Stev, 49. Y Mariboru 2. decembra 1880. Tečaj XIY.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru 3 pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk,
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 ,,
More li državni zbor pomagati, zlasti kmet-skim ljudem.
Občno pozornost zavzema zopet državni zbor. Začel je zborovati na Dunaji dne 30. nov. t. 1. V njem imajo konservativni in narodni poslanci, ako so le složni, sedaj odločno in gotovo večino. Liberalci so v manjšini. Vpraša se toraj, more li nam državni zbor pomagati izjzadreg, v katere nas je liberalno gospodarjenje spravilo? Odgovorimo : da, to je mogoče in tudi potrebno; kajti posebno kmetski stan in menjši obrtniki so v največji nevarnosti popolnem propasti.
Uzrokov, zakaj ova veleimenitna stana propadata, teb je več. Mnogo jib zakrivili so pa gotovo liberalni poslanci, ker so dajali takšnih postav, ki kmete in menjše obrtnike hudo oškodujejo. Vsled liberalnega postavodajalstva sprevrgli so naturalno gospodarjenje v denarstveno, naturalne davke spremenili v denarne dače. S pomočjo novih postav so podpirali kupčijo, veliko obrtništvo, veliki kapital na škodo rokodelcem in kmetom, sploh zem-ljiščnim posestnikom. Takšne nove postave so: obrtnijska svoboda, preselitevska svoboda, ženito-vanjska svoboda, oderuška svoboda, menjiška svoboda, svobodno trganje zemljišč, odprava stare dedne pravice na kmetih. Takšne postave so dalje: posilno legaliziranje, posilno notarstvo, 81etno šo-lanjo, zlasti pa razni volilni redi, po katerih nik-der kmetski ljudje toliko zastopnikov ne volijo, kolikor jim gre po davkih v krvi in denarjih. Omenjene postave so se pokazale kot ogromnemu številu avstrijskega prebivalstva škodljive. Sklenil jih je bil nemško-liberalni državni zbor (deloma jed-naki deželni zbori.) Zato je naravno, ako sedaj pričakujemo pa tudi zahtevamo, da nam konser-vativno-narodni državni zbor škodljive postave od- I pravi, ali vsaj predrugači, da ne bodo tako strahovito rušile najvažnejših stanov v državi!
Reklo se je, da imamo v državnem zboru sedaj narodno-konservativno večino. Kdo pa je največ pomagal to dobroto avstrijskim narodom, avstrijskemu cesarstvu, svetej kat. Cerkvi pribo-
riti? Gotovo in v prvej vrsti narodni in konservativni časopisi ali novine in jihovi uredniki. Mnogo veljakov je med liberalno nevihto zadnjih let strahopetno pred liberalnimi mogotci na kolena skleknolo, marsikdo je sramotno omolknil ali tiho-tapno v stran potegnil. Toda peščica narodnih in konservativnih mož ostala je na bojišči in naposled zmago začela vleči na svojo stran. Zlasti na Štajerskem med kmetskim ljudstvom zaželeno zmago priborila in odločila sta nemški „Sonntagsbote" in „Slovenski Gospodar". Prvi izhaja v 10.000 iztisih med nemško, drugi v blizu 2000 iztisih med slovensko kmetsko prebivalstvo. Ta dva lista sta največ pripomogla, da so se kmetom oči odprle pred krivimi nauki več ali menje brezvernega in domovini in narodu nevarnega liberalizma. Vsaj močan jez sta navozila, da ne more liberalizem ljudij tako, kakor poprej poplavljati. „Slov. Gospodar" ima še posebej to zaslugo, da je uspešno budil narodno zavest in pou^očeval volitve narodnih mož pri Slbvencih na Štajerskem, deloma tudi na Koroškem in Prekmurskem. To priznavajo vsi njegovi prij atelji, naj bolj e pa brez-verniki in n e m skuta rji. Slednji so začeli list hudo nadlegovati pa zastonj se trudijo. Zmagati ne morejo. Zato pa bode „Slov. Gospodar" v novem letu jednako uredovan izhajal. Imel bo zopet „Cerkveno" in „Gospodarstveno prilogo" ter ostal pri starej nizkej ceni 3 fl. Bodi torej list vsem priporočen. Naj mu še na dalje ostanejo čestiti udje tiskovnega društva krepki podporniki, naročniki pa zvesti prijatelji! Vse za vero, dom in cesarja!
Zastran slov. uradovanja v župnijskih in dekanijskih pisarnicah.
Izviren dopis iz Konjic.
Slavno c. k. predsedništvo deželne vlade v Gradci je na migljej vis. ministerstva znotranjih zadev s sklepom od 19. okt. t. 1. na našo prošnjo odgovorilo, kakor je „Gosp." v 45. listu razglasil, da je p. n. prošnikom na voljo dano, svoje zahte-
vanje po dotičnem škofijskem ordinarijatu visoki vladi do znanja dati. Vsled tega je odposlana bila dne 18. nov. ponovljena prošnja do vis. minister-stva znotranjih zadev in sicer po pree. ordinarijatu.
Naj razglasimo razloge, s kterimi je stvar v prošnji do pree. ordinarijata podprta. Zahtevanje udov pastir, konferencije v Konjicah dne 20. jal. t. 1. je prvič iz političnega stališča celo pravilno in tudi času primerno, ker se visoka vlada ne more ustavljati vpeljanju slov. jezika v šole in urade, kajti ima v svojem programu zagotovilo, da bode narodom pravična.
Gotovo je drugič, da se mora katoliška Cerkev najbolj varovati napake, da bi kje iz prevelike prijenljivosti do nemškutarske stranke v deželi žalila narodne pravice, ker dela to razka-čeuost ne le pri omikanih Slovencih, nego tudi pri bolj priprostih ljudeh, ki že dobro vedó, da slovensko ljudstvo ne more v omiki ne za stopinjo naprej priti, ako ne dobi skoro narodnih šol in popolnih pravic v vseh uradnijah.
Naše zahtevanje je tretjič tudi iz cerkvenega stališča pravično in pravilno. Priča temu so sami sv. Oča, papež Leon XIII. Vprašajmo le, zakaj so neki sv. Oča prav v sedanjih časih svojo preimenitno okrožnico od 30. septembra vsemu katoliškemu svetu razglasili ? Uzrok temu povdarjajo sv. Oča sami, ker so se po njih besedah v teku časa državne razmere v onih straneh sveta spremenile. Ljubeznjivo oko namestnika Kristusovega gleda na velike premembe na balkanskem polotoku, ki še pa niso do konca prišle. Kako da se bo vse obrnilo, ne more denes nihčer povedati. Zgodovina preteklih časov pa uči, da se je le modrosti in mili skrbi papežev zahvaliti, da se ni kat. Cerkev v južnih deželah že zdavno v razkolništvu potopila. To še posebno jasno spričuje zgodba slovanskih apostelj-n o v, sv. Cirila in Metodi ja.
Malodušne, vladoželjne, nemškim željam služeče pokveke obrekujejo in ovajajo sv. moža v Rimu; apostolska stolica pa ne odstopi od krščanskih načel ter potrdi slovanski bogoslužbeni red in se vé da tudi rabo slovanskega jezika v vseh službenih razmerah med sv. škofom Metodijem in nja slovansko čedo. — In papež Leon še posebno povdarja, kako močno da so mu pri srci katoliške občine južnih Slovanov, ki jih želi po tesni zvezi z rimsko stolico okovariti vseh skušnjav nesrečnega razkolništva.
To vse spodbuja kaj močno kat. Slovane k ljubezni in udanosti do poglavarja sv. kat. Cerkve in zamore tudi pri razkolnikih ljubezen in zaupanje do sv. kat. Cerkve obuditi ter z božjo pomočjo zaželenemu cerkvenemu zedinjenju pot pripraviti. Sv. Oča so z okrožnico prav glasno vsemu svetu oznanili, da so nemški hujskalci, ki so se celó drznili sv. Metodija krivoverstva ovajati, prav krivično delali, da je pa sv. Metodij celo prav imel, ko se je med Slovani njih narodnega jezika po-
služeval, da jih je bolj podučil in njih vsestranski omiki trdno podlogo dal. Zatoraj si pa tudi pravični nemški zgodovinar, dr. Al. Huber ne more kaj, da ne bi resnice spoznal, rekoč: „Le kogar narodna strankarska strast slepi, zamore Metodiju in temu, kar je dognal, odreči priznanje, ki ga najde pri slovanskih narodih. Sv. Cerkev ga je postavila (v poeeščenje) na altar, njegovih nasprotnikov pa nobeden poleg njega ne stoji."
Ce toraj tirjamo, naj bi se tudi pri nas začelo v narodnem jeziku uradovati, ne tirjamo ničesar drugega, nego isto stvar, ktero je rimska stolica odobrila v onih časih, ko je germanska stranka hotela ponemčiti Slovaue. Zatoraj pa upamo, da ne dobimo prošnje nazaj s tem, da ne bo iz tega nič!	Dr. J. U.
Gospodarske stvari.
Sadje- in vinorejska šola mariborska.
III. Človek se mora dela vaditi ne samo učiti. Teoretični poduk brez praktičnih vaj ostane jalov. Zato ima sadje- in vinorejska šola mariborska veliko prednost v tem, da poudarja pred vsem praktično izurjenje svojih učencev. Ravnateljstvo in učitelje podpirajo v tej reči vinogradnikarji in vrtnarji. Vinogradnikar je ob enem tudi kletar. Prvi kaže učencem, kako se obdeluje vinograd od prvega nasada do vesele trgatve. Vedno pa jih navaja dobro spoznavati razne sorte trsove. Kot kletar ima nalog kazati, kako se grozdje preša, v polovnjake spravlja, kaj je med vretjem storiti, kako iu kedaj vino pretakati iu dalje oskrbovati tijan do one dobe, da je za natakan je v flaše godno. Kedar slabo vreme zunanjo delo brani, urijo se učenci doma v sodarstvu. Vsaki teden pride učenec 3. razreda na vrsto, da zapisuje temperaturo v kleteh in skrbi za snago in prevetrenje v njih. Vrtnarjev eden ima drevesnico izročeno. Temu je naloženo učencem kazati, kako se drevesnica nareja, peške sadijo, mlada drevesca gleštajo, na razne načine požlahtnujejo, prirejajo kot visoka drevesa ali pritlična, katere sorte sadunosnega drevja sodijo za razne lege, kako se ima razpošiljati sad itd. Ob neugodnem vremenu učijo se učenci koše in štorje plesti itd. Vse to ima prvi vrtnar na skrbi. Drugi razkaziva, kako je ravnati z doraščenimi drevesi, s špaiiri, kako se gospodari na njivah, na škednji in v hlevih. Pri njem se učijo, kako se gospodarsko orodje izdeluje: grablje, vile, ročniki za motike. sekire itd. Vsaki teden je drug učenec na vrsti, kateri zapisuje opravila v govejem in svinjskem hlevu, kako se živini streže, krma pripravlja, gnoj redno in razumno na gnojišči glešta. Zapisati ima tudi koliko krme ali klaje da se je spolagalo, koliko mlaka itd. natnolzlo. Tretji vrtnar oskrbljuje sadunos-nike in vrt. Učenci mu povsod pomagajo, on jim pa delo razlaga in kaže, n. pr. kako se drevesa
prirezujejo, v pritlikovcih pa tudi v špalirih. On jih tudi podučuje, kako se vrt obdeluje, sočivje sadi in izreja itd. Vsako leto napravijo učenci pod vodstvom učiteljev izlet v razne kraje naše domovine, da se učijo spoznavati in ocenjevati razne lege in gospodarstva. Naposled je še meseca februarja javna skušnja in ob konci dobi vsak o dovršenem bivanji na sadje- in vinorejski šoli svoje spričevalo. Prihodnjič bodemo na tem mestu razlagali še o številnih učilih ali učnih pripomočkih vinorejske šole.
Poročilo o petem konjerejskem okrogu štajerskem.
V	Gradci je sedež štajerskemu konjerejskemu društvu. To je celo deželo razdelilo v 5 konjerej-skih okrogov. Petemu pripadajo kraji ob Savinji in gornjej Dravi. Tukaj redijo težke vprežne konje valonskega in burgundskega plemena. Moramo priznati, da požlahtnovanje konj močno in veselo napreduje. Kmetje so se začeli vedno bolj zanimati za žrebčarske štacije, kder se nahajajo žrebci omenjenih plemen. V Kaplo so 1. 1877 prignali 124 kobil, letos 221, v Čreto 1. 1877 pa 127 in letos 129, v Žavec prej 118 letos 207, v št. Jurij prej 78, letos 181, v Konjice prej 60, letos 80, v Jurklošter prej 57, letos i33. Le v Velenji ni šlo naprej. Tukaj je prej 65, letos samo 54 kobil ubrejenih. Vendar vkup je 1005 kobil bilo ubre-jenih proti prejšnjim 629. Neugodnemu uspehu v Velenji kriv je žrebec norfolškega plemena „Sha-bakak", ki je samo 18 kobil ubrejil. Treba bo tje postaviti bolj težkega žrebca.
V	naslednjem se ocenjavajo posamezni žrebci ali pastuhi ovega konjerejskega okroga. Številke v obročkih kažejo, koliko je letos vsak kobil ubrejiti imel. Žrebec Aubry štev. 99, burgundec, je izvrsten, zaploja več žrebčekov nego žrebic, je pa uže 18 let star ter ne bode dolgo več poraben (61). Aubry II. štev. 75, burgundec, čislan, rodoviten (48). Aubry III. štev. 89, štajerskega dežel-skega plemena, jako rodoviten, zaploja lepa žrebeta in ga jako čislajo (80), Daksl, noriško-bur-gundskega plemena, jako čislan, zaploja lepa žrebeta (65), Goznik, štajerskega deželskega plemena, zaploja jako lepa žrebeta. Iz Velenja ga bo vendar treba prestaviti, ker ga ondi premalo obraj-tajo (30). Drieth, štajerskega deželskega plemena, izvrsten žrebec, jako čislan in plodoviten; svetujejo prestaviti ga iz Gornjega grada v Čreto (80). Rebler, štajerskega deželskega plemena, dober (56), Vampus, štajerskega deželskega plemena, dober pa uže prestar (65), Othello, štajerskega deželskega plemena, dober, čislan (36), Hieron, čislan, bi v Konjicah naj ostal še dalje časa (44), Priede of England, nič obrajtan, malo rodoviten (25), Umsonst, štajerskega deželskega plemena, lep žrebec, jako čislan; škoda velika, da je njegov zarod pogosto kilav (70). Baptiste, valonskega plemena, zaploja jako lepa žrebeta, jako čislan ! in rodoviten, zaploja večjidel žrebčeke (53), Del-
forges, valonec, jako čislan, pa je bilo treba prestaviti ga, ker je pretežek.
Za leto 1881 bilo bi nasvetovati ove žrebce tako ponastaviti, da bi v Kaple prišli žrebci: Ba-jerd (nov valonec) Aubry štev. 99 in Goznik, v Čreto: Baptiste, Jan. (nov. valonec) in Drieth, v Žavec: Pary (nov valonec), Aubry štev. 126 od sv. Jurija, in Aubry štv. 89 v št. Jurij: Umsonst, Daksel in Rebler, v Rečico-Mozirje (da se ta žreb-čarska štacija ustanovi, vložila je se prošnja pri c. k. ministerstvu za poljedelstvo): Rhodus in Nivelles v Jurklošter: Aubiy štev. 75, Bonifacius v Konjice: Othello, Hieron, in v Velenje: Taurus in še eden ardenskega plemena, katerega je pa treba še kupiti. Sploh pa je treba za ta konjerejski okrog 3 novih žrebcev ardenskega plemena. Zarod valonca Baptiste je lep, vendar bi za gorate kraje bolje sodil žrebec ardenskega plemena. Pristovo in Brežice s tamošnjimi žrebčarskimi štacijami bo pa treba kmalu pridjati petemu konjerejskemu okrogu. Za one štacije, ki so na Kranjskem in Koroškem blizu naše meje, skušajo sedaj našim sorodnih in sovrstnih žrebcev spraviti, da bi se vsa pokrajina zaprla nesposobnim in našemu plemenu neprimernim žrebcem, ki bi le kri pačili. Za premiranje konj sodi najbolje Žavski trg. V tem konjerejskem okrogu preveč hitro razprodavajo žrebeta. Da bi se temu v okom prišlo, kazalo bi planino v najem vzeti, da bi tje žrebeta gonili proti malemu plačilu. Se ve planina bi ne smela biti predaleč na strani. Veliko koristilo bi tudi, če bi v Žavci napravili dirke s premijami, kakor teh imajo v Ljutomeru v navadi!
Sejmi na Štajerskem 4. decembra sv. Barbara v Halozah, Šmarije, Zeleni travnik. 6. dec. Sevnica, Crnurek, Vozenica, sv. Miklauž na Polji, Lučane, Doberna, 9. dec. Dobova, Buče, sv. Ilj v Slov. goricah.
Sejmi na Koroškem 6. decembra Velikovec, Strassburg, 7. dec. Labod, 13. dec. Paternijon, 15. dec. Milštat.
Dopisi.
Iz Hajdine. (Poslanec g. dr. J. Vošnjak) nam je v državnem zboru s pomočjo slovenskih in nemških poslancev konservativne stranke priboril večjo veljavo našega milega maternega jezika. Dosegel je namreč, da se mora v prihodnje v slovenske šole slovenščina kot učni jezik in v vse urade siovenščina kot uradni jezik upeljati ali uvesti. To nam je velik nepredek. Žali Bog, da ostane vedno le na papirji, djanski tega napredka nikjer ne zapazimo. Da se slovenščina uvede v naše šole, to skrb prepustimo našim marljivim narodnim prvakom. Največje in najbližje važnosti za nas kmete je druga reč, namreč upeljava materinščine v vse urade, kancelije ali pisarnice na slovenski zemlji. Tudi še druge na-redbe bi nam zelo koristile, za koje pa še le se-
daj prošnjo kovajo. Le priznajmo, brez vse napačne sramožljivosti se obtožimo nekake malomarnosti, vsled katere smo deloma sami zakrivili, da nam gosposka ne ustreza po naših željah. Slovensko uradovanje nam je dovoljeno. Tako čitali smo v „Slov. Gospodarji". Tako je čital tudi naš občinski predstojnik. Ko je tedaj dobil neko nemško pismo od okrajnega glavarstrva v Ptuj i, ga nemudoma nazaj nesel in rekel, da on tega ne razume ter da mu naj slovenska pisma pošiljajo. A dobil je odgovor: ako nemški ne razumete, tedaj pa odstopite in naj bo drug župan, kteri nemški zastopi. Jasen dokaz, da imamo marsikaj na papirji, česar v djanji pogrešamo. Sicer pa zago* tovljamo, da ne bodemo nikdar več popustili svojih narodnih pravic. Slovenec je doma na svoji zemlji, tega nam nikdo več iz spomina ne izbriše. Obo-rožajmo se tedaj s trdno voljo, s ponižnostjo in zraven s stanovitno vstrajnostjo prositi in terjati, kar nam po vsej pravici uže tako gre. Ko je zadnjič državni zbor zboroval, takrat je bilo citati v „Slov. Gosp.": ta okraj in zopet drugi okraj vložila sta prošnje za slovensko uradovanje, in zopet drugi je vložil prošnjo za skrčenje 81etnega šolanja na Gletno, itd. To sicer hvalevredno postopanje ima vendar svojo slabo stran. To slabo stran namreč, da samo nekteri prosijo, in drugi ne, kakor bi oni te potrebe imeli in ti ne. Premislimo vendar, da imamo vsi jednake težave in dolžnosti, toraj tudi jednake potrebe. Zakaj bi prosil za jedno reč samo jeden kraj, samo nekteri, zakaj ne vsi? Morebiti smo nekteri uže v nebesih med tem, ko drugi še v vicah zdihujete? Prosimo tedaj zanaprej vsi za vse in vsi ob enem, združimo svoje prošnje, z j e d i n i m o svoje moči. Sporazumimo se, za kaj in kako hočemo prositi, česar terjati. Ne jedna občina, ne jeden okraj na Slovenskem ne sme manjkati med prošniki. Prosimo in terjajmo vsi naenkrat. „Vsak za vse in vsi za vsakega", naj bo tukaj naše geslo; pod tem geslom hočemo in moramo zmagati, popolnoma zmagati. Ako bode deželni ali državni zbor pred seboj videl cele kupice prošenj ter bode prebiraje jih se prepričal, da vsi brez izjemka prosimo, tedaj bode moral nam našo voljo pustiti, ker vedeti bo moral, ako česa vsi prosimo, nam je tistega zares silno potreba. Tudi g. dr. Voš-njak in njegovi tovarši bodo pogumnejše postopali uvidevši, da jih vse prebivalstvo s svojimi zahtevami in prošnjami podpira.
Iz Moravec. (Letino) imamo še dovolj dobro. Rž in pšenica ste se obnesli prav dobro. Koruza je zarad suše, ko je kalila, ne ravno pov-sodi zelo kaj prida. Ajda pa je zaradi velike moče bila redka in mala, rodna pa je bila še srednje. Krompir je bil lep in debel. Le repa, ta je bila debela, ko orehi; malodde debelejša. Na nekih krajih so jo podorali, ker ni bila vredna, da bi jo zbiral. Crešenj, sliv in hrušek bilo je dosta, jabelk pa srednje. Vina je pa bilo
zelo malo. Nekateri imajo za 20 kopačev goric, pa so naprešali 142 litrov vina, nekateri še menje. Leto je bilo bolje deževno, z večinom sam dež na dež, da mnogi kmeti nimajo stelje, ne drv za zimo. Sneg se je tudi pokazal 4. novembra, a obstal ni dolgo, ker ga je dež spral. Naposled omenim še potresa dne 9. nov. Zemlja se je zazibala tako, da so ljudje mislili: zdaj se pogrez-nemo v zemljo. Drevje se je majalo, ko bi ga veter gonil, a bilo je mirno vreme. Na nekih krajih je strop škripal, opeka je padala s strehe, stena je padala iz zida, kipi so se zibali in padli nekteri s stene. Tla so se gugale. Tudi neki po-šum se je slišal. Ljudje so se bali najbolje zidanih hiš.
Iz Središča. (Izredno veliki tepe ž i) vršijo se nekaj časa pri nas. Posebno hud je bil oni, ki se je v nedeljo 21. nov. t. 1. vršil v nekej krčmi na Grabah. Bila je ondi „muzika" s plesom. Naphalo je se vse polno hlapcev in drugega ljudstva, kojega podrobneje ne opisujemo. O polnoči priderejo po nekem drugem krčmarji baje naščuvani fantje ter začnejo prav po turški razsajati — cele 3 ure. Veö ljudij je ranjenih, vse pohištvo so zdrobili, plote podrli, stene z blatom pomazali. Uzrokov tolikim neredom je več: nekaj imamo preveč krčem, nekaj pa gospodarji sami slabe zglede mladeži dajejo, ker službo božjo zanemarjajo in dolgo v noč pijančevajo. Enemu krčmarju so uže pred leti hoteli krčmo zapreti pa si je vedel pomagati ter se bahat, da ga je „ko-štalo dva huudeiterja". Ravsarji pri gori omenjenem tepežu so žandarji polovili in v naš rovtevž na „verhör" prignali potem pa zopet vse izpustili, da so domov gredoči samega veselja vriskali in peli. — V našem občinskem odboru imamo ne-bodigatreba 261etnega človeka. Letos je ta človek volil nemškega liberalca, znanega „hammer-amboss" kandidata. Pred 14 dnevi so ga pa fantje nekde do krvavega natepli. Tudi je prestal precej hudo sodnijsko preiskavo. Radi takšnih zaslug so ga bili nekateri Središčanje poštenjaki hoteli iz odbora odpraviti pa se jim tokrat ni posrečilo. Upamo, da se jim posreči drugo-krat. Središčani so pri zadnji volitvi pokazali, kako so vrlo narodni in v slogi močni. Vsi raz-ven 3 nemčurjev so volili narodno! Zato mislimo in upamo, da ob svojem času tudi za občinski odbor poskrbijo, s kakoršnim se more narodno-slovenski trg Središče tudi ponašati pred vsemi Slovenci!
Od Savinje. (Za brate Hrvate.) Do srca nam je pretekle zime segel glas o hudi lakoti, ki je revne Istrijaue trla. Žrtvovali so takrat Vran-ski rodoljubi iz krščanskega usmiljenja znatno svoto v pomoč stradajočim revam ter z djansko ljubeznijo dokazali: da Slovan ob Savinji brate ima! Brezprimerno bolj pobila nas je v tem času strašna vest o groznem potresu, ki je naše brate Horvate tako hude zadel in lepi kraljevi Zagreb tako tužno porušil! Razpokana zevajo
njih prebivališča in cerkve, na pol porušena stoji njih kraljeva prvostolnica, uničeni v njej krasni umotvori in nepopravljive dragocenosti. Tudi pri tej nesreči pokazali so tukajšnji rodoljubi svojo krščansko ljubezen do nesrečnih sorodnih bratov svojih. Poslali so njim v prvem trenutku po Savinji lesa v pomoč in zložili z g. župnikom svojim priloženo svoto 120 fl. s prošnjo: naj njo slavno uredništvo „Slov. Gosp." blagemu županu zagre-bačkemu g. Matiji Mrazoviču odposlati blagovoli. Ako je ravno ta svotica le kapljica v morje velikanske nesreče naših bratov — naj njim saj velja za tolažbo in dokaz srčnega našega sočutja njihove nesreče, naj pa bode posebno v spodbudo vsem rodoljubnim Slovencem, da ravno tako store, da bode iz malega i z r a s 11 o veliko, in se iz tužnih razvalin skorej povzdignil kakor „Feniks-ptica" prerojeni Zagreb v skupno slavo našo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V državnem zboru predložil je novi finančni minister proračun za 1. 1881. Potroškov bo 441,537.000, dohodkov 407,125.000 fl. Zmanjkalo bo 34,412.000 fl. To so zopet hude številke. Finančni minister hoče baje nasvetovati borzni davek in dohodninsko dačo. To res najbolje kaže, na zemljišča ni mogoče več naložiti. Sicer pa, če bo državni voz se dalje vozil po tiru, kterega so mu liberalci nadelali, potem sploh ni mogoče znatnih bremen otresti. Tukaj je treba bitstvenih sprememb v konservativnem smislu, kar je pa zopet mogoče le, ako dobimo čisto konser-vativno-narodno ministerstvo. — V Ljubljani imeli so slovenski in nemški mojstri in delavci shod, pri katerem je se pokazalo, da se zlasti delavcev poprijemajo socijalistični nauki. Zahtevali so pa, naj se jetnikom odkaže drugo delo, kakor ga sedaj imajo in s katerim le zaslužek jemljejo poštenim rokodelcem, naj se odpravi indirektni davek na moko, meso, petrolej, kavo in sladkor (užitnina), naj se uvedejo postave zoper oderuštvo. Naposled so ugovarjali zoper ščuvanje narodov na nemško-liberalnih „parteitagih". Delavci zahtevali so tudi občno volilno pravico pa vladni komisar jim je to zabranil, ker mu takšne točke prej niso bili naglasili. Iz tega se vidi, da so tudi naši delavci začeli zahajati med politikarje, to pa liberalcem v prav neljubem smislu; kajti delavec Kahler iz Gradca je nemško - liberalne gospode ustavake očitno imenoval: sleparje. — V oger-skem državnem zboru v Budimpešti je prekmurski poslanec g. Emerik Vešter zahteval reguliranje Mure; minister mu je nekaj storiti obljubil. Drugi poslanci tirjajo reguliranje Dunava in Tise, novo vseučilišče v Szegedinu itd. Ko bi le denarja za vse dosta bilo 1 V Gališkem dviga se upor zoper Jude; Rusinci pa se branijo zoper Poljake, kateri jih res neusmiljeno tlačijo. Zagrebu potresi uže
prizanašajo in prebivalci urno popravljajo hiše; poduk v pripravnišči, na realki in vseučilišči bodo kmalu nadaljevali; delavcev je iz vseh vetrov prihrumelo toliko, da jih je uže preveč. Mnogo Zagrebčanov je se pa drugam preselilo.
Vnanje države. V soboto 27. nov. t. 1. je vendar enkrat turški Derviš-paša mesto Ulcinj izročil Črnogorcem. Poprej je imel z Albanci krvavo prasko, pri katerej je 100 mož bilo ranjenih in usmrtenih. Kmalu potem so došli Črnogorci pod vodstvom Božo Petroviča, zaseli Ulcinj in vso pokrajino med Skadarskim jezerom in Jadranskim morjem do reke Bojane. Sedaj ima ova slovanska državica prosto pot do morja. Za Črnogorci pridejo Grki na vrsto, ki skupljajo 80.000 mož, da zasedejo prisojeni jim Epir in Tesalijo. Angleži bodo jih gotovo podpirali. — Italijanska ladija trčila je blizu Spezzije na francosko in to razbila, da je od 300 ljudij samo 50 bilo smrti otetih. — Papež Leon XIII. so kot svojega poslanika na Dunaj napotili preč. g. Vantunellija. Francoski državniki vendar mislijo na boj, ker so na tihem v Avstriji nakupili črez 100 starih železniških lokomotivov ali hlaponov. — Angleški ministri pošiljajo v Irlandijo vedno več vojske, ker tamošnji grajščaki nimajo več življenja in imetja slobodnega; zaporedom jih ražkačeni Irci pobijajo. — Bismarkje ukazal Jude popisati v izhodnej Prusiji, kder najhujše ljudi nadlegujejo. — V Severnej Ameriki pritisnil je tolik mraz, da je 500 ladjij na jezerih v ledu obtičalo, naloženih z 10 milijoni centov zrnja, ki je bilo v Evropo namenjeno. — Gora Vezuv na Laškem bljuje lavo iz sebe; pravijo, da je ta oddušek kriv, zakaj se je zemlja pod Zagrebom pomirila.
Za poduk in kratek čas.
Anton Magdič
doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži.
VIII. Težave, ktere je pretrpela naša država 1. 1848., bile so tako ogromne, da so največji domoljubi skoraj obupali, zmešnjave tolike, da najpametnejši premnogokrat niso znali pravega svčta. Naj nekoliko v nekterih potezah stvar načrtam. Največji kričači med Nemci v Avstriji silili so v veliko Nemčijo in ves blagor iz Frankfurta pričakovali. Lahi so se vzdignili in oče Radecki je moral prvi hip s ¡svojim vojaštvom v trdnjavah Veroni, Mantovi iskati zavetja, dokler ni prišlo iz drugih dežel dovolj vojakov. Magjari so delali svoj veliki „magjar orszag", in hteli šiloma vse druge narode na Ogerskem: Slovake, Romune, Srbe, Nemce in celo Hrvate pomagjariti. Terjali so celo: naj se vsi ogerski regimenti na Laškem bivajoči vrnejo domov. Ognjišče vsem zmešnjavam pa je bil Dunaj sam, glavno mesto celega cesarstva. Tam so se počasi zbrali puntarji iz različ-
t
nih držav: Robert Blum in Frobel, dva levičnjaka iz Frankfurtskega zbora, glasoviti polski general Bem, Košutova desnica Magjar Pulski, dva Juda Chaisč in Deutsch in več drugih. Ti so šuntali na vse mogoče načine Dunajsko prebivalstvo, posebno neskušeno učečo se mladost, proti cesarju, proti vojaštvu in proti Slavjanom. Dne 15. maja so napravili tako balabuko na Dunaji, da je do-brotljivi cesar Ferdinand zbežal v Innsbruck k vedno zvestim Tirolcem. Še le 12. avgusta se je vrnil na Dunaj nazaj, ko je državni zbor, ki je začel 22. julija zborovati, po svojih poslancih do cesarja za to prosil. Prvi ustanovalni državni zbor na Dunaji pa ni opravičil upanja, ktero je avstrijsko ljudstvo na njega stavilo. Nekteri so vedno škilili v Frankfurt, drugi zagovarjali pun-tarske Magjare. Slovenski Stajer je v prvi državni zbor na Dunaj poslal razven gg. A. Dominkuša (Ptuj) Dr. F. Miklošiča (sv. Lenart) še te le gospode: J. Jož. Smidarer, Celje: Mat. Supanc, Konjice : Karola Sturm, Slov. Gradec: dr. Jož. Kranjc, Sevnica: dr. Alojzija Smreker. Ko je prve dneve oktobra na Dunaji prišlo do očitne revolucije, so vsi boljši in državi zvesti poslanci uvidevši, da v takih žalostnih razmerah nič ni opraviti, zbor zapustili; Sturm in Smrekar pa še sta vedno ostala in državi pogubljivo magjarsko politiko podpirala. Ker so Magjari imeli na Dunaji obilno prijateljev celo v državnem zboru in je Pulski vse novine z magjarskim denarjem podkupil, ni bilo mogoče jih k spravi s Hrvati pripraviti, čeravno se je to doseči vse poskusilo. Ban Jelačič, tistokrat najsrčnejši domoljub, prava rešilna zvezda za Avstrijo, spravil je črez 100.000 junakov na noge. Mladenči 16, 17 let stari, in seri 60 let broječi možaki prijeli so za orožje. Kakih 40.000 vodil je sam sredi meseca septembra pri Varaždinu črez Dravo, očistil do cela magjarske drubali Medjimurje in ga pridružil materni zemlji Hrvaški, prekoračil Muro, se obmol naravnoč proti Buda-Pešti in 29. sept. že bil v Stolnem - Belgradi. Več ko 2/3 pota od Drave do Pešta bili ste tedaj v kratkem časi storjeni. Moramo pomisliti, da tistokrat ni bilo železnice. Magjari niso bili pripravljeni na tako nagel napad. Povsod so se pomikali nazaj ter ni se upali ustaviti; še le zunaj Stolnega-Belgrada pri vasi Velenče prišlo je do večje pa neodločivne bitke, pa toliko je gotovo: Magjari bili so precej tepeni in nazaj potisneni.
Ko je Hrvaški ban srečno stopal s svojimi junaki proti Buda-Pešti, so na Dunaji mislili, da i je mogoče še vojsko vstaviti. Dunajski ministri ' so tedaj predlagali secarju, naj pošlje svojega komisarja in ta naj posreduje in dela za premirje. Res obče spoštovani feldmaršallajtnant grof Lamberg prevzame ovo težavno poslanstvo. Ko pa 28. septembra pride v Buda-Pešt, je Košut, duša vsej magjarskej vstaji, v zboru ljudi našun-tal. Divja druhal kraljevskega poslanca že na moštu, kose hoče peljati k ministru Battbyany-ju,
vstavi, kruto umori in še mrtvo truplo po ulicah po nečlovečje vlači.
Ko se ta strašen umor in 28. in 29. sept. zopet krvavi boj med Hrvati in Magjari pri Velenče vrši, se tudi v Beči grozne reči pripravljajo. Tam se zmirom več vstajnikov zbira, magjarski denar pridno deluje, sočutje z Magjari se vsaki dan bolj očivestno kaže. Celó do c. k. vojaštva se upajo zapeljivci, da omajajo nja zvestobo in pokoršino do vojnega ministra grofa Latoura, kteri je po strašnem činu v Pešti sklenil vojaške pomoči poslati slavnemu banu.
Z bistrim okom pogledal je sedaj Jelačič položaj, v kterem se znajde država, epoznavsi, da je na Dunaji ognjišče vsega nereda in da se od tam krepi magjarska prevzetnost, sklene namesto v Pešt s svojimi grauičarji iti na Dunaj. Čudovito hitro pride pred glavno mesto. Dne 8. oktobra prekorači ogersko avstrijsko mejo. Če pomislimo oddaljenost, slabe ceste na Ogerskem in, ker sprva ni bil na Dunaj namenjen, za živež na to stran nič ni bilo oskrbljenega, resnično junaškega bana moramo občudovati. On pride pred Dunaj prepozno, da bi zabranil zločinstvo, kakšno je v stani le celo poživinjena druhal doprnesti; — 6. okt. so namreč vojnega ministra grofa Latoura po ka-nibalskem umorili: že mrtvemu še neštevilno rán zavdali, obleko iz njega strgali, na vožinci okolo vrata po stopnicah na ulico vlekli in na trgu na svečnik (kandelaber) obesili. Cesar Ferdinand mili je 7. okt. drugokrat iz Dunaja bežal in sicer z močnim vojaškim spremstvom v Olomuc na Mo-ravskem. V mestu pa je sedaj trajalo celi den, celo noč divje klanje; zdivjana druhal je napadala cesarsko orožnico, slednjič jo zmagala in vse, zmes dragoceno, orožje pobrala. Toda še v pravem času je prišel ban Jelačič, da se je kot močen zid postavil med dunajske in magjarske vstajnike in zabranil, da ni dalje divja druhal vrela na Dunaj. To dejanje bistroumnega bana rešilo je državo, če ne gotovega propada, vendar neizrečenega zla, ki je itak že do vrhunca prikipelo.
Oddalil sem se od dr. Magdičevega životo-pisa, pa to je bilo potrebno, da bojo mlajši bralci znali ceniti vrednost tistih slovenskih domoljubov, ki so na ogerski meji zlasti po mestih in trgih stanovali.	(Dalje prih.)
Smešničar 49. Mesarjevega Francelna so saboto za župana izvolili. Želel si kaj tacega nikoli ni; še huje je pa njegovej djalo. „Ah, kak križ bilo je ž njim že dozdaj ; posihmal mi ga bodo pa zelo zmotili." Težko, pa vendar se že da sosedu pri zelenem kostanji vtolažili, češ, „da eden mora biti, bi on ne bil, bil bi pa drug, torej že bolje, da je on." Ker se je morala županova nedeljo za cerkev nekoliko po stanu obleči — zamudila je betvico „frumeše". Skozi žagred jo un-stran preko v svojo prvo klop pošumi, ravno ko se „sv. bangelj" prenaša in farani po konci shru-
jejo. „Ej, županova prijazno z roko namigne, le sedite, vsaj zavoljo mene ni treba vstajati."
Eden iz žlahte.
Razne stvari.
(Za nesrečne Zagrebčane) poslal je č. g. župnik Anton Balon darove vrlih Vrančarjev v znesku 120 fl. 20 kr. farani Dobernski 2 fl. 70 kr. Fa-rani Sevniški ob Dravi 10 fl. 70 kr. in e. g. Gregor Presečnik 2 fl. Vsi dari skupaj znašajo 135 fl. 60 kr. Bog plati!
(Svitli cesar počastili) so našega državnega poslanca g. barona Goedelna, ker so mu pri njegovem odpustu iz službe finančnega prokuratorja izrekli svojo najvišjo zadovoljnost „z njegovim marljivim, zvestim in izvrstnim službovanjem". Bla-gorodui g. baron je služboval celih 40 let. Sedaj je stopil v stalni pokoj!
(Nekateri mariborski liberalci) so slavili cesarja Jožefa II. in nebodigatreba g. dr. Duchatsch je veliko govoril o svetlobi in temi, o „stillbetrach-des Hinbrtiten in klösterlicher Abgeschiedenheit itd. Mislil je tudi s tem slavnega cesarja počastiti, da je rekel, kako je on „die Bande löste, in welchem das Volk zu blindem (?) Glauben, Gehorsam und Unterwürfigkeit {erzogen werden sollte," t. j. ker je vezi razvezal, po katerih se je ljudstvo iz-gojevati imelo za slepo (?) vero, vbogljivost in pokorščino. Tukaj zopet vidimo, da liberalci bla-gorov krščanske odgoje narodov ne priznavajo, dokler nasledkov neverstva, nevbogljivosti in nepokorščine po lastnem hrbtu ne čutijo.
(Iz Brežic) se nam poroča, kako hudo ondi razsaja bolezen „difteritis", mori otroke in tudi odraščenim ne prizanaša. Umrlo je v kratkem 17 otrok. Šolski poduk je ustavljen!
(Srenja RečiŠka) v Saviujskej dolini je okrož-nej sodniji celjskej naznanila, da bo zanaprej le slovenske vloge dopošiljala.
(Kostrivnica pri Slatini) prosi, da bi jo pripisali šmarijskemu okraju iu celjskemu glavarstvu.
(Pri volitvah v mestni zastop mariborski) je propalo več prijateljev g. Girstmajerjeve stranke.
(Obsojeni v Celji) bili so: Jakob Stauber na 10 let, Andrej Majhen 7 let in Katarina Majhen 3 leta v ječo, ker so bankovce delali in izdajali na Ptujskej gori: 351etna Jožefa Vodušekova dobila je 3 leta in 6 mesecev ječe prisojene, ker je svoje nezakonsko dete umorila.
(V Ložnici pri Slov. Gradci) je šel posestnik Franc Odounik vinjen ležat na krmo s fajfo v zobeh. Kmalu se vname ogenj. Poslopje je zgorelo s posestnikom vred.
(Posestniku g. Gartnerju v Selnici) so tatje iz hiše ukradli 2 kožuha, hlače, perilo, lisičjih kož itd. v vrednosti 310 fl.
(Tata iščejo) ki je pri sv. Jungerti v konjiškem okraji posestniku Juriju Potniku ukradel bankovcev, srebra in obleke v vrednosti 159 fl. Dol-
žijo pa tatbine 301etnega deserterja Jurija Obrov-nika iz Slov. Bistrice. Mož je precej velik.
(Nesrečno pal) je 64Ietni Janez Lorber v Ho-čah pri Mariboru, ko je po noči iz Pohorja domov šel. Bil je k priči mrtev.
(Orožani tolovaji) so v Starem vrhu mariborskega okraja vlomili pri Antonu Ledineku. Izkot-nili so uže sodič vina iz kleti, ko jih Ledinekov sin Janez začne s puško poditi. Toda tolovaji se ga lotijo in hudo ranijo v desnico 8 strelom iz revolverja. Drugo rano je dobil v lice. Tolovaji so zbežali.
(Laporske občine) podpisale so 3 v „Slov. Gospodarji" objavljene prošnje nemških kmetov konservativcev ter odposlale državnemu zboru. Velika hvala gre županu g. Juriju Mlakarju, ki se je za podpisovanje blagovoljno potrudil.
(Premem.be pri učiteljih) nadučitelj postal je g. Jožef Košutnik v gornji Ponkvi, g. Fr. Slemen-šek v Zdolah, g. Ed. Blenk v Zibiki, podučitelj: g. V. Šetina v Mahrenbergu. V stalni pokoj gre g. Blaž Fistravec.
(V Savinjskej dolini) nabira nekdo za „Slavijo" zavarovancev pod neverjetnimi pogoji.
(Čitalnica mariborska) preselila je se 1. novembra t. 1. v lepe prostorije g. Greinerja v pošt-nej ulici in prva zabava v njih dne 14. novembra je bila izvrstna, zlasti petje. Govor je imel predsednik g. dr. Ulrib.
(Dijaškemu semenišču) daroval je č. g. Lenart 10 fl.
Dražbe. 4. dec. Franc Siebenreich 1230 fl. v Rogači, Franc Regoršek v Oplotnici 7500 fl. 11. dec. Treza Sojko 555 fl. v Rogatci, Alojzij Nereuth 961 fl. v Mariboru, Jožef Haring 11170 fl. v Mariboru, Štef. Selič 1485 fl. v Konjicah. 13. dec. Jožef Otorepec na Vonarjih 230 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica	M		Ječmen		Oves	Tursica __■		Proso		Ajda	
	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	8 60	6	50	5	3Q	3 30	5	30	5	60	5	40
Ptuj . . .	830	6	50	4	37	325	4	40	3	70	■i	85
Gradec . .	8 62	7	—	-1	71	3 50	5	20	—	—	4	81
Colovec . .	9 59	7	19	4	10	283	5	36	—	—	—	—
Ljubljana .	10 9	6	86	5	25	3 33	6	63	4	20	5	90
Varaždin	8 50	7	—	5	20	31—	4	80	6	—	4	30
Dunaj U a	12 37	11	5	9	—	6 40	6	77	8	85	—	20
Pešt >~ 5	1050	10	■JI	7	15	6 j 82	7	46	4	65	5	—
Loterijne številke:
V	Trstu 30. oktobra 1880: 28, 6, 18, 21, 16.
V	Linci	„ „ 83, 44, 67, 90, 41.
Prihodnje srečkanje: 11. decembra 1880,
Oznanilo.
Poduk viničarjem na vinorejskej soli mariborskej.
Podpisano ravnateljstvo daje na znanje, da se od 1. marca naprej 10 mladih ljudij, 18—25 let starih, sprejme v praktično podučevanje v sadje-in vinorejstvu. Vsak dobi navadno dnino, zamore ali v zavodu samem ali bližnjih viničarijah stanovati. Obljubiti pa mora vsaj ,/2 leta na šoli ostati. Prošniki morajo svoje prošnje pismeno ali ustmeno naglasiti do 20. februarja 1881. Priložen ima biti domovinski list ali službenska knjižica in spričevalo o dobrem vedenji, podpisano od župana one srenje, kder sedaj prošnik stanuje.
Ravnateljstvo sadje- in vinorejste šole uri Mariboru.
Honono
I2"3
Posestvo
1—3
Priporočba.
Vsega zdravilstva doktor Janez Hostonski, daje uljudno na znanje, da se je v Mariboru Pfarrhofgasse 11. v I. nadstropji naselil kot praktični zdravnik.
Posluje dopoldne od 9—10 ure in popoldne od 3—4 ure.
1—3
Ponudba.
Izdelovanje perila, zlasti srajc za gospode, prevzame in izvršuje hitro in po ceni Marija Prekoršekova Theatergasse štv. 55 v Celji.

•i 3
2—3
Lepo posestvo
g z mlinom in dvema žagama je prostovoljno j na prodaj. Več pove g. Janez First na Kropi, J pošta Gornjigrad (Oberburg).
QQG0*0®0im0®0m0Q0®
r
■10
§
o
Kot izvrstne priznane, prave
voščene sveče ^
izdelane iz pravega bučelskega voska #
priporoča	Q
P. & E. Seemann v Ljubljani, g •M090l®l0i090«09
8 z 20 orali gozda, 8 orali njiv in 6 orali travnikov in pašnikov s poslopjem vred je na prodaj.
Več se zve v farovži v Stranicah pošta Konjice (Gonobitz).
0	p
1	Konji
So.
4-6
Marijaceljske
kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežen zoper ne-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napih-fgj nenje, kislo podiranje, |§| ščipanje, katar v želodci, " J zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-fj lodci, preobloženje želodci ca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo,
•Jetlnn skteniea » navodHont, kako se rabi, stane its kr.
Prodava jih v Mariboru lekar g. Jož. Nos in trgovec g. S. Lucardi.
Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi, naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijaceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal -— Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijaceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci, (¿lavna zaloga v lekarni „zimi Seliutz-enjjcel", C. Ilratlj, Kreinftier.