Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 34 Svetovalna služba v dijaških domovih Counselling Service at Secondary School Residence Halls Katarina Filej, Osnovna šola Kanal Samo Lesar, Dijaški dom Bežigrad Ljubljana Margareta Cerk Čevka, Dijaški dom Tabor Maja Marc, Zavod RS za šolstvo Izvleček Svetovalna služba v dijaškem domu sodeluje z dijaki, starši, vzgojitelji in ravnateljem ter s tem sku- ša pomagati pri doseganju zastavljenih ciljev vsakega dijaškega doma. Svetovalna služba dijaškega doma naj bi poleg reševanja kompleksnih težav delovala preventivno predvsem z različnimi pre- ventivnimi vsebinami za dijake, evalvirala učni uspeh, področje vpisa in izpisa ter prevzemala del skrbi za kulturo in klimo dijaškega doma v celoti. Kompleksne težave, s katerimi se svetovalna služba ukvarja, postajajo iz leta v leto zahtevnejše, kar se kaže tako pri težavah povezovanja med različnimi podsistemi v dijaškem domu kot tudi pri opravljanju vseh zahtevanih nalog, predvsem tistih s pod- ročja preventive in evalvacije. Abstract The counselling service at a secondary school residence hall works with the secondary school students, parents, teachers and headteacher to enable the achievement of objectives set by the residence hall. In addition to solving complex problems, the counselling service at a secondary school residence hall performs preventive measures, especially through diverse prevention-related contents for secondary school students; evaluates academic achievement, enrolment and withdrawals; and assumes some of the responsibility for the overall culture and climate at the residence hall. The complex problems ad- dressed by the counselling service are becoming more demanding from year to year. This is evident in the problems with integrating different subsystems at the secondary school residence hall and in the performance of all the required tasks, especially those relating to prevention and evaluation. Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, naloge svetovalne službe Keywords: counselling, secondary school residence hall, tasks of the counselling service Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Prispevek Svetovalna služba v dijaških domovih je že izšel v publikaciji Dijaški domovi: priročnik za profesionalni razvoj vzgojiteljic in vzgojiteljev; 1 zaradi aktualnosti in ker bi utegnil zanimati naše bralce, ga objavljamo tudi v reviji Šolsko sve- tovalno delo. Ob tem objavljamo dopolnitev pri navedbi avtorjev; v omenjeni publikaciji so zapisani Katarina Filej, Samo Lesar in Maja Marc, poleg njih je soavtorica prispevka tudi Margareta Cerk Čevka. 1 Prva objava prispevka: Marc, M., Šmelcer, M., Mujanović, Š. Nahtigal, J., Hamler, L., Ristić, M., Filej, K., Lesar, S., Erjavec, N., Peruš Marušič, B., Golob, N., Ras- toder Kafol, J., in Šešek, E. (2023). Dijaški domovi: priročnik za profesionalni razvoj vzgojiteljic in vzgojiteljev. Zavod RS za šolstvo. www.zrss. si/pdf/Dijaski_domovi.pdf 35 Svetovalna služba v dijaških domovih Namen svetovalne službe v dijaških domovih Svetovalna služba v dijaških domovih poskuša po- magati pri optimalnem razvoju dijakov, ki bivajo v dijaškem domu. Pri tem sodeluje tako z dijaki kot z vzgojitelji, starši in drugimi zunanjimi institucijami (srednjimi šolami, centri za socialno delo, nevladni- mi organizacijami, zdravstvenimi ustanovami). Poleg svetovanja dijakom in staršem so pri dejavnostih po- moči naloge svetovalne službe pogosto usmerjene v povezovanje, koordiniranje in sodelovanje pri razreše- vanju kompleksnih pedagoških, psiholoških in soci- alnih vprašanj, ki se pojavljajo pri dijakih. Svetovalna služba je lahko tudi samo vmesna postaja, predvsem za tiste dijake, ki ne želijo sodelovati z njo. V tem prime- ru jim svetovalna služba pomaga poiskati vire pomoči v okolici. Svetovalna služba pri svojem delu upošteva določila in usmeritve, zapisane v Programskih smerni- cah svetovalne službe v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in v dijaških do- movih (2008). Naloge svetovalne službe Dejavnosti svetovanja in pomoči, ki potekajo ob vzgoj- nih težavah, s katerimi se tako vzgojitelji kot dijaki obračajo na svetovalno službo, so samo eno izmed področij, ki naj bi jih opravljala svetovalna služba v di- jaških domovih. Naloge svetovalnega dela naj bi bile usmerjene tudi in predvsem v razvojne in preventivne dejavnosti in de- javnosti evalvacije. Izvedba obsega nalog svetovalnega delavca je odvisna od deleža zaposlitve, dodatnih na- log vodstva, kulture in klime posameznega dijaškega doma ter njegovega letnega delovnega načrta. Osrednje naloge s področja svetovalnega dela v pri- meru stoodstotnega obsega zaposlitve • Vpis v dijaški dom vsebuje intervjuje/uvodne raz- govore z učenci in starši, pripravo dokumentacije za vpis (nastanitvene pogodbe, sklepi o sprejemu, uvodni vprašalniki) in vodenje postopka omejitve vpisa. Svetovalni delavec ureja prepis in izpis dija- kov, pripravlja in ureja subvencije plačila oskrbnine, vodi evidenco o prijavljenih kandidatih za sprejem ter evidenco o sprejetih kandidatih. Po končanem vpisu oblikuje vzgojne skupine. • Individualno delo z dijaki zajema podporo in sve- tovanje dijakom pri razreševanju osebnih, razvojnih ali situacijskih težav, pri učnem neuspehu (pomoč pri tehnikah in strategijah učenja), prešolanju, indi- vidualno svetovanje dijakom zaključnih letnikov o nadaljevanju študija ali iskanju zaposlitve, obravnava dijakov, ki kršijo domski red (sodelovanje pri vzgoj- nem obravnavanju, pisanje mnenj), pomoč pri reše- vanju socialno-ekonomskih problemov dijakov itd. • Skupinske oblike dela z dijaki se nanašajo na so- delovanje pri razreševanju kompleksnih vprašanj v sobnih kolektivih, pri sestankih vzgojnih skupin ob reševanju aktualnih težav, oblikovanje in vodenje skupine dijakov pri različnih dejavnostih v dijaš- kem domu, izvajanje preventivnih delavnic itd. • Posvetovalno delo z vzgojitelji zajema posvetoval- ne pogovore z vzgojitelji, sodelovanje pri vzgojnem obravnavanju dijakov, pripravi interesnih dejavnos- ti ali drugih vsebin za dijake, pri razreševanju kon- fliktov in različnih problemskih situacij. Svetovalni delavec lahko organizira supervizije za strokovne delavce dijaškega doma in na njih tudi sodeluje, red- no sodeluje na sejah vzgojiteljskega zbora in stro- kovnih aktivih, sodeluje pri ugotavljanju potreb po dodatnem strokovnem izobraževanju za vzgojitelje in organizacije. • Svetovalno delo s starši. Pri sodelovanju s starši se svetovalni delavec usmerja v organizacijo in voden- je strokovnih timov, v katerih sodelujejo tudi star- ši, svetuje staršem v zvezi z razvojnimi izzivi dijaka (pomoč pri vzgojnih težavah, pomoč pri reševanju aktualnih težav v zvezi z bivanjem otroka v dijaš- kem domu, prešolanje, menjava dijaškega doma), informira in pomaga staršem glede možnosti pri- dobivanja štipendij, socialnih pomoči itd. • Sodelovanje z zunanjimi institucijami: v prvi vrsti predvsem z drugimi dijaškimi domovi, sred- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 36 njimi šolami in šolskimi svetovalnimi delavkami, po potrebi sodeluje s centri za socialno delo ter ministrstvom za izobraževanje. V posebnih prime- rih sodeluje tudi s Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše, z različnimi zdravstvenimi ustanovami, ZPM Ljubljana Moste - Polje (projekt Botrstvo), stanovanjskimi skupinami in različnimi nevladnimi organizacijami. • Načrtovanje, spremljanje in evalviranje svojega dela ter nekaterih področij dela dijaškega doma. Le- tni delovni načrt svetovalnega dela, zapisan ob za- četku šolskega leta, je osno- va za evalvacijo zastavljenih nalog in ciljev v letnem po- ročilu. Običajno svetovalni delavec sodeluje pri pripra- vi letnega delovnega načrta dijaškega doma, v posveto- vanju z vzgojitelji oblikuje vzgojne skupine, sodeluje pri menjavah dijakov med vzgojnimi skupinami. Lah- ko vodi organizacijo infor- mativnega dneva ali sode- luje pri njej, lahko sodeluje v akcijah informiranja širše javnosti o delu dijaškega doma. • Analitične naloge. Naloge, ki jih lahko opravlja svetovalni delavec, obsegajo analizo učne uspeš- nosti, analizo izpisa dijakov, analizo obiska na in- formativnih dnevih, analizo prijavljenih novicev in vpisanih dijakov. Svetovalni delavec lahko priprav- lja analize svetovalnega dela ter drugih psihosocial- nih problematik dijakov. Kdaj se obrniti na svetovalnega delavca Dejavnosti svetovalne službe se v marsikaterem delu tesno prepletajo z vzgojnim delovanjem matičnih vzgojiteljev. Vzgojitelji imajo vedno možnost, da se pri vzgojnih dilemah in drugih vprašanjih obrnejo na sve- tovalno službo. Za sodelovanje med svetovalno službo in vzgojitelji velja načelo prostovoljnosti, kar pomeni, da vzgojitelj v svetovalni odnos s svetovalno službo vstopa prostovoljno. Pri zaznavi nasilja med dijaki ali v družini dijaka pa je po protokolu Pravilnika o obrav- navi nasilja v družini za vzgojno- izobraževalne zavode (2009) treba obvestiti svetovalno službo, v primeru od- sotnosti te pa ravnatelja. V večini primerov se dijaki ob soočanju s težavami najprej obrnejo na matične vzgojitelje, ki jim pogos- to pomagajo do te mere, da svetovalne službe niti ne potrebujejo. Če vzgojitelj oceni, da je problem preveč kompleksen in da mu samemu ne bo uspelo ponudi- ti ustrezne pomoči dijaku pri reševanju težave, lahko v po- moč vključi svetovalno službo. Obstaja tudi manjši del dijakov, ki težav ne razkrije vzgojitelju, ampak se takoj obrne na sve- tovalno službo. Včasih dijaki ocenijo, da imajo težavo, ki je vzgojitelj ne bo zmogel rešiti, včasih pa so razlogi drugačni. V redkih primerih se dijaki na svetovalno službo obrnejo tudi zato, ker svojih težav ne želijo zaupati vzgojitelju. Ob tem je treba omeniti načelo za- upnosti med svetovalcem in svetovancem, ki je pogoj, da se svetovalni odnos sploh lahko vzpostavi. Svetoval- na služba lahko samo na podlagi dogovora z dijakom obvesti vzgojitelja o vsebini pogovora, ki je potekal z dijakom. Izjema so primeri, ko je ogrožena varnost di- jaka oziroma nekoga drugega. Tako starši kot tudi dijaki sami se občasno v svetovalni službi oglasijo zaradi posredovanja pri iskanju podpo- re zunaj institucije. Svetovalna služba dijaškega doma pomaga tudi pri iskanju psihološke, psihoterapevtske ali psihiatrične podpore (iskanje brezplačne psihotera- pevtske pomoči, pomoč pri naročanju za pregled pri kliničnem psihologu, usmerjanje na prvo psihiatrično pomoč), občasno skupaj s starši in dijaki išče podporo s področja socialne pomoči (Botrstvo – pomoč pri pla- čilu dijaškega doma, sodelovanje s centri za socialno delo glede socialnih pomoči), pomaga dijakom in star- šem pri vključevanju v različne dejavnosti nevladnih organizacij (nevladni projekti s področja zasvojenosti). Najpogosteje se vzgojitelji obrnejo na svetovalno službo v primeru zahtevnih, kompleksnih težav dijakov, pri katerih si ti želijo posvetovanja, podpore, dodatnega strokovnega mnenja ali samo razbremenitve in izmenjave informacij. 37 Svetovalna služba v dijaških domovih Iz teorije v prakso Protokol ukrepanja ob zaznavi medvrstniškega nasilja v dijaškem domu in naloge svetovalne službe (Povzeto in za dijaške domove prirejeno po Lešnik Mugnaioni idr., 2023) Med medvrstniško nasilje prištevamo vsako obliko fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali splet- nega nasilja, pri kateri se otrok, nad katerim vrstnik oz. vrstniki izvajajo nasilje, počuti ogrožen, nesprejet, manjvreden, ponižan ipd. TAKOJŠNJA INTERVENCIJA a) Naloge strokovnega delavca, ki je zaznal nasilje Vzgojitelj ali drugi strokovni delavec, ki je nasilje zaznal ali je bil o njem obveščen: 1. takoj poskrbi za varnost dijaka, tako da izvede vse potrebne ukrepe za zaščito mladostnika; če je potrebno, pokliče nujno medicinsko pomoč in o zlorabi obvesti njegove starše; se pogovori z dijakom, ki je bil žrtev nasilja in mu zagotovi čustveno oporo; 2. isti dan oz. izjemoma naslednji dan po zaznavi nasilja o dogodku obvesti ravnatelja, vzgojitelje vseh vpletenih dijakov, svetovalno službo dijaš- kega doma in starše dijaka; naredi zapis dogod- ka in ga posreduje svetovalni službi dijaškega doma. b) Naloge svetovalne službe dijaškega doma Svetovalna služba dijaškega doma isti oz. izjemoma naslednji dan po zaznavi nasilja: 1. po potrebi oblikuje načrt za preprečitev nadalje- vanja nasilja; 2. ločeno se pogovori z dijakom, ki je bil žrtev do- godka, povzročiteljem nasilja in po potrebi z opazovalci dogodka ter izdela zapise pogovorov z namenom razjasnitve okoliščin. c) Naloge vodstva vzgojno-izobraževalne institucije Brez prisotnosti svetovalne službe dijaškega doma oziroma če svetovalna služba oceni, da je to potreb- no, ločene pogovore iz prejšnjega odstavka opravi tudi ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. PROCESNA INTERVENCIJA a) Naloge svetovalne službe dijaškega doma Svetovalna služba dijaškega doma začne svetoval- no delo z dijakom žrtvijo in povzročiteljem nasilja. Na pogovor povabi tudi starše. Svetovalna služba najpozneje v treh delovnih dneh po zaznavi nasilja skliče tim. Na lestvici od 1 do 5 označi, kako pogosto se po pomoč in nasvet obrneš k svetovalnemu delavcu dijaškega doma. 1 2 3 4 5 V katerih primerih, si se v zadnjih treh mesecih posvetoval s svetovalnim delavcem? Kaj konkretno pričakuješ od svetovalnega delavca dijaškega doma? Predloga, s pomočjo katere svetovalni delavec pridobi povratno informacijo od mladostnikov za izboljšave pri svojem delu Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 38 Člani tima so: svetovalni delavec, vzgojitelj dijaka žrtve ter povzročitelja nasilja, ravnatelj in po potre- bi drugi strokovni delavci. Vodenje tima prevzame svetovalni delavec, ki dejavnosti tima tudi ustrezno dokumentira. b) Naloge tima Naloge tima so, da izdela načrt pomoči za žrtev na- silja; v skladu s predpisi načrtuje vzgojno ukrepa- nje za povzročitelja; načrtuje delo s starši; načrtuje delo z vzgojnimi skupinami, v katere sta vključeni žrtev, povzročitelj nasilja in opazovalci; sodeluje z zunanjimi institucijami; določi izvajalce nalog; s primerom nasilja seznani druge strokovne delavce dijaškega doma. TAKOJŠNJA INTERVENCIJA Ustavitev nasilja Zaščita žrtve Delo z žrtvijo Delo s povzročiteljem Delo z vzgojno skupino Vključitev drugih institucij Delo v timu: • ravnatelj, • svetovalni delavec, • vzgojitelj PROCESNA INTERVENCIJA c) Obveščanje Če ravnatelj oceni, da dijak (žrtev ali povzročitelj) potrebuje pomoč centra za socialno delo, ga o do- godku obvesti. Če medvrstniško nasilje vključuje dejanja, ki ustrezajo klasifikaciji kaznivih dejanj oziroma imajo znake prekrškov, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ravnatelj poleg staršev obvesti še policijo in center za socialno delo. V teh primerih mora svetovalna služba dijaškega doma v razširjeni tim povabiti k sodelovanju tudi omenjene institu- cije.  Shema 1: Protokol ukrepanja. Vir: Marc idr., 2023. Viri in literatura Bezić, T. (2018). Zaključki devetnajste konference Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. Šolsko svetovalno delo. (22)2, 28–36. Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Programske smernice: svetovalna služba v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in v dijaških domovih [Elektronski vir]. Zavod RS za šolstvo. https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2014/programi/media/pdf/smernice/ Programske_smernice_SS.pdf Lešnik Mugnaioni, D., Klemenčič, I., Filipčič, K., Rustja, E., in Novakovič, T. (2023). Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstni- škega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zavod RS za šolstvo. Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (2009). Uradni list RS, št. 104/09. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV9804