanje, Osnovnfe" i-n sektor-“ •kn hr-ga-nizar/ije so tako1} in navdu-: šeno pri' tale na. ta predlog in te dnj imata pove od; -po vaseh in me. stih našega okraja '.zbore vo ivcev, na katerih si ’postavljajo plane dela v okviru prevzetega tektnovanja, kr bo vsebovalo kulturno, športno, or gan ‘nacij sko !*» brigadno de «vanje vrega članstva SIAU. Vre organizacije SIAiU — tako osnovne kakor sektorske in okrajne — bodo ta dva meseca tekrno- tekmovali za čjmivečjo udeležbo pri prostovoljnem .delu, za arganiz'-ra- isektbrjih,.pri čemer bodo pO.raanez-■ne baze prevrele izvedbo določene, gai števil’ a: delovnih litr iri do-očbe, koliko č’anov SIAU bo lahkžb dala vsaka baza v okrajno frontno brigado. Končno se bodo osnovne organizacije v tenii tekmovanju orga-začijsko utrdile, tako da bodo .povečale število-sestankov vseh množičnih 'organizacij .ped vodstvom SIAU, Rte^nij^I^teiniibeEe bodo tekmovale studii v tem. kdo bo lepše uredil sadež njih anganjizaicij. Pri vsem tem pa si .bodo posamezne frontne organizacije napovedale tekmovanje, ki-bo zajeto vse bazne in .sektorske ter okrajne odbore, Ce pomislimo, da bodo posamezni fcratji v tem tekmovanju organizirali poleg vsega navedenega tudi številne večerne tečaje, po it jena predavanja, študijske krožke ter ustanovil’.! rdeče kotičke, knjižnice j,td., tedaj spoznamo, kakšen pomen in .cilj bo Imela to predva iv.no dvomesečno tekmovanje. Zato se pripravimo zai to tekmovanje in tekmujmo visi ,da -bomo. v okv.iru tega izpolnili naš enoletni plan. Cim je okrajni odbor SIAU v Kopru razpija! dv-cmesečn-o tekmovanje v počastitev decembrskih volitev V osnovne odbore SIAU, so se .Sv. Antončani sestali ter /kupno iddelal i dvomesečni plan deta. Tako se v prostovoljno postavljenem p'amu zavezujejo ,da bodo do volitev dali vise molči za gradnjo zadružnega- doma. S tem v zvezi sio organ'-zirari tudi nabiralno akcijo, kakor so jo že večkrat, pri čemer so prispevali za'zadružni dom kar 330.000 dinarjev: Poleg tega vsega moramo še navesti, da so za za- družn-i dem .prispevali nad 20.000 pio.-tcv-oljnih ur. Za to tekmovanje pa se vsi člani SIAU .še nadalje .zavezujejo, da bodo delali vsak teden po en dan na zadružnem domu, dokler ga ne bodo spravi! i vfi red.. . Vsa ta dejstva, zgovorno pričajo, da Svl Antončani nočejo zaostajati v tem dvomesečnem tekmovanju, ampak so pripravljeni -storiti vse za utrditev ljudske -oblasti,- ki je simbol našega igorphdarskega in socialnega življenja. Italijani bodo imeli svoje, učiteljišče v Kopru brl jš-o počastitev jé okrajni odbor nje fro-ntovskih brigad na bazah in SIAIU >z-a- Koper fa.zplšai dv-etoeséc- vale- >za to, da povzdignejo, -pomen, volitev v odbore SIAU s .pridobivanjem jn ustanavljanj etn novih .pevskih zborov, dramskih in. fol- к. -črnih-skupin, 'šp-ortnih društev in ktobov. Sem .pada tudi organizi- аа. -.i j e izletov v Jugo. .lar/j-o in po -našem -ekrežju, branje ' istov, revij in knjig ter pridobivanje -novih ciniko-v. Skratka rečeno, -cilj dvomesečnega tekmovanja' is: dvig kulturne in ideološke vzig-oje vseh č a.noV SIA-U ter potom tega še nadrl j e stremi za' č-im. pre-išnio izpel -n-itev nalog, kj j,ih rte-,'-očal naš enc-ntirv' P an, Te naloge -o še dokaj -e’:,širne pa tuidi težavne. Toda. .zavest naših č'arcl/ -SIAU ;e že taka močna, da hočejo v tem dvomesečnem tekmo,vanju doprinesti -s prvo t-evcljni-m de'cm čim več, d-a boelo tako tj objekti pravočasno dograjeni. Pri tem se ibetsto -osnavne orgah/,zasije omejile v prvi vrsti na objekta krajci vas,ga merila, kakor so popravi'ai in zgraditev vodnjakov, . 'rad.kih i-n, zadružnih domov, ured.teiv otroških vrtcev, jasli itd- V programu .s« tud’ objekti •c-kr a j negat meri a kot razširjanje iri nicds-i-riiz-ajija ri-ža-n ke ceste, 'trž-, nilca 'm ¡ribarnica v< Kopru,, adaptacija Dijaškega d,cma v Kopru iri 'Pred dinev' so P-omjančani praznovali 1- obletnico ustanovitve kmečke delavne zadruge ».Rdeča -zvezda«. Na pro -lav-o so .povabili .tudi zadružnike Kampel-Satare in Babičev. Poleg teh je bilo na-prcrav.i tudi nad 150 kmetov z c kol Skih vari. -Tov. Benčič, ik' -je me! ob tej pr ¡’tečnosti primeren govor, je poudaril .pomen, dobrih odnosov ,ki v'adajo med ¡zadružniki iri privatniki. i ; Za-Iuiga v Pomjanu je še mlada in je .zato ,še na nizki razvojni stopnji ter ima v,.e pol no težav. Ena čani. da- tudi tokrat ne bodio zaos,taja1’.:. ampak, da bodo s svojim de-j-zm.rd teh. je tudi .pomanjkanje deloma -s V e in prece j neugoden teren. Ker je bila- vas F-omian v- Labor O .Uatoerju- ni m® že deli časa nič brali v naših listih. Čeprav je majhna vas/.ca ,so vendar njeni prebival/i še precej pcetrUcvalni,' saj so s.i sami zgradi1'i, odnosno Uredili ovoj I judsik.; dom. v katerem imajo1 sedež vseh organizacij, -čitalnico, dvnsand za prireditve itd-. Toda k i j ufa Igor n j m u-neibcm, ki so iih č-csegli, imajo v vasi .š-e mnogo raz. l:čnh de', ki jih bedo opravili v ,tem ,dvomesečnem tek-m-ovalnju. Predvsem ra tu ppitrebnai olepše-va'na deia vabi, r.-cpravliarije l-o-ka'n h ce.-l. Vodnjakov itd. Za vsa ta Sesa ipa so šiH- arti 'SIAU i'z tabor; a postavili dvomesečni plan, v katerem ,se poleg kulturnega de,'a zavaz-uiejo, -da bodo opravili. 2100 prostovoljnih delovnih -ur, , Tudi na Fjerogi Ie Fjeroige ni bilo že dalj časa si išati nobenega glasu. Toda sedaj moramo .zabeležiti nekaj dobrih stvari. Organizacija SIAU v Fie-rcigi .je sklenila, da bo izvedla dvomesečno .tekmovanje na čast volitev v odbore SIIAU. Zalto ¡si je tudi postavila p’an, v katerem se čl-a li obvezujejo, da ib-odo poslali ne kaj tovarišev v frontovrko brigado in d-a bodo v ok-viru tekmovanja 'pravili 30o .prostovoljnih delo-vn h -ur. S čilijem, da b-c-do ta plan 100% izpo-’inil'. ,in celo prekoračili, so ina-,povedali tekmovanje sosed rji vasi Pomjanu. Tekmovali bodo na obj.ktih lokal,naga značaja, t. j. pr' 'popravilu likalnih cest, vodnjake itd. Nadalje imajo namen, obn: /iti odnosno ¡zgraditi -skoraj, -na voivo ljudski dom, v kaiteresh bodo imele sedež vse -origaniizacije in 1 j -bo predstavljal kulturno in .ga poštarsko žarišče. Foi-eig tega pa si bodo v vas sami s pomočjo elektrotehnikov 'napeljal i tudi elektriko. Za Vse to bodo tekmovali s prostovoljnim ¡delom. V dvomesečnem tekmovanju NOB precej prizadeta, kajti padlo je 26 tovarišev, je to -za zadružnike danés ze'o občutno. Todal dejstvb, da so zadru,garji praznovali prv-o -obletnico, svojega obstoja, je dokaz, da ra te tudi v Pomjanu nova socialistična skupnost, k-i p-oiaiga iprve temelje za- socializacijo vasi. Veliko zanimanje neizadruižinjkov za razvoj zadruge ie vsem članom -zadruge v, vzpodbudo. Krkavčam nočejo zaostajati Kot je okrajni odbor SIA.U razpisal dvomesečno tekmovanje za počastitev vb itev v odbore SIAU, so se temu tekmovanju odzvali tudi Krkavčami, Na nedavnem množičnem, sestanku so si frantovci postavili-.plan de’a v okviru tega tekmovanja-, v katerem s^.-njed- drugim -zavezujejo-, da- bodordajvolitev opravili. ,3200 prostov-c1' .injlr.delovnih ur, pri čemer bo s,/iri oval; 400 prostov-o’ jiéev-fitonitovcey., Nadalje b-oldio, okrepili in razširili ,,svojo organizacija s 60 noVim.i člani. Prav tako se'bodo p-o-syetilr ttidi 'kulturnemu vzgoine-mra delu, da tako dvignejo kulturno in vsestransko izobrazbo - Članstva SIAU. V ta namen -bodo ustanoviti 4 čitalne skupine. 6 'študijskih krožkov ter bodo im el 25 strokovnih in političnih predavanj, pr,j katerih bodo sodelovali Vsi: frantovci. Kñkór r»> Krkavčami že večkrat s svoj ini' del cčn pokažaJ i ma raznih delovnih akci jah, tako. smo prepričani, da ne bodo tudi tokrat zaostajati, ;_i /jv' í / ri i .liti i it,iiiair bodo tehmovali pa še bodo obenem organižacijfko utrdili. Tako bodo v tem obdobju imeli 4 'inh-bžiičn-e še-stalnk-e, na katerih bodo obravnavali m-e-d druigim tudi .vprašanje razširitve organizacije. S tem si holčej-o .pridobiti več sode’avcev, .ki bi jim poma-gar pri izvajanju dvomesečnega iplaina. iPrepričani smo, da bodo. tudi tokrat Fjergižani ■izpoi'ini,l-i obljubo, kakor so jo že večkrat. Saj so zadnji mesec opravili kar 1350 prostovoljnih ur, pri 'čemer so presegli p an -za 30 %. O Sečovljah smo že. večkrat .pisali, ¡toda ne zaradi tega, ker so morebiti tamkajšnji -frontovici aktivni ali .požrtvovalni ipri raznih delovnih akcijah, ampak zaradi ve. likih in pomembnih del, ki se tu. izvajajo in ki so v korist največ samih preibivacev Sečovelj. Ce pogledamo -melioracijska de'a, ki iih tu delajo delovne -brigade in primerjamo z alktivlnoi tioi -članov SIIAU iz Sečovelj, focmo nedvomno opa-zi’i veliko razliko. Ugotoviti bolho, da so tu člani iS-IAU, ki ne dajo nikakršne aktivnosti na nobenem področju naše dejavnosti. Medtem ko hi , oni moral-i biti .v tem pogledu vizpadibuidn-iki in dati .zgled s svojim delom, tako da bi ustanoviti delovno brigado, jo razdelili na. skupine, ki naj; bi dnevno pomagale bodisi' mladinskim ali vojaškim delovnim' brigadam pri rne- Lani v aprilu so -začeli s /prvimi deli na gradnji vinske -kf.eti v Umagu. Takoj v začetku so ,pri -delu naleteli na vei ike težave, ker jim je primanjkovalo strokovnih moči, ki b.i jim delo usmerjali. Toda tudi te težave so ,kaj: kmajui premostili, ker so priskočili na pomoč novi kadri, kj s-d začeli de'o pravilno voditi. 'In v času. štirih mesecev so opravili na' tem -obej&tu- .nad 70 % vseh det. Tudi. ' zadnje čase so se končna dela naglo zaključeval a-, ka-jlti urediti so jo morati do le-tciš-nje trigatve. In tako s-o Uspeli, da so v dneh, ko se je začela trgatev, -klet odprti. pognai i- v tek, čeipirav še n; povsem dovršena. To je nova, velika, delovna izmaga -naših delavcev, odnosno delo-Vnega kolektiva, ki je tu zaposlen. Kapaciteta, te kleti % že precejšnja, saj bo lahk-o sprejela nad 100.000 ¡litrov tekočin:. Pred dnevi je bilo v Kopru otvor-jeno novo v.iš.je italijansko učiteljišče. Preprosti, vendar pomembni svečanosti .x>. med drugimi -pris-o-stvova i direktorji in profesorji italijanske in slovenske gimnazije v Kopru, č'’ani Istrskega -okrožnega ljudskega odbora tov. Girissi, predstavniki lokalnega tiska In drugi. Direktor novega učiteljišča tov. Mihovilovič je v -otvoritvenem govoru poudaril, važnost .tega novega italijanskega učiteljišča za vzg-ojo -italijanskih trak v našem okrožju. Zahvalil ®a -se ie pred lioracijskih delih, jima je to deveta briga, kakor da ,bi to ne 'bilo injim V korist. Ce pogledamo njih plan dela v tem dvomesečnem tekmovanju, bomo tudi videli velike razlike napraim tistemu, -n. pr. iz Cen. turja, v katerem .se Frontovci 'zavezujejo, da bodo opravili 800 delovnih -ur, čeprav je, lahko rečemo, najmanjša vasica- -v našem okraju-Ce rečemo, da bi v tem dvomesečnem tekmovanju: frontovci iz Sečo. velj ''ahfco opravili več kot 1000 del ovnih ur kot so v plan postavili, ne pretiravamo, ker vemo, da bi jih nemoteno opravili tudi 3000, če bi se količkaj .zavedali važnosti naše graditve. To na-j Sečovljah! vzamejo bolj! za resno, saj če bodo delali, bodo s tem koristili največ sebi! Gradbena dela te moderne vinske k.letj, je Izvedlo gradbeno podjetje »Istra gradjevno preduizeče«. Tehnična- dela pa je izvedel strokovnjak i,niž. Vanja Zanko, medtem ko je racionalizacijo komercialnega ijpd-aovairja. t-ri ie .prevoz In raz'o.žite,v grozdja,, kakor tudi vs.a dti'ai ¡z-a zai-varovanje surovine iizdelal inž. Zorko B-onačič. Ker sd na tej kleti še nekate'1 manjša končna dela, se £-'■-«=?.i sc-lektiv tega objekta zavezuje, da bodo de]a pqpo’n-cma dokončana do. prvega! maja 1951. Zveza Italijanov v Hovem gradu se pripravlja na Teden kulture V Novem gradu so že 1946. leta ustanovi' i Zvezo Italijanov. T-oda. do sedaj- je bila' vse do ,1-949. leta- vsem direktorju italijanske gimnazije .za go. tolJulbn-ost lov- Lerghi, ki jo ie nudil novoustanovi jenejnu učiteljišču. V imenu okrožnega LO je nato govoril tov. Giassi, ki je oine-ml skrb ljudske -oblasti iza razvoj i-tali. lanskega šolstva. Za tem je spregovori.. tudi d:rektor slovenske gimnazije tov. Martinc, ki je razglasil med druigim bratstlvo. ki veže italijanske i-n slovenke dijake v naši coni. Zadnji ie V,pregovoril tov. Lughi, ki se je predvsem zahvalil govornikom in ie/ izrazi] s.-voie .priznanje za .ustanovitev te res tako potrebne ustanove. Pouk na novem-italijanskem učiteljišču, se je že izačel jn g» obiskuje precejšnje število italijanskih učencev. S v. Anton Obljuba dela dolg Kmetijska zadruga- od Sv. Antona je zaprosila okrajno zadružno -poslovno zvezo, da bi j; nakazala nekaj aipina. ¡za obnovo p-odeželja, toda do danes se ni še -nihče -zbudil. Medltem ko je kmetijska zadruga v Pobegih dobi. a ,že dva kamiona apna, ga mi še nhtno nič, čeprav nam1 ga je tovariS .Strahcar obljubil. Morda ine ve, da obljuba de'’ai dolg? Vsaj 'tak je ljudski pregovor. Naši ljudje se seveda ralzlburja-jo, ker vidijo' Pobežane. kako ¡prodajajo apno, ki ga imajo nai pretek, tudi izven mrtvo rojeno dete. Lani so člani tega; društva priredili lepo in zanimivo -kulturno prireditev, ob kateri je društvo oživelo. Foklorna 'skupina,'kj je sestavljena' iz mladincev in tudi starejših, je .imela-več nastopov v Novem' gradu, Bujah, Umagu in Piranu' iri ie na nj-ih doiseigla zadovoljive uspehe. Ta sku. pi.nal se je udeležila tudi festivala italijanske kulture ina Reki. Danes šteje to društvo 174 članov, ki so večinoma .ribiči in kmetje, toda! v bodoče se bo to -število povečalo, ker se vpisujejo vedno novi člani. ZADRUŽNIKI NA KRASICI ŽE BN-O' LETO . OBDELUJEJO SKUPNO! Dne 22. septellbra je preteklo eno leto/ odkar so ustanovili kmečko delovno zadrugo »Slobodai« v Kra-šiu. Ob tej priliki so.čfami zadruge priredili veliko slavnost in to zaradi uspehov, ki so jih v enem letu 'skupnega igos.podar.ienia dosegli. iDa/nes šteje zadruga' 62 družin, k.i ¡posedujejo kupno -270 ha' zemlje. Na deetine gi'aV .goveje živine imajo Vi več zadružnih -hlevih. Zadruž-, podobno. V Pomigni so slavili I. obletnico ustanovitve m delovne zai Kako bodo tekmovali v Sičovljah svojega K-LO. Vaščani V vinski kleti v Umagu so začeli delati — — — Sobota, 7. oíkfcoibra 1950. »ISTRSKI TEDNIK« Kako- (Letuje* ldu& Ljudske tekmice k Vitanu Poleg drugih težkoč .se je pojavilo Organizacija Ljudske tehnike* se uspešno razvija tudi v našem, lepem obmorskem me tu Firan. Kakor pov od drugod se je tuidi v Piranu pokazalo veliko zanimanje za tekaško, ki se razvija v okviru organizacije Ljudske tehnike. Kot prvo se je začelo razvijati aivto-moto društvo, nato (letalstvo, ion letal, k-o modelarstvo ter pomorsko brodar..tvo. Tako je.,.bi'a prirejena velika regata z jadrnicami v mesecu avgustu, .nadalje so člani pom. brdd. .društva sodelovali na regati v Umagu, Kopru, Izoli. Pa sg jadranja pa se člani društva važbaio tudi v veslanju v kajakih, katere so dobili od organizacije. Pri tein so pckaizli nekateri tzejo lepo tehniko, saj lahko vidite vesi ača *s kajakom na morju, ko* je naj boi j .raz. burkano, kar pomeni, da* Obvlada tehniko veslanja na divjih vodah. Alko gremo od obale, kjer smo ravnokar gledali drznega veslača in jadranea, se nehote ustavimo na glavnem trgu pad napisan »Aeroklub Piran«; z njega nais pozdravlja ibe ,i golob, ki ponazarja jadralno letalo med ab aki. Ta slika ni sam-o simboli .letalstva, V prostorih aerokluba pod vodtvom tov. Fonda Vititoria iz Vso 'skrbnostjo in požrtvovalnostjo članov Aerokluba popravi jajo šolsko jadralno leta'o »Vrabec«. Omenjeno letalo je dobil aeroklub od svoje .organizacije »Ljudske tehnike« v slabem sta-nju. To letalo bomo usposobili sami in z njim leteli ‘ter se učili .pilotiranja,« so sklenili člaini aerokluba v Piranu na enem i,zmed svojih sestankov. Držali so besedol Dame. je letalo skoraj popa noma obno/ jeno in lahko sami vidite u.ipeih tega idela, saj je legalo razstavljeno na gospodarski razstavi v Kcpru. Za primerjavo ipa so iz-dei ali dva lepa letal'aka modela. Poglejmo še naše avtomoto društvo, ¡ki je tudi v sklopu mestnega ■odbora Ljudske tehnike, kot sta .pom. brod. društvo in aeroklub. Avtomoto društvo so Ustanovili že meseca aprila. Toda prvi inciativni odbor n,i bjj dovollj .zainteresiran na razvoju te panoge Ljudske tehnike in z ozirom na to nudi žive slike j;n perspektive za razvoj društva. Organizacijsko vodstvo je zato odbor razpustilo in postavilo nov ,inciativni odbor, ki sestoji iz samih tečajnikov. Ta je pokaza veliko zanimanje ln tudi takoj pravilno pristopil k .organizacijskemu vprašanju. Kmalu je bit organiziran šoferski tečaj, k,i je še v teku. vprašanje inštruktorja. Kje ga najti? To situacijo pa je rešil naš požrtvovalni tovariš Tamaro Romano, ko se je prostovo'jna priglasil za tehnično vodstvo tečaja. Tov. Romano je pokazal velike zainteresiranosti ma tem, da da našemu novemu kadru šoferjev, katere naše gospodarstvo nujno potrebuje, več znanja. Porabil! je velika število ur, da je, predaval in masovno prikazoval tečajnikom v večernih urah delovanje bencinskega motor-, ja, S teorijo je že 'zaključil in sedaj pride na vrsto , najbolj interesanten del študija — praktična vožnja. Za praktična vožnjo Pa' je potreben avtomobil, toda, kie ga dobiti? Tudj. ta problem kot nešteto drugih .se ie rešil. Okrožni odbor Ljudske tehnike je dodelil osebni avto Fiat Ardito. Vozilo je bilo potrebno generalnega pregleda in (Nadaljevanje s 1 strani) Toda za te volitve lahko nemoteno rečemo, da so dale lep zigled vsem vasem in med'car. Saj. ,so voli'e s,toads tot.no in to v razmeroma kratkem času. Po volitvah spi izglasovale resolucijo in jo .postale okrož. netnu odboru SEAU ter obljubile, da bodo v bodoče dajale vse svoje moči iza napredek in blagostanje našega ljudstva. Nov; odbor je tudi ob jubil, da bodo žene iz Krkavč vedno stremele za 'em, da pri tekmovanjih i,n kakršnih koli akcijah ne ,bota zaostajate, marveč bodo vedno prve. Prav triko s o dobro uspelo volitve ibuidl v Skacjianu, Borštu, Laborju in G ¡emu te.r po mnogih drugih vaseh. Med mesti pa so .naj,bolje' voile žene jz Izole, in sicer nad 80-od"tatno. ¡Tudi v Kopru ,so si v 12. baizah izvolile žene svoje odbore. Po volitvah pa so se koprske žene sestale na mestni konferenci, kjer so razpravljale o raznih problemih v okviru svojega d% ovanja. tudi raznih popravil. Tečajniki so se .odločili, da sami popravijo vozilo, kar je tudli pravimo, kajti pri tem delu so pridobili naivec ¡znanja. Najiboii sta ,se odlikovala v požrtvovalnosti tov. Bertok Julio, ki .ie sekretar društva, in Čendak Al-do ,ki je •izrabi 10 dni svojega letnega dopusta, da ie usposab"al omenjeno vozilo, na1 katerem se bodo vzgajali novi šoferji. Omenjeni tovariši nai bodo za zgled ostalim članom ljudske tehnike, kako je treba: da ati, da čim preje prodre Ljudska tehnika med množice,' posebno med mladino 'n jo osvoji. Organizacija Ljudske tehnike v Piranu naj! bi v bodoča svoje vrste še pamnciži’a, pritegnila tuidi mladino iz bližnje okolice k svojem delu, kajti ,le tako., če bomo imeli močno .'Organizacijo, bomo lahko dosegli velike uspehe na organizacij, kem in tehničnem polju. Na čast dobro .uspelim volitvam so priredile veliko ,slav,bost s pestro kulturno ¡prireditvijo, ha katerj so scjdejava1 i tudi pionirji iz le,p'm sporedom. Kakor , v Kopru, tako ,so proslavi. ]e volitve iz raznimi kulturnimi nastopi in Vavnlositmi žene po vseh naših vaseh in mestih. ,Končno «mo prepričani, da ne bedo članice ASiIZZ Izdaj po volit--vah popusti' e misleč, da ,so z volit-vari opravile vse, marveč ida se 'bodo ravno sedaj, po doseženih . u pehih, glede na velike natege, ki jih še čakajo, oprijele dela še z večjim veseljem. V zvezi s tem bodo morale imeti na terenu sta ne sestanke kjer naj razpravljajo o vseh perečih 'gospodarskih vprašanjih, o važnosti vk jučitve svoje organizacije v SIAU ter o pomoči, ki jo ie treibar dati za izvedbo planskih ,nalog v okviru delovnega programa vseljudske organizacije — Slavainsko-itadjanske antifašistične unije. Iz Strunjana Strunjanski poljedelci bodo tudi 'etos razstavili svoje proizvode. Lahko rečemo,' da je postala zanje razstava nek ' tako važnega, da o se nanjo pripravljali že ,dd],j ©ate, Naifco jšl po'jedelici, vea-skega in hrvatskega Ijud tva ki iu je zatiral a i!a:i;an ka bn.-žoazija, \1>ra"-aiaje enotnost* Trste z zaledjem ter iizipo'n.itev ,. oeialn h teženj t.■'prk'ga proletariata. I točasno pa le to pomeni o slabitev italijanskega j.rperial'zma s-tem pa slabitev ¡pozicij imperializma soleh in pomoč naprednemu demokratičnemu 'g banju Italije. Kakma b' morate biti linija: KPI v t.ecn vprašanju, glede na tak raz-•vo; reva vri j e v torn delu Evrope? KFI bi: jnotaia nujno do kraja izvajati načela vsebovana v izjavah treh partiji iz leta 1943 ¡n z vsemi si ami podpreti narodnoosvoibodiln; •boji -tei enskeva in hnvatskega .Ijud tva Julijske Krajine. .Ne bi «me a ovirati borbe proletariata Trsta in Julijske Krajine za priključitev k Jugoslaviji, ¡pač pa mobilizirati. «svoj lastni proletariat in široke Italijan ke demokratične množice proti italijanski .imperialistični buržcer.iji, ki se je tej priključitvi upirate* :n s tem branila evoie imperialistične pozicije imperializma sploh. .... IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE DESETO OBLETNICO USTANOVITE OF SLOVENIJE bodo proslavili s šestmesečnim tekmovanjem največje bogastvo J u g*o s I a v i j e Nedelja 1. oktobra' je 'bila v -Sloveniji delovni dan O. F. in začetek šestmesečnega teklovanja v. počastitev 10-letnice u.llanavitve Osvo-bediine Fronte Slovenije. Tekni,cr/anjo v počastitev 10. obletnice Osvobodilne Fronte Slovenije 'je v času, ko jugoslovanski narodi1 bijejo zadnje bitke s povečanimi prizadevanji ¡za izpolnitev pr. ve petletke. Zato ni slučaj, da' so pobudo za tekmovanje med prvimi pozdravili delovni kolektivi. Med prvimi so se cd:zvali še posebej rU-dalrji in kovinarji. Rogaški steklarji isa V zvezi s (tem že napovedali tekmovanje steklarjem v Hrastniku. Kolektiv tovarn kovanega orodja v Zrečah je napovedat šestmesečno tekmovanje ostalim' delovnim kolektivom kovinske industrije, med temi Tovakni potjedellskega orodja in livarni Muta, Mariborski livarni, Tovarni verig v 'Lescah in tovarni Titan v Kamniku-. Med tekmovalnimi obveznostmi so sprejeli Zagrebški velesejem bo pripomogel k trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in zapadnimi državami na enakopravni osnovi brez političnih koncesiji Ni obiskovalca zagrebškega velesejma, ki ne bi občudovali na desetine novih izdelkov težke in lahke inductriae. Nad1 vse je (vtabuflil posebno pozornost velikanski vrtalni' stolp za nafto, ki je z vsemi strojnimi nelpra-vEcni vred delo ju-goijovain ke industrije. Enako pozornost zasluži steklena omarica v notranjosti 'paviljona težke industrije, ki prikazuje naj novejše proizvede jugoslovanske industrije nafte, med njimi specialne derivate nafte, ki jih pridobivajo v svojih ve, radijske aparate, telefonske naprave, umetna gnojila in druge kemične proizvode ter vozila. Med1 nizozemskimi proizvodi je, zbudila .posebno pozornost majhna -moderna naprava, fotoelektrična celica, ki bo v železniškem prometu onemogočila sleherno .prometno nesrečo. Poleg ostalega, kap razstavila Nizozemska, so najrazličnejši radijski aparati, predvsem aparati tvrdke Philips., kemični proizvodi za 'zatiranje sadnih in poljskih škodljivcev, električni štedilniki, rentgenski IZDELKI TEŽKE INDUSTRIJE, NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU rafinerijah ini jih ce’o izvažajo na tuja! tržišča. Velik napredek rafinerij zlasti občudujejo oni, ki vedo, da so imeli v stari Jugoslaviji Je destilacije, ki so v preprostem po^ st epiku iz že predelanih proizvodov; pridobivale bencin, petrolej in nekatera težka olja. Iz vseh strani države so poslali rudarji, delavci, kmetje in obrtniki svoje vlzonee na' velesejem. Razstavljeni so veliki kosj bakra iz bor-skeiga rudnika, temni kosi mižaške-gai svinca, aluminijasta ivrv, medeninaste cevi, cevi iz, bakra in sviri-.ca, žice vseh vrst iz teh kovini. Razstavljeni .so veliki kosi srebra in rude vseh vrst. Ne manjka' seveda) premoga! vseh vrst iz vseh zna-njh rudnikov. V prvih petih! dneh je velesejem obiskalo nad 110.000 obiskovalcev. Kakor srno že omenili, ie na 'letošnjem velesejmu zastopanih tudi mnogo tujih 'držav, ki zavzemajo 45 odstdlkov vsega razstavnega' prostora. «Največ med vsemi zavzema Avstrija. Avstrijci si namreč prizadevajo razširiti trgovina iz Jugoslavijo, zato prikazujejo nai ve]e--sejnpiu, kaj lahko nudijo Jugoslaviji. Pretežno razstavlja A-v-striija; naprave in' stroje, električno Opremo, kmetijske Stroje, sanitarne napra- jtudi pomoč delovnim kolektivom na vaui. Foleg osnovnih frontnih organizacij, ki 'bodo tekmovale na raznih področjih, bo posebno pomembno tekmovanje med štirimi naivecj-imi mesti .Slovenije, in sicer: Ljub Jano, Mariborom, Celjem .in Kranjem. Tudi posamezne obrtniške stroke se pripcajvljaljo na tekmovanje. Važno je tudi omeniti, ,da je v ptujskem ekrajm komisija za organizacijo 6-masečneiga1 .tekmovanja cb priliki desete obletnice OF na svojem sestanku že 27. septembra sestavila' okvirni plan in razdeli a de'to po sektorjih. Delo fromtovicev ..ptujskega tokraca' 'zavzema številne gospo-darsko-poiitične potrebe s podeželja in mesta. Z.a odpravo raznih nepravilnosti ih dcrvršifev začetih in novih del je prevzela- palbudo 0>F, ki ho .m šestmesečnem tekmovanju ustvarila v okraju tako stanje, kakor ;ga ljudstva samo želi. Poleg političnovizgojnegal dela bodo terenske frontne organizacije med tekmovanjem skrbele za čim lepšo ureditev vasi in mest, uredili b-oda nove parke, nasade in ulice ter kanalizirali vaui ini mesta. Zelo važno delo i-e 'zbiranje zgodovinskih podatkov OF, ki 'ga 'bodo opravili Ljubljančani y tem tekmovanju. Napisali bodo tudi zgodovino fronte na posameznih terenih. Uspehi, ki jih bodo dosegi'! delovni liudje Jugoslavije v šestmesečnem tekmovanju, bodo najiepši dah iPloveinskih delovnih množic svoji Osvobodilni frohti. Vsak de1'ovni človek Slovenije bo i, oktober desete oblet niče ustanovitve OF proslavljal in častil šest mesecev v .tekmovalnem, duhu na raznih 'gradbiščih in tovarnah. Obsežno in intenzivno raziskovalno delo juigcffovaoskfh geotogov ¿e zadnja ’¡eta) prineslo Jugoslaviji nou ve '.sadove. Rudno bogastvo je bilo znano že pred vojno, toda šele ve-'ika odkritja pol osvoboditvi .so jim pokaza'a, da skriva jugoslovanska zemlja skoraj vse važne rude. Poleg želeiza imajo dovolj bakra, .svinca, cinika, 'kroma, "aluminija, antimona, mangana iin vjizinuta, od redkih kovin ‘Pa 'zlasti mo ibden. Rudnik moTibdeiia v Mačkotici v Srbiji, ki bo prihodnje leto začel obratovati ,bo eden ierned na.iveč-ji-h na svetu. K najpomembnejšim iui-ipehcc,n jugosioivantkih geologov zadnjih let pa spada tudi odkritje ■nikljeve In vofranove rude. Obiskovalci . 'zagrebškega velesejma imajo prvič priložnost videti 'poleg primerkov zlatonosne rude tudi vzore«? domače nikljeve rude iz ¥ Dalmaciji bodo gradili tovarno akomolatorjev Pirot i koncu tega leta bodo 'r Dalmaciji pri Skradinui 'pričeli z gradnjo nove moderne tovarne akumulatorjev — druge v naši državi. V edini tovarni te vrste pri nas —-»Murija« v Zagrebu proizvajajo več tipov aikomulatorje-v ali kapaciteta-tega podjetja ne krije jugoslovanskih potreb. Z Tiz-gradno te nove tovarne, pa bodo ne samo kril; domače potrebe, temveč lahko tudi ‘izvažali. Poleg akomulaforjev za avtomobile, -rudarske električne lokomotive in drugo, kar, se proizvaja v »Manji«, bo noVa' tovarna proiz-vajala še velike ladijske akomu a-t-orje, kateri primanjkujejo jugoslovanski industriji. Ivaniče na področju Kapaonika in vzorce volfraneve rude ¿Z Neresnice pri Majdanpeku. Med važnimi novimi proizvodi je tudi redka kovina selen ,ki se zaradi svoie občutljivosti (pri spremembi svetlobe se naglo .spreminja električni upor v selenu) čedalje 'boli .uporabljajo tehniki, tako za prenos avoka na fi.mski trak, v televiziji, za proizvodnjo suhih električnih elementov itd. Selen ie pridobivajo v Boru. V .topilnici v Mečicah «o ¡začeli pridobivati kalcijev molibdat ,-v cinkarni v Celju! .popolnoma čist re-dectiliran cink. Ze]o se je v zadnjem čaru povečalo pridobivanje ziata in srebra kot postranskega proizvoda! pri pridobivanju eiektro-litičnega bakra. .Začeli so#tudi pridobivati kadmij, ki ga Imajo v svojih svinčenih ¡n cinkovih rudah. Ta kovina se čeda' je ibdji uporabila v elektroindustriji in. v avtomobilski industriji. V Jugoslav.iij čedalje bq]j razvijajo proizvodnjo fercizliti-n. ¡posebno fercjpangaina in ferokrerna. Poleg kovinskih . rud pridobivajo tudi važne surovine iza izdelovanje ognjevEdržnega materiala, za metalurgijo, kot . so magnetit, 'sljuda In azfoest, odkrili pa so tudi vse potrebne surovine za izdelovanje porcelana-. 2e ]etos bodo v> .barvasti metalurgiji preseig' i petletni ptonl za okrog 40 %. Letos bo proizvodnja svinca v Jugoslaviji dosegla skoraj 80.000 ton (lani Je namreč ftnaša''a- samo 75.000 ton, nasproti 11.000 tonam v letu 1939), proizvodnja,, surovega svinca pa bo kma’u dosegjai 10.000 ton. 'Svinec1 in cink sta poleg bakra naj',pomembnejši izvozni kovini Jugoslavije, ki pcinašajo poleg ostalih izvornih artiklov dragocene devize. Na prostranih šumadžfskih poljanah raste velik kovinski konbinat, JASTREB A aparaiti, telefoni s hišno električno centralo. Praktičen' de primer razstavljanja avtostrad, kjer navadno cestno razsvetljavo -uspešno 'izpodrivaj sodobna razsvetljevanje z natrijevim,! žarnicami s strani cestišča. Tudi Zahodna Nemčija! kaže1 prizadevanje, povečati obseg trgovinske izmenjave z Jugoslavijo. Nemška industrija prikazuje na velesejmu ipreidv-sem. stroje in avtomobile, zlasti težkal tovorna- vozila ju avtobuse, pa tudi ¡Dieselove motorje ;n razne industrijska naprave. Francija prikalzuje poleg avtomobilov razne specia' ne aparate in priprave za letalstvo ter kinematografske naprave. Italija raizstavlja orodne in gradbene -stroje, traktorje, avtomobile, avtobuse in drugo. Švicarji razstavljajo specialne stroie, instrumente in cptinče naprave. Belgija raz-staVija proizvode težke jn električne industrije. Združene države pa predvsem majnoveiše tipe UiS-sUizinih avtomobilov. Tržaške tv-rdke prilka-zujej-o proiz-voide, ki zanimajo-jugoslovanski trg. podobno .razstavljajo vse druge države, ki so se prijavile na velesejem, lažen Izra-ela, Mehike in Grčije, ki se ga iz' leibničn.h razlogov niso udeležile' 'Ob cesti, ki pelje iz) Niša v Beograd, se dviga novo veliko, moderno poslopje, kjer bo delo kovinarjev spremljalo mnogo sonca in obilo zraka, ki bo prodiral s.k-oizi široka dtana. Livarna in dvorana' ea strojno obdelavo sta že gotovi, a ista komaj ulvod v mogočno eteiv-bo novega jkombina-tai Tuidi prenos-strojev iz starega v nevo podjetje in njihovo montiranje, ki se je' začelo letos v januarju, Je V t glavnem! že končano. V tovarni dan-esi delaV-ci delajo že z vso iparo, saji je dejo v nclvo izigraj enih- pos/opjih' tudi mnogo lažje kot v starem podjetju. gaji je vse mehaniziramo. Tako, izdelajo delavci.:V, ¿Livarni v nekaj, minutah kalupe za1 vlivanje že:-il-eza. Tudi oddelek iza pripravljanje peska j.e preskrbljen z najmo-derne-jšimi pripravami1 —'mlini, .siti ter mlini s kroglicami, s katerimi tehtajo premog, ©d tu trams-portira-ja pesek V cddelek za cbl-i-kcivanie. Izdelane kauipe pa -traus-p-ortirajo-dalje v plinske kamre, ki služijo za sušenje 'in ki 'imajo nekajkrat večjo zmogljivost kot vi stari livarni. P.osušene kalupe -napolnijo nato iz raztopljenim železom, iz (kup^Tnih peči, kj. to -opremljene z avtemat^ko .pripravo za polnjenje. V prejšnji Livarni pa so delavci' raSno polnili izgotovljene kalupe. Stroj namesto delavca Delavca bodo v novi tovarni' .marsikje zamenjali stroji, .zlasti v livarni, -kjer bodo električna dvigala itd. .opravljala težavno delo, namesto UudJi, -ki so yl istari tovarni -pri .tejn. delu .ieguibljali svojo moč. ■ V novi tovarni «Jastreba-c» -bo j»se lepše iini iboi j hjtgiie-nično urejeno kot y. prejšnji Tu bodo imeli delavci mnog-o večjo vo'jo za1 delo, zato >pa bodo prav .gotovo dosegli še lepše uspehe; 'Staro podjetje je bito Zgrajeno pred vojno bre.z plana; lastniki niso upoštevali higi-jenične ureditve tovarne, njim je šlo le, kako bodo ,s čim, manjšimi stroški izvlekli čim bolj ma,.siten! dobiček. .Zato so v starem »Jastrebe,u« nevarni transmisijiski jermeni brneli delavcem tik nad glavami-, gnetli so se pri tesno stoječih strojih, tako, da je marsikateri delavec ,s težko nas.-rečo plačali gospodarjevo ¿k-cip-otet. Oddelki sq bili mračni, nehigijenski, ozka okna i -sO depušča a inrak-ai in s/vet'tobe. T ko slaibo urejeno tovarno so dob delavci ko-t dediščino stare Jug sjavije, a' so kljub teinu že pr . Teta po osvoboditvi, .dosegli lei uspehe. Kmalu so »Jastreibac« uv s.ti i med najboljše delovne kole' ti,ve v državi. Lani so delavci pi jeli za svoje uspešno delo in izpolnitev letnega1 plana prehod zastavico zvezne vlade Jugo.-.lav.i. kar ie vce še. -bolj pediž-ga o k n da-Ijnjeanu delu. V novi tovarni že serijsko izdelujejo stroje za težko industrijo V stari. Jugoslaviji so se Častniki . tovarne ¡zadovoljili k neznansko proizvodnjo nekaterih izdelkov, sai so tuja, inozemska .podjetja -imela na našem tržišču mnogo več ugleda in veljave, kot pa domači proizvodi. To je bil prav 'gotovo tudi vizr-ok, da .so se omejevali ns( isatna iizdotovanje ročnih črpalk in drugih -mallenjkostnih izde^ov. Po osvoi-boditv.i ,pa sa delavci .začeli proizvajati industrijski ,Uy. To pa je -bil začetek, za iEdelovanje novih proizvodov. Tak-o izdelujejo i,n, monti-•raja v .pžjmui in: nemiškim kapitalistccn, sfkj- jk» daje v roko nove argumente, za du. šitev -delavskega -gibanja. ZADNJEGA TEDNA tev države p-cd nadizorstvom navedene ^organizacije v smislu- demo-kratičn.ih načti.. Ker zastopata torej obe veiesil-i pcpc-jncma, nasprotujoči si staf-iačl, je zpciraizum med njima skoraj nemogoče najti. In tako se vojna' vleče naprej z' vedno temnejšimi iag edi. Čeprav -imajo Američani trenutno vojaške uspehe, ker so .sedaj napadli severne Korejce s premočjo v ljudeh in orož:u, so začetne /borbe med naisprotnikcmai pokaizale, da je -pod enakimi pogoji ibcrfia med njima precej opoteča. Treba, ie pri tesn ,¡računati tudi nai LR Kitais.ko in pa na ¡SZ, da, b rada' za-ptotla LR Kitajsko v pedvvge večjega, cibsega ha- Daljnem vzhedu, če ne ceio v vojno s Severno Ameriko. Taka politika gre v vseh ozirih -y račun Sovjetske zveze, ki toi žele'a, da bi njeni, sateliti, kakor s-e imenuje drnes v svetu njene podložni,ce, hodili z roko po vroč, kostanj iza njene imperialistične račune širom zemeljske ofci e. Poleg tega se smatra 'tudi Kitajska ogrožena, radii blokade-ameriške mornarice v vodah Tihega mr.-;a ip izjav- pred erin ka Zedinjenih ameriških držav- Trumana ¡glede Formoze. Preveč ?.e .pojavlja V krogih pekinške vi ade bojazen, da-bi Amerika hotela zadržati Formo-,zo, ki je čisto kitajska zemlja za sebe .in ?j tani napraviti svoje oporišče, ali pa- kar je .isto hotela tasn s, svojim- orožjem obdržati pired- - -stavnika pobeglih kitajskih -veletoo-gatascv -in izkcrjščcivaicev Cang-Kajška. Izraiz te bojami je- tudi 0 anek, iki ga- je riajav;,] -zunanji minister LR Kitajske Cu En Laj, kjer napoveduje, da bo Kitajska osvobodila Fortnclzc, kakor je, osvo. bdila -ostale de, e Ktarjske- in dane mere ostati bierbrižna za fcrp- 1 jen,¡e svojih bi atov ra K-creji. Istočasno so' se že ¡pojavile vesti, da se ponikaj-o cgrccnne kolone vozil in vojaštvo proti mamžuriiko-korea-uk.j cneji in da stoji tam -že poleg teiga mečn a armada kak‘ h 200.009 mož. Sicer so te v-erf.i bile- kasneje preklicane k-cit nere .nične, vendar že njih po j av sam na sebi kaže, kako, ozračje vlada' danes, na- Vzhodu, k-j er ni treba ninego, da plamen sedanjega ¡požara sikne preko meje in zajame mnogo večji raz-mah v še sedaj prenapetem, vzdušju. Tvegana ameriška politika, o kateri s,e mora reči, da je mncga - preveč pod vplivcm, generala, Mac - Arthurja, vrhovnega povelj ni,k a- zavezniških vojaških 11 na Vzhodu, ki"-je-š-etože- večkrat-tako' .daleč, da , Co le - morg,;. sam -n-iegev. šef predsednik -Truman iavne preklicati in, ‘ ki sli.j potoiiai.i na1 konico, vzibuja polagoma- strah tudj pri ameriških-prijateljih zlasti v Angliji. Tam se je na, kongresu laburistične stranke, ki. r.e ravnokar vrši, mnogo -razpravi ialo o tem,, ali je ta pcii-t-ika pravilna in ali -ne krije njena često nepotrebna', napadalnost nevarnosti, ki ibi se jim- bilo to?j,še izogniti. -Tudi v ameriškem taboru ?-e oglašajo mnogi ig1 asovi, ki svarijo, da, bi bilo mnogo pametnejše, da bi se j.uon-o korejske in ameriške čete usta-v.i e na 38 vzporedniku| in dale s tem tnožnost, da izziva situacija, za katero nihče -ne ve, kam lahko dovede, k; pa prav gotovo ne vodi do ničesar dobrega. — sj — Kratke vesti . . . HELSINKI — Na F i kem stavka te- dni 1(17.000 de' a-vcev. Kakor znano, so finski delavci ¡začeti s-tav-ka(ti -zaradi nepopuist' h voot-i pr-i zahtevah po povišanju- ¡vlač, ki so jih pcijtav.ili delavci. PARIZ — Jugoslavijo so vključili kot č’a:na mednarodne .zveze arhitektov ih urbanistov. Ta ek’ep so-sag'as.no sprejeli na zasedanju te zveze, ki j.e sedaj v Parizu: OAMBERA — Avstralski mimistr-, :.ki predsednik Merszies je formal-' ho ¡zanikal Ve da Avstralif» namerava .priznat,;, vilaido LR Kitajske. Kulturne prireditve OB ČASU GOSPODARSKE RAZSTAVE Po oimaru čeiz poletje Erno te dni Ob gospodarski razstavi 'zapet .gledali v" Kopru S livensko narodna gleda'išče iz Trsta. To pot so se riatn predstavili iz 'Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe«. Čeprav je dosti naših ljudi videlo to komedijo le lani, je bilo gledališče potno. Komedijo izvajajo v domačem tržaškem narečju, kar našim' preprostim ljudem ;ze!W prija. Res veselo smo se .nasmejala, posebno bcter Lipe nas je zabaval, da po domače povemo, a o drugih osebah mislimo prav taklo, 'zato se želimo, da na.; bi tržaško Slovensko naroa-no -gledališče pogosteje obiskalo, predvsem ip-a! naše1 vasi. Vsaj večje, k t so Šmarje, Dekani, Marezige iri Kerte. Razveseljivo je, da prihajajo -na razne kulturne prireditve tudi kmetje .in -delavci. .Posebno ¡če gostuje tržaško igL-edališče ali ljubljanska drama in opera, prihajajo kmečki ljudje tudi peš v Koper, da se razvedrijo clb delih pravih umetnikov. D. uiga važna prireditev v tem tednu je bi] tudi koncert pevskega zibu a zagrebškega radia, ]e to -nami ni jasno, ¡zakaj je bilo tako malo obiska na lepem pevskem koncertu. Nekateri so se izrazili: »V, -gleda-J.iišču nas je ibllq malo, vendar smq tisti, ki ;mo ibili, res navdušeno plo-, ¡kali!« Pevski večer je bil vse preskromno najavljen. Re« da1 v našem okraju, posebno še v Kopru, dosti ljudi ne razume hrvaško, toda pesem vsakdo raizume. Spored umetnih in narodnih pesmi ie bil skrbno izbrani in tudi pevci so pokazali r voj e! višinska ¡znanje. ¡Tretji kulturni dogodek pa je1 bil nastop. Veselega teatra .iz Ljubljane v sredo in četrtek ¡zvečer. ¡Naši ljudje .so ¡prvič gledali veder program, zato je bid gledališče polno. Nasmejali gmo se od1 srca. Spored pa ni foil; posebno dobro pripravljen ¡za občutke roši-h ljudi. Pevske točke in raizine kratke- -tločike niso dale našim Hudem, to, ¡kar so pričakovali. Premalo ¡jmo čufli d ¡zunanji politiki in o- tržaških razmerah, tako da je bi; del programa tuj ¡našim ljudem. Ježek je predvsem s svbji-mi NOVE KNJIGE IN REVIJE Gm-.iave Flaubert: V)zgoja srca. Prevedel Kaire‘1 Dobida. DZS 1950, Stranj 455. Srbc-hrvatski-spovenski slovar. Slovenske ruski sli-ovar. Se itavii dr.-Janko'K-ctnik! s sodelovanjem Zv. Bizjaka In dir. N. Preob.-aženskega pesmicami in ».sestanki«, vzbudil mnogo smeha, pa tud1! Božo Podkrajšek je ¡v svodih kfalkih nagovorih povedal marsikatero, lepo. . Želimo: pa si ’ večkrat takih .„ofcr iskov, ¡toda programi bi morali bili prilagojeni našim razmeram, , 1 V soboto bomo gledali Macfiiavei-' 1-ijevo dramo »Ma.ndraigo’a« v. :z-vedibi »Teatrd ¡del popo-Io« ¡¡z Reke. V nede jq Pa Lilije Hednan-ove »Male lisice«. Tudi drugi del sporeda nam oiblgub ja' nekaj res u-metniškegal in lepega. Lepo uspela kulturna p rireditev v Šmarjah Erv.i oktober, obletnica požiga-¡vasi ,ie postal -za Šmarčane pravi vaški praznik. Letos so , Šmarčani proslavili ta žalosten dogodek z veliko k-omernOracijo in kulturno pri- reditvijo. Kakor p navadi ob tej priiki, se je zbrala tud j letos v Šmarjah velikanska ¡množica ljudstva. Velika dvorana novega Zadružnega doma ie bila- ob izvajanju programa natoit-o polna. Vs.ak prisoten gledalec ni- moge. mimo tega, dg, ne bi plosikaO dobro ¡¡zvedenim pevskim točkam... S tem, da so izvedli einodejansko žaljivko »Za od-šk-edniio«, so Šmarčani pokazaH, da tudj ’preprost kmet razume naš jezik, in, da je vešč vsaj nekoliko v gledaiški igiri. Predvsem dobro ie nastopati mladi igralec .Furlanič Er-minij. Toda razen tega so v Šmarjah odkril' mlad pevski taent. Tovarišica Glav.ina Sii vana je prvič nastopila, v duetu in je morala na zahtevo publike =, tovarišem dvakrat ponoviti. Tako so ¡se Šmarčani dostojno spomnili na tisti dan, ko so jim požgane ¡hiše mate’e v ¡zrak in klicale zo maščevanju, Liudie so se p-oizn-o ponoči razši i ¡zadovolini in vedri. — mladi igralci in pevci -so jih! navdušili. Golčiva ¡bomo, ¡kaj več o Šmarčanih izvedeli ob tednu slovenske kulture. Vračali so se naši fantje, ki so jih Italijani ob začetku vojne odvedli v >Battaglione s pedale* in takoj zgrabili za orožje DOGODKI, KI^SO'SE*VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU tITÁLIJE V zgodovinskih dneh septembra 1943 so se vračali na svoje domove tuldi ¡naši' fantje, ki so jih italijanske c-b asti takoj ¡oib ¡začetku vojne nasilno ¡mobilizirale. Dobro smo ¡poznali zvijačo fašistov, ki so hoteli na vsak način prehiteti in onemogočiti odhajanje naših fantov v partizane. Prišli so •iznenada sredi noči v mirno, tiho, spavajočo vas in postavili ¡zasedo. Pobrali so .vse mladeniče, ki so 'bi i vojaško sposobni in jih odpeljali v spremstvu ka-rabinerjev neznano kam. Ali je mogoče Italija, potrebovala te ljudi za njačemje svojih enot, ki so v svetem zaveizništvu s Hitlerjem vdr.e čez nacionalne me- Od kod ime DRAGONJA? ¡Najboljšo in najbolj ¡zanesljivo' raz’ago 'glede porekla- in pomena različnih! kraljevin,ih imen nam dajejo stare listine. Koprski škof Na'-dini še j,e v svojem »Krajepisu Koprske škofije« (1700) ravno v takih vprašanjih poigortoma naslanjal zgolj na svojo domiselnost. Trdil je na pr., da izhaja ime Dragonja od latinske besede »draigur,«, ki pomeni .isto kakor zmaj.. 'Taka raz'a-¡ga ni seveda prav nič znanstvena. Neresno bi ¡bilo tudi, če bi na pr. trdi i, da prihaja ,'me Dragonja od slovenske besede »draga« (sočen pašnik ali travnik’). Za vsako, ¡izvajanja «O vselej potrebni dokazi. V Čistini iz letal 1375, ki je bila napisana na ukaz Oglej kg g a patri Jarha Markvarda ter urejuje vprašanje lastnine v dolini naše reke Dragonje, je izrečno rečena: »¡Mo'endi-nuimi ¡positura super Fluenen seu in Roya Dragcignae« (Mlin, ki leži nad Reko cizircma v Roji ¡Dragonje«. R a ¡z I a ¡g ¡a: Beseda roja ie marsikje pri Slovencih še v porabi in pomeni isto ’kakor visoka suha trava, Taka trava raste najraje v močvirna,tjh predelih. Na Goriškem naletimo nog osloma na krajevno ime 'Roje ali pa Na Rojah ati Roj-caih. Ta .¡izraz so nekod dobro poznal; tudi Slovenci v Trstu. Oseb-, ¡no, jme .Dragonja ie bilo pri, Slovanih v Istri še v srednjem veku -¡splošno razširjeno. Omenja ,se v mnogih ¡starih listinah. V listini, ki ge (bila1 napisana1 leta' 1375. na gra- du Sovinjaku, nastopa kot, priča tudi Savinjaičan, kj mu je ime Dragonja. Pri ¡Slovencjh- ter Hrvatih v Istri so bila osebna imenais konč-nilco nja- zeo Običajna ter ipriljub-■Ijema. V Iht-i-nah, ki se nanašajo na Tret ter Istro, najdemo celo vrsto takih ¡le osebnih. imen: Boženja, Rovinja, Vlidonja, Jurk-cmja, Flaime- nia. Siavlnja, Doibrinja, Volkcnja, Seibonja, Letonja itd. Iz listine, ki smo jo naved i, izhaja dokaj jasno, da je nekoč v dolini naše reke živel neki Dragonja in, da je .sčasoma dobila -oo njem ime ce’a dolina. Zadevo ne smatramo še za popolnoma dokazano, toda naša trditev sloni vsekakor na nekaterih važnih dejstvih. (Podatki so iz Codice Diplomati«) Istriano od Kand.lerja). NASE VASI, GAZON U!ii¡lllll!!MI!!:!ll!!llll!IIIIIIHIII¡!lllll!!linil!lllllllllllllllill¡llllllimi!lllllimi!IIIIIIUItl!lllllll!lllll!ll!l!lllllllllllll!lllllllllllllllimiimillllimill!l^ V 'Pcdjogu pod Gorjanci sd jo pred petindvajsetimi leti našli kot nekaj mesecev ¡staro dete, ¡zavito v umazane cunje, lačno in' prezebajočo. Bi o je že ¡hladno. Z njiv so že ¡zdavnaj- vise pobrali lle ¡zapozneli ¡kmetje so pospravli-jali- še ¡zadnje o.tanke rope. ¡Ob ¡nekem čeišmin-o-vem gomrij ki je gole veje raztezal na pet, jo je našel ¡stari Andrej-e-vec. ¡Ni prav vedel, kaj bi iz mallim svežnjem, ki ¡se je vtzel od bog ve ■kod. Vendar se mu je ¡zasmlililo ve-k-ajclče- dete. »Ponesel ,ga bom Hani, da ga našli, poltem pa se bomo že 'zmanT.i 'z županom,« ,si ie dejal in cdkrevoal s ¡culo v roki V bajto, ki je stala visoko v rebri. Naduš-,]jivi .starec se je večkrat ustavil ¡si obrisal! znojno čelo in nadaljeval naperno pot, potem ko je malo. po-u-j čkal otroka. Bajta ¡pri Andrejevcu, Ko tSo -ji pravili domačini, je komaj ¡še stalila ¡vsa trhla in ostarela, kot gospodar sam. Ga ¡si jo pogledal od' ¡strani, ,se nisi mogel otresti misli, da se bo zdaj zdaj odtrgala od pobočja iri zdrsala po rebri navzdol in se Vi a iziircbila da ne bo ostalo od nje drugega kat' kup ¡trhllih iveri. Hana je že pristavljata) sajajsti lo- ■nec k ognju, da) bi ¡skuhaila močnik kol je Andirejevec odrinil majava vrata. Oib njihovem svilečem ¡glasu se je Hana ozrla in ugledala zadihanega1 stanca ,ki je stal s prečudnim svežnjem y roki, v katerem ¡se je nekaj premika-o in neprenehoma ihtelo. »Na Hana, vzemi siroče in nadoji ga; toliko,, da ni Od vekanja izdiahnito,« je An-drejevec dvignil otroka proti Hani. Ta je osupnila, ne vedoč, kaii naj bi reki’a. 2e je izbirala točo hudih besed, ki bi jih zavo'-jo Itega, ker je prinesel otroka v ¡bajto, stresa nad očeta. Tedaj par je izavekal otrok glasneje, in pri tem silovito iztegnil ročice proti Hani, kakor da bi ivedel, ¡da- mu le ona fabko ¡ohrani življenje. Se ¡trenutek je -o|k'e-vala, potem pai ie vzela otroka iz starčevih rok in mu ponudila prsi. -Tedaj' ¡se 'ji je ¡zazdelo, da pritiska k! sebi svojega sinčka, ki ga še ni bila -odstavita, a ga ie kom-a-i pred nekaj dnevi pobral prehud1 katar. fiM&tuk Zato je tujega otroka stisnila na svoje.p-rsi, trdno prepričana,• da ga ne da od hiše, kjer bo zasede, mesten njenega Anžeta. Sklep starega Andrej e-vca da bo vprašal za -svet župana, kaj .naj stori z na-jdenčkiom, je kmalu -zvodeneli. Staremu se je rdačetičn-o in zdravo dete kmalu priljubilo. »Ta naimobo še 'r veselje, Hana« ji je večkrat deja’, ko je op-az-aval otroka, ki je ¡že poizkušal pnve korake v svet. »Nišam toliko pogrešil, ko sem takrat y jeseni pobrai tisti sveženj,« je večkrat »ucdroval. Hana mu ni odgovarjala. Skobeta jo -je, kako bodo .trije živeli od majhnega zaslužka, ki ga je d-anaša a -njena dnina. Stari ni več zmogel težkega- dela, le doma je še kaj postoril’ im pazil na. otroka. Drugo je m-orafa vce epravjti .sama. Tudi ona je imela rada- otroikra, tc-da čim bolj je Rozika- -ras'a, tem bolj ie ¡pojemala njena ljubezen. »Saj ne vem niti, od kiod ie -in čigavo je otro- če, kdo mu je mati,« so jo vedno pogoisteje obhajale mš-li. Tako čuidmo ji je bilo pri .srcu prve d-ni, ki- jih je ¡prežive -a v tovarni. Plašili so jo ¡vel iki ¡s-troji in resni -obrazi delavk, ki so videle ekrog sebe le ¿tr-oie, za katerimi so hitele na vso moč. Njej iso samo odkazati de o potem, pa so j-o pustil; v miru. Zato so ji misl-i kar prepogosto uhajale na vais kjer -so ji potekla v.a leta- njene mladosti. Hcltela se jih jq '.’paminjati kot ne-k-aj lepega, kar se ne .¡bo nikdar več povrni o, a- čuti'a je, da bi ne it-crila prav, ko bi -zamižala- pred visemi trpkostmi k; jih je; njej nudilo tio življenje. In teda-j se je spomnila vseh solz, kf jih je tdli-kokrat skrivaj točila za- hlevom! Ni bi o dneva, da ¡se- ne bi, ¡trudna od dela v tovarni zvečer usedi'a na posteljo brez dela, prekrižanih rok. Ob takih -trenutkih se je vselej, zamislila nalzaj, v. svojo mladost. T-edaj- jo j-e -ziazeibio okrog srca ko je ¡spoznala, kako ponižana je bila -vsa ta leta, kako malo lepega ji je da’a mladost. (Nadaljevanje) je v Grčjjo, Albanijo in Jugoslavijo? Dobro so se zavedali, da imajo opravka s pet ¡¡n dvajset let zatiranim, a neukročenim ljudstvom; ,z nar-edem, ki se noče in ne more p-od nobenim pogojem prodati, čeprav zahtevajo od njega naj večje žrtve. -Fašisti so vključevali naše primorske fante v posebne kazenske batal'jone »Bafag ioni sipeciai«, ki so -bil; .poslan: na delo v osrčje Italije. Dati so m-orali tako nezaupnico 'tistim ljudem, za- katere so 25 let trdili, da so čistokrvni Ita¡-Hjani. -Mussdlni se ij-h j-e lahko posluževal: samo še ¡za število, da je ¡lahko strašil svet s svojimi osmimi- milijoni bajonetov. Toda mere, ki so jjh fašisti pod-vz.emali, so bile samo dokaz njihove notran'e nem-oči. Fašistično razsulo je pada o v čedalje -globljo jamo, ker je bilo po naravnem zar k-onu obsojeno na pogin. Ljudstvu, ki je v mogočni ¡vstaji teptalo ostanke fašiizma ¡na domačih t eh, so se tiste dni’ pridružili vračajoči se primor-ski sinovi, tisti fantje, ki so bil; do tega dine ukl'enj.eni v posebne bataljone, a'i pa razpršeni po raznih- edinieah ¡italijanske' vojske. Mnogi teh fantovi so ¡prijeli za piu-ške in se pridružili prvi partizan ki edinici, na katero so nalete i, ne da bi sploh pozdravili djU' žimo, ki jih je v hr>ef*enen-jri priča-kovala. 'Naj' fantič3 no .se zavedali, .da je bila’ prva in -najvažnejša naloga tedaj, postaviti- še v obrambo svobode, katero so se posebno v-zadnjih letih naučili ceniti. V potrdilo- gornjih dogodkov je brp treta’ prisluškovati raizgQvorom naših starih mamic. Hodil e ro ustrežljivo po vasi in druga drugi poročale najn.-oivejše dogodke. Najbolj mirna med njimi je tiho, 'toda ponosno dejala: »Moj Beno je pršo, pa se ni ustavo nč d-etna. AH -zda-i se ne b-ojim več, ker znam, da ie :kp z mašmi!« Na¡ štab I. balta jona, ki se je nahajal', v Moviaižu, so prihajale vak dan .skupine novih prostovoljcev, trume oboroženih ljudi, iz katerih so bile formirane nove čete, k; so. bile takoj poslane ¡na položaje ¡v neposredno b ižino okolmih mestec, posebno okrog Kopra- ki je bilo glavno fašistično gnezdo. Kljub temu, da je fašis-tičnal Italija razpad a, so v Kqpru še vedno gospodar'i; karabinerji, finance in razni fašisti V ¡zloglasnih k-oprških zaporih pa je bi ¡o še vedno pod ključem na stotine političnih jetnikov. Dne 25. septembra j-e -prišel v¡ Movraž antifašist Giu.glio Renato ie Kopra, ki je bil tiste dni izpuščen jz ,zap,ora v Kopru, Orisal’ ie položaj v zaporih, in navedel: š'te-vi o ¡antifašistov, ki so še vedno koprneči po svobod; ječali pod k' jucem razbojniških paznikov. Obrazi borcev ro se ob pripovedovanju -tovariša- Giuglia zresnili. Stalb bataljona je takoj [¡zdelal načrt za napad na Koper. Kurir ie pohitel s pred- ogom v torbi na štab brigade v Buzet in se kmalu nato vrnili s pozitivnim odgavor-om. Se isti večer se je bataljoni premaknil iz Mavraifa v Marezige od koder je bilo jasna videti to zl-o--g'asno fašistično postojanko, katero je bi o (treba pod vsako ceno zavzeti. T.ukaj je štab -podrobneje spoipolnil načrt za alkiciio, pri kateri j-e bi1'o pričakovati odpor. Med tem ro nekateri naši oddelki vkorakali v* Iz-olo in -Hran, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo z vzkliki slovansko . italijanskemu bratstvu. (Nadaljevanje sledi) = oooooooooo = oooooooooo KM1IOVMCE oooooooooo = oooooooooo = KOLEDAR SKO in GOSPODARSKO LETO (/, UmdL^dm V zvez' g kolobarjenjem moramo gor.XB-.iti tudi o ignoju. Pred prvo svetovna 'vojno-, ko ,se je ver promet vjršil še s konji, jei bilo živine ¡n gmota veliko. Raizni prevozniki in koejjaiži sa ponujali ignoi po prav nizkih cenah, ramo da so ¿¿isti i gnojišče. ,Zaradi teiga je biia zemlja dovolj crkrbljena s bumu,«h in je tudi dobro rodila, Puva svetovna- vojna pa ie naredila v našem, kmetijitvu v.clik preobrat. Avto je ¡izpodrinil koma Zaradi manjšega šitevi a z /ine ie bilo tudi manj gnoja in zaradi tega ie trpela zemlja na hpmusu. Od-3'e J naprej so kmetje v- veliki meri začeli uporabljati 'umetna .gnojila. Zem a je kljub temu še naprej rodila, vendar so posledice takega ravnanja komaj danes v več.ii meri občutne; zemlja kaže znake vedno -večje utrujenost' in zahteva vedno več (gnojil. Marsikje se je razrasel pteivej. C e hočemo izboljšati rodovitnost naše zemlje, ne zadostuje samo gnojenje s hlevskim gnojem in umetnimi ,gnojili, temveč je pri nas nujno potrebno /začeti s peskanjem. S pomočjo umetnega (dodatka bi- marsikje izginil plove!, ki ne prenese apna, iz globokim oranjem pa hi dvignili produtarjo. Pomanjkanje ignoja pa ne deCa pri nas velikih sfcnbi. Dokler so kulture še na njivi, je treba pregledati in izbrati seme. Ob m]ai6vi je tretoai že določeno zrnje "obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse kmetovalce, ki n 'so pridelali nič koruze, da lahko dvignejo ¡Jri MLO Koper — odsek za pre krbo in trgovino, živilske nakaznice za žitarice po vezanih cenah VCjK. Obenem obveščamo ti !<>, kj nizo še dvignili nakaznice za prodajo po vezanih cenah, da jo čimpreje dvignejo. MLO Koper za seme odmeriti in po potrebi očistiti. Do sedaj ¡mo ma' o mislili na samo c krbo: s semeni. Degeneriranih in slabih semen nismo zamenjavali. Tudi 'trgovine co prodajate v?a; mogoča semena, tudi stara in manjvredna, al jih ie bilo treba drago plačati. To naših kmetov ni motilo. Navada- je bila seme kupovati in je seme kupit, kar je toi'o pač v prodaji Tako je toijo tudi z umetnimi (gnojili in škropili. Ma!o>-kdo je računal na kake rezerve: vse ie moralo biti sveže iz trgovine. Pojavili so se tudi primeri, 'da kmet tedaj, ko je denar najbol j po-treibova1', 'denarja ni imel. Za'to je pogrešal seme a'i gnojila. kat je’ per/izrečno, da je produkcija' ¡pada-la in go podarstivo nazadovalo. Kmetova' ici! Cas, katerega! seno preživljati, zaprti samo v okvirili svoje okolice, je za nami. Nagli razvoj zahteva činu več raagledanbeti in -spclznavainja! dogodkov in, sipre-incanb v svetu. Seznaniti se mtora-m,o kaj je novega v kmetijstvu to kako ,se da priti bo boljših ue-pehov in več j ih pridelkov.Zato je tr.eba več knjig in časopisov v vsako, hiša PUCAR.SKiI ZADRUGA,RJI ORJ EJO NA KOPRSKIH SOLINAH PRIPRAVLJANJE KISA Deber vinski kis je -vsak' hiši potreben.. K ir. ie ,ne saimo zdrava in oku ma začimba za razne jedi, temveč tud: zdravilo, ki se rabi »artii za obkladke in podobno. Zato se dober vin ki kis lahko prodaja in ga je redkokdaj v dobri kakovosti dobiti, ker ga mnogi vinogradniki niti Izdelati ne znaio, ali pa ga slabo izdelujejo. Vinski kis, (ožet) se laihko napravi iz vsake aikcibojne pijače potom ki, anja, ki obstoji v ¡bistvu! iiz vode, ocetne kisi ine in snovi, ki jih je vsebovala dotična alkoholna pijača. Kadar se vlino ali (kaka- druga alkoholna pijača k:sa, se pretvarja njen, a k ohol v ocetno kislino in vodo,. To povzročajo glivice in bakterije, v prvi vrsti oceltne bakterije. Te bakter'ie se moraio razvijati ie pod določenimi pogoji, ta sicer: 1. potrebujejo alkoholne, toda ne preveč močne tekočine, najbolje ne nad deset procentov na težo. Tecina pa- mora vsebovat j tudi druge redil?ne sigovi, ki jih rabijo glivice, in, sicer dušik, bodisi v obliki beljake'in ali pa v obliki amomjafco-v.ih so i in rudnin: kih snovi, kakor to tremo kislino, kalij, magnezij iini ar c o. ' 2. potrebujejo .precej visoke toplote, ¡n sicer cid 25 do 30 -stopini Celzija'. V hladnejši tekočini (,pod 10 stopinjami Celzija) in izelo topli (r.ad 40 stopinj Celzija) pa nehajo i:a.-,tj. 3. potrebujejo zraka, ker morejo ■le s pemečjo ki:lika, ki se nahaja v zraku, alkohol pretvarjati v ocetno kislino. Naravnost iz sladkorja' v moštu in tropinah se torej kis ne more delati. Najprej mora po-k ift sladkor v alkoholu in šele i-zi trga se s pomočjo ocetne gl ivice razvija cretoa kislina. Namesto iz tropin lahko delamo kis iz pst?jota. Izprašane tropine poVicmoi s sladko vodo in pustimo, da- dobr e pcikjpijo. Potem i ih ¡apréseme- 'n 'z dob’jene tekočtoe na-pravimCi, kis. o Doleznih na seskih živine Mlečna -žleza, katere proizvod je mleko, je podvržena različnim bo-lezihifnv-' Pomisliti moramo, da je' mlečhosLgbveda péí odstavitvi te-feta- 'rie-kaj1'1 nenaravnega. Naravno bi bV:>, da bi mlečnost trajala sa- 11 p, ,dai 'JO, !j I-H.B j yUW . , . tno pctotok:0' ;casa, dokler tele še po-tivebii.,e materino mleko, kot se to. gneti. ačini- ‘Z neprestano mpižo pa sei mlečna1 žleza,, to je vime goveda, stalno dražb in" .proizvod teh dražljajev j-e mleko tja še do pozne ibrejo-sti. . Bradavice na seskih,: ki jih pb-(gostoma opazimo, sa zelo neprijetne to o-težk-ečajo molžo,-Dcikazand je, da -e te 'bradavice f-afako prenesejo^! ¡¿¿veda na igoVčdo z molžo. Kaj naj naredimo ,-s rtafcim vimenom? Kravo ,z bradavicami po-mallz-em-o najizadn.ie. Zdraviti 'začnemo te bradavice takrat, ko krave zaradi visoke 'brejosti ne moilzemo. Majhne bradavice namažemo zi jodovo tinkturo ali iž mazilom, sestav: jen'm jz polovice 'lesnega katrana in polovice špirita1. Večje bradavice mora odstraniti živirno-zdravnik. | .1' -Pogosto najdemo tudi rane na1 seskih, ko se živinčeta obdrgnejo na ostrih predmetih. Male rane navadno ozdravijo hitro, posebno času, ko žival zaradi ¡visoke brejosti ne mdAemo. Bolj' nevarne so rane blizu izliva iz seskov, ker utegnejo .grizite izoižitii in zapreti odtok mleka. Za zdravljenje rani na! seskih rabimo 'borov vaze in. Ako hi bili seski preveč beleči in' bi bila molža nemogoča, bi mogel' živinozdravnik pustiti, da primešamo mazilu nekoliko kokajne, zaradi česar bi ibii sesek bolj ine-cb-čut: j i v in, bij, (bila molža Ola jšana. Zgodi ,se tudi, da se cel sesek vname izaraidi surove molže, udarca udarca sosedne živali, ali ,pa -zaradi tega, ker žival nerodno leže na posamezni sesek itoi ga preveč -pritisne. Sesek se lahko vname tudi zaradi okuženja z (glivicami. Občudujemo sledeča znamenja -ebo-čelosti: sesek je boleč, b-olj rudeč in. bolj ltope-1. Mleka priteka bolj majo ati. pa -,sploh usahne, vime zateče. Včasih občutimo kot svinčnik debelo .stivar V sesku. Kaj se izig-odi pozneje s takim sesk-om- in tako oteklim vimenom? Znamenja nar brekloslti vimena- in' seska izginevajo polčasi, mleko, se Izgublja v, tisti četrti vimena, kar. ima za posledico, da se ta del vimena, začne sušiti. 'Ozdravi -sicer, samo no sebi, t-oda 'Z izgubo mleka ur enega seska. ; : , ,1 , NASVETI LJUDSKEGA ZDRAVNIKA %0f otwU ¿müt&nziis . . , 'S temi besedami, privedejo ma-re večkrat v arnibu anto svoje fantiče An p,upe, Najprej se moramo malo pomeniti o »tohizi1 ihx<. Tohzila se pravi lepo po slovensko nebnica, ’kar -pomeni žlezo (»'i kakor j-o Istrani največkrat imenujejo gj-anduloi) ob mehkem nebul -v ustih. Torej! si bo- Poslužujte se krajevnih ambulant! Okrajni zdravnik vrši amfouilant-no službo v k-raoe-vnih ambulantah po naslednjem redh: Dekani: vsak torek od 15, ure dalje Osp: visako drugo sredo od 15, ure da-’j e; | ■ 1 Marezige: vzak četrtek od 15. ure dalje; Šmarje: .vsak petek od- 15, ure dalje. Teh ambulant naj se poslužujejo:' 1. Svojci zavarovancev, ki morajo sev-eda predložiti bolniški Ust, 2. Vsi invalidi in njihdvi svojci, 3, Vsi tisti, ki zanje -plačuje socialno iskrbstvo; imeti pa moraao tozadevno piotndilo- pristojnega KLO-ja, katerega morajo vsake tri mesece obnoviti. 4, Vs| drugi ,iz 'zadružnega in pri-¡vatnega ’še&torja-. • ’ JESENSKO ORANJE NA BERTOSKIH NJIVAH niiHiiiiu¡iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiMiiiiniiiiniiiiiiiiiiniiiiiuwiiiiii»i!iiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinjiiiiiiiiiuuniiiMiiniMiiiimiiiiiiiiniiiflii¡imiiiifli>;.MnHiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiniiiHiimiiiiiwiiiinmiiiiHiiiiiiiiiiiiMtiuiiiiiiiniiniiMiMiiiiiiiuiinii Grozdne tropine lahko izkoriščamo na mnogo načinov; Lahko ku- tero žganje in njiih, ¡izločujemo korlščainct )— več načinov. Lahko kuhamo žganje i,z njih, izločujemo sladkor in a kohol ali pa pripravljamo pitijet. Ko izrabimo tropine za pitijot, ji-h) luporaibimoi še- za kis. Ker pa večkrat primanjkuje krme, pokladamo tropine živini. Sveže tropine vsebujejo približno 60 % ,be'';akci7in, 4,5 % maščob, 20.8 % ogl!.ikcz:h voidanov' (škrobnih sestavin). Ker pa niso te stvar.i v celot; prebavljive, jih živali po-pa’inom-a ne jzkonistijo; prebavijo le polovico beljakovin, tretjino maščob in dve tretjini škrobnih se-rtavin. Zgane tropine imajo drugačen sestav. Pr,i žganjekuhi -namreč izgineta iz tropin arkohol, ki- ie kemično izp-rem-enjen grozdni sladkor in voda. Sia-dkor je v bistvu škrobna sestavina' ih ho zato v žganih tropinah mani škrobnih sestavin. Ker pa izgubijo žgane tropine n grozdnih tropin za Živinsko krmo V primeri s svežimi- tud; v:o vedo, še njih koristne sestavine relativno vendarle povečajo. Zato :bo v njih sorazmerno več beljakovin in (tudi več maščob. Poleg tega -postanejo spričo znatne toplote (najmanj 90 stopinj O prebavljive tudi nekatere maščobe, ki jdh pril nižji teptati ž'vai i ne morejo raztopiti ¡.n prebavit1. Frav tako se zviša tudi prebavljivost beljakovin. Glede na' to imajo žgane Itrcpine 7,8 % maščob, 1-6,8 % ‘škrobnih sestavin, od katerih -prebavijo šivali dve tretjini škrobnih Sestavin. -Seveda ni mogoče povir.od naenkrat porabiti tropine za (krmo, če pa iz njimi ne ravnamo pravilno, se nami pokvarijo; največkrat splesniio ali pa se skisajo. -Plesnive ali skisane tropine škodijo živali zaradi ocetne kisi-tae in ji-h (zato ne smemo uporabljati-, Kalk-o jih hranimo? .Prav tako, kot jih hranijo naši vinogradniki za žganjekuho.•• Naložimo jih v čebre, paziti pa moramo, da. -ostane med njimi čim več izraika:. Zato jih stlačimo ali kako drugače (stisnemo. Najeto1 j e je, da e-den tr-epjne naklada, /drugi- pa tlači. Ko je posoda dovolj 'napolnjena- ali pa ni več tropin na raizp-oiago, zamažemo njih površino z ita-vlco, -tako da ne mora profiti zrak do tropin. Pokanje ilovice 'znatno omejimo, če vrh nje .na-aujemo plasti drobnega peska. Pri krmljenju živine- moratno paziti, da -ne pdlcladar.no preveč tropin hkrati. Izkušnje j>o pokazale, da koristi/ goveji živita,j te okrog. 8 kilogramov tropin na’ dan, ovcam in kozam pa! 1,5' kg, k-onjem po -7' kScIgrajmov, svinjam p-o 3 kg tro- pin. na dan. Se bolj bodo tropine konistile živini, a-ko jih pomešamo z drugo hrano, kakor s senom ali z otrobi. Koristno je dodajati tropinam tudi nekaj, ooli, in sicer, go veji živini 20 do 30 gratnov na dan, k-cnjc-m pr, 12 do 16 gramov, svinjam pa ¿•-¿rame. ; 3. cktoibra''je >v Ceda-dui i-zšla prva šitevilka glai ;i'a beneških. Stavenicev! »Matajur«. Tio je eelo .važiai?'dogodek v izigoSrniiini beneških lS'loven-cev, ki so iim v-se italijanirke vlade zanikate naci-dhai ,ne pravite. List ■bo izhajal -dvakrat na meseč. Odločno bo branil' pravice, beneških Slovencev' -na' -gospodarskem' ih pon li.tičnem torišču,, V svoji prvi š-tevilki prinaša list pofeig drugeig-a tudi večje število' d-episov iz vzhodne ih zapadne Benečije v beneškem narečju, prva strah pa je pisana-, v kniižhii sTo-venščin:. Novi (List prav itoplo pon zdravljamo ih mu želimo obi-loj uspehov v hj-eigavi važni nalogi, , j mo mimiolgrede zapomnili, da pravimo »gjandulam« ,slovensko .žleze, p-ai niaji si -bodo te. v, gao)p,'išaineiga je razvidno, da imajo takšni ctrocj prav posebni cb.raz, ki ,ga izdraivnikiij tudi imenujemo:, adenbidhi obraz. Edini način -zdraivlienje takega stanja je operativni, to ise pravi; treba je odrezati tohzilj -Otonizilek-tomirati) in evehtuaiiin-o še citata. povečano limfatičnoi tkivo v grlu! in nosu, Na koncu -omenjam, da je vi našem okraju so-ralzmerno veliko takih otrok'. Operalcijai hj -težka, Ot.r-ok m-ora nekaj dni Po operalciji ostati; V bolnici pod izdravnikovi-m' nad-zoristtvom, ker včasih lahko lahnol k-rvavj iz operativne rane. Ko se vrnč -otrok iz bolnice d-otndv, je dolbr-o, če ,še- nekaj dhi spira grlo ih uživa bolj tekočo hrano. Dr, Hladnik Polde Tržaški šovinisii posebne pasme so zelo strupeni in škodljivi Plavi ponedeljek: Clb 'izbruhu prve svetovne vojne so vpii.i po ulicah: »Dol s Srbi!« (v ikalaibrešččni. seveda). V) navdušenju so iarcoau. in razbili neka’ srbskih prodajaln. Leta 15ega ie Italija »pdarilai« po Avstriji in tr-žs|'k,i f-alki išovinisti' so-zaipel'i: »Dol' 7. razirarcftii!« in so razbili nekaj jaških irccdajailm Oh jih izropali. Ko so »zmagovite« laške čete prišle v Trst, so pravi ti ati laškoavstrijski patrioti, kričal1:: »D-cil iz' Avstrijci in, idol s iščavi!« in so razbiti nekaj slovenskih prodajana »n juh izropali, V dobi fašizma so od časa do časa razbih. kako slovensko prodajalno, .i-op izropali in vpili: »Mor-te ščavcm!« Kq je pr.išia naša1 Četrta armija v Trst, >« vzklikali: »Viva Tito!« in so razbili nekaj fašističnih prodajaln in Jih izropali. In sa teka"! .za) našiimi funkcionarji in. j in* šepetali: »Poglejte tl,stale je Miha jen Vane u Diškorše VjAiNE: Zdravo Miha, kam pej greš Vaku hitro, koku sa še kej bolan cule se vre uzdravo. MIHA: O zdravo Vane kej čješ strela dm umren, zdej ke je novo vino ga spijen an par gčažo na dan in gre bu?jše ko prej. Kaj pej ti, a me boš kej novega pori e do. MIHA: Ja nove g anj prav posjebno na te ¡tohfco to pavjen da so pr-nas u B. jemljete žene volitve in so tude dobro šle. Znaš te strjele od bab douste buote nam je sirijo vit, pe kaj se nismo zmenjle, da bojo nardile kampo sportivo za otročje. Kaj pej je prvas novega, sije jemjele volitve žen. VANE: O ja tude prnas so ble volitve, znaš mn K. je velek in jes ne poznan use tiste rajone en base. Kur mje pravla muoja žena do šle posuod dobro volitve en tude naše sose nekej zmenjle da bojo dela'e pej na znan kaj. MIHA: Maka je šlo vsa taSku. Hšo mene me pair kur sen nekaj vido, da n{ šlo taiku Uš o vse. VANE: Ha giih zdej sen te tjeu povjedat da be moglo bet b «¡še, ko se bejo use žene zanimale in pomagače. MIHA: Stresla kaj čješ da te po-mlaigaijo use ke na znajo njanka koku se kliče org. žen, kaj niise ‘vido da na J. P. in L. namjesto da bejo napisale »Živele volitve ASIZZ« so te strele napisale »Živele volitve AFZ«. VANE: O ja zal to s m zapnzo en šje več kul H, po Val jamsko so napi-)sage glih kur se spodobe UDAIS en to me par g.Hh- ku da bejo dovenščje žene pot Jugoslavijo in taljanske pej pot Trst. MIHA: Ben sacjega nemalo je blo ma in kompjeso je šlo dobro zdej jem) bo trjebu pomlajat in boš vido da ko se ne bomo zbedile bdjo nardile duaste več j ko mi-VANE; Pej ja usak swojo ženo muoramo pr imet en je det malo pobude pej bo vse šlo. Ben taiku. Miha dobro jentee jen prideme kej ubiskat. MJiHA: Kaj pej Vane tude ti dobro jemse jen pride kej hmene z ženo da se bojo tudi neše sijare kej povjedale. i ..—-— Osli ss navajeni slabe ceste Za nekatere, ki rajši hodijo po razdrtih cestah, smo izvedeli naslov. To sio baje nekateri v Sk-oci-,:aaiu inf Sankam. Medi 'te ¡pada po. sobno Peroša. Franic — sitarejši, ki maže svojega, osla ipb zadnjem delu tnoltorja, daj .bi laže! iz vozom šel po i/aibih potih. Omeni enemu ne diši »rabuta«, ki je star vaški običaj in ga spoštujejo vsi kmetje. Toda tudi v Santomi. se najdejo že- od nekdaj talki ljudje,, ki ¡im je 'stanje -kmečkih poti deveta briga. «Ne bo šlo tako,«1 pravijo Santomčaini, »da bi mi ceste popravnali, oni pa nam pomagali med 'letom le razdirati.? fašist in crni e tudi«, in vdira1,! so v stanovanja fašistov in jih .ropali. — Ko je .»visoka politika« dosegla, da. sci se naše čete umaknile iz Trsta- so napadli prodajalne »titinov«-in jih drcnaii. Zdaj so se tudi Vida’! jevi »komunisti« (srake s pavjim, perjem) okužili s takimi »idea. cni«. Vpijejo: »To je naše!« in se temu primerno tjidj obnašajo. Nepokošena trava Letos je M'ai pri nas hu.da suša Trave l.e bila malo, otave pa nič. Morda bi ta ali oni zaradi, tega. prišel do žakjučika, da so povsod v našem okrožju ljudje izpulili še poslednjo travico, da foi imeli potrebne zaloge krme za iz-lmo. Vendar pai ni tako! Saj v Strunjanu ne! Morda mislijo nekateri, da bedo imeli prihodnje leto dvojen pridelek? Cern« se ni- zgani'! KLO v Strunjanu in.'zadevo uredil? KDO VE O TEM...? Kdo ve, če .so učiteljice v - Škofiji II. že dobile živilske .nakaznice za september irt stanovanja, naj-sporoči naši agenciji »PRIMIGA«. .Smatramo, pa, da' foi, mora! to vedeti predvsem KLO Škofije-in če je zadeva že; rešena, naj čknprej spo- Jože in Tone sta se srečala v ponedeljeki zvečer doma pred hišo na vasi. Tone vpraša Jožeta: »Kje si pa hodil danes, da te ni bilo na delo?« »Pri zdravniku sem bil,« mu odgovori Jože. »Kako pa to, ali sf. zbo’el? Saj si bil še včeraj, ko smo imeli šagro, zelo vesel!« »Ja, veš, tako je bilo- Zjutraj sem se komaj skobacal iz postelje, glava me je bo ela in tako čuden občutek sem imel v ustih in želodcu... Pa sem se odločil, da grem namesto v službo k zdravniku.« »N.o, in kaj si. tam opravil?« »Najprej sem tam čakal tri ure, da sem prišel na vrsto, —■ saj veš, da je tam ob ponedeljkih vedno veilbKo- vrsta. ,No, ka j pa je Z vami,’ me vpraša zdravnik Jaz pa začnem: Glava me boli, pa tudi želodec, tako čuden okus imam, noge me njč prav ne držijoIn zdravnik me pregleda, pogleda izpod očail, kot bi mj hotel nekaj reči, pa se premisli ter ne repe nič in mi napiše recept. Ali bom imel kaj počitka? se okorajžim in ponižno vprašam. ,Nii potrebno,’ mi odgovori zdravnik, ,Zaužijte, kar sem vam predpiral, pa Vam bo odleglo in bolite jiliPi lathko čil in zdrav zopet na delu-’ Vz.e] sem recept in odšel. Veš, kako: sem bil presenečen, ker nisem dobil vsaj tri dni počitka. No pa sem si mislit,, en dan je tudi. nekaj in sem odšel v lekarno po zdravi‘a. V lekarni sem. oddal recept, da mi izstavijo zdravilo. Zelo začudeno me je pogledati lekarnar in mu je š‘ro kar malo na. smeh ter mi dejal, da takih zdravih, kakor jih je zdravnik meni predpisal, nimajo v lekarni> pač pa jih imajo v gostilni ,Taverni’. Vzel sem. recept nazaj in poizkusil sam prebrati, kar mi je zdravnik predpisal. Zelo sem napenjati oči, pa le nisem mogel prebrati — saj veš, da zdravnikj vedno tako pišejo, da n?č ne razumeš; in sem res odšel v .Taverno’, čeprav nisem imel namen,a da bi jim tam poka- “ zaj recept. Odšel sem tja zato, ker me je že strašno iejaho-Tam sem brž naročji pivo in takoj nato še eno. Nato sem zopet izvlekel recept iZ žepa in ponovno poizkušal prebrat:'., kar mi je zdravnik predpisal. Tedaj pa sede poleg mene Lojze, ki je v službi na ljudskem odboru in je hodi/ dalj časa v šolo kakor jaz. Pa sem se oko-rajžil in ga vprašai’, če mi zna mogoče on prebrati recept, ki mi ga je zdravnik navdal. Lojze g'eda in gleda ter obrača recept. Nato pa se zapne na ves glas smejati. ,Ne smej se no toliko, povej mi rajši, kaj je tam napisano!’ On pa mi pravi; ,Ta te ;e pa pogruntal. Tam .stoji napisano: Pivo veliko — 2 dozi...’« P. H. 1 + 1 NALOGA Lisica napravi 5 skokov, pes pa, ki 'ji.-sledi, napravi 4. Toda 3 .pasji .skoki opravijo isto .pot kot 5 lisičjih. Ce je lisica skočila 25-kra.t, pes pa še nobenk.rat, koliko skokov bo moral - napraviti pes, da bo dohitel ¡isico? Rešitev križanke iz zadnje številke Vodoravno: 1. pet; 3. pot; 6. od; 7. mana; 8. Tito; 10. ir; 11, Irska; 13. K-oranaj li5i Ravena!; 17. Banat, Navpično: 1. potok; 2. Edi; 3. pa; 4. omikan.; 5. Tara; 7. Morava; 9, tiran; 12. snet; 14. or a; 16. AB, UGANKI; Jajce — zvon. REŠITEV RAČUNSKE UGANKE Iz prvega vag-ona se preselijo 3 -osebe v drugi vagon, 'tako da je v ¡prvem vagonu 27, v drugem, .pa 23 ossb. ji mj um Odgovori na- vprašanja: Tovarišica Ana Prinčič, dijakinja iz Portoroža, nam je poslala najboljše rešitve i,n bo nagrajena z zelo lepo knjigo, 1. Sonce pošilja žarke na zetMjo, ne ‘da bi pri tem segrevalo ozra. čie- Zemlja, pa se ogreje in daje svojo toploto ozračju. Ko sonce zaide, s'e zemlja ipolagcm-a ah'aja in obenem tudi ozračje. Zato se vrši zgoščevanje vodnih hlapov hizk.o-—- pri tleh — kapljice. Ker te nevidne kapljice he: morejo več plavati v ozračju, sedajo na tj,a in ha rast line v obliki pose: Ravno tako nastane tudi slana, le-- da ti vodni hlapi ztedenijo, ker je nižja temperatura. 3. Ob s'afoem vremenu se bilka .¿ato, ker ,se združita dva nasproti naelektrena- -cJbiaka. Negativno naeektreri ©Mak v trčenju s .pozitivno naelektrenih).' vžge električno iskro, ki napravi tako visoko temperaturo, da- se ob : taki topli&ti zrak bliskoma segreje i« razredči ter sili v- višino. .Na- njegovo mesto pa pride naglo«) a- mrzel in gost zrak, ki Ob dotiku z SVse-h strani napravi'močan grom. Odgovorite na vprašanja ! 1. Kako nam koristijo deževniki' in krti v: kmetijstvu? 2. Zakaj sejemo na njivo deteljo? 3. Kje kcpIOejo baker v Jugoslaviji 4. Kakšno rudno bogastvo izkoriščamo v .Istri? 5. Na koliko načinov se lahko človek,- orientira.? Jaz sem vedno mislil in verjel, da. ena, iti ena| je dve, in verjemite mi,, a ni moja ki-jvda, ker- so me že, ko sem bit še obrok, v šoli učili tako. A danes sem glede tega v rtirašni negotovosti; ker vidim, da je vsota lahko tudi drugačna. In najbrž boste tudi vi v'si mnenja, da fe nekdo izgubil luč razuma, ko trdi kaj takega. Tone je ena oseba in Pepe druga eteeba in oba skupaj sta dve osebi A razlika je v tem, da Tone velja več kot Pepe in razlika je lahko različna, jn sicer Tone je luhko lepši ali pa ima- lepši glas, ■ tnoi-da je bojj simpatičen, tako da ;ta v dveh navidezno enakih enotah zapopadene različne vrednosti. In to razliko v vrednosti bi jaz imenoval diferenciacijo. Koprski MLO (¡n morda tudi drugi) so ta ¡problem rešili na čisto originalen način, poslužujoč se teorij in izkušenj merjenja teles. In ker tu niso mogli uporabiti sistem merjenja trdih teles, tekočin, itd., je postavil stanovanjski urad, ki z veliko in občudovanja vredno pridnostjo meri osebe. Zaradi tega se Tone sme prese- liti iz enega stanovanja z dvema sobama in kuhinjo v drugo stanovanje, ki ima istotako dve sobi in kuhinjo (ni potrebno pojasnjevati, da bo od tega imel gotovo kakšno ugodnost). Z druge ¡strani je pravilno, da tisti grdi. in antipatični Pepe s svojim nefonogeničnim glasom ostane s svojo družino v eni sami sobi. iz tega lahko vidite, da je vrednost ene enote lahko različna od vrednosti druge enote. Iz tega izhaja vsota 1+1 = 2 plus diferenciacija. Upanje imam, da bo te vrstice bral tudi stari Diogen in ga prosim, da priskoči na pomoč ubogemu Pitagoru pri popravljanju svoje stare in že davno od vseh priznane teorije in ki nosi njegovo časti medno ime. V.zemi v roko svojo laterno, dragi Diogen, a ne da bi. pri belem dnevu iskal poštenega človeka, ampak da jo razbiješ komu na glavi, tako da si bo udar-jenj. videl zrasti še eno bunko poleg prve in pri tem zavpil: »napravil mi je dve bunki«. In tako bo ponovno potrjena Pitagorova teorija v. veliko zadoščenje nas vseh. In v zahvalo te bodo morda nekoč potegnili iz tvojega) zgodovinskega sada ... in ti nakazali nekdanje Tonetovo stanovanje. ZA MASE PIONIRJE Pionir nam piše... Rešitve Dragi »Istrski tedniki«! Prejel setn- nagrado, najle-pša Ti hvala.! Og asil bi se že prej, pa sem se moral pripraviti za šolo. Pri nas v Ffeatoini -se- je začel) pouk' komaj 10. septembra, ker so prepleskali šolo. Pri čiščenju' so pomagale tudi naše mamice. V IV. b razredu, kjer ,sem tudi jaz,-, je 10 .pionirjev in 20 pionirk. Našo učite iico imamo vsi radi. Letos smo ustanovili precej krožkov in nekatere bern našteli: lutkarski, risalni, šahovoki, nogometni, te'e-graifski in telefonski. Mislim, da bomo redno obiskovali v.se te krožke, ker 'ib vri zanimivi. Vaša računska- na'og«-'je bila res zanimiva. Ugotovil sem, da ima pri vsakem računu zmnožek enake številke. *. No, dragi Ka-rlo, zdaj bomo še mi > nekaj povedali >za- vise pionirje.' Prejeli smo -več pravilnih rešitev in, ne vemo, kako bi vse zadovoljili, vendar bemo >g eda.li, da bo iza vse prav urejeno. Mislimo, da ne .boš jezen, če danes ne 'bomo tebe naijradilf. čeprav .si prav rešil; veš, bomb .gedaii, da tudi druge zadovoljimo, zato Pa boš- prišel že prihodnjič zopet, na vrsto, piši pa kar naprej in če boš defoji kakega novega, pionirja,, da bo dopisoval, te bomb tudi nagradili in to velja zai vse pionirje v Istri, in na Pri-mofskeiri; ki črtajo naš -tednik. Želimo si cim več mladih .sodelavcev-, -čim ,več- dopisovj iz vašega šobleeg» življenja, tako da bo vsakdo vesel' »Istrkega tednika«. Tudi po .naših gmnaizijah je veliko pionirjev in zakai ne bi id,opisovali i,n reševali? Mislimo, da ibcdo, ker je v šoli včasih lepo meti kaj razvedri a. Tudi za pionirje v naši coni bi veljalo, da bi ustanavljali- take krožke; preiprlčni smo, d-a bi bili veseli, če bi tako spoznavali tajne narave in se nauči i lep:h iger, na primer take, kakor je šah in podobno. Take dopise naj pošiljajo tudi -naši pionirji. Vidi se, da je pionir Karlo prečita! naš zadnji članek, da- je treba sedaj, ob začetku šolskega četa, dopisovati. Se to naj povemo reševalcem, da šmo rešitve dobili prekacno, zato poš jute rešitve prihodnjič že v ponedeljek, da bomo. pravilno im pravočasno- izžrebali. KVADRAT Za pravilno rešeni pionirski kva-gra-t bomo nagradili spet pionirja Karla iz Postojne. Prejeli smo več pravilnih rešitev, vendar ie bila njegova izžrebana1. ■REŠITEV UGANK 1. dim; 2. šivanka; 3. met’a; 4, mrlič; 5. hrast. Ugfsnke Vodoravno in navpično: 1. poljska. žuiže-kai 2. mesto v Furlaniji (italijamffco); 3. umetniški delavec; 4. podobno; 5. rimski cesar,- znan po svoji krutosti. 1. Sar opere i, vodonosci, nebom erci, zetnljorolsci. 2. Vsi smo zdoma, nič se bati, drobna žabica’ pred vrati, hišo čuval nam pred tati. 3. Pet sinov iz ene 'hiše, pa ise vsak drugače piše. 4. Bela golobica, črni vran, krog zemlje se podita noč in dan. 5. Narobe- svet, v kristal ujeti Kako je sin pazil na sekiro Nekoč je živel oče, ki je imel s-ina. Nekega poletnega dne mu je deja', na; gre v 'gozd' po drva. Dal mu. ie novo- sekiro in zapreti1, naj dobro- pazi nanio. Ko je prišel sin v .gozd, je zasadi! sekiro v štor in sedel ven dan poleg nje-. Zvečer se je v-rn-il; domov in oče ga je vprašal. ko iko drv ie nasekal. Sin mu je odgovor-iil, da- nič, ker je moral paziti na. sekiro. To zgodbico ’ nam .ie- poslal naš priden sodela-vec, pionir Karlo -iz Postajne, Prilogo, Istrskega tednika ob priliki gospodarske razstavo Pod reliefom V naivečjem prostoru na razstavišči je postavljen ob steno ogromen relief, to je velik zemljevid Istrskega okrožja, na katerem so izdelani vši griči, doline in večja mesta, ter vasi. Na reliefu je Označeno vse, kar je: bilo v okrožju dograjenega dosedaj in prikazani so v&i objekti, ki jih bo ljudska oblaist gradila v bodoče. Nova železnica in druge stvari... Preko v.sega tega velikega zemljevida se vleče bela Črta is črnimi pikami. Zavija na levo in desno, tu je prekinjena in tam .se zopet prikaže. Železnica! V načrtu je, da se čimpreje ogradi nova, pravzaprav obnovi ¡stara železnica, ki ie nekoč že prevažala potnike in blago ob istrski obali, toda fašisti so Ja odvlekli' V Abesjnijo in . • . hajde peš, če m drugače. Res, kar dobro je že organiziran potniški in- blagovni promet, tudi nove ceste so bile zgrajene samo zato, da so vasi dobro povezane z mesti ob morju; kamor izvažajo svoje 'blago. Lansko leto so naši avtobusi prevozili sem in tja' skoraj milijon potnikov. Tretjino več kot leta 1948. To pomeni, da bi se vsak prebivalec okrožja peljal ttai leto 12-krait, če bi .si vožnje med .seboj visi enako porazdelili. Pa vendar — še premalo. Železnica je za nas važna: računi, povedo, da bi samo pri vzdrževanju cest prihranili desetine milijonov, če bi tovorni promet med Bujami in Koprom opravljal vlak. Gneče na avtobusih ni več! Citajmo, kot pravijo, zemljevid naprej. Prav na sredi je velik ¡zaliv, Soline pri Piranu. »Nič posebnega, poznamo,« ¡pravite? Poglejmo natančneje. V sredi med bazeni ¡stoje majhne črne kocke. Tu stanujejo sedal delavci. Sredi močvirja, kjer je neštete komarjev. Zdravje v takih hišah pač ni doma. Na desni nad ¡solinami je precejšnja, skupina belih kock. Ze na prvi pogled ie razvidno, da je to moderno, bodoče naselje, ki je prav tako v našemi načrtu. Velike stanovanjske edanji uspehi in naša svetla bodočnost SO NELOČLJIVO POVEZANI S FLRJ hiše, med njimi nasadi in, igrišča ;— tako kod moderno naselje mora ¡«gledati, če hočemo, da bo ¡zdravo in bivanje v njem' prijetno. To pa ni vse o Solinah . . . Stene iz morja Ta je predebela, Kaj. boš trdil, da borno stene in morda celo, hiše delali iz morja in morske vode? No, poglejmo. Fod reliefom, ki ga ogledujemo, prav pod solinami so police in na njih razpostavljene steklenice,- več ali manj napolnjene z morsko .vodo. Na njih čudoviti napisi 30 Be in tako naprej. Učeno! Nič ne razumemo. Na pomoč pride strokovnjak. »Zakaj razstavljate morsko yodo, ko je je povsod dovolj?« ¡Smeji 'se nam, 'strokovnjak in razloži, da se pri večjem ali manišem izhlapevanju vode dobe različne .soli. Magnezijev klorid na primer — i:z tega in iz morske trave (algi, ki nam jo morje brez-p'ačno pošilja k abalj ¡so V .solinah sprešali posebne plošče, k; služijo kot izvrsten izolacijski material za stene v hišah in drugod. Na polici je razstavljen manjši košček. Tega bomo naredili veliko in je zato predviden ob. solinah majhen kombinat >za te reči. Tudi ¡za ¡izvoz bo teh »sten iz morja« dovolj im še ostale, za kemično industrijo važne soli bomo dobili i® moría.. Moa-j e nudi — mi bomo Vzeli. Tudi to je naš načrt, ki smo ga že začeli uresničevati. Novo mesto Pod zemljevidom stojita diva tovariša. Burno si nekaj dopovedujete in opletata ¡z rokami okoli sebe. Poslušajmo, za kaj gre: Ogledala sta si načrt za novo veliko in moderno industrijsko mesto: Izo- o. Prvi je nad načrtom, kjer je videti nove šole, fikullturne naprave — lepo urejene ceste, kjer bo živelo na stotine delavcev povečane predelovalne živilske industrije ve,s natvdušen: »To in! samo to ie prav,« trdi. Drugega skrbi zemlja, češ .škoda ie toliko plodne zemlje ¡zazidati ko nam je manjka. Mi menimo, da ima prvi tovariš prav in prav lepo je pomiril ¡svoje sobesednike. Prijel ga je za roko in peljal tja na konec zemljevida istrskega okrožja. okrožja, kjer teče reka Mirna: »VI. diš, tu bo nova plodna zemlja — in tam ¡bo industrija, oboje: je važno in brez prvega ni drugega ter narobe.« Izola bo postala v bodočnosti velik industrijski center. gospodarji nad vremenom Naj bo suša ali dež. Nam bo vseeno. Fodredili si bomo prirodo. Na zemljevidu so v dolinah Mirne in Dragonje ¡križem kražetn speljane modre in rumene črte. To so dovodni. in odvodni kanali za namakanje. Na tem več kot tisoč hektarjev velikem zemljišču ne bomo gojili žitaric, koruze .in krmskih rast'in kod do .sedaj. Se ne izplača. Kar poglejmo: pred melioracijo je donos pšenice na tej zemlji največ 16 stotov na hektar, po melioraciji bo na isti površini zrastlo najmanj 400 stotov lepega paradižnika.. In dalje: tam. kjer sedaj na nemeliorirani zemlji pridelamo komaj 12 ali 14 stotov koruze, bo po- do« kot ga imenujejo, je pritrjena deščica s črticami. Pogledaš na deščico, in ie veš koliko vode odteče vsako sekundo ¡po žlebu. Preprost račun in ko so njive napoiene tako kot je treba, zapreš zatvornice in vse ie v redu. Naš zadružnik, krnet ¡bosta gospodarja1 naid vreme, nom. Istrsko okrožje bo lahko izvažalo ogromno svežega in konzerviranega sočivja, ki bo dozorelo zaradi Ugodne lege prej kot kjer koli na severu. Samo ob Mirni bomo pridelali toliko sočivja kot doslej v celem okrožju! Neločljivo povezani Se bi lahko ogledovali in tolmačili naš zemljevid. Toda po tem bi ne mogli opisati vse razstave. Fred-no pa odidemo iz paviljona »Gospodarske perspektiva« si oglejmo še nekaj. V kotu paviljona ie nekaj izdelkov jugoslovanske industrije, med njimi tudi ¡kinoprojektor tovarne »Iskra« v Kranju. Na Z namaka nimi napravami bomo potali gospodarji nad prirodo telo zrastlo 20-0 do 300 stotov ma-lancan ali sto stotov zgodnega krompirja. Računajte! Kaj se boli izplača, od česa bodd imele ¡zadruge in kmetje večji ¡dobiček? Velike površine ¡so že meliorira-ne in na prostem! so naredili košček teh melioracijskih naprav. Večina prebivalcev našega okrožja je te naprave že videla v dolini Mirne. Toda tudi rastline so zbirčne. Ta hoče deset, druga pet litrov vode na dan. In če ni tako, se upre ter posuši a i ne obrodi. Tudi to je urejeno, v žlebu po katerem teče voda na njive, je preprosto naprava — meter dolga soteska, skozi katero zdrvi voda nekaj hitreje. Na začetku tega »merilnika za vo- prostem pa so razstavljeni različni poljedelski stroji. Jugoslavija nam pošilja mnogo izdelkov, svoje nastajajoče induitrije. Vsi so nam nujno potrebni in ’bi okrožje brez njih gospodarsko ne moglo napredovati. Tudi taki izdelki so med njimi, ki .b; jih Jugoslavija prav jahko sama uporabila. In mi? V Jugoslavijo pošiljamo sočivje, vino, likerje, sol, izdelke prehrambene industrije — vse po ugodnejših cenah kot kamor koti drugam- Vino nai primer. Jugoslavija kupuje od nag, ¡čeprav ¡ga, .sama mnogo izvaža. Je to pomoč Jugoslavije našemu okrožju? To .je del pomoči. Toda za nas j,g to dokaz, da je Jugoslavija najboljši in naravni potrošnik proizvodov na- šega ozemlja. Izvoiz v Jugoslavijo je skoraj še enkrat ¡večji kot v druge kraje, prav zaradi tega! Plodovi naše zemlje V dolgi vrsti so na policah razstavljeni pridelki istrskgea okrožja. Obiskovalci se čudijo prekrasnemu sadju, grozdju, hruškam, jabolkom, iif tako naprej. Na začetku sta dve raizstolini: ibamibaž in amerikanski lešnik. Prvi poizkusi! Bombaž je manj obrodil1, toda je zelo dober. Amerikanski lešnik ipa se bo kaj naglo udomačil, kot vse kaže. To bo nov plod, ki ga ¡bomo izvažali. Nadi ¡zabojčki s sadjem so na steno pritrjeni grafikoni. Vsak od njih, pa čeprav) tega nekateri ne vidijo, nam! mnogo pove. V nedeljo, prav na dan otvoritve, jo, »to delamo, posadili smo 100.000 najstarejšim ¡zadružnikom' tov. Bo-naieam se je največ pogovarjal. »Da,« je odgovarjal' Bonača na vprašanje, ali vinograde obnavljajo, »to delamo. Posadili smo 100.000 trt.« Tujec' skoroda ni verjel. Bonači ga pelje medi nove nasade. »Pa, veste, tega ne hi bilo, če ne bi imeli traktorja z ogromnim plugom ¡za rigolanje’ — dni tudi stroj* ne, če bi se ne združili v zadrugo. Kje ste še ¡videli, da bi si majhen kmet kupil traktor?« hiti Bonača, »To kan smol «rigolali s strojem, .bi z motikami delali deset let,« Bonač,o je pomolil,' vseh deset prstov v zrak. Zakaj pa to pisanje, vprašujete? Pa, prav o tem nam govori grafikon, kjer je prikazano rigolanje .s traktorjem. Boljša in hitrejša j* obdelava s strojem,. Drugi grafikoni nam povedo, da je v našem okrožju vse polno ljudi kod je Bonaco. Vsi vedo, d* ie v skupnosti mojč. Leta, 1947. sina imeli Vsega skupaj dive, tri zadruge. Te so imele vsega skupaj, 95 ha zemlje, 140 članov, niti enega traktorja, niti ene . svinje. Danes P«j 25 zadrug z 2756 člani in 3303 ha zemlje. Zadruge imajo 361 traktorjev in 559 svinj itd. Lep napredek je to. Danes je naša živinoreja tako močna, daj iz okrožja ’izvažamo prav toliko svinj kot simo jih do nedavnega Uvažali. Narobe .svet, toda naš napredek! (Nadaljevanje na naslednji sprani) PODPISI K SLIKAM Obrtna krojna šola ie razstavil* zelo dobre izdelke — krila, 'sranee, iopiče in čipke. — Ljudska tehnik* ustvarja nove kadre, predvsem med našo mladino. Na razstavi je ¡bilo predvsem ¡prikazano ¡letalsko modelarstvo. — Predstavniki ljudske oblasti si ogledujejo del razstave, kjer je bilo prikazano kmetijstvo in ribištvo, Delovno ljudstvo istrskega okrožja Z USPEHOM GRADI SVOJE GOSPODARSTVO Poljedelstvo - najvažnejša gospodarska panoga Foljedeltvo preživlja večji del prebivalstva v našem okrožju, Za-padni del Istre je že od nekdaj znan po prvovrstnih agrarnih proizvodih. Pravilna obdelava zemlje poplačal obilo ves trud. Velika revščina je bila nekoč v naših krajih, a vendarle ne .zaradi tega, ker bi bi a zemlja skopa. Istrska) revščina. j,e bila posledica stoletnega izkoriščanja, kateremu je biti izpostavljen delovni človek. Sadovi njegovega truda so se stekali v nenasitna žrela grofov! in cerkvenih veleposestnikov. Ljudka oblast je odpravila sramotne ostanke preteklosti in dala zemlja tistim, ki ,jo obdelujejo. SadioVi. ki jih daje zemlja zdaj, so last ljudstva. Največ presežkov, ki so namenjeni izvozu, daje naše poljedelstvo. Dvigu poljedelstva posveča ■ljudska Oblast! prav zaradi tega največjo pažnjo. Povečana proizvodnja na tem področju ,ie še posebno važna za dviganje dohodka, ki naj služi skupnosti. Povečajmo površino spomladanskih kultur Naše zgodnje spomladanske povrtnine' imajo prav posebno prednost. Lahko jih je vnovčiti na vseh bližnjih zunanjih tržiščih. Med prvorazredne spomladanske povrtnine 'štejemo zlasti grah, zgodnji krompir, fižol V stročju, solato in tudi paradižnik. Zaradi milega podnebja lahko nudimo tržišču , vse te povrtnine preje kakor zaledne dežele. Širokopotezne melioracije v dolini Mirne, Dragonje ter pri Ankaranu bodd znatno povečale pridelek vseh naših spomladanskih po-vrtmin. Zaradi ugodne lege melioracijskih področij, bomo zemljo ■lahko obdelovali tudi s stroji. Investicije v našem poljedelstvu so letoš 8 krat večje od onih v letu 1948. Hliske delovne zadruge dvigalo Hiško proizvodnjo Število živine naših kmetijskih delovnih zdruig se ie v zadnjem letu potrojilo in celo početverilo. Lanska jesenska ter letošnja spomladanska setev sta1 pokazali, da je površina zasejanih površin znatno večja. Ce ne ibj bilo letos izredno močne suše, bi plan naše poljedelska proizvodnja prav fatavo valili» presegli. Kmet spoznava vedno bolj, da je zadružni način obdelave zemlje najboljši in prav zaradi tega je pri nas vedno več kmetijskih obdelovalnih zadrug. Ljudska oblast posveča veliko pažnje tudi tistim delovnim kmetom, ki niso člani delovnih zadrug. Skrbi, da jim trgovska podjetja nabavljajo čim večje količine poljedelskega orodja, semen ter umetnih gnojil Kmet vnovči! danes vse svoje proizvode. Ni več nevarnosti, da bi moral V Trstu ali Kopru vreči v morje sadje ali paradižnike, ker zanje ni1 našel kupca'. V listu »L’.I-■stria' agricola« odi leta1 1928. najdemo o položaju srednjega ter malega kmeta v Istri takele vesti: »Pičlo količino žita, ki so jo ljudje pridelali, plenijo davčne oblasti (esattori) zaradi neplačanih davkov. Po dveh letih slabe letine je sedaj kmet s prano hišo, brez denarja ter natrpan Z dolgovi« (str. 324), Isti list poroča nekje drugje, da »prihaja do tatvin živine ter poljskega pridelka« (str. 323). Ta list, ki so ga urejali fašisti sami, priznava, da morajo mnogi Istrani s trebuhom iza kruhom -zaradi strašne bede v domačiji. po letu 1928. so postali fašisti bolj previdni. O bedi v Istri niso več pisali. Listine do, da je v Istri močno raslo števno prisilnih prodaj (kantov). Zemljo slovenskih ter hrvaških kmetov so si tako prilaščali banke in italijanski veleposestniki, med katerimi ni manjkalo fašističnih advokatov. Povečajmo površino vinogradov Foleg površin, je vino naš najvažnejši pridelek. Letos so naši vinogradniki zasadili nad 2,000.000 novih trt. S povečanimi napori bomo pridelek vina lahko še znatno Tovarne naše prehrambene industrije imajo na' razstavi svoj poseben paviKon. Tu vidimo celo vrsto novih proizvodov in dva nova stroja, ki sta ju izdelala mehanika-racionalizatorja v tvornici AMPE-LEA. Ze bežen pogled nam pokaže, da naša prehranjevalna industrija ne zaostaja v svoji borbi za uresničenje gospodarskega plana. Vsa' naša prehranjevalna industrija je praV posebne važnosti že zaradi tega, ker črpa večji del surovih % ribištva in» vrtnarstva. Industrija in vrtnarstvo se tako med seboj izpopolnjujeta. Kljub veliki suši je letošnja proizvodnja v tovarnah Ampelea, Arrigoni ter De Lamglade zelo višja od lanskega leta. To so dosegli 'delavci’ c večj imi ■napori ter naši ribiči, ki so imeli izredno dober ribolov. Navedenim tvorniicam s© s svojimi pehranje-valtnimi artikli pridružuje tudi »Fructuls«1 s konzerviranim paradižnikom ter marmelado. Od vseh naših prehrambenih artiklov je pa sardinah na tržiščih največje povpraševanje. Kako je z našo ostalo industrijo V letošnjem letni sta se opekarni V Izoli pridružili še dve novi. To je potrebno, ker vedno več gradimo. Uvoz gradbenega materiala sta- dvigni i. Za izboljšanje ter ‘ipizi-ranje naših vin (vse to je zelo važno za naš izvoz!) sto velikega ■pomena vinska klet v Urncgu ter v Kopru, kj. imata skupno kapaciteto preko 500 vagonov vina. Z oddajanjem grozdja odkupnim bazam in vinskim kletem si bo kmet prihranil mnogo dela. Vino se ne bo več kvarilo in mešalo, ker razpolagajo naše kleti z modernimi napravami,. Z obratovanjem dveh novih vinskih kleti borno nudili tržišču mnogo večje količine prvorazrednih vin ter tako povečali skupne dohodke. Na tržišču se lepo uveljavlja tudi nekatero drugo naše sadje, kakor češnje, breskve, smokve ter kaki. Mišljenja smo, da bi marali naši vrtnarji ter kmetje 'bolj upoštevati gojitev lešnikov, orehov, kakija, breskev ter poznih jesenskih hrušk. ne mnogo. Povečana proizvodnja gradbenega materiala bo razbremenila promet. Gradbeno podjetje EDILIT je pokazalo letos cementne izdelke, ki jih uporabljamo za kanalizacijo mest. Svoj delež daje tudi kemična industrija. Tvornica SALVETTI v Piranu proizvaja ralz-lične vrste mila, ki je prav dobro. Distilerije nam dajejo vedno več odličnih likerjev. V lesni industriji se vedno bolj uveljavlja tvornica pohištva STIL, ki oskrbuje prebivalce s 'potrebnim pohištvom. Rudarsko podjetje RUDA je letos razstavilo lepo obdelani domači mra-mor. Na tem mestu moramo še posebej poudariti važnost premogovnika V Sičovljah, ki bo kmalu! začel delati. S premogom bomo krili vse svoje potrebe in ga hkrati tudi izvažali. Naša gradbena dejavnost je važen člen naše gospodarske izgradnje Naša gradbena dejavnost Je važen člen naše gospodarske izgradnje. povsod v našem okrožju rastejo nove zgradbe. V Kopru je dograjena nova osnovna šola, dograjena fro tržni««, sk«r»j doiCMSama kanalizacija itd. Našteli bi lahko še celo vrsto gradbenih objektov, ki so bili dograjeni v letošnjem letu. V Bujah je 'zgrajena nova gimnazija in najlepši zadružni doan v našem okrožju. Delovne brigade so •se posebno izkazale pri gradnji ceste v Rižani ter Šmarje—Nova vas, V Izoli se že dvigajo nove stanovanjske hiše za delavce. Moderni svinjaki in hlevi, ki so bi]; dograjeni v zadnjem času, nam kažejo, da se zavedamo važnosti živinoreje. Širokopotezna elektrifikacija naših vasi močno doprinašB k dviganju ravni našega delovnega ■kmeta. M nami so jasne perspektive gospodarskega razvoja Porast proizvodnje, je imel tudi pri nas za posledico, da so porasle investicije. V primeri z letom 1948. so naše investicije v letošnjem letu 6 krat večje. Povečanje blagostanja v našem okrožju zavisi v prvi vrsti od dviganja proizvodnje v vseh tistih panogah, ki smo jih navedli. Povečana proizvodnja pomeni' hkrati pocenitev proizvodov. Da bi še bolj uspeli V svoji borbi za uresničenje gospodarskega plana pa ie potrebno nadalje, da še uspešneje rešujemo vprašanje delovne' sile in delavne discipline. Vilhar (Nadaljevanje) Trideset odstotkov več razstavljalcev Pojdimo dalje, čeprav tudi tu nismo pisali vse, kar bi lahko. Letos razstavlja 30 % več razstavljalcev kot preteklo leto. Pa kljub temu na razstavi niso zastopani vsi. Na razstavišču niso dobili prostora) vsi obrtniki, kakor tudi lokalna proizvodnja. Industrija prikazuje iadel-ke, kj jih m samo več, temveč so tudi ‘boljše izdelani. Ob obalo je privezana nov» ladja — vlačilec, ki so ga izdelale Piranske ladjedelnice. Najboljša brigada, ki jo vodi 'brigadir Tranni ■ Antonio, ga je izdelala. Ni, da 'bi naštevali vse te proizvode. Letošnja gospodarska razstava dokazuje, da naglo gradimo in da imamo tudi jasne načrte za bodočnost. V tesnem sodelovanju z Jugoslavijo h*Bi« dosegli v£e! Kuhinjska oprem* — del• keprskegt »¡¡merji 'Stií'gdWÍ 'AfffifšM Dva nova strma, ki olajšujeta delo delavcev, izdelek tovarišev Delort Itala in Delise Vitporia iz Izole Industrijska proizvodnja - važen vir dohodkov Tovarne v Izoli presegajo proizvodne naloge Plodovi naše zemlje