osebnosti slovenskega športa 103 Izvleček Z vstopom dr. Viktorja Murnika v sokolske vrste dobi tudi slo- venska telesna kultura izjemen pospešek pri razvoju. Mnoga dejanja, ki jih je prvi naredil dr. Viktor Murnik, se odražajo še v današnjem času. Ustanovil je moški vaditeljski zbor in nato še ženskega. Vaditeljska zbora sta začela prvo izobra- ževanje vaditeljev. Njegova zasluga je, da se je ustanovila Slovenska sokolska zveza, prva slovenska panožna zveza na področju telesne kulture. Ob temeljni sokolski misli »zdrava duša v zdravem telesu« je vpeljal tudi miselnost »višje, moč- neje, hitreje« in slovenske sokole včlanil v mednarodno telo- vadno zvezo. Tako nam je Slovencem že leta 1907 utrl pot, da sodelujemo na svetovnih prvenstvih in s tem postavimo slovensko telesno kulturo, telovadbo in šport na svetovni zemljevid. Po prvi svetovni vojni je na kongresu medna- rodne telovadne zveze pridobil organizacijo svetovnega prvenstva v telovadbi leta 1922 v Ljubljani, kjer je bil vodja tekmovanja in vaditelj vrste. Na tem tekmovanju postane Murnik prvi slovenski vaditelj, ki se je z moštvom povzpel na zmagovalni oder. Bil je tudi prvi slovenski vaditelj, ki se je z moštvom povzpel na zmagovalni oder na olimpijskih igrah leta 1928. Pod njegovim vodstvom sta zmagovala tako Leon Štukelj kot tudi Peter Šumi. Postal je prvi samostojni zalo- žnik na področju telesne kulture z izdajanjem Slovenskega Sokola. Sodeloval je pri prvem odličju žensk na svetovnih prvenstvih v telovadbi pred drugo svetovno vojno. Je med- narodno priznan oče telovadnih plesov. Drago Stepišnik mu priznava, da je bil prvi slovenski mislec in znanstvenik (npr. urejanje izrazoslovja, sistem vadbe) na področju telesne kul- ture. Vse navedeno ga postavlja za očeta slovenske telesne kulture. Ivan Čuk Dr. Viktor Murnik - Ata Prvi vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola leta 1896 (Arhiv RS SI AS 641) Dr. Viktor Murnik - Ata Abstract With the entry of dr. Viktor Murnik into the Sokol, Slovenian physical culture also gets a tremendous boost in development. Many of the actions first taken by Dr. Viktor Murnik, are still reflected today. He founded the men’s technical committe and then the women’s. The technical com- mitte started with the first education of trainers. It is to his credit that the Slovenian Sokol Association (the first Slovenian association in the field of physical education) was founded. In addition to the fundamental sokol philosophy of »a healthy soul in a healthy body«, he also introduced the mentality of »higher, stronger, faster« and enrolled the Slovenian Sokol in the international gymnastics federation. Thus, already in 1907, he paved the way for us Slovenians to participate in the world championships and thus put Slovenian physical culture, gymnastics and sports on the world map. After the First World War, at the Congress of the International Gymnastics Federation, he obtained the organization of the World Gymnastics Championship in 1922 in Ljubljana, where he was the leader of the competition and the coach of the men’s team. In this competition, Murnik becomes the first Slovenian coach to enter to the podium with the team. He was also the first Slovene coach who earned the podium with the team at the Olympic Games in 1928. Both Leon Štukelj and Peter Šumi won under his leadership. He became the first independent pub- lisher in the field of physical culture with the publication of Slovenski Sokol. He participated in the first women’s medal at the World Gymnastics Championships before World War II. He is the internationally recognized father of gym dances. Drago Stepišnik credits him with being the first Slovene phylosoph and scientist (e.g. defining expert vocabulary, exercise system) in the field of physical culture. All of the above makes him the father of Slovenian physical culture. 104 „ Enkrat Sokol, vedno Sokol »Prva in splošna sokolska naloga je ta, da pred drugimi poklicani ohranjamo narod svoj pri tisti vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem zdravju telesnem, duševnem in nrav- nem, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno izprijenje in tako kakšen zasta- nek, kakšno nazadnjaštvo, ta najgrši, da moralni zločin, storjen narodom. Da se Slovencem pridobi in ohrani življenje, polno vrednosti in časti, ko gre za to, da si Slovenec pridobi in ohrani popolno pravi- co, ponosno se udariti na prsi in zaklicati: ‚Slovenec sem in – kdo je več?!‘« (Viktor Murnik, Slovenski Sokol, 1904) Dne 1. 10. 1863 so slovenski zavedni čital- ničarji ustanovili društvo Južni Sokol z na- menom Slovencem omogočiti delovanje v skladu z mislijo Zdrava duša v zdravem telesu. Prvi starosta je postal Henrik Etbin Costa, ki je tudi napisal prvi zapis o telovad- bi z naslovom Nekaj besed o telovadstvu. Južni Sokol je postal tudi prvo društvo na svetu z imenom Sokol (društvo v Pragi se je v Sokola preimenovalo leta 1864). Leta 1869 je bil Južni Sokol zaradi nasilja ukinjen, takoj nato pa ustanovljen Ljubljanski Sokol, ki je deloval do začetka druge svetovne vojne, ko ga ukinejo italijanske okupacijske sile leta 1941. Po drugi svetovni vojni je bilo sokolstvo v Sloveniji ukinjeno, ponovno se vzpostavi po osamosvojitvi leta 1991. Slo- vensko sokolstvo pa je najbolj zaznamoval dr. Viktor Murnik, ki je misel ob ustanovitvi te organizacije močno nadgradil in postavil slovensko telesno kulturo na zemljevid sve- ta ob bok največjim narodom. „ Družina Murnikov rod izvira po očetovi strani iz Ra- dovljice, njegovemu dedu Matiji Murniku je bil leta 1827 izdan potni list. Družina je bila premožna, v Murnikovi hiši sta delovali tudi gostilna »Pri Hiršmanu« in pošta. Matijeva žena Ivana (rojena Čuk) je rodila šest hče- ra in tri sinove, med njimi tudi Jakoba (6. 7. 1844–20. 6. 1881), Viktorjevega očeta. Hišo je po očetu Matiji podedoval Jakobov brat Ivan Murnik, cesarski svetnik ter ugleden slovenski politik in rodoljub, ki je bil krajši čas tudi starosta Ljubljanskega Sokola. Ja- kob Murnik se je iz Radovljice preselil v Lju- bljano, kjer je postal trgovec z odpadnimi snovmi. V Ljubljani je spoznal Josipino Sve- tek (13. 2. 1854–9. 9. 1935), hčer poljedelca, mesarja in gostilničarja Ivana Svetka in Do- roteje (roj. Dolinar) z Dobrove pri Ljubljani, ter se z njo poročil. Rodili so se jima štirje otroci – Rado (31. 7 . 1870–6. 1 1. 1932, pisatelj in humorist), Josip (27. 1. 1872–3. 12. 1917 , tr- govec), Viktor (25. 3. 1874–1. 1. 1964, prav- nik) in Anica (roj. 1880/1881–8. 6. 1882). Po smrti Jakoba Murnika se je njegova vdova Josipina vnovič poročila z Ivanom Juvan- cem (ta izhaja iz znane glasbene družine, iz katere sta npr. Ferdinand in Ferdo Juva- nec pa celo Dubravka Tomšič Srebotnjak). Viktor Murnik se je poročil s Pavlo Vodušek (26. 6. 1880–10. 2. 1963, učiteljico v ljubljan- ski gluhonemnici), rodila se jima je hčerka Tanja (29. 3. 1905–11. 1. 1983, pravnica in absolventka ljubljanskega konservatorija), ki je umrla brez potomcev. Murnikovi se uvrščajo med visoko izobražene, imovite in izjemno narodno zavedne ljubljanske me- ščanske družine. „ Mladost Menda je že kot dojenček čutil izjemno potrebo po gibanju, v otroštvu pa je zelo rad skakal, tekal, drsal, plaval, skakal v vodo (tudi salto), veslal, žongliral (s štirimi žo- gicami), plezal, streljal z lokom in seveda telovadil. Že kot otrok se je sam naučil pre- skokov ovir, hoditi v stoji na rokah, premete, vzmike in toče. Za samouka izjemen obseg znanja, saj je kar precej gibanj, ki so ob nepravilnem izvajanju lahko tudi nevarna. Zgodbica iz njegove mladosti govori, da ko je bil Viktor star deset let, mu je starejši znanec ponudil en krajcar, če naredi deset zgibov, in naredil jih je enajst (verjetno od doma naučen za »dobro vago«). V otroštvu je začel igrati na klavir. Družina je bila dovolj premožna, da je imela doma tovrstno glasbilo. Iz zbirke skladb, ki so bile v zapuščini dr. Viktorja Murnika, je razvidno, da je moral zelo dobro igrati. Dokaz dobre- ga igranja so tudi nastopi v Glasbeni matici, kjer je glasbene večere zaključeval prav on. Morda sta ravno spoj želje po gibanju in znanja glasbenega poustvarjanja (morda tudi ustvarjanja) Viktorja pripeljala do stva- ritve telovadnih plesov. Že kot dijak je začel pomagati drugim in jih poučevati, kako izvesti kakšno gibanje. V gimnaziji je naredil svojo telovadno vrsto ter z njo dvakrat javno nastopil, in sicer na dijaški veselici leta 1891 v Kamniku in leta 1892 v Kranju. V tem obdobju se je kot iz- jemen samouk naučil velevzmik na krogih v predgugu (še danes izjemno zahtevna prvina), veletoče na drogu z obrati, salto nazaj z droga, plovko z droga. Na bradlji stoje, prevale, vzpore tako tezno kot tudi kolebno. Po njegovih besedah: »Vse to sem zmogel zaradi velike telesne moči, ki pa sem jo še okrepljal z redno vadbo težkih telovadnih vaj.« V Ljubljanskega Sokola je vstopil pravza- prav že leta 1892 po maturi, vendar pa je v jeseni tega leta šel služit po volji zakona »prostovoljnega« enoletnega vojaka. Če- prav se služenju ni mogel izogniti in je tudi napredoval v nižji častniški naziv ter nato do prve svetovne vojne dobival vse višje čine, mu je to v času prve svetovne vojne močno koristilo, saj se je s tem izognil ne- posrednemu odhodu na bojišče. Žal fakultete za telesno kulturo v Viktorje- vem času še ni bilo, čeprav bi jo verjetno obiskoval. V življenju je bilo treba opravlja- ti primerno delo za preživljanje, zato se je odločil za študij na Univerzi v Gradcu, kjer je leta 1898 uspešno zaključil študij prava. Tako je pridobil kot France Prešeren pred svojim imenom naziv dr. – doktor. Univer- zitetni pravniki so ta naziv imeli skoraj do začetka druge svetovne vojne. „ Tajnik Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko Kot mlad pravnik je moral najprej opraviti pripravništvo. To je oddelal na ljubljanskem sodišču, nato pa se je pojavila možnost zaposlitve kot drugega tajnika v Trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko, ki jo je z ve- seljem izkoristil. Dotakratno organizacijsko delo v Ljubljanskem Sokolu je bila dobra popotnica tudi za poklicno udejstvovanje. Leta 1901, ob upokojitvi predhodnega taj- nika zbornice, cesarskega svetnika dr. Ivana Murnika, je v celoti prevzel tajništvo zbor- nice od 1. 7. 1901. Na tem mestu je deloval do upokojitve. Ob ustanovitvi slovenskega trgovskega društva Merkur leta 1900 je dr. Viktor Mur- nik poudaril: »Preveč verujemo onim mo- drijanom, ki uče: ‚Zaničuj denar, ako hočeš biti srečen.‘ Modrost, ki nas uči zaničevati denar, ni utemeljena, dasi jih je veliko, ki bi najrajši videli, da bi stanovali Slovenci v sa- mih Diogenovih sodih. Čas je, da začnemo hoteti denar. Ne mislim nikakih pobožnih želj, ampak resno teženje, ki nas sili, da na- pnemo vse moči v dosego svojih želj.« Na ustanovnem sestanku Merkurja je dr. Viktor Murnik dal pobudo za ustanovitev osebnosti slovenskega športa 105 slovenske trgovske akademije. V nadaljeva- nju so imeli I. redni občni zbor, ki je sprejel naslednji sklep: »Slavni občni zbor skleni: I. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani pozdravlja z iskreno radostjo sklep slavne trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko, s katerim se je zajamčila ustanovitev slovenske trgo- vske akademije v Ljubljani, in to v zavesti, da bode ustanovitev take akademije v naj- večjo izpodbudo slovenskega trgovstva in največjega pomena za njegov naraščaj. Obenem naroča društvenemu odboru, naj ta sklep naznani slavni trgovski in obrtniški zbornici, zagotavljajoč jo, da bode sloven- sko trgovsko društvo čim najbolj moralno in dejansko podpiralo nje stremljenje in delovanje za to akademijo.« Žal cesarska oblast ni dovolila njene ustanovitve, se je pa želja izpolnila leta 1920, ko Slovenci ni- smo bili več v avstro-ogrskem cesarstvu. Danes se šola imenuje Srednja ekonomska šola. Kot član slovenskega trgovskega društva Merkur je bil določen za urednika Naro- dnogospodarskega Vestnika. Ta je začel izhajati leta 1901 in prvo dvojno številko so izdali 10. maja leta 1901. Kot odgovorni ure- dnik Vestnika je tudi napisal večino člankov. V prvi številki je ponudil prostor tudi bratu Radu, ki je napisal krajšo humoresko z na- slovom Prvi poljub, njegove humoreske so bile nato tudi v naslednjih številkah. Z ure- janjem Narodnogospodarskega vestnika je dr. Viktor Murnik pridobil odlično izkušnjo, ki jo je izkoristil, ko je začel izdajati in ureja- ti Slovenskega Sokola. Vestnik je izhajal do 15. marca leta 1903, ko so stroški izdajanja postali previsoki. V delih dr. Viktorja Murnika je izjemno veliko misli, ki so ga vodile pri njegovem delovanju. Kot izjemno narodno zaveden gospod je takole razmišljal o različnih po- menih stvarnih in kulturnih vrednosti v svoji knjigi Sokolstvo in življenje, ki jo je izdal leta 1932. „ Misli iz knjige Sokol- stvo in življenje (tudi za današnjo rabo) »Domovina ni nekaj kar živi samo v fantaziji pesnikov. Vsi ti širni, lepi kraji, ki imajo toliko prirodnega bogastva na sebi in v sebi, so naša domovina. Pa to še ni vse, iz česar je domovina. Ne bi ljubili vse naše domovine, ko bi ljubili samo lepe naše dežele, samo te prostrane ravnine in širne gozdove, te mogočne gore in to veličastno morje, ta prelestna jezera, te sinje reke, te srebrne potočke. Vsi ti kraji s svojo prirodno lepo- to in s svojim prirodnim bogastvom dobe svoj pomen šele, ako jih vidimo v zvezi z ljudmi, ki v njih prebivajo, v zvezi z našim narodom. Šele z njimi so vsa naša domo- vina. Nasprotno pa seveda ti ljudje sami, brez teh krajev, tudi niso vsa naša domo- vina. Kdor pravi ‚ubi bene, ibi patria‘, nima domovine. Stoprav oboje skupaj, naši kraji in naš narod, so naša domovina, in za oboje se je že tolikrat prelivala naša kri.« »Narod potrebuje bogastva tudi, da laže prenese neizogibne krize gospodarstva. Narod potrebuje bogastva dalje za dvig svoje kulture tudi v drugih smereh nego gospodarskih. Znanost in umetnost ne procvitata v siromašnem bednem narodu. Ali narod potrebuje bogastvo še za nekaj več, potrebuje ga za svojo svobodo! Ne mi- slim samo na puške in topove, ki tudi mno- go stanejo, ne mislim samo na politično sa- mostojnost in neokrnjenost, ampak mislim pred vsem na gospodarsko samostojnost.« »Trg posameznih kulturnih narodov pa postaja čimdalje bolj trg vseh kulturnih narodov: blaginja posamezne države je vedno bolj odvisna od blaginje drugih dr- žav. Države se bodo mogle zmerom manj zapirati druga proti drugi. Da strogo zapira- nje z visokimi carinami in z raznimi drugimi sredstvi ni pravi lek, da ozdravi gospodar- stvo, ampak nasprotno, da dandanes more samo ostriti in daljšati gospodarske krize, se vedno češče poudarja, pa doslej še brez praktičnega uspeha.« »Ona želja, narediti to, kar zna kdo drug, in narediti še več: ta želja izvira iz zdrave častihlepnosti, zdrave tekmovalnosti. In gospodarsko torišče ni eno zadnjih, kjer je treba tekmovalnosti, zdrave tekmovalno- sti.« »Za dvig podjetnosti in podjetniškega udejstvovanja je seve treba še drugih po- gojev, ki niso v moči podjetnika in ne tiče v množini in dobrini kakovosti dela delavcev in v prirodnem bogastvu dežele. Treba je še pametne in zdrave gospodarske po- litike države, ki ustvarja pogoje, ki jih po- sameznikom ni mogoče ustvariti in prepre- čuje posameznikom nepremagljive ovire.« »Toda ali bo res zadosti kruha za vse? Za- dosti polja? Tudi v Zapadni Evropi se da še mnogokje produkcija zvišati s skrbnejšim in intenzivnejšim obdelovanjem. Poljskih delavcev pa silno manjka, ko vse tišči v mesta, v tovarne. Ali kakor rečeno: če ne pojde drugače, bo treba nazaj. Kar pa se tiče poljedelstva smo mnogo na boljšem kakor Zapadna Evropa. Z intenzivnejše obdelovanje polja je pri nas mnogo več torišča, nego tam. Vsaj v doglednem času ne bo treba siliti v Afriko, ne bo treba misliti na kakšno ‚vnanjo‘ kolonizacijo.« »Gospodarske krize, ki nastajajo od časa do časa, podjetniško udejstvovanje seve omejujejo ali celo ustavljajo. Omejujejo ga ali ustavljajo pa tudi že samo gospodarske depresije. Kako žalostno je na primer gle- dati, kako voz drv, ki ga je včasih razložil vo- znik sam, pomagata razkladati dva moža, pa kako ob vozu otožno, brez dela, stojita Telovadna vrsta na olimpijskih igrah leta 1928, od leves stojijo Dr. Viktor Murnik, Boris Gregorka, Dragutin Ciotti, Stane Derganc, Jože Primožič, Tone Malej, Janez Porenta, Edvard Antosiewics, Leon Štukelj (Arhiv RS, SI AS 641) 106 še dva, ki nista imela sreče, prej priti zraven, da bi zaslužila dinar ali dva. Javni in drugi činitelji morejo brezposelnost omiljevati s podporami države, občine itd., zlasti pa z javnimi deli. Produktivne naprave seve se morejo same obrestovati in amortizirati s tem, kar nesejo. Toda nesti morejo le, če jih kdo uporablja in plača porabo. To pa more le, kdor ima kaj dela, ki je zanj treba te pora- be. Čim več bo takih, čim več bo zasebnih podjetij, velikih in malih, industrijalnih, obr- tnih, trgovskih, ki bodo imela dela in čim več ga bodo imela.« »Kolikost in kakovost delovne sile člo- veka sta odvisni od zdravja, moči in vztrajnosti telesa ter od moralnih in du- hovnih vrlin. Zdravje, moč in vztrajnost te- lesa ohranja, množi in krepi prava telovad- ba, prav vodena in prav izvajana telovadba. Taka telovadba pa človeka oborožuje tudi z moralnimi in duhovnimi vrlinami. Ker je de- lovna sila prvi pogoj za gospodarsko delo, dela pravo sokolsko delo potemtakem na viru vsega narodnega bogastva.« »Kolikor je meni znano. Torej v Sloveniji, vobče v pridnosti in prizadevnosti ne zaostajajo za delavci v gospodarsko bolj razvitih državah, nego je naša. Pa tudi v spretnosti jih že v tej ali oni stroki dosegajo, da v nekaterih celo nadkriljuje- jo. Toda nihče ni tak, da ne bi mogel biti še boljši. Na korist delavstva samega bo, da kvantitativno in kvalitativno dvigne svojo delovno moč še bolj, da bo konkurenca lažja ne samo proti tujemu blagu, ampak tudi proti pretoku tujih delavcev.« »Vsak poklic ima slabe strani, škodlji- ve zdravju in moči. Enostransko, često ob sključenem telesu in v slabem zraku opravljano delo industrijskim in obrtnim delavcem prav tako gloda zdravje in moč, kakor dolgotrajno pogosto tudi sključeno sedenje duševnim delavcem. Neogibno je treba, da se izprijenje preprečuje z redno telovadbo v čistih, dobro zračenih telova- dnicah ali, seve, še bolje na planem. Tudi utrujenost po enostranskem delu se tu odpravlja ali vsaj olajšuje z vsestranskim gibanjem.« »Tudi kmetu je treba telovadbe! To že vedo naši poljedelski telovadci, kar jih re- dno in marljivo obiskuje telovadbo. Ta in oni je že priznal, da dosti laže dela svoje kmečko delo in da se prej odpočije po njem, torej prej očvrsti, odkar redno hodi k telovadbi in se je že nekoliko streniral pri njej.« »Prava telovadba očvršča in poživlja. Kakor prerojen si po njej. Razvedri te in nikogar ne dobiš po njej slabe volje. Kako tudi? Razčiljena mu je življenjska moč, ‚luč‘ življenja mu je tako rekoč više privita, ve- selje do življenja pa tudi udejstvovanja se mu poveča. Smeh in petje se po končani telovadbi razlegata po telovadnici. Čilost, ki se je vrnila, moč, ki se je okrepila, vlijeta tudi onemu, ki ga kaj skrbi novega pogu- ma, kajti pogum je zavest lastne moči. Pa mu dvigneta samozavest in sprožita čvrste misli, ki naglo razvozljajo, kar je delalo skrbi. Pa oborožita z novo energijo za vsakdanje delo.« »Vsak podjetnik potrebuje krepko voljo in trdne živce, ako naj dosega uspehe. Te- lovadba je najboljša, če ne edina šola vo- lje. Že otrok si pri svojem gibanju postavlja cilje. Igraje jih dosega. Rad se trudi da jih doseže. Mladina se uči, dosegati polago- ma vedno večje in težje cilje, pri katerih se mora že več truditi. Tu se všečnost cilja že bori z neugodjem, ki ga prizadeva večji trud. Na ta način se izborno krepi voljo, uči se premagovati se, zatajevati se, možnost samozatajevanja pa je ona vrlina, brez ka- tere ni mogoča nobena druga moralna vrlina. »Pravi podjetnik mora znati nekaj riski- rati, pametno tvegati seve. Tudi telova- dec mora to. S prejšnjimi manj riskantnimi vajami pa si je že ojačil pogum, da se sedaj tudi upa poskusiti kaj več, kar bi se mu lah- ko posrečilo. Telovadec se torej vadi zdrave podjetnosti, ki kaj riskira, pa vendar ne več, nego je verjetno, da bo uspelo.« »In tudi discipline je treba v gospodarstvu, kakor povsod, kjer dela z istim ciljem več oseb, celo pa, kjer delajo stotine, da tisoči delavcev. Tudi pri telovadbi dela s skupnimi cilji več oseb, glejte velike telovadne na- stope, vsesokolske zlete. Telovadec se uči delati skupno z drugimi, v harmoniji z njimi, imajoč le skupni cilj pred očmi uči se ozirati na druge, ravnati se po drugem, podreja- ti se. Pri doseganju skupnih ciljev je treba razumevanja vseh za to, za kar gre v celoti, in medsebojnega razumevanja, pa vneme vseh, če naj delo dobro uspe. Ob tem razu- mevanju in ob tej vnemi, ki ju vzbuja prav vodena telovadba, se v sodelujočih telo- vadcih, vodečih in podrejenih razvija čut za solidarnost, če že ne tudi čut bratstva in ljubezni.« »Telovadec se uči napeti svoje moči do skrajne mogoče mu mere. Ali uče se tudi varovati svoje moči, napeti jih tam, kjer vaja ne zahteva skrajnosti, samo toliko, kolikor je neogibno potrebno za dovršeno izvedbo, in ne več. Uči se torej ekonomično rav- nati s svojimi močmi. Uči se pa tudi na drug način varovati, hraniti svoje sile. Uči se zmernega življenja, ker ve, da bi z nez- mernim življenjem manjšal svoje moči, da polagoma, uničil. Le zmerni človek pa je zmožen tudi prihraniti si kaj, nezmerni more zapraviti tudi to, kar so starši ali drugi zanj prihranili. Tudi najbogatejši človek je že tak, da ima tem večje želje, čim večje more zadovoljiti.« »Prihranki pa bi se s telovadbo dosegli tudi še na drug način. Ker ni dvoma, da bi bilo manj bolezni, bi bilo tudi manj stroškov za bolezni. Pa tudi pri nezgo- dnem zavarovanju bi se dosegli prihranki. Ako bi se zbog tega prihranila že petina stroškov, bi se lahko znižali prinosi delo- dajalcev in delojemalcev. Podjetnikom bi se znižali produkcijski stroški, delavci bi imeli večje dohodke. Kako plodonosno pa bi bilo, če bi se del prihrankov porabil za propagando telovadbe, gradnjo moderno opremljenih telovadnic in izobrazbo do- brih učiteljev telovadbe. Najboljša in naj- cenejša zdravilnica je telovadnica.« »Res zdrav otrok, poln življenja, ima pri- roden nagon in veselje do čim obilnejšega gibanja. Leze, teče, skače, se guga, se giblje na vse mogoče mu načine, nikdar ni pri miru, razen če spi. Ko pa pride v šolo, ga šola sili k mirovanju in k sključenemu sedenju. Pa mu okrnjuje življensko moč in jemlje prirodno ljubkost in mičnost gibov. Pa polagoma zamori v njem nagon in ve- selje do gibanja.« »Šole treba, izobrazbe duha je treba. Toda prav tako je treba dati telesu, kar je njego- vega. Šolo je treba spraviti v pravi in po- polni sklad z zahtevami telesa. V novejšem času je sicer s šolo že bolje, toda še daleč ne tako, kakor bi moralo biti: na Nemškem zahtevajo možje, ki jim je zdravje in moč naroda pri srcu, za šolsko mladino eno uro telovadbe vsak dan.« »Kultura s svojimi napredki zahteva vedno več duhovnega dela. Pridobivanje sredstev za življenje pa ob teh napredkih vedno manj sili k telesnemu gibanju. Razen tega je dosti ‚kulturnih‘ pridobitev takih, ki sicer ljudem življenje delajo udobnejše, ‚zanimivejše‘, polno prej neznanih užit- kov, pa jih pomehkužijo. Ako bi sploh kaj moglo preprečevati škodljive vplive kultur- nega življenja, bi to pač mogla le higijenska sredstva ob kar najizdatnejši izmeri najva- žnejšega teh sredstev: telesnih vaj.« osebnosti slovenskega športa 107 »Sokolska misel ni samo narodna misel, ni samo socijalna misel, ni samo etična in kar je še drugih pridevkov, ki se ji navadno in po pravici dajejo, ampak sokolska misel je prav tako po pravici gospodarska misel! Sokolstvo ne pozna razločka stanu. Pozna samo razloček med dobrimi in slabimi lju- dmi! Dobre skuša narediti boljše, slabe vsaj nekoliko dobre. Saj brez dobre kali ni nihče, niti najslabši človek ne. Iz boljših kali se bo razvil socijalni čut, iz slabših vsaj čut za vza- jemnost dolžnosti pri skupnem delu.« »Telovadba razvija in krepi inteligenco: in- teligenca pa je potrebna ne samo za uče- nje, ampak za vsako delo, kajpada tudi go- spodarsko delo in ne le vodnikom, ampak vsemu delavstvu. Kakor se moralne vrline ne dado učiti iz knjige in predavanj, tako se tudi inteligenca ne da dobiti iz knjig in pre- davanj. Inteligenca ni kup znanja, pa naj bo ta kup še tako velik. Inteligenca je zdrava pamet in te ima včasih nepismen človek več nego kdo, ki se je mnogo šolal pa je malo prebavil.« „ Telovadec V Ljubljanskega Sokola je vstopil že leta 1892 po maturi (dijakom je bilo prepoveda- no biti član sokolskih društev). Nastopil je 14. avgusta na sokolskem zletu v Šoštanju. Ljubljanski Sokol je 11. septembra pripravil tekmovanje na Jesenicah, kamor so ga po- vabili telovadci sami, naj se tekme udeleži. Nekaj dni pozneje pa so se ti isti telovadci podpisovali na poli, na kateri je pisalo, da se noben od priglašenih telovadcev ne bo udeležil tekme, če se je bo udeležil Viktor Murnik. Nato se je odpovedal tekmovanju na Jesenicah in odšel k vojakom. Telovadci so na svetovnih prvenstvih v te- lovadbi do leta 1950 v Baslu (Švica) in so- kolskih zletih tekmovali v zelo raznolikih športnih panogah. Tako so bila tekmovanja v atletskih disciplinah, plavanju, plezanje po vrvi, dviganje uteži nekaj povsem obi- čajnega. Dr. Viktor Murnik se je kot mladi mož izkazal že na prvem mednarodnem tekmovanju v Pragi leta 1895, ki se ga je udeležil. Dobil je dve priznanji – diplomi, eno za atletske dosežke in eno za vaje na orodju (najstarejši slovenski ohranjeni pri- znanji za športne dosežke). Še več, na zletu v Zagrebu leta 1906 so mu priznali vrhun- skost, saj je od 10 možnih točk na bradlji prejel 11 točk. „ Vaditeljski zbor Ko se je vrnil od vojakov, je zopet vstopil v društvo. Dr. Ivan Tavčar, starosta društva (1896–1905), je bil v prvem obdobju de- lovanja dr. Viktorja Murnika tisti, ki je miril silnice, ki so se pojavljale med dr. Murni- kom in njegovimi sledilci ter starejšimi netelovadečimi člani, ki so prisegali na prirejanje družabnih dogodkov, kot so bile maškarade, božične in podobe zabave in plesi. Dr. Ivan Tavčar je tako stopil na stran dr. Murnika in ga podprl pri vzpostavljanju telovadbe kot temeljne vsebine društva in sokolstva. V telovadnici je ob prihodu Murnika telo- vadilo kakih 10–12 telovadcev. Eno slabšo vrsto je vodil Škof, boljša pa ni imela no- benega vaditelja in so ga naprosili, ker so vedeli, da zna več kakor oni, naj jih vadi. Tehnično in sicer znanje takratnih vadite- ljev samoukov je bilo pomanjkljivo. Zato je bila prva skrb dr. Viktorja Murnika izobrazba vaditeljev v vseh smereh. Leta 1896 jih je združil v pravi vaditeljski zbor. Tako je nasta- lo prvo strokovno telo na področju tele- sne kulture. Vaditeljski zbor je začel voditi vaditeljske tečaje. Vsebine vaditeljskega te- čaja so bile poudarjeno take, da so osmisli- le teorijo in prakso telovadbe. Začel se je preporod tudi v drugih sokolskih društvih, saj so ljubljanski vaditelji hodili vanje učit, često pa so tudi prihajali vaditelji in neka- teri telovadci drugih društev v Ljubljano k vadbi. Pogosti stiki so na ta način močno pospešili razvoj telovadbe in celotnega sokolstva. S tem se začne prvo strokovno izobraževanje kadrov na področju tele- sne kulture. Misel in želja dr. Viktorja Murnika je bila, da se s telovadbo začnejo ukvar- jati tudi ženske in te naj tudi vodijo ženske, zato pomaga ustanoviti ženski vaditeljski zbor leta 1898. V letu 1904 je Ljubljanski sokol priredil iz- jemno slovesnost ob 40. obletnici ustano- vitve Južnega Sokola. V letnem poročilu za leto 1904 piše: »Zato pa je tudi v telo- vadskem oziru naše Sokolstvo ob II. vse- sokolskem zletu doseglo odlične uspehe. Predvsem je omeniti da so se težavna in komplicirana pripravljalna dela, ki so zavezana s tako veliko telovadbo posre- čila popolnoma. Tehnični odsek je izvršil svoje delo naravnost mojstrsko. To pa je hvalevredno tem bolj, ker je tehnični od- sek načelu mu brat načelnik Murnik moral oskrbeti ne samo sestavo vseh vaj za ob- širni vzpored javne telovadbe kakor tudi tekmovalnih vaj, dalje tekmovalnega reda, podrobnih navodil za izprevod in javno telovadbo, ampak tudi prevod prostih in tekmovalnih vaj, tekmovalnega reda in na- vodil češkega jezika.« „ Telovadni plesi Dr. Viktor Murnik je oče telovadnih plesov (danes jim s tujko nekateri rečejo »aerobi- ka«), sestavil jih je več kot 26. Eden od po- membnih ciljev pri telovadbi je, da se lahko izvede določena sestava, ki povezuje različ- ne vaje ali prvine. Pri izvedbi telovadnega plesa sta pomembna predvsem nadzor gibanja in spomin. Tudi v današnjem času ženske uživajo v telovadnih plesih, saj sta spoj glasbe in gibanja v ženskih genih. Ni naključje, da so telovadni plesi še danes Položaj med izvajanjem telovadnega plesa Turški marš, ki so ga predstavili na OI 1928 (Arhiv MNSZS, foto arhiv 6327/12). 108 najbolj razširjena prostočasna telovadba žensk. Telovadci so leta 1928 na olimpijskih igrah z Murnikovo sestavo Turški marš na Beethovnovo glasbo osvojili četrto mesto. Zadnji telovadni ples, ki ga je naredil, je bil za sokolski zlet leta 1948 v Pragi (če- škoslovaška komunistična oblast je sokole razpustila po tem zletu) z naslovom Ju- goslovanska epopeja. Telovadni ples je bil dvakrat odplesan pred polnim stadionom na Strahovem, ki je takrat omogočal obisk 200.000 (z besedo: dvesto tisoč) gle- dalcem. Telovadni ples je izvajalo 4200 telovadcev, telovadk in vojakov iz cele Jugoslavije. „ Izdajatelj in urednik Slovenskega Sokola Ob gotovi izkušnji izdajanja Narodnogo- spodarskega vestnika in sočasno s potre- bo priprave II. vsesokolskega zleta se je končno zopet pokazala možnost, da so- koli izdajajo svoj časopis. Dr. Viktor Murnik je prevzel to breme, saj je imel pred tem dobro izkušnjo pisanja člankov o dogaja- nju v Sokolu za Slovenski narod ter seveda izkušnjo z urednikovanjem in pisanjem za Narodnogospodarski vestnik. Novost pa je bil pri Slovenskem Sokolu tudi založnik. Slovenski Sokol je izhajal do začetka prve svetovne vojne enkrat mesečno in je izje- men zgodovinski zapis dogajanja v tem obdobju. Tudi po prvi svetovni vojni je bil sokolski tisk močno dejaven, izdajanje je prevzela zveza, dr. Viktor Murnik pa je ostal pisec strokovnih in znanstvenih prispevkov. „ Organizacijsko delo Čeprav lahko tudi vaditeljski zbor štejemo za organizacijsko delo, je bilo tam vseeno težišče na strokovnem delu. Pravi pomen pa je organizacijsko delo tako pri društvu kot pri na novo nastalih zvezah. Prvega oktobra leta 1905 je bila ustanovljena Slo- venska sokolska zveza (na enak datum kot Južni Sokol), prva zveza na telesno- kulturnem področju. Dr. Ivan Tavčar je na ustanovnem sestanku povedal: »Želeti je le in to bodi slovesno izrečeno, da bi ta zveza uspevala in da bi izpolnila vse nade, ki se stavljajo vanjo. Mnogo je bilo zaprek, predno se je mogla uresničiti ta ideja; tre- ba je bilo dolgoletnega truda in dela, da se je dosegel smoter, za katerim je težilo sokolstvo že zdavnaj. V tem oziru so stekle nevenljivih zaslug razne osebe, katerim gre vsa zahvala. A brez dvoma si je prido- bil za ustanovitev zveze največ zaslug dr. Viktor Murnik, kateremu bodi tudi v prvi vrsti izrečena posebna zahvala na njego- vem požrtvovalnem delu in trudu.« Spletka Vladimirja Ravniharja je Vladimirju prinesla naziv staroste, Tavčar in dr. Murnik sta pre- pustila delovanje zveze novoustanovljenim odbornikom, ki pa niso vedeli, kaj početi, in so dr. Murniku po hitrem postopku predali načelništvo. Sodelovanje dr. Viktorja Murnika s češkimi sokoli mu je omogočilo dobro vedenje, kaj se dogaja tudi v mednarodnem telo- vadnem prostoru, saj so se Čehi pridružili mednarodni telovadni zvezi leta 1897 . Usta- novitev Slovenske sokolske zveze je omo- gočila nadaljnje povezovanje in dr. Viktor Murnik je izsilil pri domačih vodstvenikih dovoljenje za včlanitev v mednarodno telo- vadno zvezo. Tako smo se Slovenci prvič uradno pojavili kot narod na mednaro- dnem telesnokulturnem področju leta 1907. Dr. Viktor Murnik je bil nato delegat Slovenske sokolske zveze na letnih sreča- njih mednarodne telovadne zveze skoraj do začetka druge svetovne vojne. „ Sodelovanje na svetovnih prvenstvih v tujini Ob vstopu v mednarodno telovadno zvezo so se Slovencem odprla tudi vrata na svetovno prvenstvo, ki ga je v imenu mednarodne telovadne zveze priredila Češka sokolska zveza in ki danes velja za tretje po vrsti. Na tekmovanju so bili pred- stavniki Češke, Madžarske, Belgije, Francije, Luksemburga in Slovenije. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: vrste v petih obve- znih sestavah na parterju, posamezniki v obvezni in poljubni sestavi na drogu, bra- dlji, obvezni sestavi na konju z ročaji, obve- zni preskok, sestavljeni skok v višino in da- ljino (začetna višina letvice je bila 100 cm in oddaljenost deske 200 cm, za vsakih 25 cm večjo oddaljenost deske od letvice so bile dodatne točke in pri oddaljenosti 360 cm je telovadec lahko dobil največ 20 točk), dviganje uteži (35-kilogramsko utež je bilo treba dvigniti 20-krat za 20 točk) in tek na 150 metrov (18 sekund za 20 točk). Slovenci so osvojili 5. mesto, Čehi so bili prvi. V vrsti so nastopili: Vladimir Dekleva, Albin Kan- dare, Fran Miklavec, dr. Viktor Murnik, Josip Rihar in Anton Thaler. Vodil jih je dr. Janko Šavnik. Svetovno prvenstvo v Torinu leta 1911 je bilo za slovensko vrsto zelo uspešno, saj so bili od osmih vrst na četrtem mestu, z zelo majhnim zaostankom za Italijo na tretjem mestu. V vrsti so nastopili Karel Fux, Vinko Pristov, Ivan Kovačič, Daroslav Smole, Stane Vidmar in Anton Thaler. Vodil jih je dr. Viktor Murnik. Tekmovali so kot vrsta na parterju, posamezniki pa so morali izvesti obvezno in poljubno sestavo na bradlji, drogu, ko- nju in krogih, skok ob palici, suvanje krogle, plezanje in tek. Pomembneje je, da je vrsta osvojila prvo priznanje na svetovnem pr- venstvu, pokal, ki je najstarejše priznanje za slovensko moštvo na svetovnih prvenstvih. Murnik je ob tem uspehu dejal: »Dosegli tega uspeha nismo zase, temveč za slo- venski narod, ta mali, od bližnjih sose- dov tako često zasramovani in poniže- vani, pa od nas s tako vročo ljubeznijo ljubljeni narod, da je ne more izruvati iz naših src nobeno zaničevanje sveta.« Svetovno prvenstvo v Parizu leta 1913 je bilo posebno ne toliko zaradi same telo- vadbe, kjer je vrsto vodil dr. Viktor Murnik in v kateri so nastopali Stane Vidmar (na koncu odličen 5.), Franc Miklavc, Alojzij Je- rin, Vinko Rabič, Jakob Sever in Egon Jezer- šek. Vrsta je osvojila sedmo mesto, Čehi pa so ponovno zmagali. Najpomembnejše pa je bilo, da so v mimohodu vrst Slovencem zaigrali takratno slovensko himno Naprej zastava Slave, ki je še danes uradna himna slovenske vojske. Sokoli tudi s himno pove- čujejo prepoznavnost slovenskega naroda v mednarodnem prostoru. Za svetovno prvenstvo v Lyonu leta 1926 je vodenje vrste zopet prevzel dr. Viktor Murnik in v Lyonu so bili kot vrsta, v kate- ri so bili Peter Šumi, Stane Derganc, Jože Primožič, Leon Štukelj, Srečko Sršen, Stane Vidmar in Oton Zupan, ponovno drugi. Drugič zapored je bil najboljši tudi Pe- ter Šumi. Norma za 10 točk na 100 metrov je bila 11 sekund, skok v višino 170 cm, na 50 metrov plavanja pa 35 sekund. Prvi, ki je ponovil uspeh Petra Šumija, je bil Kita- jec Yang Wei, na prelomu tisočletja, močno nadgradil pa Japonec Kohei Uchimura, ki je bil kar 6-krat zapored svetovni prvak v telovadbi. Čeprav se je dr. Murnik poslovil od dejavne- ga vaditeljstva, pa je dekletom za svetov- no prvenstvo leta 1938 v Pragi sestavil sestavo s kiji. Na tekmovanju so imele še obvezno in poljubno sestavo na bradlji, krogih v gugu, preskoku, metu diska in teku na 60 metrov. V vrsti so bile Lidija Rupnik, Anica Hafner, Milena Sket, Ema Kovačič, Je- lica Vazza, Marta Pustišek, Marta Podpac in Dušica Radivojević. Na koncu so osvojile drugo mesto. Med štirimi vrstami, za zma- govalno Češkoslovaško. osebnosti slovenskega športa 109 „ Prvo svetovno prvenstvo v Ljubljani leta 1922 Skupščina mednarodne telovadne zveze je 17. aprila 1921 v Bruslju na predlog dr. Vik- torja Murnika dodelila prireditev 7. svetov- no prvenstvo v telovadbi novoustanovljeni državi Jugoslaviji v času Jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1922. Sokoli so zgradili stadion v Zupančičevi jami, na katerem je bilo prostora za več kot 55 tisoč gledalcev. Na zletu je v času povor- ke po mestu korakalo 12 tisoč udeležencev. V tednu zleta je železnica prepeljala pol mi- lijona potnikov. Na svetovnem prvenstvu v Ljubljani smo Slovenci dobili prvega svetovnega pr- vaka. Peter Šumi se je izkazal in si delil prvo mesto s Františkom Pehačkom. Tek- movali so v obvezni in poljubni sestavi na bradlji, drogu, konju z ročaji in krogih, vrsta v parterju, teku na 100 metrov, skok v višino, suvanju krogle in plavanju na 50 metrov. Šumi je bil najboljši (skupaj s Štu- kljem) na drogu in krogih, skoku v višino in plavanju. Dr. Viktor Murnik je bil vodja prireditve, tudi vrste, v kateri so bili sami Slovenci: Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Derganc, Stane Vidmar, Slavko Hlastan in Vlado Simončič. Vrsta se je prvič povzpela na oder za zmagovalce in osvojila drugo mesto, takoj za Čehi. „ Olimpijske igre Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 dr. Viktor Murnik ni sodeloval ne na pripravah ne na tekmovanju, zaradi spora s takratnim načelnikom Miroslavom Ambrožičem. Za zgodovino je pomembno, da so Leonu Štuklju v čast dvakrat igrali tudi slovensko himno, v kateri je bila kitica slovenske hi- mne Naprej zastava Slave. Je pa Leon Štu- kelj takole opisal dr. Viktorja Murnika: »Mi ne bi bili tako uspešni, ko bi priprave ne vo- dil sam dr. Murnik. Če ni šlo, je tolažil, včasih pa tudi ves nejevoljen zakričal, češ, drugič pa pazi, na kar te opozarjam. Ko smo bili že izmučeni in je videl, da popuščamo, nas je s šalo pozival na poslednji poskus: kdo na- pravi še največ odbočnih koles, ker je kot nekdanji telovadec vedel, kako pomemb- ni sta pri tekmovanju moč in vztrajnost.« (Leon Štukelj, Mojih sedem svetovnih tek- movanj, 1989) Leta 1928 so pod vodstvom dr. Viktorja Murnika osvojili tretje mesto na olim- pijskih igrah v Amsterdamu. Od desne proti levi so: dr. Viktor Murnik - Ata, Boris Gregorka, Drago Ciotti, Stane Derganc, Josip Primožič, Tone Malej, Janez Poren- ta, Edvard Antosiewics in Leon Štukelj. Ob tretjem mestu vrste (prvo odličje sloven- skega vaditelja) je zlato odličje na krogih osvojil Leon Štukelj, ob tem tudi bron v mnogoboju, Jože Primožič srebro na bra- dlji in Stane Derganc na preskoku. Skupaj so slovenski telovadci osvojili 5 odličij, kar je še danes nedosegljiv dosežek ene športne zvrsti. Svetovno prvenstvo leta 1931 se ni dobro končalo, ker je bil takrat z vrsto Ivan Bajželj, Stane Trček pa strokovni sodelavec. Po povratku so proti Borisu Gregorki uvedli disciplinski postopek (potem so ga opro- stili), zaradi Trčkovega poročila pa niso šli v Los Angeles. Dr. Murnik je bil v dogovorih s slovenskimi izseljenci, da jim v času iger po ZDA predstavi svoj telovadni sistem. Morda je to tudi prišlo na uho Bajžlju in Ambrožiču, ki sta bila izrazito nenaklonjena tekmovanjem ter ljubosumna na uspehe in priljubljenost dr. Murnika. Skoraj petletna odsotnost s tekmovanj se je poznala, saj so se razmere v svetovni telo- vadbi močno spremenile. V vrsti na OI 1936 v Berlinu so tekmovali Konrad Grilec, Jože Primožič, Boris Gregorka, Boris Mrzlekin, Leon Štukelj, Jože Vadnov, Jože Pristov in Miro Forte. Na vrhu so bile države Nemčija, Foto Bogdan Martinčič 110 Švica in Finska, Čehi so bili četrti, naša vrsta pa šesta od 14 vrst. Dr. Viktor Murnik je še zadnjič vodil vrsto, Leon Štukelj pa je osvojil srebrno odličje na krogih. „ Znanstveno delo Prvi je opozoril, da je treba telovadbo in telesne vaje znanstveno utemeljiti s ciljem zdravja ljudi, ter spisal prve raz- prave o vplivu vaj na človekov organizem. Znanstveno delo se vedno začne najprej s pregledom dotedanjih pisnih virov, po- membnih za razrešitev posameznega vpra- šanja. Dr. Viktor Murnik je bil izjemno na- čitan človek, njegova knjižnica je obsegala več kot 600 telesnokulturnih knjižnih enot. Dr. Viktor Murnik je vedel, da je za dobro delo v telovadnici in tudi v poslovanju pomembno dobro sporazumevanje med sodelujočimi. Predvsem je pomembno, da govorec in poslušalec enako razumeta izgovorjene besede. Zato je uvedel nov besednjak in ga naslonil na češko izrazje, z željo, da bi bilo lažje tudi sporazumeva- nje med Slovenci in Čehi. Ko danes rečemo odročenje, je to izraz, ki si ga je izmislil dr. Viktor Murnik. Večina telesnokulturnih teoretikov je sis- teme vaj razvrstila v podobne skupine gibanj. Dr. Viktor Murnik je iskal temeljno zakonitost, po kateri bi razvrščali vaje, ter jo našel v polarnem principu, ki v sebi ob- sega dve protivji, ki pa sta nerazdružni. To sta delovanje telesa (njegovih delov) in učinkovanje zunanjih okolnosti na de- lovanje telesa, katerega učinki tega so seve v telesu in ne nekaj zunaj njega. Prvi, ki je znanstveno raziskoval ritem in njegov pomen za gibanje, je bil dr. Viktor Murnik. Ritem je določil kot razčlenjevanje časa s členili, ki nastopajo zapored v njem. Pri gibanju je vzpostavil dva nova izraza, in sicer notranji ritem in vnanji telovadni ritem. Le vnanji ritem je v resnici tisti ritem, ki ga gledalec dojema, telovadec pa samo ta ritem jasno in natančno čuti, medtem ko notranjega le nejasno. Hudomušni sestavek o sistemu brata Kr- pana je bil v tiskani izdaji obogaten s slika- mi priznanega slovenskega slikarja Hinka Smrekarja. Čeprav je v knjigi predstavljena temeljna ideja sistema telesnih vaj, pa so bi- stveno bolj udarne slike. Najpomembnejša je tista, na kateri se posmehuje enostran- ski dejavnosti, kjer so poudarjeni vadbi le ene razsežnosti, kot je npr. gibljivost, moč, mišična masa, razvite le noge ipd.). Druga zelo zanimiva slika pa je slika Dr. Doktrinari- usa, ki poudarja pomen tistega, ki upravlja z vadečim. V zapuščini iz obdobja pred prvo svetovno vojno se je ohranila razprava, kako na tek- movanju matematično zaokrožiti oziroma izmeriti rezultate. Razprava je pomembna, saj je prva s področja ocenjevanja/so- jenja uspešnosti na področju telesne kulture. Način načrtovanja gibanja je prvi v slo- venski besedi opisal dr. Viktor Murnik, še preden so to opisovali psihologi. Takole je razmišljal: »Otroku se s tem, da se uči urav- nanega gibanja »krmarjenega«, to je giba- nja z določeno smerjo in obliko, šele začne razvijati fantazija. To se vrši tako, da je otrok po ponesrečenih poskusih, na primer kaj zgrabiti, primoran, da si v fantaziji ustvarja čim bolj jasno in določeno podobo uravna- nega gibanja rok in prstov pri grabljenju.« Lahko bi rekli, da je s tem opisal prvo in drugo stopnjo učenja gibanja po Fittsu in Posnerju. „ Državniška odlikovanja Prejel je naslednja odlikovanja: red Svete- ga Save 2. vrste (izjemno visoko odlikova- nje v Kraljevini), red Svetega Save 4. vrste, red Karadžordževičeve zvezde in za nastop v Pragi leta 1948 zlati orden zaslug za narod. Bil je eden redkih, ki je prejel tudi državni- ška odlikovanja v tujini. Tako je prejel fran- cosko odlikovanje reda Legije časti, ki jo je do druge svetovne vojne dobil le on za dosežke na telesnokulturnem področju. Ob tem je prejel tudi češkoslovaškega bele- ga leva pete stopnje. „ Smrtna agonija Na božič leta 1963 je šel spat okoli pol- noči. Ko je prišel v sobo, mu je spodrsnilo in padel je na tla ob postelji ter si pri tem zlomil levi gleženj, zdrobil levi kolk, zlomil levo ramo in eno levo rebro. Žal ni mogel do zvonca, zato je s pestjo udarjal ob tla, a ga hči žal ni slišala in ga je šele zjutraj našla onemoglega ob postelji. Prepeljali so ga v bolnišnico, kljub močni volji pa je 1. 1. 1964 ob 21.15 mirno in za zmerom zaspal. „ Zapuščina Dr. Viktor Murnik je imel dva odlična učenca, in sicer Borisa Gregorko in Je- lico Vazzaz. Oba njegova učenca sta pustila izjemno globoko sled v slovenski telesni kulturi, Boris je bil najprej odličen telovadec (olimpijec z odličjem), vaditelj (vaditelj Miroslava Cerarja), sestavljavec te- lovadnih plesov, raziskovalec. Jelica Vazzaz je bila prva Slovenka, ki je dokončala višjo šolo za telesno vzgojo in bila med ustano- vitelji višje strokovne šole v Ljubljani. Prav tako odlična telovadka, vaditeljica, medna- rodna sodnica, profesorica na Visoki šoli za telesno kulturo, mati slovenske ritmike in vadbe staršev z otroki. Z Borisom sta bila leta vodji svetovnega prvenstva v orodni telovadbi za moške in ženske leta 1979 v Ljubljani, prav tako pa sta začetnika skokov z male prožne ponjave. Tanja Murnik je očetovo dediščino zapu- stila prijatelju in sorodniku Borutu Trek- manu z besedami: »Ti boš že vedel, kaj na- rediti z dediščino.« Ob 150-letnici društva Južni Sokol je Borut Trekman posodil dedi- ščino Športnemu društvu Narodni dom za predstavitev na razstavi v Narodni galeriji. Nato je bil dosežen dogovor med njim in Fakulteto za šport, da bo dediščina na fakulteti v senatni sobi, ki se bo imenovala Murnikova soba, predmeti pa bodo last Narodnega muzeja Slovenije. „ Zaključek Dr. Viktor Murnik je bil v poklicnem življe- nju predvsem pravnik in tajnik trgovsko- -obrtne zbornice za Kranjsko ter kot tak tudi pobudnik ustanovitve trgovske aka- demije in ljubljanskega sejma. Na področju telesne kulture je bil prvi mi- slec, ki je uresničil svoje cilje v življenju ter bil tako uspešen sokol, telovadec, športnik, vaditelj, organizator, založnik, pisec, razisko- valec in znanstvenik, zato ga s ponosom lahko imenujemo za očeta slovenske telesne kulture. „ Literatura 1. Arhiv dr. Viktorja Murnika, MS 2003, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 2. Arhiv Telovadnega društva Sokol v Ljubljani, AS 641, Arhiv Republike Slovenije 3. Arhiv dr. Viktorja Murnika, osebni arhiv Boru- ta Trekmana 4. Arhiv ŠD Narodni dom Ljubljana prof. dr. Ivan Čuk, prof. tel. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport ivan.cuk@fsp.uni-lj.si