JUTRA PoStnFna plačana v qotovlnf Leto V. (XII.). štev. 44 Cena 1 Din Maribor, torek 24 februarja 1931 lzha|« razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejetian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljep na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. ♦ Kako naj se reši aprarna kriza VPRAŠANJE PLASIRANJA POLJSKIH PRIDELKOV JUGOVZHODNIH AGRARNIH DRŽAV V SEVERNO IN ZAPADNO EVROPO. Okrog pomorskega sporazuma Vprašanje pomorskega sporazuma se vleče že leta in leta, Znano je, da je bil že sklenjen londonski pomorski sporazum glede določitve razmerja med posameznimi vojnimi mornaricami. Vendar j* ostal ta sporazum omejen samo na “Ranijo, Zedinjene države in Japonsko, dočim ste drugi dve pomorski velesili, Francija in Italija, ostali izven tega sporazuma. Na konferenci v Londonu se ni uredilo vprašanje razmerja med francosko in italijansko vojno mornarico in je ostalo odprto. Italija je zahtevala pariteto v tonaži, Francija je pristala na enakost samo glede tonaže v Sredozemskem morju, v ostalem pa je z ozirom na svoje večje potrebe zahtevala razliko 240.000 ton med obema mornaricama. Ker se je vsied tega pričela med Francijo in Italijo nova tekma v brodograd-nji, je naravno, da države — sporazumno niso mogle tega nadaljnega oboroževanja gledati. Zlasti tega ni mogla mirno gledati Velika Britanija, ker bi prekomerno pojačenje francoske in italijanske vojne mornarice nad višino britanske tonaže prisililo tudi britansko vlado, da poveča svojo mornarico, kar bi Pa zopet pomenilo koneč londonskega sP0razuma. Zato !e britanska vlada vztrajno in Potrpežljivo vršila vlogo posredovalca. Predlogi so padali sern in tja, italijansko fašistično časopisje se je divje zadiralo v Francijo, francosko je mirno in dostojanstveno odgovarjalo. Direktna pogajanja med Rimom in Parizom so osta-|,r?uUSpe^na’ ravnotako ameriška in angleška Posredovanja. Pač pa se je med tem zgodijo nekaj drugega: v Londonu so poskušali doseči na podlagi londonske pogodbe vsaj formalen sporazum med Anglijo in Francijo, ker bi tak sporazum olajšal tudi sporazumevanje med Francijo in Italijo. Pogajanja so se vodila več mesecev in So sednj že toliko napredovala, da je izdelan osnutek za francosko-angleško pomorsko pogodbo. Včeraj sta prispela v Pariz angleški zunanji minister Hendersou jn prvj ]orcj admiralitete Alexander. da se službeno pogajata s francosko vlado. Francija je v včerajšnjih razgovorih že tudi pristala na nekatere koncesije Angliji v vprašanju podmornic in je znižala zahtevo po premoči v modernih vojnih ladjah na-pram Italiji od 240.000 na 150.000 ton. Ne ve se še, kaj bo porekla na to Italija, vsekakor pa je možnost francosko-angleškega sporazuma in popuščanje Francije napram Italiji znatno olajšala položaj glede končnega pomorskega sporazuma. Seveda, dokler bo italijanska javnost operirala z argumenti, da je glavni razlog, da se sporazum med Francijo in Italijo ne more doseči, prijateljska zveza med Francijo in Jugoslavijo, in dokler bo Italija stavila kot pogoj za priznanje večje francoske tonaže izven Sredozemskega morja, da se razoroži vzhodna jadranska obala, torej Ju-1 PARIZ. 24. februarja. Na včerajšnji popoldanski seji konference agrarnih držav, ki jo je otvoril francoski zunanji minister Briand in se je udeležujejo zastopniki 26 držav, so podali najprej svoje mnenje zastopniki onih držav, ki uvažajo žito iz podonavskih držav. Avstrijski delegat Schiller je izjavil, da uvaža Avstrija žito predvsem iz sosednih držav. ker oddaljenejše države radi prevelikih prevoznih stroškov sploh ne prihajajo v poštev. Zastopniki ostalih držav, ki uvažajo žito, so izjavili svojo pripravljenost, da priskočijo agrarnim MADRID, 24. februarja. Občinske volitve na Španskem je razpisala nova vlada za 12, aprila. Glede na ponovne javne manifestacije iti demonstracije slušateljev raznih visokih šol, je ministrski svet sklenil povabiti rektorje vseli visokih šol, da naj predlože vladi primerne predloge za reorganizacijo vseučilišč. V vprašanju revizije kazenskega zakonika se Tečaji o socijalni medicini BEOGRAD, 24. februarja. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je podpisal pravilnik o prirejanju tečajev socijalne medicine za zdravnike. Tak tečaj se prične vsako leto 1. sept. v šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Zdravniki se morajo prijaviti najkasneje do 15. julija vsakega leta. Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora takom 5 let vse svoje zdravnike poslati v ta tečaj. V en tečaj se sprejme največ 30 zdravnikov. Pouk je teoretičen in praktičen. Tečaj vodi ravnatelj šole narodnega zdrav-• v sporazumu z ravnateljem Zdravstvenega oddelka SUZOR-ja. Poučevala se bo higijena, epidemiologija in pobijanje kužnih bolezni, zakonodaja, socijal-nn medicina, socijalno zavarovanje. Po končanem tečaju polagajo udeležer:i praktični in teoretski izpit, o katerem ri -^e spričevalo izpitne komisije. Duca za samoulačo liberalcev BUKAREŠT, 24. februarja. V nedeljo se Je vršila tu skupščina liberalne stranke, kateri je prisostvovalo nad 10.000 ljudi. Skupščina je goslavija v Jadranskem morju, dotlej ni govora o pomorskem sporazumu. Odprto pa ostane še vedno tudi vprašanje sporazuma na Pacifiku, kjer se križajo interesi Kitajske, Anglije, Zedinjenih držav in Japana. Zakaj na konferenci v Washingtonu, sklenjeni sporazum tned Zedinjenimi državami in Vel. r a°i]o ter na konferenci v Londonu a!?11* spl)razum se nanaša predvsem na Atlantski Ocean. Velika sfinga je pa ostal Tihi Ocean, kjer se opaža velika ofenziva Kitajske, kjer ie upliv Zedinjenih držav postavil v senco Vel. Brita-aijo in kjer sl tako stojita naproti Kitajska in Zedinjene države kot na j mo č- državam v donavski kotlini na pomoč. Tekom konference je bilo sklenjeno, da se ustanovi poseben odbor, ki bo imel nalogo, da prouči vprašanje, kako bi se najlažje spravili poljski pridelki jugovzhodnih agrarnih držav na tržišča severne in zapadne Evrope. V konferenčnih krogih so mnenja, da bo imela praktična rešitev agrarne krize gotovo ugoden uspeh. Končno se bo menda le našel ključ, po katerem bi se prebitek poljskih pridelkov v Evropi porazdelil med države Evrope, ki prihajajo v tem pogledu predvsem v poštev. je obrnila vlada na vse znamenitejše juriste Španije s prošnjo, da naj podajo svoje mnenje o zakoniku, vendar pa vlada obenem pripominja, da morajo ostati vse od diktature izdane odredbe, v kolikor se nanašajo na vzdrževanje miru in reda v državi, do nadaljnega tudi še naprej v veljavi. potrdila izvolitev bivšega zunanjega ministra Duce za predsednika stranke. Duca je nagla-šal, da sedanje razmere zahtevajo, da samo ena stranka prevzame državno oblast. Najprimernejša zato je liberalna stranka, ki ima na vseh položajiit sposobne ljudi. V notranji politiki stremi stranka po okrepitvi gospodarstva na vseh poljih in upravni reformi ter je za dobre odnošaje z narodnimi manjšinami. V zunanji politiki zasleduje stranka politiko miru in sodelovanja tujega kapitala. Stranka zahteva dalje parlamentarni režim in lojalno sodelovanje s kraljem. Popiaue u južni Italiji CATANIA, 24. februarja. Vsled zadnjih močnih deževnih nalivov so reke prestopile bregove, poplavile večji del nižine pri Cata-niji in uničile vse posevke. Železniška proga je na več krajih tako poškodovana, da so morali ustaviti promet. V pristanišču so ogromni valovi odplavili novi pristaniški nasip. Tudi v raznih drugih manjših pristaniščih so nasipi deloma porušeni. Voda je udrla v male ribiške hiše ob obali in odnesla s seboj pohištvo. Na več cestah je promet prekinjen. Pri reševalnih delih v popolnoma poplavlje- nejša protagonista. Pa tudi Rusija ima na Pacifiku svoje nepoznanke, kajti odkar ni več Petrograd, ampak Moskva os ruske države, gre njena orijentacija vedno bolj proti vzhodu. Tu pa se križajo interesi Rusije z interesi Japana in Kitajske. Trikot Amerika—Anglija—Ja-pan v Pacifiku bi se moral danes pretvoriti v četverokot s Kitajsko in kot neizogibni peti bo pristopila Rusija. Vidimo torej: vprašanje pomorskega sporazuma ne bo rešeno še niti tedaj, če se sedaj v Parizu doseže pristanek Francije in Italiie n» londonski SDora-zum. niJi delih vasi Stonofrio so utonili po en mornar, podčastnik in civilist. Oblasti so odposlale ponesrečencem izdatno pomoč v živilih in drugem blagu. Uatifcan dobi svoj denar RIM, 24. februarja. V vatikanski državi *• vrše priprave za izdajo lastnega denarja. Gre predvsem za sklenitev mednarodne pogodbe, ki naj bi preprečila spekulacije na denarnem trgu. Kakor se zatrjuje, bodo prvi vatikanski novci izdani že v nekaj dneh. PRAGA, 24. februarja. Policija je prepovedala vsa za 25. t. m. napovedana komunistična zborovanja. Enaka prepoved je izdana za celo Češkoslovaško. Kakor znano, nameravajo komunisti razviti na ta dan veliko propagando in motiti javni mir in red. BEOGRAD, 24. februarja. V nedeljo f. marca.se bo vršila v dvorani produktne borze v Novem Sadu ustanovna glavna skupščina splošne mlinarske zveze kraljevine Jugoslavije. Ministrstvo je dovolilo 50% popusta za železniško vožnjo. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 24. februarja ob 20. uri »Cardaška kneginja« ab. C. Prvič. Sreda, 25. februarja. Zaprto. Četrtek, 26. februarja ob 20. uri »CK* ganska ljubezen« ab. A. Kuponi. Petek, 27. februarja. Zaprto. Sobota, 28. februarja ob 20. uri »Prodana nevesta«. Gostovanje g. Maria Šimenca. Izven. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 2. marca ob 20. uri »Karol in Ana«. Gostovanje maribor. gledališča. Iz gledališča. V četrtek, 26. t. m. se bo ponovila popularna Leharjeva opereta »Ciganska ljubezen«, ki šteje med letošnje najbolj posrečene operetne vpri-zofitve. Ab. A. Kuponi. —^ V soboto, 28. t. m. bo gostoval slavni tenorist g, Marijo Šimenc kot Janko v »Prodani nevesti«, ki je ena izmed njegovih najboljših partij. Že rezervirane vstopnice naj se dvignejo do četrtka, 26. t. m. •—> V režiji g. Tomašiča se pripravlja misterij domačega pisatelja g. Radivoja Reharja »Včlovečenje«. »Karol in Ana« na ptuiskem odru. Prihodnjič gostuje maribor. gledališče v Ptuju v pondeljek, 2. marca. Vprizorila se bo zelo napeta in pretresljiva vojna drama znanega dramatika Leonharda Franka »Karol in Ana« v režiji g. J. Koviča. Drama, ki je preromala že skoro vse največje odre ter je zelo zanimiva, je v Mariboru dosegla velik uspeh. Prvo dejanje se godi v ruskem ujetniškem taboru, naslednja pa po povratku ujetnikov domov. Poskušen vlom. Ob 2.15 ponoči je stražnik v Tvorni-ški cesti opazil, da se pred Čolnikovo gostilno smukata dva sumljiva moška. Ko je šel bliže, sta zbežala. Sledil jima ie nekaj časa, vendar je kmalu izgubil za njima sled. Ko se je vrnil h gostilni in zbudil gostilničarko, so ugotovili, da je vlomljeno okno baš tam, kjer je v bližini novi graii , n, vreden 2000 Din. Nezgoda na cesti. Včeraj je v Poljski ulici na Pobrežju padel 53letni železničar Ljudovik Majhenič tako nesrečno, da sl je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Važni slcitpi nove španske vflede RAZPIS OBČINSKIH VOLITEV. - REORGANIZACIJA VISOKIH ŠOL. — REVIZIJA SEDANJEGA KAZENSKEGA ZAKONIKA. '9mt v FPVTK r«F?f V M a f i B o r u, Me 24. g. fSft Mariborski h Zgodovinsko čruštuo in ba-nouinski arhiu in uradniška menza Leta 1903. ustanovljeno Zgodovinsko društvo je bilo od svojega začetka do danes menda edino slovensko znanstveno društvo v Mariboru. Iz skromnih po-četkov je razširilo pred vojno in po vojni svoje delovanje, tako, da posega danes v vse kulturne mariborske zadeve in steli svoje delovanje v več panog. Svojo glavno skrb posveča svojemu časopisu, ki je dovršil že svojih 25 letnikov in bo dobil še posebno prilogo za objavljanje zgodovinskih listin. Druga panoga je nabiranje in čuvanje znamenitih starin ter oskrbovanje muzeja skupno z Muzejskim društvom; tudi tukaj je v zadnjem času zaznamovati lepe napredke radi odkrivanja in izkopavanja v Siovenskih goricah. Da je dalo Zgod. društvo pobudo za ustanovitev Študijske knjižnice in ji odstopilo vse svoje knjige, je znano. Za svojo nalogo pa je smatralo Zgodovinsko društvo tudi nabiranje važnih listin in pisem. Kolikor je moglo privatno društvo napraviti, je storilo in nabiralo v svojem arhivu vsa leta razne rokopise, korespondence in po možnosti javno-pravne listine. Taka skrb pa ni mogla ostati v privatnih, društvenih rokah že iz enostavnega vzroka, ker uradi niso mogli svojih, če tudi že neveljavnih uradnih spisov, izročati v varstvo zasebni korporaciji, marveč je bilo potrebno, da dobi arhiv javnopraven značaj. To se je tudi zgodilo, bo je komisar bivše mariborske oblasti priznal potrebo in kreiral oblastni arhiv; seveda ga je priznala in prevzela sedaj tudi banovina kot banovinski arhiv ter mu nakazala kot prostor sobico v nekdanjem oblastnem dvorcu, kjer pa je letos nastala nižja gozdarska šola. Uradno moč v arhivu plačuje država, prostore je pa s koncem tekočega šolskega leta gozdarska šola odpovedala, ker jih rabi zase, tako da je banovinski arhiv v letošnjem poletju v Mariboru brez strehe. Istočasno je pa pričakovati, da se banovinski arhiv prav za prav šele razvije in pomnoži. Skoraj vsaka občina ima nakopičen arhiv, ki ga nihče ne pregleda že desetletja, po graščinah so razmetane listine, ki jih že stoletja shranjujejo, a jih kak upravitelj sežge ali pa zmeče v vodo. ker pač nima prostora in ne pozna zgodovinske vrednosti starih dokumentov. Od vseh strani prihajajo ponudbe, lastniki bi radi dali svoje arhi-valije javnemu arhivu na razpolago, banovinski arhiv jih pa ne more prevzeti, dokler nima zajamčenih primernih prostorov. V tej stiski se je zavzelo za banovinski arhiv zopet Zgodovinsko društvo in se obrnilo na občino s prošnjo, da občina oskrbi arhivu primerne prostore, pri čemer bi prišli v poštev morebiti prostori sedanje uradniške menze. Menza je bila ustanovljena po prevratu in se je ohranila še do današnjega dne, čeprav so cene nekoliko popustile in nudijo mariborski gostilničarji prav ugodne abonmane za prehrano. Ima namreč še nad sto gostov in stane prehrana samo 12 Din dnevno. O potrebi obstoja te «ienze so sicer mnenja deljena, ve:.anr pa je razumljivo, da se Čutijo prizadeti ogrožene v svojih gospodarskih interesih in so tudi že pokrenili potrebno akcijo, da se ta socijalna naprava ne ukine. Vsekakor pa smo tudi mi mnenja, da prostori v pritličju kazinskega poslopja v sedanjem stanju nikakor niso primerni za banovinski arhiv, za katerega naj poskrbi primerne prostore pač banovina. Ona daje instituciji tako samo svoje ime in za bodoče morda še kako subvencijo, uradniško moč pa plačuje država. Nov slovanski list v južni Ameriki. Nedavno je v Sao Paolo v Braziliji pričel izhajati nov list, »Braziljski Slovan«, kot štirinajstdnevnik. Pisan je v slovenskem, srbohrvatskem in češkem jeziku. Deluje na slovansko vzajemnost med izseljenci, zlasti med Jugoslovani In Cehi, ter jim hoče biti vodnik in svetovalec v vseh izseljeniških vprašanjih. i dnevni drobiž mariborsko slouensko žensko društuo je sinoči na občnem zboru v Narodnem domu polagalo račune o svojem delu v minulem letu, ki je bilo zopet prav živahno. Obisk občnega zbora, ki je bil izredno dober, saj se je zbralo nad 100 članic, je pokazal velik interes našega ženstva za svojo organizacijo in njeno delo. To je tudi ugotovila v svojem pozdravu predsednica gospa Maistrova. Tajnica gospa Lipoldova je podala zanimivo poročilo o društvenem delovanju v minulem letu, ki je bilo slejkoprej v prvi vrsti usmerjeno na humanitarno polje. Za izpopolnitev dečje počitniške kolonije na Pohorju prirejena zbirka društva je dala tekom leta nad 56.000 Din in je društvo opremilo kmečko sobo s pohištvom ter dekliško mansardo z žičnicami. Društvo je podpiralo tudi druge dobrodelne organizacije. Ob proslavi Materinskega dne je obdarovalo večje število revnih mater, v mnogih nujnih slučajih je dalo podpore revnim ženam, dijakom itd. Uprizorilo je akcijo proti ukinitvi »Vesne«, in povodom obiska g. bana dr. Marušiča v Mariboru se je zavzelo pri njem za to, da se gospodinjska šola v Vesni pretvori v triletno srednjo gospodinjsko šolo za ženske poklice. Po svojih delegatih se je društvo udeležilo ženskih kongresov na Dunaju in v Zagrebu. Na kongresu Narodnega ženskega Saveza v Zagrebu je društvena članica, strok, učiteljica gdč. Rozmanova podala zanimiv referat o reformi pouka ženskih ročnih del, in ie gospa Gogič, inšpektorica v ministrstvu prosvete, zahtevala ta referat v svrho študija v ministrstvu. Društvo ima tudi v odboru Narodnega Ženskega Saveza svojo zastopnico. Zanimivo poročilo je podala tudi gospa Ašičeva za odsek za pospeševanje domače obrti. Odsek se je s svojimi pečnimi motivi udeležil razstave v Ljubljani, kjer se je o izdelkih zelo laskavo izrazil profesor Sik, in v Zagrebu razstave NŽS, kjer so izdelki istotako vzbujali veliko pozornost. Društvo je dobilo tudi poziv za razstavo v Prago, žal pa prekasno. Pač pa je pozvano, da bo okrasilo s svojimi ročnimi deli vse luksuzne kabine na novem parniku »Kraljica Marija«. Gospa Lipoldova je še podala poročilo o kongresih Nar. Ženskega Saveza v Splitu in Zagrebu. Blagajniško poročilo je podala gospa Kožuhova. Dosedajnemu društvenemu odboru je bil soglasno podan absolutorij in je bil tudi ves soglasno zopet izvoljen. Pri slučajnostih je bil storjen sklep, da se pravila društva v nekaterih točkah spremene in bo v to svrho sklican izredni občni zbor. Tudi se bo s priteg-nitvo delaželjnih članic ustanovil širši odbor v svrho poglobitve v podrobnem delu. Iz tega širšega odbora se bo določil poseben kulturni odsek, odsek za prireditve itd. Zborovanje je poteklo v najlepšem soglasju in harmoniji. Koncem zborovanja je gospa blagajničarka tudi še priporočala članicam nabavo knjig belomodre knjižnice društva »Atene«, ki jih ima društvo v zalogi. Krajevna organizacija društva Rdečega križa v Mariboru ima dne 28. t. m. ob 20. uri pri Orlu svoj redni letni občni zbor. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo k udeležbi. »Napredek«. Sklicujem izredno odborovo sejo, ki se bo vršila v sredo 25. t. m. ob pol 19. uri v društveni sobi. Zavodni zaupniki naj se seje sigurno udeležijo. — Predsednik. Zakon o izvršbi in zavarovanju. Kot 47. snopič zbirke zakonov je izdala Tiskovna zadruga Zakon o izvršbi in zavarovanju. Zakonu je pridejano obširno stvarno kazalo. Na knjigo opozarjamo vse strokovnjake. Naroča se pri založnici Tiskovni zadrugi v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova 13. Cena broš. 60 Din, vez. 72 Din, poštnina 2 Din Ruše. Podružnica Slov. plan. društva v Rušah vabi svoje člane na redni občni zbor v sredo 4. marca ob 18. ozir. 19. uri v Sokolskem domu v Rušah. Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih je na svoji redni letni skupščini podal razveseljivo poročilo o svojem delu in napredku. Vso svojo pažnjo in skrb je odbor usmeril predvsem v pomoč slabotni deci, za zboljšanje narodnega zdravja, vzgojil si je pa tudi lepo četo samarijancev. Promet je znašal blizu Din 2ž?.000, premoženjsko stanje pa beleži okrog 8000 Din, kar je za najmlajše in razmeroma maloštevilno društvo mariborske okolice znak smotrenega dela in velike požrtvovalnosti. S posebno zahvalo in priznanjem je občni zbor odlikoval velika prijatelja in dobrotnika R. k. go Vido Rantašovo in g. Josipa Jakliča, kakor se je spomnil s toplo zahvalo vseh onih, ki so z besedo in dejanjem pripomogli k vsestranskemu uspehu naše človekoljubne organizacije. — Z novimi upi, lepimi načrti >'n smotrenim delom začne društvo novo poslovno leto proseč pomoči in razumevanja javnosti! — Novi odbor tvorijo: Alt Aleksander, šol. uprav., predsednik, Kaloh Alojz, župan, I. podpredsednik, Vizočnik Franc, župan v Radvanju, II. podpredsednik, Vrane Ernest, učitelj, tajnik, Mlinarič Josipina, strok, učit., namestnica, Bende Franjo, žel. ur., blagajnik, Alt Adela, šol. uprav., nam., Sitter Jakob, žel. ur., skladiščnik, Komisar Alojz, stroj, pom., nam., odborniki: Pušnik Franc, posestnik, Kovačič Drago, trg. sotrudnik, Dšura Ivan, učitelj in Lorbek Simon, obč. svet. v Radvanju. Nadzorni odbor: Jaklič Josip, car, posr., Rantaša Vida, trgovka, Vokač Joško, žel. uradnik. Uporaba ljudskega dela za nedržavne ceste. Mestno načelstvo Maribor razglaša: V smislu pravilnika kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. 12. 1930 o uporabi ljudskega dela za nedržavne ceste, je s pripadajočo odmero dajatve izgotovljen seznam vseh v mesti. Mariboru stanujočih in ljudskemu delu zavezanih oseb brez razlike spola in starosti, ki plačujejo katerikoli neposredni davek. Da se zamore končnoveljavno sestaviti seznamke v smislu § 17. navedenega pravilnika, je seznam razgrnjen na vpogled vsem zavezancem pri mestnem knjigovodstvu, Slomškov trg št. 11, soba št. 4 do 3. marca 1931, da zamorejo oni zavezanci, ki po zakonu lahko volijo med osebnim delom in odkupom, še izjaviti, če še tega niso storili, ali bodo delali osebno, ali bodo poslali na delo sposobnega namestnika in ali bodo prišli na delp s tovornim vozilom in vpo-rabno vprežno živino ali z motornim tovornim vozilom. Kdor se v navedenem smislu v določenem roku ne izjavi, za tega se smatra, da plača uradno predpisano odkupnino. Pri tej priliki se pozivajo, da se še zglasijo vsi, ki so iz kateregakoli vzroka opustili predpisano prijavo, to so pred vsem: 1. razna pridobitna podjetja glede svojih uslužbencev; 2. oni, ki ne plačujejo nobenega davka, a so v smislu zakona zavezani osebnemu delu. Zavezanci, ki ne bodo zadostili svojim obveznostim, se bodo privedli na delo prisilno ter se vrh tega kaznovali še z zaporom 7 dni. Pojasnilo glede žganjekuhe. Iz šentiljskega okoliša smo prejeli dopis, v katerem pisec pravi, da se tam širijo vesti, da so vse v področje fin. stanice Št. Ilj spadajoče žganjekuhe pod strogo kontrolo, one, ki spadajo pod mariborsko stanico, pa ne. Pisec vprašuje, če nismo pred zakonom vsi enaki. V po-mirjenje njemu in vsem drugim objavljamo, da velja za celo državo enak zaton, ki pravi, da so pod stalno kontro-o žganjekuhe vseh onih, ki alkoholne pijače gostom prodajajo (gostilničarji, trgovci), proste pa so vse ostale žganje-iuhe, torej zlasti kmečkih posestnikov. Tiskarski škrat e v včerajšnjem poročilu o poroki g. morn. zdravnika dr. Antona Štora zopet zagrešil nerodnost, da je ženina samovoljno premestil iz Tivata v Trst. KINO ~l' Grafski: ====== Od nedelje dalje 100% nemški govoieč in zvočni velelilm ALRAUNE Po istoimenski drami H. H. EVVERSA BR1G1T1E HELM, BASSERMANN. ■■ Union: a Od danes dalje sijajna 100°/o nemška zvočna opereta Možici MAX HANSEN Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. ari Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blaeainl. XXVI APOLO KINO: Soboto in nedeljo HARROLD LLOVD Alojziju Rakovcu v spomin. Brez godbe, petja in cvetja in nagrobnega govora, tiho in skromno, kakor je bilo njegovo življenje, sicer burno po tresljajih usode, so včeraj popoldne položili v tiho zatišje matere zemlje truplo policijskega uradnika Alojza Rakovca. Rojen Mariborčan se je po gimnazijskih naukih posvetil medicinskemu študiju, katerega je moral radi bolezni prekiniti. Lotil se je drugih študijev, dokler ni kot nemirni Odisej, zapuščen od vseh, prijadral v skromno upravno in pozneje v policijsko službo, v kateri ga je zatekla smrt. Sedaj počiva v zatišju hladnega groba, kamor so ga poleg sorodnikov pospremili njegovi stanovski tovariši pod vodstvom predstojnika policije, nadsvetnika g. Vekoslava Krševa-na in zastopnika srezkega načelstva g. Matije Malešiča. — Ave pia anima! Smrtna kosa. Sinoči je umrl na Tržaški' cesti 2 tr* govec in pos. Alojz Sucher, star 68 let. Blag mu spomin! Plemenit dar. G. inž. Franjo Tavčar iz Ljubljane je podaril mariborski oblastni strelski družini 1000 Din, za kar mu bodi tem potom izrečena topla zahvala. ’¥tTTT“čll DEŽ« 1. maica VELIKA KAVARNA Naraščanje zanimanja za bolniško blagajno samostojnih trgovcev v Mariboru. V soboto zvečer se je vršil 5. redni občni zbor blagajne, ki je pokazal, da je napredovala lani od 217 na 326 zavarovanih članov. Blagajna je izplačala lani za zdravnike, zdravila, bolnice in sanatorije nad 86.000 Din, čisto premoženje je pa naraslo . tekom 5 let na 126.635 Din. V novi odbor so bili i oljeni gg.: Weixl predsednik, Jančič podpredsed-r" odborniki: Vicel. Kvas. Kiihar, «ax, Kocbek, And. Oset, Kop;., namestnika Jak. Lah in Hrovat, v nadzorni odbor pa z"■ Močivnik, France, Greif. Sprejet je bil predlog, protestirati na merodajnih mestih proti ogromnemu povišanju oskrbnine v javnih bolnicah v času, ko cene vsem življenskim potrebščinam padajo in bi morala biti zato tudi režija bolnic mnogo nižja kot je bila poprej. Za slučaj, da se uvede nameravano prisilno zavarovanje trgovcev in obrtnikov, zahteva občni zbor, da se prepusti ustanovitev bolniških blagajn posameznim stanovskim organizacijam, ne pa morda uvede kaka draga centralizacija, kakršno vidimo v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Za grebu. Tudi se je sklenilo, apelirati na vse one trgovce, ki še niso člani te bolniške blagajne, da čimprej pristopijo Uspehi blagajne so dovolj vidni in dokazani in čimprej bo njeno premoženje doseglo primerno višino, temprej bo imelo mariborsko trgovstvo svoj lasten sanatorij in okrevališče. Igralcom državne razredne loterije naznanjamo, da so srečke za III. razred že dospele in jih lahko zamenjajo v upravi »Jutra« In »Večernika« v Mari* boru. VMarffifirii, dne 24. TT. T931V Tak kak sn včera poveda, sn srečno priša v Marprog, samo tiste dečje nički-ce sn moga za toti hec gor ofrati. Tiste-mi pulicaji še bi samo rata, naj un gi krez enih devet mescof tiste ničkice tima novima ženihi pa snehi zanese, leki ta unijadva tudi kaj takega niicala tistega cajta... Za gnes sn Van obeča, gospot viired-nik, ki mo Van napisa, kak sn se kaj na gostiivaji gor pela. Teko Van že napre poven, ki je neblo prfihujdo. Kumer sn se tistih ničkic tan na Siom-šekoven plači zneba, te pa sn tistega pu-licaja pita, gi to je, tisto prleško gostii-vaje. Pa mi je časi tan ene dveri pokaza pa je reka: »Klela not u velk kozinsk dvuran.« »Bog jin lunaj,« sn se jemi zahvala, či sn ga glih en dr.. zastopa. Te pa sn mena tan notr v to prvo hišo iti pitat, gi bi to bilo. Kak pa sn kres prag stopa, sn že začiija remunike pa klenet. »Pje, čii ga vrableca, tii de tisti hec.'< sn se začudiva, pa sn ga vdrja po štegah gor prta muziki. Tan so me včasi pr dverah za skažin-eo gor prjeli. Pa sn jim pokaza tisti ceglc ta, te pa še sn moga štirideset rajnžki ta našteti, nah pa so mi z enoj debetoj gumešncoj ptišle gor pršpičli. Tista go-spadična, kaj so toti kšeft prek me!i, so bli zlo koražni, da so iglo tsk rute zadali, ki še so mi celo kožo cuj -ršpičli. £*a se to nič ne škodi, sn deno pejcani, 7 zaj nemo moga osepnc ali pa srbečice dobiti. Pa nede not k dohtari *i'jd.t, pa Po nepotrebnem penez viin metati. Čite Vi, gospot viirednik, gi tisto fraiio vidii, jin le povete, ki še jin jas enok rečen en vek: L3og :on««. Poti pa še smo se gostiivajnšaki tak eno malo vkiiper sčakavali, te pa se je celi hec začeja. Pr pozovaji nan je pozavčin vse pr čisteč viin zrazloža, keko so vsega hujdi-ra klali, pa kak veko vse, tako kak rečmo t.t-io prasc, ki, gda je doj palo, je ~ ? tr velbc predrlo poti pa je na pavočiiii ob-vislo. Pa kakega bika so pre klali, pa ki>retine keko so oskubli. So nau H‘eli Perje pokazati, pa je pre malo prle ravno ena baba eno dete ta preiindrala, *e Pa se je tisto dete spezduio, pa, viš g:t Sfiiiua, vso perje je pre šlo v liift Ško-tekega perja, ela gospot viirednik, še ga leki Vi kupili, se to je samo f Pujdoč, gda so šli v cirkef, se je tak žmahno smijala, ki še bi jo, meni se zdi, jas meja, či bi neba že ožejeni. Gda so nazaj od zdavaja prišli, te še so mati snehi en kolač kruha dali (črnega ali), una pa si ga je lepo vrezala, tak kak se siiši. Te nah pa smo se za mize spozaseli pa smo ajngelovo čišeje zapeli, te pa se je začela vojska s taleri pa z glaži. Pje paj, gospot viirednik, kaj takega negagi hte. Meni so eno tako svinsko čunto dali, ki sn meja celo večer kaj dela žjoj. Pa vino tildi morem pohvalti. Dosti boljšo je bilo kak moja šmarnca. Moj slati-naršak šmarnce sn hitro v kot postava pa sn je celo večer ne košta. Še žo mi je bilo, ki sn jo seboj žeja, da me je na eroplani tak samo doj vlekla. Za duma je že šmarnca, za tako reč pa je deno ne, to sn poti z veseljon prpozna. En gospot, ki so polek mene sideli, še so najnč toga ne radi vohali, ki sn jas jin pod nos faifo kadija. Se tabak je ali neba kaj ekstra. Si lehko mislite, kaj meni baba duma vse cuj zmeša. Pa se so mi te poti stric, ki so meli ot kliti kliiče, eno tako fajno cigaro dali, ki je mela obroč gor nareti, te pa sn z veseljon faifo v žep vtekna. Ma- lo bla je tista cigara skoro premočna, da me je skoro na r .t vrgla. Pa plesali smo na toten gostiivaji kak sami hujdiri. Snehini materi sn pre jas pet kiirečjih oči nareda, tak sn jin po nogah hoda. Enok sn s snehoj tiidi plesa, pa una še je nič ne v cajtnge dala, ki bi jo kiirečje oči bolele, či 'glih jas čista dobro ven, ki sn ji eno par krat po nogah s svojimi črevli pošabura. Pa še neke moren povedati. Na gostii-vaje so prišli tiidi trje Zagorci. Čista ti pravi Hrvati so bili. Jemi blo je ime Fri-ček. Fest puba je bija. Pa tako fest ženko je meja, kak so ali v redi Hrvatice. Polek toga pa še je meja trikrat bole liišno čer. Mene je neke nagučava, ki bi se moga z joj ženiti. Pa kak čen kaj takega nareti, či pa še man svojo to staro duma. To je ali resen, ki sn se tote že navola, pa kaj si čen pomagati, či pa sma si do smrti obečala. Včasih jo z dr-vami peglan, ki bi jo pret za ovi svet zrelo nareda, pa ma ti šent čista mačkiji leben. Či pa bi se vtegnalo zgoditi, ki bi le gi gda vdovec grata, te pa de onda že Friček teko dober, ki de mi svojo čer odstopa. Tiste babinske riise pa nečen meti, da je le malo pregrda. Hvala Bogi, ki so jo na gostiivaji bujli, ki nede več zgage delala po čelen sveti. Pač pa se mi je tisti neki ftič dopadna. Taki kiiin je meja, pa take fajn svetle oči. Pa veki je biia sko-ro bole^ kak kako tele. Takega ftiča bi ieki bojše bilo meti pr hrami, kak pa kako malo kure, tak si jas mislim. Že gda bi si ga buja, kaj bi to mesa prišlo. Pa taki veki ftič more meti gvišno tiidi veke jajca. Kaki ajeršpajz bi gi to bija, kaj bi si eno dve jajceti od takega ftiča stepa !(?) Bi gvišno vsakši sit bija, ker bi si kaj takega prvoša. Či de se tota plemen v Prlekiji dobro 'gor pelalo, te mo jas tiidi take ftiče nasada. Vse to no kaj hte druga se je dalo vi-diti na gostiivaji. Vižar (malo jemi je gut škripa) pa vižarca sta take vreza-vala, ki je ali zaendriigin liišno bilo. Pa gnčof je bilo celi kiip, tak ki je noč na-enok minola. Vjiitroma, gdare je najbole liišno bilo, te pa smo šli narazno liišni no dobre vole, pa smo si rekli, ki mo se krez tri leta drgoč vsi vkiiper znajšli še enok bole liišni kak smo letos bili. Ja, to še moren povedati, ki so prleške kolajne tiidi talali. Jas sn nibjene ne doba, da sn ne najtebojšega vina prnesa. Pa Purana sn ne do, oblečeni pa sn tiidi neba najbole fajn. * Gospot viirednik! Če še bi radi vedli, kak sn z gostiivaja domu hoda pa kak sn ba duma gor sprejeti, te mi pište eno korespondenc karto, pa mo Van še z veseljon tisto napisa. Za gnes pa Vas lepo pozdravlan VaS Štebihof Balaš, pover. Bauarski Bayreutb — na grobouih Slouanstua Zanimivo je, da je pred kakimi 20 leti izšla v obliki letaka kratka razprava o mestu Bayreuthu na Bavarskem, o njega nastanku ter o lepotah in pomenu mesta. Razpravo je napisal Robert Reit-zenstein. V uvodu navaja mnenja raznih zgodovinarjev o postanku mesta, med njimi tudi mnenje viteza Langa, ki pravi, da je naziv Bayreuth slovanskega izvora. Reitzenstein pripoveduje v svojem spisu dalje: ko so sredi 11. stoletja ugledni grofje iz Sulzbacha zased- li severne kraje, je pokrival to zemljo še najgostejši gozd z velikim bogastvom na zverini. Zdi se, da so bavarski grofje iz Sulzbacha dali s svojimi zgradbami raznih lovskih domov inicijativo za nastanek Bayreutha. Za prvo kulturno delo in za prvo. svojo izomiko pa se ima zahvaliti ta kraj Slovanom, ki so v prvih stoletjih prodrli tja. Večina mest v bližini Bayreutha je slovanskega izvora, kar kažejo že imena Colmdorf, Culm-berg, Colmbach, Creetz, Schreetz, Go-sen, Ploso itd. Ker Slovani niso ljubili vojne kakor Nemci, ampak so se pretežno bavili s poljedelstvom in živinorejo so se radi naseljevali v plodnih nižinah in ostali tam naseljeni stoletja. Še danes najdemo v bayreuthskem okolišu prebivalce z izrazito slovanskimi značilnostmi. Tudi po noši in šegah se na velikem delu tamošnjega prebivalstva še lahko spozna slovanski izvor. Tako v hummelskem okolišu najdemo značilno staroslovansko nošo s širokimi klobuki. Beseda hummel sama izhaja iz slovanskega »homole«, homoly, gomolja (grič), Hummelland torej gričevje. Reitzenstein opozarja tudi še na to, da so slovanski kmetje kakor na zemlji, ki so ,io obdelovali, viseli trdno tudi na svoji veri in da je dolgo časa trajalo, predno se je razširilo med njimi krščanstvo. Seveda je tekom stoletij germanizacija v jezikovnem pogledu izvršila svoje delo tudi pri niih. Protialkoholno gibanje u Indiji I bramanska i mohamedanska vera v Indiji prepoveduje vernikom pitje alkoholnih pijač. Evropska civilizacija pa je prinesla v Indijo alkoholne pijače in naučila Indce piti. Na nje pa alkohol upli-va ravnotako škodljivo kakor na ameriške Indijance. Vodja indskega narodnega pokreta Gandhi je sam po verskem in osebnem prepričanju načelni sovražnik pitja alkoholnih pijač. Ena izmed 11 točk indske nacijonalne borbe je uvedba prohibicije, abstinence od opojnih pijač. Zlasti se ženstvo bori za dosego tega cilja. V indskih mestih lahko dnevno vidiš scene, kako se ženske vlegajo na prage prodajaln žganja in skušajo s svojimi telesi onemogočiti vstop vanje. Ženske pridno pomagajo moškim uničevati palmo »Toddy«, iz katere se v Indiji dela žganje. Ženske se tudi udeležujejo napadov na trgovine in skladišča prodajalcev opojnih pijač. Nacijonalisti tudi skušajo oškodovati britansko vlado za konsumni davek na alkohol. Boj gre tudi proti pogubnemu vplivu alkohola na zdravje naroda. Tudi so tu verski predpisi, ki jih je treba izpolnjevati. Gibanje zaznamuje velik napredek in znatno znižuje vladine dohodke. Trgovci z alkoholom se družabno bojkotirajo. V demonstrativnih obhodih nosijo zastave in plakate, kojih vsebina so napisi, ki sva-re pred pijačo. Poskusi vlade, zlomiti to abstinenčno propagando, končavajo z neuspehom. Dua reueža u eni minuti bogataša Iz Johannesburga v zapadnem Trans-vaalu javljajo, da sta dva iskalca dija-mntov, Dutoit in Botha, ki sta cele mesece zaman iskala dijamante, nedavno našla dijamant, ki po svoji velikosti prekaša vse dozdajne. Šla sta z malim kapitalom iskat dijamante. Njun kapital se je skrčil že na 9 penov, ki sta jih imela že za nabavo zadnjih živil. Še sta storila en obupni poskus in uspeh je bil: dvestokaratni dijamant. Cena dijamantu še ni določena, cenijo ga pa na krog 25 milijonov dinarjev. Stran 3. Šport mednarodne zimskošportne prireditue zaključene Včeraj so se zimskošportne prireditvs v Bohinju zaključile in sicer z vztrajnostnim tekom na 30 km. Od 56 prijavljenih je startalo 24 tekmovalcev. Končni rezultati na 30 km so naslednji: 1. Slonek (ČSR) 2:28:50 (startna št. 49); 2. Nemecky (ČSR) 2:30:10 (štev. 3); 3. Faistaver Jaroslav (ČSR) 2:35 (št. 30); 4. Šimunek (ČSR) 2:37:26 (štev. 24); 5. Fischerer (ČSR) 2:38:04 (štev. 47); 6. Faistaver Josip (ČSR) 2:39:06 (štev. 19); 7. Kadavy (ČSR) 2:41:15 (štev. 3); Janša Joško 2:48:06 (štev. 51); 9. Brvar 2:50:32; 10. Zingerli (Zagreb) 3:01:06. 13. .ie bil Jurič Herbert (Smučarski klub Maribor) s časom 3:05:08 pred Banovcem, Spornom in Valenteko-vičem (Zagreb). Definitivni rezultati v tekmovanju za smučarsko prvenstvo Jugoslavije za leto 1931 so naslednji: Smučarski prvak Jugoslavije za leto 1931 je postal Čehoslovak Šimunek František (2030.9 točk); 2. Faistaver Jaroslav (ČSR) 1964.6 točk.; 3. Kadavy Bohuslav (ČSR) 1844.8 točk * 4. Janša Joško (Ilirija) 1809.2 točk; 5. Jurič Herbert (Smučarski klub Ma' ribor) 1260.27 točk.”' Zvečer se je vršila v hotelu Sv. Janez svečana proglasitev rezultatov in razdelitev daril. Prisostvovali so: za- stopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Pogačnik, zastopnik ministrskega predsednika ban dr. Marušič, zastopnik trgovinskega ministra dr. Žižek, zastopnik ministra za vojsko in mornarico komandant Dravske divizije general Ilič in vsi funkcijonarji JZSS. S tem je bil oficijelni del zimske olimpijade v Bohinju zaključen. Danes se vrši še mednarodna skakalna tekma na Bledu, katere se udeležijo poleg naših skakačev tudi vsi Čehoslovaki in 5 Avstrijcev ter Norvežan Gutormsen. Hajduk v Južni Ameriki. V nedeljo je nastopilo moštvo splitskega Hajduka v Limi proti klubom Uni-versitad, zmagovalcem urugvajske reprezentance. Jugosloveni so odnesli zmago v razmerju 3:2 (2:0). Evropski pokal. Na Dunaju so bili včeraj določeni ter*> mini za odigranje nogometnih tekern^ za evropski pokal in sicer: 15. marca Švi-ca:Italija v Bernu, 21. marca. Češkoslovaška :Madžarska v Pragi; 12. aprila Avstrija:Češkoslovaška na Dunaju; 12. aprila Madžarska:Švica v Budimpešti; 14. septembra Češkos!ovaška:Švica v Pragi; 4. oktobra Avstrija:Madžarska na Dunaju in 15. novembra Italija :Če-škoslovaška v Rimu. Smuške tekme za prvenstvo Pohorja se bodo vršile v nedeljo, dne 1. marca pri Ruški koči. Prireditelj je ISSK Maribor. Sankaška tekma ISSK Maribora na progi Ruška koča—Ruše bo v nedeljo dne 1. marca. SoMgfam Seja župnega načelstva bo jutri v sredo v župni sobi ob običaj’-ni uri. — Načelnik. Karnevalska. — Gospod profesor, vi ste znamenit egiptolog, ali mi lahko svetujete? Rada bi šla kot Kleopatra na maškerado — •okšne čevljičke moram obuti? V Angliji je 288 zasebnih ietai. Glasom uradne statistike iz minulega leta je v Angliji 288 zasebnih letal, od teh 189 znamke »Molu« De Havillando-vih. Upravičen vzdih. Dve vrani počivata na brzojavnih žicah. Kar vzdihne prva: — Kje neki bomo si odpočile, če bo se nekoč samo brezžično brzojavilo? Steaihof Balaš ie skos gučijo ... PRLEŠKO GOSTOVAJE. V M a r T h n r ti. dne ?4. TI. 1931' •L Zevsccol V seod Zgodovinski roman. 74 »Vprašajte, gospod,« je rekel hladno. »Kakšne starosti je približno vaš ugrabljeni sin, Se še živi?« »Ravno dvaindvajset let mu mora biti.« »Dvaindvajset let,« je zamrmral Monklar. »Mojemu bi bilo sedemindvajset let. Kdaj so vam ga ugrabili?« »Točno dne 14. oktobra 1503.« »Ali imate kako možnost spoznati svojega otroka? Morda ima kako znamenje, ali pa je imel na sebi kako dragocenost?« »Ničesar takšnega ni!« je rekel Ragastan. »Hm! Potem bo težavno.« »Vseeno, povejte svoji dve poti, kako naj bi prišel gospod vitez v Dvor čudežev,« je rekel kralj, ki se je zanimal za to istorijo še nekoliko bolj, nego bi bil hotel priznati. »Eh, sir, prvo sredstvo bi bilo tole: Vašemu Veličanstvu bo znano, da se deli Dvor čudežev na tri velike razdelke: cesarstvo egiptovsko, vojvodstvo galilejsko in kraljestvo argotsko. Toda cesar egiptovski in vojvoda galilejski sta samo podrejeni osebi s kraljem argotskim, ki uživa med rokovnjači velik in resničen vpliv. A ta kralj argotski, Vaše Veličanstvo, naj mi izvoli oprostiti, da omadežujem tako žlahtni naziv kralja in kraljestva.« »Naj bo, če je že beseda takšna.« »Zal, da, sir! Torej, ta kralj argotski je ta čas nekakšen podlež, ki se imenuje Trikot. Iz tega Trikota, sir, sem napravil svojo kreaturo. On je naš!« »Oho! Bravo, Monklar!« V očesu velikega profosa se je zasvetil žarek ponosa, ki je za hip razjasnil njegov temni obraz. »Kako ste napravili to?« je vprašal kralj. »Razdražil sem v njem strast, ki ga je gnala že prej zavist.« »Zavist! Kaj in komu je neki zavidal ta capin?« »Zavidal je, dovoljnosti dvema mladima človekoma, ki sta dobivala na rokovnjače tak vpliv, da je zatemnela njegova lastna glorija. Izvedel sem to podrobnost od neke babure, ki ji pravijo: Ciganka. Čudno bitje, čigar življenje mora skrivati v sebi tajnost, ki me draži že dolgo časa. Ta Ciganka torej mi je prišla povedat, d^ bi Trikot, kralj tunski in argotski, storil vse, karkoli bi kdo zahteval, samo da se iznebi teh dveh ljudi, ki se ju boji, kakor vrag križa. Poklical sem Trikota k sebi in sklenila sva nekakšno zavezo.« »Fej, Monklar!« je rekel kralj smeje se. »Zapisali ste se vragu!« »Za blagor in v službi Vašega Veličanstva,« je od govoril Monklar. »Preizkusil sem že tega Trikota. Njemu se je zahvaliti, da se nam je posrečilo dobiti v roke Štefana Doleta, ravno v trenutku, ko je hotel ostaviti Pariz. Odslej nam bo zvest in zanesljiv pomočnik. Sicer pa«, je dodal Monklar z mračno trpkostjo, »človek se nikoli ne zateče zaman k zavisti. Ona je gotovo najmočnejše orožje, položeno od Boga v roke onih, ki vladajo narode.« Monklar se je prekinil za trenutek, kakor dia se je Izgubi! v svojih mislih, »In tu«, je povzel, majaje z glavo, »bi se nudilo gospodu vitezu De Ragastanu izborno sredstvo, da pride v Dvor Čudežev. Spraviti ga hočem v stike s Trikotom. Pod zaščito argotskega kralja bo imel gospod vitez priliko prebrskati kraljestvo in njegovo soseščino od vrha do tal.« Ragastan se je namrdnil od studa. Kakor ga je mikalo, pridi v Dvor Čudežev, vendar se mu je gabilo, stopiti v stike s tako ostudnim človekom, kakor je bil Trikot. »Kakšno je drugo sredstvo?« je vprašal kralj. »Drugo sredstvo,« je odgovoril Monklar, »bi bilo v zvezi z izvestnimi načrti, ki jih je zasnovalo Njegovo Veličanstvo glede Dvora Čudežev.« »Govorite brez skrbi, Monklar,« je rekel kralj, »gospod De Ragastan je naš prijatelj.« »Če je tako, evo vam. Naskočiti hočemo Dvor Čudežev z orožjem in razrušiti to gnezdo rokovnjačev. Ako se hoče gospod vitez udeležiti našega pohoda — stvar bo prav prikladna za hrabre bojevni- ke.« , »Res bi me mikalo,« je menil Ragastan. »Toda boriti se zoper uboge reveže, priznati moram, da sem izbiral doslej resnejše nasprotnike.« »Vidi se, da še ne poznate teh ubogih revežev. Oboroženi so z izbornimi arkebuzami in imajo strašne poveljnike. Za zgled vam povem samo, da sem prijel enega, neukrotljivejšega izmed vseh in ga zaprl v ječo, odkoder se mi je zdelo nemogoče,^ da bi mogel uiti. Ječa je imela železna vrata, in stražilo jih je dvanajst mož. Pa vendar je ušel!« »Vraga! Ta človek mora biti pravi mojster!« »Povejte mu ime ječe, Monklar, da si bo bolje predstavljal.« »Tista ječa, gospod, je bila mrtvašnica pod mon-kofonskimi vešali.« Ragastan je planil kvišku. . »Monkofonska mrtvašnica?« je vzkliknil. »Da,« je rekel kralj; »ali ni bila misel duhovita?« »Jako duhovita, sir«, je rekel Ragastan, ki se je bil pomiril med tem. A sam pri sebi je mislil: »Vraga, lepe reči počenjam! Zabavam se s tem, da rešujem ujete rokovnjače! A vendar tisti mladi človek.« »No, kako se odločite, gospod De Ragastan?« je vprašal kralj. »Ako dovolite sir, da se domenim z vašim velikim profosom.« »Pooblaščam vas, vitez. Gospod De Monklar, bodite na razpolago vitezu De Ragastanu. Vitez, štejem se srečnega, da vam morem koristiti. Rad bi, da postanete moj prijatelj.« »Sir,« je dejal Ragastan in se naklonil, »vdan sem vam do dna srca, in nikoli ne bom pozabil sprejema, ki mi ga je izvolilo izkazati Vaše Veličanstvo.« »Dobro! V stanu sem, spomniti vas na te besede.« »Kadarkoli bo drago Vašemu Veličanstvu.« »Veste,« je rekel Franc I. obotavljaje se — »mogoče je, da se vrnem nekega dne v Italijo. Z Bogom, gospod vitez; ne odidite iz Pariza, ne da bi mi povedali, ali se vam je posrečilo.« »Vaše Veličanstvo me obsiplje z dobrohotnostjo,« je rekel Ragastan. In odšel je, premišljaje: »V Italijo? Ohe! Saj bi mu vendar morala zadoščati lekcija, ki jo je dobil pri Paviji.« Monklar ga je spremil na luversko dvorišče. V trenutku, ko je Ragastan položil stopalo v stremen, mu je rekel veliki profos: »Gospod vitez, moj dvorec vam bo odprt ob sleherni uri.« »Hvala vam, gospod veliki profos,« je reke! Ragastan in zajahal konja. »Čast mi bo, vas posetiti še danes popoldne, ako vam ni nevšečno.« »Kralj mi je ukazal, biti vam na razpolago. Po* rabite me torej, kakorkoli .vam drago, brez strahu da bi me zlorabili.« »Hvala še enkrat!« In Ragastan je nategnil vajeti svojega konja. »Saj res,« je izpregovoril nenadoma, »kako je ime tistemu rokovnjaškemu poveljniku?« »Kateremu?« »Tistemu, ki vam je ušel tako čudežno iz monfo-konske mrtvašnice. Zanima me ta mož.« »Ime mu je Manfred,« je rekel Monklar preprosto. Ragastan je prebledel kakor zid in vztrepetal po vseh udih. Monklar na srečo ni opazil, kakšen učinek je ime! njegov odgovor. Vprašal pa je: »Med vprašanji, ki sem vam jih zastavil, sem pozabi! eno, ki je jako važno: rad bi vedel krstno ime otroka, ki ga iščete.« Ragastan se je bil med tem pomiril. Odgovoril je s kar najbolj naravnim glasom: »Ime mu je Ludovik. Dal sem mu to ime v čast pokojnega kralja Ludovika XII.« Vitez Ragastan se je vrnil naglo v dvorec, ki ga je bil najel za čas svojega nameravanega bivanja v Parizu. Navdajalo ga je tisto čudno čuvstvo naknadnega strahu, ki je eden najpoglavitnejših pojavov refleksne akcije. Zgodi se, da ostane povožen človek brez poškodbe in gre svojo pot, ne da bi mislil dalje na ta dogodek, kj je ostal brez zlega učinka. Uro, dve uri na to pa začne ta človek trepetati brez vsakega povoda; popade ga naknadni strah. In ta čudni pojav je tako silen, da so celo že videli ljudi umirati od strahu več ur po hudi nezgodi, dočim so v trenutku nezgode sami pokazali velik pogum. Prav to čustvo je popadlo Ragastana. Ponavljal si je trepetaje: »Pač stokrat sem bil med razgovorom na tem, da bleknem; mojemu sinu je ime Manfred.« A zdajci se je vprašal: »Ohe! Torej se mi dozdeva, da moj sin ne more biti nihče drugi kakor ta Manfred? Kje pa je dokaz? V Parizu je gotovo par sto Manfredov.« Dospel je v dvorec in planil v stanovanje svoja žene, kneginje Beatrice. Toda služinčad mu je povedala, da je odšla gospa kneginja že na vse zgodaj v spremstvu gospodovega zaupnika. Dopoldne, takoj po odhodu viteza Ragastana, je bila kneginja Beatrice poklicala Spadakapo in mu ukazala nekaj reči, ki jih je zvesti služabnik hitel storiti. Deset minut kasneje je kneginja zapustila dvorec v navadni kočiji, zapreženi z enim samim konjem. Le Spadakapa je bil prisedel k vozniku. In Spadakapa je bil oborožen do zob. Poleg dolgega bodala, ki ga je nosil za pasom in ki ga ni zapustilo nikoli — stara navada! — si je bil položil pod svoj sedež dva nabita samokresa in mošnjo s smodnikom, da bi ju mogel nabiti iznova. V notranjosti kočije pa je bil skril arkebuzo, in čez kolena mu je ležal meč, ki bi mu ga bil zavidal marsikateri rokovnjač. DiČni Spadakapa se ni mogel iznebiti nikoli !z-vestnih starih navad. Od doma ni šel drugače kakor oborožen do zob, kakor tiste čase, ko je v razburjenem Rimu sledil gospodarju m petami. Postrešklnja, poštena, ki zna kuhati, se išče za takoj ali pozneje od pol 7. ure zjutraj do 2. ure popoldne k manjši obitelji dveh oseb. Naslov se izve v upravi »Večemika«. 513 Na proda}: otomana, nova, moderna Din 550.—, dve postelji z madraco, novi Din 500, kuhinjska kredenca, moderna, belo pleskana Din 600, spalna soba (postelja, omara, nočna omara z apoteko, toaleta z ogledalom) nova moderna za eno osebo Din 2.200. Na ogled na Vojašniškem trgu 2, dvorišče levo, druga vrata, delavnica. 512 Lep lokal s skladiščem, pripraven posebno za specer. trgovino, event. tudi s stanovanjem oddam v najem. Studenci, Kralia Petra cesta št. 26. 435 Kolesarji pozori Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba! Iščem prazno posteljo. Evropa. Vprašati v kavarni 514 ČRNI PREMOG 5242 KALORIJ Kosovi od 40 cm naprej Iranko na dom. po 360.— Din 1000 kg, za domačo kurjavo na drobno po 40.— Din 100 kg; premog zgori popolnoma In je brez smradu! ZALOGA rudnika Sv. N E Z E: Za Maribor - Frančiškanska 19 in Birgmaler, Aleksandrova c. 71 NAJFINEJSI RUM na debelo! KONJAK In vse vrste likerjev 1.1. d. PRAVA SLIVOVKA na drobnol 3824 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 __________TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV fcdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOV1C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA' v Maribora.