NOVI LIST
Posamezna številka 600 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 9.000 - polletna lir
15.000 - letna 25.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
30.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I gr. 70%
SETTIMANALE
16 IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: n 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36,
, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni a čekovni račun Trst, 13978341 *> Poštnina plačana v gotovini
:1 T E D N I K ŠfTl535
Pred kongresom i Slovenske skupnnsti v Gorici
? V nedeljo, 19. t.m., bo v Gorici šesti l pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. ' Za potek in zaključke tega zbora vlada v slovenski zamejski javnosti precejšnje zanimanje. To je povsem razumljivo glede na dejstvo, da je v zadnjem času ta slovenska politična organizacija v očitni krizi, kar je prišlo še najbolj do izraza na zadnjih upravnih volitvah v lanskem maju.
O vzrokih krize bodo gotovo poglobljeno razpravljali na bližnjem kongresu in si je v tej zvezi samo želeti, da bi določili in izbrali tudi takšno terapijo, ki bi čimprej odstranila glavne vzroke krize. Prepričani smo, da v razpravi niso in tudi ne morejo biti temeljne programske točke Slovenske skupnosti, se pravi njen izrazito manjšinski in torej pretežno narodno-obrambni značaj, njen pluralistični — idejni in politični — ustroj ter njena zvestoba demokratičnim načelom, to je parlamentarni demokraciji. Prepričani smo dalje, da bo pokrajinski kongres v Gorici potrdil in utrdil nadstarnkarski značaj Slovenske skupnosti, saj je to prvi in glavni pogoj, če hočemo, da bomo Slovenci v Italiji imeli na razpolago politični instrument, ki bo nenehno opozarjal na naše skupne interese in bo te skupne interese tudi mogel učinkovito braniti. Znana resnica je namreč, da se narodna manjšina lahko ohrani pri življenju le, če je sposobna in hoče imeti politično organizacijo, ki pripadnike manjšine stalno opozarja, da morajo ne glede na i-
dalje na 2. strani ■
Predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije Franc Popit je v četrtek, 9. t.m., priredil v Ljubljani sprejem za predstavnike organizacij slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Sprejema so se udeležili tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj in predstavniki najpomembnejših družbenopolitičnih organizacij iz Slovenije. Iz Italije so bili prisotni predstavniki vseh organizacij in ustanov, ki sodelujejo v enotni slovenski delegaciji. Predsednik Popit je v svojem govoru naglasil, da je skrb za narodne manjšine stalno prisotna v Sloveniji in da te skrbi ne sme in ne more nihče zanemarjati. Popit je ugotovil, da se položaj slovenske manjšine lani ni bistveno spremenil. Slovenci v Italiji še vedno
TRST, ČETRTEK 16. JANUARJA 1986
Po novem sporazumu med Apostolskim sedežem in italijansko republiko veronauk v javnih šolah ni več obvezen predmet, ampak je postal fakultativen, to je na voljo tistim, ki se zanj pismeno prijavijo — bodisi osebno, če so polnoletni, bodisi po starših, če so mladoletni. Treba je torej iti na pristojno šolo in tam izpolniti ter podpisati že pripravljeno enotno prijavnico. Ta šolski predmet bo poučevala vedno oseba, ki jo je izbral in predlagal šolskim oblastem krajevni škof. Kot doslej bodo učitelji ve-ronauka večinoma duhovniki, vendar kot doslej tudi mnogi laiki kateregakoli spola, ker je duhovnikov premalo. Prijavljati se bo treba za vsako šolsko leto posebej
Kdor tega pouka ne mara, se enostavno ne bo nikomur nikjer prijavil in bo med veroučno uro zapustil razred, ne bo smel pa zapustiti šolskega poslopja. Kje pa bo »parkiral«, kaj bo počel v času tega »okenca«? To bo skrb šolskega ravnatelja. Kon-kordatna določila jasno pravijo, da se bo takim »dezerterčkom« od veronauka nudila kaka šoli primerna dejavnost. Jasno je izločen vsak nadomestni učni predmet in je tako prav. Menda bo najbolj enostavno in pametno, da ti in taki »drugače misleči« šolarji preživijo šolsko »okence« v knjižnici ali v kakršnikoli šolski avli in ponavljajo druge predmete ali da kaj rišejo, pišejo naloge, berejo knjige ali igrajo šah — ali pa tudi, da kaj pomagajo pri urejevanju knjižnice, laboratorijev, arhivov i.p.
čakajo na odobritev zaščitnega zakona, v Avstriji pa se bije boj okoli dvojezičnega šolstva. Za Slovence na Madžarskem je Popit izrazil željo, da bi se njihov položaj še dalje izboljšal.
Predsednik slovenske vlade Šinigoj je predvsem opozoril na prizadevanja za gospodarski razvoj narodnih manjšin, kar bo Slovenija upoštevala tudi v svojem petletnem razvojnem načrtu. Šinigoj je poudaril pomen enotnosti vsega slovenskega naroda, ki ga poleg matice sestavljajo manjšine v zamejstvu in zdomci.
V imenu enotne slovenske delegacije iz Furlanije - Julijske krajine je trenutno stanje slovenske manjšine v Italiji orisal Viljem Černo, čigar izvajanja so dopolnili še nekateri člani enotne delegacije.
LET. XXXVI.
Te novosti bodo uvedene v prihodnjem šolskem letu. Prijave pa se sprejemajo za prvi vstop v obvezne šole (otroški vrtec, osnovna šola, nižja srednja šola) do 25. januarja, za vmesne razrede in za vso višjo srednjo šolo pa do 7. julija. To velja na splošno za državni teritorij. Za nekatere obmejne pokrajine, točno za tiste, ki so bile nekdaj avstrijske, v katerih je že doslej imel veronauk drugačen položaj, pa konkordatni protokol in okrožnica prosvetnega ministrstva pravita, da bodo izdana posebna določila. Teh navodil pa do tega trenutka v Rimu še niso izdelali. Zato vlada kar ganljiva zmešnjava.
Stanje v obmejnih pokrajinah
Še največ jasnosti in logike je na področju goriškega šolskega skrbništva. Mali kandidati za vstop v otroški vrtec in v nižjo srednjo šolo naj bodo prijavljeni k ve-ronauku do 25. januarja. Za nastopne u-čence prvega razreda osnovne šole je šolski skrbnik že razsodil, da ne potrebujejo prijave, ker veronauk v osnovni šoli ohrani dosedanji položaj obveznosti za vse, če ne zahtevajo izrečno oprostitve. V zadnjih dneh pa je vendarle poslal v Rim vprašanje za pojasnilo. Dokler ne prejme iz Rima navodil, se hoče držati logike, da za ljudsko šolo ostane tako, kot je bilo doslej, in da ni treba nobenih prijav.
V tržaški pokrajini se je pozanimal za problem sam g. škof in poslal vprašanje v Rim. Pravijo, da je isto storil tudi šolski skrbnik. Ne prvi ne drugi še ni prejel odgovora. Kaj naj storijo starši? To, kar jim bodo šolski funkcionarji začasno svetovali.
V tridentinski pokrajini je trenutno v teku zamenjava šolskega skrbnika in začasni vodja tamkajšnjega šolstva ne utegne tako hitro razčistiti zadeve, pač pa so upravitelji dežele ter pokrajine sklenili enostavno odložiti vpisovanje za veronauk v kateri koli šoli, to pa zato, ker že tako pričakujejo iz Rima sveženj (oni pravijo »paket«) obljubljenih privilegijev za to deželo.
V bocenski pokrajini pa si sploh ne delajo nikakih preglavic, ker pravijo, da jim poleg zakonskih in zakonitih »posebnosti« širše dežele še »posebna« določila njih pokrajinske avtonomnosti dajejo pravico, da si sami »volijo vero in postave« (kakor bi rekel naš Prešeren) in da ohranijo obveznost veronauka od otroškega vrtca do praga univerze.
dalje na 2. strani ■
Skrb za narodne manjšine je vedno prisotna
Silno aktualno vprašanje v Italiji
Kdo prijavlja šolarje k veronauku in kdaj
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 19. januarja, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Piši - briši!«, radijska igra (Dimitrij Kralj), RO; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotniki«, Francois Villon: »Veliki testament«, prvi del; 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 17.30 Neposreden prenos košarkarske tekme 2. lige Kidland Padova - Jadran, iz Padove poroča Saša Rudolf; 19.00 Radijski dnevnik.
I PONEDELJEK, 20. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Tržaški oktet (umetniški vodja Janko Ban); 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz šolskega sveta; 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?«; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Komorna skupina »Nuovo ricercare« iz Trsta; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 21. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila;
8.10 Nediški zvon; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo!; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Med Brdi in Jadranom; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Komorna skupina »Nuovo ricercare« iz Trsta; 18.00 Cecilia Loveid: »Ali jeste galebe?«, radijska igra; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 22. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila;
8.10 Primorska diaspora v svetu; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Cecilijanka 1985: mladinski mešani zbor »Ojsternik« iz Ukev, moški zbor »Fantje treh vasi« ter mešani zbor »Rupa-Peč«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Gospodarska problematika; 15.00 »Čarobni globus«; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10 Pianistka Neva Merlak v našem studiu, Alek-sandr Skrjabin; 18.00 Poezija slovenskega zapada;
19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 23. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Od Milj do Devina; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.15 Melodični orkestri; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Slovenska popevka; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Ne prezrimo!; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Češki mešani zbor Rosa iz Prage; 18.00 40 let slovenskih radijskih oddaj; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 24. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Na goriškem valu; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor »Soča« iz Kanala; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo!; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 25. januarja, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu: Hubert Bergant (orgle), Anton Grčar (trobenta); 11.30 Poljudno čtivo - Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Kratka poročila; 14.10 O Keltih: »Dežela brez jezika je dežela brez duše«; 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«; 16.00 Popotovanje Duška Jelinčiča po Južni Ameriki; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Harmonikar Corrado Rojac; 18.00 Dramska vetrovnica: »Večni sopotniki«, Francois Villon: »Veliki testament«, drugi del; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodiSču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst. ulica Rossetti 14, tel. 772151
Kdo prijavlja šole
■ nadaljevanje s 1. strani
Tudi videmska pokrajina vključuje nekaj občin iz avstrijske zapuščine (Cervi-njan, Oglej, Trbiž ...). V njih ni ne duha ne sluha o kakih navodilih niti ne o prijavnicah za osnovne šole.
Nihče pa ne sanja, da bi rimska vlada izdala točna in dokončna navodila pravočasno pred 25. junijem. Na delu so šele pravni veščaki.
Sporno vprašanje le za osnovno šolo?
Zdi se pa, da je v goriški, tržaški in deloma v videmski pokrajini sporno vprašanje samo za osnovno šolo. Le v njej je priznan veronauku »poseben status« po starodavni avstroogrski tradiciji. Za vstop v o-troški vrtec in v nižjo srednjo šolo naj starši torej kar brž prijavijo svoje otroke k veronauku. Pozneje, to je ob koncu šolskega leta pa bodo prijavljali za veronauk tiste, ki so že zdaj v šoli in se bodo prihodnjo jesen premaknili v višji razred. Dotlej pa bo pač razjasnjen tudi problem veronauka v osnovnih šolah, ali bo ostal obvezen kot doslej ali bo postal fakultativen tudi v »odrešenih deželah«.
Nič skrbi nimajo v tej zmedi tisti starši, ki svojim otrokom nočejo oskrbeti ali dovoliti ali privoščiti izobraževanja v veronauku. Ostanejo mirno doma, otrok bo imel dvakrat na teden »okence« med šolskim poukom in bo v življenju po svoji neizo-brazbi poznal kvas zapadne kulture in zaklad resnične in celo razodete vere — krščanstvo — toliko, kolikor drugi zemljani poznamo afriški animizem, azijski budizem, tibetanski matriarhalizem, pa manj kot staroslovanske ali starogrške bogove — in bo po udobnem mostičku konzumizma dospel v najbolj grobi materializem.
Ni znano, ali se kdo iz j ulij skokraj inske dežele poteguje, da bi bilo pri nas priznano veronauku polnopravno »državljanstvo« v šolah vseh stopenj enako kakor na Južnem Tirolskem in ne samo v osnovnih učilnicah. Tudi ni znano, koliko mislijo v Rimu ustreči južnotirolskim zahtevam in koliko drobtin nameniti tudi Goričanom in Tržačanom, ki — razen denarja — ne terjamo od Rima nič takega, kar spada v kulturo.
RESNICA IN
Absolutne, objektivne resnice o revoluciji ni in ne more biti, resnic je prav toliko, kolikor je pogledov nanjo. Če smo doslej večinoma poznali le resnico, kot jo je prikazoval zmagovalec, smo z odkritjem še neobjavljene drame Stanka Majcna dobili tudi prikaz resnice, kot jo je videl poraženec v revoluciji. To so bile uvodne misli, ki jih je izrekel v ponedeljek, 13. t.m., predavatelj v Peterlinovi dvorani v Trstu, Taras Kermavner, kot gost Društva slovenskih izobražencev in Kulturnega združenja Most. Majcnova Revolucija je krvava komedija v petih dejanjih, v kateri je pokojni avtor v zgodnjih 50 letih — tedaj je tekst nastal — odgovoril na agitke dramatikov, ki so heroizirali revolucijo v Sloveniji.
Majcen pripoveduje o medicincu, ki se pridruži ljudskemu odporu proti okupator-
irje k veronauku...
Znano je le, da cela vrsta parlamentarcev ognjevito brusi svojih jezikov »svitli meč«, da bodo na prvem prihodnjem zasedanju lopnili po gospe ministrici Falcuccijevi, ker je presekala gordijski vozel tako, da je z zastopnikom italijanske škofovske konference, kardinalom Polettijem, podpisala pravilnik o uresničevanju tega, kar je bilo v zadnjih dveh letih že obilno predebati-rano, premleto, pretrešeno, urejeno, odobreno in slovesno uzakonjeno ter podpisano.
St. Žerjal
—o—
VESOLJSKA LADJA COLUMBIA
Amerikanci so v nedeljo, 12. t.m., izstrelili s Floride vesoljsko ladjo Columbia. Ladja bo ostala v vesolju pet dni. Gre za prvi vesoljski poskus izmed petnajstih, ki so na sporedu za leto 1986.
Poskus s Columbio so morali zaradi raznih vzrokov odložiti kar sedemkrat. V vesoljski ladji je sedem astronavtov, ki so vsi Amerikanci. To je 24. polet ameriških vesoljskih ladij vrste Columbia. Med poletom bodo izstrelili v vesolje ameriški satelit za telekomunikacije ter bodo opazovali zvezdo repatico Halley.
Columbia se bo vrnila na Kanaveralski rtič na Floridi v petek, 17. t.m.
PRED KONGRESOM Ssk V GORICI ■ nadaljevanje s 1. strani
deološka in svetovnonazorska prepričanja upoštevati to, kar jim je skupno.
Slovenska skupnost na Goriškem je do zdaj veliko naredila v korist celotne slovenske manjšine. Ni tu prostor za navajanje njenih uspehov, četudi bi to zaslužila. Če je zašla v krizo, je to po našem predvsem posledica utrujenosti njenih vodilnih ljudi, zaradi česar bi torej nujno potrebovali nove pomoči, sodelovanja svežih sil.
Tik pred pokrajinskim kongresom Slovenske skupnosti v Gorici izražamo iskreno željo, da bi zbor ne samo pomagal k odstranitvi trenutnih težav, temveč slovensko politično organizacijo vsestransko o-krepil. Tako namreč zahtevajo splošni interesi celotne slovenske manjšine v Italiji.
REVOLUCIJA
ju. Toda stalinistični ukrepi, likvidacije političnih nasprotnikov ga privedejo na nasprotno stran, vse do sodelovanja z okupatorjem. Toda osrednja misel tega dela je v odklanjanju vsake oblike nasilja, v vztrajanju pri nekdanjih vrednotah. V nekem
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 20. januarja, predaval dr. Emidij Susič. Govoril bo na temo: Mladi: Stil življenja in vrednote. (Rezultati sociološke ankete ob meji) Začetek ob 20.30.
smislu je torej nadaljevanje Cankarjevih Hlapcev, vendar se Majcnov Jerman upre rdečemu klerikalizmu.
Dražljivi tematiki je seveda sledila dokaj zanimiva in včasih tudi vroča razprava.
ZDA in Libija
Ameriško obrambno ministrstvo je zanikalo tiskovna poročila, po katerih so Libijci sestrelili neko ameriško letalo v zalivu Sirte pred obalami Libije. Po drugi strani so Amerikanci priznali, da so izgubili neko letalo z letalonosilke Coral Sea, ki pa je zdaj na področju južno od Francije. Pri tem je šlo za nesrečo.
Libijski diktator Gedafi nadaljuje s propagandnimi intervjuji. Sprejel je šest čas-nikaric, katerim je izjavil, da je pripravljen v svojem glavnem stanu v Libiji sprejeti samega ameriškega predsednika Reagana.
Iranski zunanji minister je pozval vse islamske države, naj dvignejo svoje kapi-tale v ameriških bankah. Rekel je, da je zamrznjenje libijskega imetja v Združenih državah v okviru gospodarskega bojkota tatvina.
Predsednik Bavarske Strauss je pozval osrednjo vlado v Bonnu, naj podpre ameriške gospodarske sankcije proti Libiji. Za-hodnonemška policija je sprejela močne varnostne ukrepe za zaščito zunanjega ministra Genscherja, kateremu Gedafi grozi s smrtjo.
DIZDAREVIČ SE JE VRNIL
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Jugoslovanski zunanji minister Raif Dizdarevič je zaključil svoj štiridnevni o-bisk v Sovjetski zvezi. Ob povratku v Beograd je bilo objavljeno poročilo, ki pravi, da so politični pogovori potekali v odkritem vzdušju. Pri proučitvi mednarodnega položaja je bil dan poudarek zavzetosti za popuščanje napetosti in vlogi gibanja neuvrščenih. Kljub različnim gledanjem glede izgradnje socializma in glede mednarodnega položaja ni nobenih ovir za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov na vseh ravneh.
Šolski verouk, priprave na skupna de-l želna pravila Slovenske zamejske skavtske] organizacije, razprava o razvejani dejavnosti v decembru ter o prihodnjem delu — to so bile osrednje točke redne mesečne seje tržaškega skavtskega vodstva, ki je bila 10. januarja.
Posebna komisija goriških in tržaških voditeljev je dovršila zahtevno delo poenotenja in posodobljenja pravil, tako da bo v desetem letu obstoja deželne Slovenske zamejske skavtske organizacije in v 35. letu skavtizma med nami prišlo v kratkem do odobritve obširnih pravil ter do formalne dokončne združitve fantovskih in dekliških, tržaških in goriških organizacij, ki so imele do leta 1976 čisto ločeno in samostojno življenje. Po obsežni razpravi bodo v prihodnjih mesecih občni zbori in skupno deželno zasedanje SZSO.
V času bred božičem so vse tri starostne veje (volčiči in veverice, izvidniki in vodnice ter roverji in popotnice) pripravile za svoje člane duhovna srečanja, za katera je bila značilna letošnja temeljitejša predpriprava voditeljev skupno z duhovnimi a-
Na	kongresu i
Na Pomorski postaji v Trstu je bil pred I dnevi drugi kongres Nove delavske zbornice - CGIL. Pokrajinski tajnik Treu je podal uvodno poročilo, o katerem je trajala debata skoraj tri dni.
Na kongresu je sodelovalo 217 delegatov. Konec lanskega leta je imela CGIL v Trstu 27.226 članov. Kongres je odprl predstavnik upokojencev Mosetti, ki je pozdravil zborovalce in goste v italijanščini in slovenščini. Zborovalce so pozdravili župan Richetti in odbornika Martini ter Lokar.
Richetti je govoril o naraščanju pomena sindikatov ter o potrebi njihovega dialoga z javnimi upravitelji. Delavci naj sodelujejo pri razvoju podjetij in gospodarstva. Martini in Lokar sta opozorila na težavni položaj raznih podjetij v Trstu, med katerimi so veliki obrati, kot so Aquila-Total, Tržaški Lloyd, Terni, Sv. Marko -Tržaški arzenal ter še drugi.
Delavske organizacije — je poudaril Lokar — so zelo važne za reševanje gospodarske krize v Trstu. Tržaški občinski svet je o tem že večkrat razpravljal. Lokar je nato opozoril, kako je treba v Trstu ustvariti področje miru in sodelovanja. Prvi korak v to smer je zaščita slovenske narodnostne skupnosti, ki bo dokončno zaprla obdobje narodnostnih sporov v Trstu.
Da bi to olajšala — je zaključil prof. Lokar — Slovenska skupnost sodeluje s sedanjimi upravami. Upamo — je dejal — da bo to izboljšalo ozračje zaupanja v našem mestu.
Tajnik Treu je v svojem poročilu, ki je bila osnova za debato, obravnaval gospodarski položaj v Italiji na splošno in posebno v Trstu in naši deželi. V Italiji je zdaj dva milijona in pol brezposelnih in 650 tisoč delavcev je v dopolnilni blagajni. Izrekel je kritike proti vladi zaradi finančnega za-
I sistenti. Treh duhovnih obnov je bilo tako I deležnih nad 210 članic in članov. Na seji vodstva so ob oceni teh pobud razpravljali tudi o problematiki posredovanja verskih vrednot v vzgojnem delu organizacije ter o vlogi duhovnih vodij v njej.
S tem v zvezi se je razgovor razširil tudi na vprašanje šolskega verouka, saj se morajo starši in dijaki ob sedanjih pred-vpisih v prve razrede do 25. januarja odločati tudi o tem, ali se mislijo udeleževati verouka, kar sledi iz prenovljenega konkordata med Italijo in Sv. sedežem. Za skavtsko vodstvo je jasno, da se bodo vsi člani in članice oz. njihovi starši hoteli poslužiti možnosti, da se tudi v šolskem okviru približajo vprašanju vere, ki je za vsakega človeka eno izmed bistvenih življenjskih vprašanj.
Na seji so tudi razpravljali o pravkar končanem nizu predavanj in razgovorov za voditelje, o tečaju za vodnike, ki so ga med prazniki priredili goriški bratje v Zabnicah, o rednem tedenskem delu po posameznih skupinah, o bližnjih smučarskih izletih in pustnih prireditvah.
tudi o naši manjšini
I kona za leto 1986 ter proti krajevnim upravam zaradi raznih pomanjkljivosti.
Posebno pozornost je Treu posvetil tudi zakonu za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Zaščita mora veljati tudi za Slovence v videmski pokrajini. Slovenske člane CGIL-a je pozval, naj se še posebej borijo za ta namen.
PREDSTAVILI SO KNJIGO
PREDSEDNIKA BOLDRINIJA
V domu Antona Ukmarja pri Domju so v soboto, 11. t.m., predstavili knjigo vsedržavnega predsednika VZPI-ANPI Arriga Boldrinija z naslovom »Diario di Bulow«. Predstavitev je priredil krožek za družbe-no-politična proučevanja »Che Guevara« skupaj s pokrajinskim odborom VZPI-ANPI. Na predstavitvi so poleg pisca knjige bili prisotni tudi številni gostje, med temi mnogi iz Slovenije.
Knjigo sta številnemu občinstvu predstavila Vladimir Kenda in Paolo Sema. Na večeru pa je nastopil tudi moški pevski zbor »Fran Venturini«, ki ga vodi Ivan Tavčar.
Uvodoma je prisotne in še posebej avtorja knjige pozdravil predsednik domačega društva Marjan Spetič. Knjiga je, kot sam naslov pove, predvsem dnevniški zapis medvojnih političnih, sindikalnih, a tudi vojaških dogodkov na področju Emilie-Romagne in preko njenih meja, to je na področju, na katerem je deloval Arrigo Boldrini. Avtor se je prisotnim zahvalil, nakar je prejel odličje prijateljstva, ki mu ga je izročil v imenu dolinske občine župan Švab.
ZDA IN VOLITVE NA FILIPINIH
Združene države si želijo, da bi na februarskih predsedniških volitvah na Filipinih zmagala Corazon Aquino, vdova po umorjenem opozicijskem voditelju in glavni tekmec sedanjega predsednika Marco-sa. Tako je moč sklepati iz nedvoumne izjave, ki jo je v Washingtonu podala zasebna organizacija »National defense Coun-cil«; organizacija je znana po tem, da je v tesnih stikih z ameriškim predsednikom Reaganom. »Gospa Aquino zagovarja demokratična in nekomunistična stališča, njena izvolitev pa bi tudi predstavljala pomladitev demokracije na Filipinih«, je rečeno v izjavi že omenjene organizacije. Gospa Aquino ima dobre izglede za zmago na predsedniških volitvah, zlasti odkar se je opozicija proti Marcosu odpovedala tekmovanju v lastnih vrstah in se je zedinila ob kandidaturi osebe, katere popularnost se na Filipinah veča iz dneva v dan.
PO TERORISTIČNEM ATENTATU
V RIMU
Notranji minister Scalfaro je povedal, da je italijanska policija odkrila, kako so arabski teroristi poleg atentatov na letališču v Rimu in na Dunaju hoteli napasti še neko tretje evropsko letališče.
Scalfaro ni hotel povedati imena tega letališča. Pač pa je pojasnil, da je italijanska policija ta teroristični načrt odkrila takoj po atentatu na Fiumicinu. Ime držijo v tajnosti, da ne bi prišlo še do večje napetosti zaradi mednarodnega terorizma.
PROSTOR MLADIH
Iz življenja	slovenskih
STAVKAJO USLUŽBENCI
OBČINSKEGA
POGREBNEGA PODJETJA
V času, ko je tudi smrt izgubila svoje človeško dostojanstvo, ko so pogrebi v mestih in večjih krajih postali že skoraj serijsko izvršeno delo, ni nič čudnega, če slišimo, da stavkajo tudi uslužbenci občinskega pogrebnega podjetja.
V Trstu je splošno znano, da je to problem, ki je silno pereč, saj tako visoka u-mrljivost kot slabo urejene pogrebne strukture in delovni pogoji nedvomno delajo velike težave ne samo družbi, ampak tudi ljudem, ki so zadolženi, da pospremijo k zadnjemu počitku umrle.
Stavkajoči uslužbenci občinskega pogrebnega podjetja, ki so včlanjeni v avtonomni sindikat CISAL, so oklicali stavko, s katero pa se strinjajo tudi uslužbenci, ki so včlanjeni v druge sindikate. Kljub sestankom se zdi, da trenutno stanje še ni razjasnjeno. Zahteve stavkajočih so, kot kaže, upravičene. Med drugim se zavzemajo za preureditev tržaške mrtvašnice.
Slovenski kulturni klub vabi v soboto, 18. januarja, na sestanek literarnega krožka, ki ga vodi prof. Zora Tavčar-Rebula.
Vsebina: 1. Edvard Kocbek - pesnik; 2. Štirje sodobni romanopisci - primerjalna analiza.
Začetek ob 18.30.
KPI PROTI PREMOGOVNI
CENTRALI
Deželno vodstvo Italijanske komunistične stranke se je odločno izreklo proti gradnji še ene premogovne centrale na o-zemlju Furlanije-Julijske krajine.
Komunistično vodstvo spominja, da je parlament odobril spremembo državnega energetskega načrta v pričakovanju manjše potrošnje energije v prihodnjih letih. Istočasno poziva državno družbo Enel, naj odstrani okuževanje okolja.
PREJELI SMO:
Kmetijski
Splošna zahteva kmetovalcev in drugih dejavnikov po preskrbi zadostne količine vode za kmetijske potrebe tako na tržaškem kot na goriškem Krasu je pri najvišjih deželnih oblasteh končno naletela na ugoden odziv. Ob priliki proračunske razprave za leto 1986 sredi decembra lani je to vprašanje postavil na dnevni red deželni svetovalec Ssk dr. Štoka ter predložil zadevno resolucijo, ki jo je predsednik Bia-sutti v celoti osvojil, kar pomeni, da je postala sestavni del odborovega programa.
Sprejeta resolucija Ssk ugotavlja, da je nadaljnji razvoj tipičnih tukajšnjih kmetijskih dejavnosti, kot so cvetličarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo tesno povezan z razpoložljivostjo zadostnih količin vode v kmetijske namene po ceni, ki naj upošteva zgolj žive stroške. Uresničitev tega objekta bi ne samo bistveno povzdignila raven kmetijstva pri nas, temveč bi omogočila še druge stranske dejavnosti in s tem poveča-
Kulturne pobude
V pravkar minulem letu 1985 je odbor-ništvo za kulturo in odnose s slovensko manjšino, ki ga vodi prof. Zorko Harej, izvedlo vrsto pomembnih pobud v luči posredovalne vloge med italijansko in slovensko kulturo ter enakopravnega uveljavljanja slovenskega jezika.
Kot prvo takšno pobudo moramo omeniti veliko razstavo o kmečki arhitekturi na Krasu z naslovom »Kamnita hiša« na Pomorski postaji, ki se je zaključila januarja 1985 in je privabila več tisoč obiskovalcev, med temi mnogo italijanskih someščanov. Za Slovence je bilo posebno važno, da je bilo vse gradivo od programa do reklamnih lepakov in bogato ilustriranega kataloga v slovenščini in italijanščini.
Lani v jeseni je bila v občinskem muzeju Revoltella razstava avstrijskih slikarjev, pripadajočih tako imenovani avantgardi, pri kateri je prav tako prišla do izraza enakopravnost slovenščine, kar je sicer motilo nekatere višje tržaške kroge na sami otvoritvi, vendar drugih posledic ni bilo. Potem je tu raziskava o glasbi na Tržaškem v obdobju od 1800 do 1950 in tej sledeča prireditev dveh italijanskih in dveh slovenskih vokalnih koncertov v mali dvorani Verdijevega gledališča; zaključek poldru-goletne raziskave o knjižnicah na ozemlju tržaške pokrajine s predstavitvijo njenih rezultatov in obravnavo knjižničarskih problemov s strani vrhunskih strokovnjakov na tem področju 19. decembra. Razstava je med drugim pokazala, da na Tržaškem obstaja 613 javnih in zasebnih knjižnic in od teh jih več kot 386 razpolaga z nad tisoč knjigami. Konec minulega decembra se je tudi zaključil ciklus božičnih zborovskih in instrumentalno komornih koncertov v dvorani Cristallo prav tako s slovenskimi programi in reklamnim materialom.
Tržaška pokrajina je podprla tudi odlično razstavo o slovenski protestantski reformi na Pomorski postaji od 23. do 28. decembra in uradno prevzela zadevno pokro-
dežela
la možnosti zaposlitve domačega prebivalstva.
Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je zahtevo po uresničitvi kmetijskega vodovoda osvojil kot »nujno in neodložljivo« potrebo.
S to politično obvezo deželnega odbora je bil dosežen zelo pomemben korak v okviru naporov za splošni gospodarski dvig tako kraškega področja kot tudi drugih predelov tržaške pokrajine, za kar gre Slovenski skupnosti dolžno priznanje. Nadaljnji napori bodo morali sedaj biti usmerjeni v to, da se zagotovijo tudi ustrezna finančna kritja.
S tem v zvezi moramo še povedati, da uresničitev kmetijskega vodovoda spada v okvirni dolgoročni program za splošen gospodarski povzdig Krasa, ki ga je izdelala gospodarska komisija Slovenske skupnosti, v okviru katere ga je posebno zavzeto zagovarjal član dr. Jože Škerk.
tržaške pokrajine
viteljstvo nad njo. Slovenski narodni in študijski knjižnici iz Trsta, ki je to razstavo organizirala skupno s tržaško univerzo in NUK iz Ljubljane, je dodelila v ta namen ustrezen prispevek.
Odborništvo za kulturo tržaške pokrajine ima v letošnjem letu še naslednje pobude: revijo manjišnskih gledališč, posvet o ekonomiji jezikov in manjšin, predvajanje cikla jugoslovanskih filmov, nadaljevanje raziskave o glasbi, razstavo o arhitektu Pulitzerju ter o miramarskem princu Maksimilijanu.
—o—
Božični koncert tržaške ZCPZ
Kot je že tradicija je tudi letos Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta priredila koncert božičnih pesmi v tržaški stolnici. Tokrat je zbor, ki so ga sestavljali številni pevci raznih pevskih zborov Trsta in okoliških vasi, vodil prof. Zorko Harej. Spremljala pa ga je prof. Dina Slama.
Zbor je ubrano zapel deset pesmi. Številni poslušalci, ki so prišli v stolnico, so tako lahko poslušali vrsto priljubljenih božičnih pesmi. Začeli so s priredbo benečan-ske pesmi. Ta dan je usega veseja, ki jo je priredil Pavle Merku. Sledile so si naslednje skladbe: Vrabčeva priredba ljudske Eno novo pošto, Riharjeva Na polnoči grede, Premrlova Dete je mati v jasli dala, in v prvem delu še Vodopivčeva Oj, Betlehem.
Božično misel je med kratkim premorom podal g. Franc Pohajač. V drugem delu pa je zbor pod Harejevim vodstvom zapel naslednje skladbe: Pesem Sveta noč, Le ena zvezda gori Jerka Gržiniča, Ciganovo V sveti noči, pesem Antona Jobsta Pastirci iz spanja, Harejevo Svetonočno in za konec še Rihar-Premrlovo Zveličar nam je rojen.
Ves spored je povezovala, recitirala in napovedovala prof. Tanja Prinčič-Mamolo. Po koncertu je bil v stolnici sv. Justa še blagoslov, pri katerem so s petjem sodelovali ne le nastopajoči pevci, ampak vsa cerkev.
»LISTA« ZAHTEVA ŽUPANA
V TRSTU
Na nedeljskem (12. t.m.) zborovanju Liste za Trst so sklenili, da ostanejo strankini vodstveni organi nespremenjeni do sredine junija. Določili so nove funkcije političnega tajnika, pri tem pa je Gianni Giu-ricin umaknil svoj odstop. V tem času bo vodil pogajanja v zvezi z izvajanjem dogovorov s strankami glede vodilnih mest v občinski in pokrajinski upravi. Dogovori predvidevajo na občini listarskega župana namesto dosedanjega krščanskega demokrata Richettija, na pokrajini pa demo-krščanskega predsednika namesto dosedanjega listarja Marchia. Lista za Trst se zavzema tudi za vstop v deželno vlado.
vodovod
R. Frandolič popolnoma oproščen
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
V DOBERDOBU
V nedeljo, 12. t.m., je bil v cerkvi sv. Martina v Doberdobu koncert božičnih pesmi, ki sta ga priredila župnija in S.K.D. »Hrast« iz Doberdoba.
Kot so uvodoma povedali, je to bil prvi koncert božičnih pesmi, ki ga župnija in društvo priredita po desetih letih. Za letošnji koncert so prireditelji povabili v Doberdob moški zbor »Fantje izpod Grmade«. Zapel je pet pesmi pod vodstvom Iva Kralja. Kot prva je ob orgelski spremljavi Lucije Lavrenčič zadonela Vrabčeva pesem Ura je polnoči, kot zadnjo pa so zapeli Riharjevo Prisvetil je veseli dan. Sledil je nastop Dekliškega zbora iz Števerjana, ki ga vodi Anka Černič. Števerjanska dekleta so svoj nastop začela z Jericijevo priredbo pesmi Ura je polnoči, zelo prisrčno so zapele Uspavanko Jezuščku, ki jo je priredil Fabiani, svoj nastop pa končale s pesmijo Počivaj, milo Detece, ki jo je uglasbil skladatelj Ačko.
Sledil je zanimiv nastop župnijske glasbene šole z ansamblom, ki igra na Orff instrumente. Otroci so ob tej priložnosti zaigrali pod vodstvom Lucije Lavrenčič znano Sveto noč in Jingle bells, obe pesmi je priredil za Orff instrumente Hilarij Lavrenčič.
Ta je tudi vodil prerojeni doberdobski zbor »Hrast«, ki ga je na elektronskih orglah zelo dobro in smiselno spremljal A-lessandro Arbo. Tudi ta zbor je zapel pet pesmi. Vse so bile precej zahtevne. Omenili bi Renerjevo Božično noč z lepo solo vlogo za sopran in Glorio Hilarij a Lavrenčiča. Skladbo, ki nam obeta, da se bo Lavrenčič kmalu razvil v kvalitetnega in plodovitega skladatelja nove generacije.
NOVO ZASEDANJE
SKUPNOSTI ALPE - ADRIA
V Trstu bo kmalu novo zasedanje Skupnosti 11 dežel Alpe-Adria. Razpravljali bodo o avtonomijah in zakonodajnih pristojnostih teh dežel.
Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Solimbergo je imel o zasedanju posvete v Ljubljani s predsednikom slovenske skupščine Hafnerjem. Sestal se je tudi s predsednikom slovenske vlade Šinigojem. Glede sklicanja konference so ugotovili popolno soglasje.
Solimbergo bo v kratkem odpotoval v Zagreb, kjer bo prav tako razpravljal o pripravah na to konferenco. Hrvatski zdaj pripada predsedstvo Skupnosti Alpe-Adria.
Z božičnim koncertom, ki je potekal kot običajno v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, se je prvo nedeljo v januarju zaključilo tradicionalno srečanje Slovencev v Laškem. Tokrat je domača slovenska verska skupnost povabila mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana, ki se je predstavil številnemu občinstvu pod vodstvom Tomaža Tozona.
Pozdravne besede je posredoval Karel Mučič, msgr. Oskar Simčič, škofov vikar za Slovence, pa je podal priložnostno misel. V imenu domače občinske uprave je spre-
Tajnik Mladinske sekcije Slovenske skupnosti za Goriško Renco Frandolič ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja in je zato popolnoma oproščen. Tako se glasi razsodba, ki jo je v petek, 10. t.m., razglasilo sodišče v Gorici, pred katerim je potekala drugostopenjska obravnava proti Frandoli-ču, ki je bil svoj čas obtožen, da se je pregrešil zoper volilne predpise, ko je v juniju leta 1983 Mladinska sekcija Slovenske skupnosti razobesila v treh doberdobskih javnih lokalih lepak, s katerim je vabila na tabor Slovenske mladine.
Ob veliki udeležbi poslušalcev je v nedeljo, 12. t. m., na Mirenskem Gradu potekala 10. jubilejna božičnica novogoriškega pastoralnega področja. Na njej vsako leto nastopajo cerkveni pevski zbori predvsem iz novogoriške in dobrnberške dekanije, ki imajo tako redko priložnost, da se predstavijo tudi širšemu občinstvu, ne pa samo domačemu ob rednih nedeljskih mašah.
Letošnja božičnica se je pričela z mašo, ki sta jo pevsko oblikovala odrasli in mladinski pevski zbor s Kapele pri Novi Gorici. Oba sta pokazala, kakšno naj bi bilo res vzorno sodelovanje zbora in tudi ljudstva pri bogoslužju. Skupno ljudsko
INFRASTRUKTURE
V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI
V Vidmu so se v soboto, 11. t.m., sestali tajniki strank vladne večine in deželni parlamentarci pod vodstvom predsednika deželnega odbora Biasuttija. Razpravljali so o dokončanju cestnih in železniških zvez v deželi, ker je Furlanija-Julijska krajina most med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vzhodno Evropo.
O istem vprašanju je deželni odbor imel pogovore s predsednikom državnih železnic Ligatom. Ta se je sestal tudi z rektorjem tržaškega vseučilišča Fusarolijem ter s predsednikom vseučiliškega zavoda za mednarodne prevoze Materninijem.
V torek, 14. t.m., si je Ligato ogledal gradnjo avtomobilske ceste Videm - Trbiž ter priprave za podvojitev tabeljske železnice.
govoril knjižničar D. Devetak, ki je med drugim čestital ženskemu pevskemu zboru za petletno delovanje na območju Ronk in v Laškem na splošno. Devetak je tudi voščil za novo leto 1986.
Po koncertu pevskega zbora iz Števerjana je bila zahvalna liturgija, ki sta jo vodila msgr. Simčič in domači župnik msgr. Virgulin. Sledilo je prijetno srečanje v bližnjih prostorih ob kapljici domačega vina in zakuski, ki so jo pripravile domačinke.
K. M.
Po ovadbi uslužbenke doberdobskega volilnega urada so orožniki zasegli lepake in prijavili Frandoliča sodišču. Obtožen je bil, da je dal razobesiti volilne letake v krajih, ki jih ne predvideva volilni zakon. Na prvostopenjski obravnavi ga je okrajni sodnik v Tržiču oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, proti razsodbi pa je bil vložen priziv, ker je Frandolič želel, da sodišče prizna, da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja. To je tudi dosegel na sodišču v Gorici, ki je izreklo povsem oprostilno razsodbo. Frandoliča je branil odv. Cattarini.
petje nepogrešljive Gruberjeve Svete noči je pomenilo prehod v drugi del božičnice, v katerem so nastopili posamični pevski zbori. Po vrstnem redu so bili to pevci iz Bukovice, Vrtojbe, Grgarja-Ravnice, Batuj, Bilj, Nove Gorice (Kristus Odrešenik), z Vogrskega, iz Štmavra, Mirna in Šempetra. Treba je pohvaliti prireditelje, da redno povabijo tudi po en zbor iz zamejstva, pa tudi iz krajev na Primorskem, zunaj formalnih meja novo goriškega pastoralnega področja.
Privlačna versko-kulturna prireditev se je zaključila s priložnostnim nagovorom mirenskega župnika Mirka Žaklja, sledil je nastop združenih pevskih zborov s tremi božičnimi pesmimi. Skromnejša zakuska v prostorih Doma duhovnih vaj je nato pomenila tudi priložnost za utrjevanje strokovnih in prijateljskih vezi med pevci in dirigenti.
—O---
POTRES V BENEČIJI
V nedeljo, 12. t.m., se je ob 22.04 močno tresla zemlja v vzhodni Beneški Sloveniji nedaleč od Čedada. Tržaški geofizikalni zavod je na področju Čedada, blizu meje zabeležil potresni sunek, ki je dosegel peto stopnjo na Mercallijevi lestvici. Središče potresa je bilo na področju hriba Iva-nac, zahodno od reke Nadiže in sunek je povzročil precej preplaha med prebivalstvom. Nekateri so potresni sunek občutili tudi v Trstu, močneje so ga občutili v Gorici. Potres ni povzročil nobene gmotne škode, le ljudje so se razbežali na prosto, a so se kmalu vrnili v svoje domove. Potres so občutili tudi onstran meje, predvsem na Tolminskem.
V SPOMIN NA NADŠKOFA
COCOLINA
V goriški stolnici je bila konec prejšnjega tedna maša zadušnica ob četrti obletnici smrti nadškofa Cocolina. Daroval jo je sedanji nadškof Bommarco ob somaševanju obeh glavnih vikarjev msgr. Ristitsa in msgr. Simčiča. Verskega obreda so se udeležili številni predstavniki goriškega političnega in družbenega življenja. Med obredom je rajnemu nadškofu v spomin spregovoril njegov naslednik, sedanji nadškof Bommarco.
Božični koncert v Ronkah
Jubilejno božično petje na Mirenskem Gradu
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Zadnja številka revije Most
Pred dnevi smo dobili v roke zadnjo lansko številko revije Most, katere glavni urednik je Aleš Lokar, odgovorni urednik pa Vladimir Vremec. Revija je zvesta svoji tradiciji in izhaja dvojezično, se pravi v slovenščini in v italijanščini. Na prvem mestu je objavljen daljši, vsekakor zanimiv sestavek Damjana Prelovška z naslovom Terezijanski Trst. Gre za natančen o-ris nastajanja terezijanskega predmestja, ki je še danes življenjski del Trsta. Sestavek krasijo nekatere slike splošnega načrta terezijanskega mesta in načrta mesta Trst iz leta 1730.
Aleš Lokar objavlja povzetek iz govorov, ki jih je imel v tržaškem občinskem svetu. Avtor je namreč občinski svetovalec in občinski odbornik, izvoljen na listi Slovenske skupnosti. Sestavek, katerega naslov je »Izrabljanje narodnostnih čustev in ovire pri sožitju v Trstu«, pravi med drugim, da so nerešena vprašanja Slovencev predmet najrazličnejših političnih interesov, čemur se v večstrankarskem političnem redu ne da izogniti. Na dlani pa je — poudarja avtor — da bo vprašanje okoli njihove zaščite izginilo, ko se bo italijanski del Trsta sprijaznil s prisotnostjo Slovencev kot povsem naravnim dejstvom, enim izmed mnogih pojavov drugačnosti in različnosti, in torej s pojavom, ki je splošno človeški. Med čeri, ki ovirajo medsebojno razumevanje in sodelovanje, Lokar prišteva dejstvo, da je fašizem porinil mnogo Slovencev v naročje levičarskih ideologij, na kar pozabljajo tisti, ki očitajo Slovencem, da se večinoma opredeljujejo za levičarske stranke. Pozabljajo tudi na zasluge marksistov, ki so znali dati Slovencem na Primorskem učinkovite organizacijske in politične rešitve. Mogoče bo trajna gospodarska kriza v deželah,
POPRAVEK
V noveli Stanka Vuka »S potovanja po Krasu«, objavljeni v božični številki Novega lista z dne 19. decembra 1985, se je zaradi naglice prikradlo nekaj neljubih napak. V tretji koloni na 8. strani desno zgoraj se mora stavek v 7. in 8. vrsti pravilno glasiti takole: »Spekli so v treče in v treče jo je zavrnil.« Razlaga manj znanih besed na 9. strani pa se mora glasiti tako: ožep = žepek, ožepec (lat. satureia montana), prijetno dišeča divja rastlina leviž = tudi luviža, rastlina, ki jo na Krasu gojijo pri domovih zaradi lepega vonja
Koncert ob zaključku leta, ki se je odvijal 30. decembra v goriškem avditoriju v nabito polni dvorani, je uspešno zaključil enoletno delovanje, ki ga je z intenzivnim navdušenjem razvilo društvo »Lipizer«, ko je med letom skušalo obogatiti in ovrednotiti glasbeno življenje našega mesta s svojimi pobudami, to je z »Nedeljskimi koncerti«, z »Večernimi koncerti«, »Izborom mladih deželnih koncertistov«, z orientativnimi glasbenimi tečaji in »Mednarodnim violinskim nagradnim natečajem M° Rodolfo Lipizer«.
Orkester Lipizer je odprl koncert s Handlo-vo »Pastoralo« skupno z orkestrom »Opera gio-cosa« dežele Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom Severina Zannerinija. Sledil je Koncert za violino in orkester, Mozartovo delo K216, kjer je
kjer so levičarji na oblasti, nadaljuje Aleš Lokar, prispevala k spoznanju, da ni blagostanja brez svobodnega trga in podjetništva. Človek, ki ni svoboden, ne razvija dovolj svoje podjetnosti in ne izkorišča v polni meri svojih ustvarjalnih sposobnosti. Tradicionalna desnica zna spretno izkoriščati vse to, naglasa Lokar, in sedanjo krizo jugoslovanskega gospodarstva in šibkost dinarja v svoji protislovenski politiki. Z levičarstvom je povezano še manihejsko prepričanje, da se človeštvo deli na napredne in reakcionarne ljud-di, mimo njihovih osebnih lastnosti in različne civilizacijske stopnje skupin in posameznikov.
Pred nekaj dnevi smo dobili v roke zadnjo lansko številko revije Znamenje, ki izhaja v Mariboru in jo ureja uredniški odbor, v katerem sta glavni urednik Rafko Vodeb, odgovorni urednik pa France Vodnik. Gre za revijo, ki jo izdajajo slovenski kristjani, zaradi česar najdemo v zadnji številki tudi tole misel: »Uredniški odbor želi prijateljem in bralcem Znamenja, da obhajajo božične praznike z mislijo na skrivnost človeka, ki je prišel, da svet počloveči v ljubezni, ki presega svet in človeštvo. Novo leto naj vsem to spoznanje okrepi«.
Tudi v tej številki sta s svojimi prispevki prisotna škof Vekoslav Grmič in Jože Rajhman. Slednji je velik poznavalec Primoža Trubarja, ki mu posveča sestavek z naslovom »Na pragu Trubarjevega leta« ter študijo z naslovom »Trubarjev antropocentrizem«. Raihman med drugim piše, da mineva letos 400 let od Trubarjeve smrti, zaradi česar je »obletnica tako pomembnega moža za usodo slovenstva nasploh obletnica, ki noče biti zgolj spomin, temveč hoče osmisliti nanovo slovensko pot v prihodnost«. Leto 1986 naj bi bilo zapisano, nadaljuje Raihman, v slovenski narodni in kulturni zavesti kot leto Primoža Trubarja. Avtor svoj sestavek takole zaključuje: »Na pragu Trubarjevega leta je vprašanje pred nami: sprejeti Trubarja kot očeta, preroka, brata pomeni biti hvaležen tistemu, ki je tvegal biti pregnan iz svoje domovine, da bi se vanjo vrnil po 400 letih z zavestjo, da je ohranil slovenski rod s svojo besedo, svojim nepodkupljivim značajem, svojo drugačnostjo. Pokazal nam je, da je pot v
violinist Kino Masayuki ganjeno in hkrati briljantno prikazal sveže delo avstrijskega skladatelja. Se zlasti sta ugajali naslednji dve skladbi, Beethovnovi »Romanci« v G duru in F duru, ki ju je glasbenik tako zavzeto izvedel, da je občinstvo zahtevalo ponovitev kar dvakrat. Masajski je obakrat odigral Paganinijevo skladbo: Capriccio št. 10 in Capriccio-arrivederci. Ob zaključku je orkester, še vedno pod taktirko Zannerinija, odigral Schubertovo 5. simfonijo, v kateri se mojstrsko prepletajo instrumentalni dialogi in fina amalgamacija.
Novoletno voščilo je občinstvu izrekla napovedovalka Chiara Bledig ob spremljavi »polke piz-zicato« izven programa.
L. Q.
Tudi take miselne usedline, zaključuje svoj sestavek Aleš Lokar, zavirajo Slovence pri njihovem razmerju do okolja, tako znotraj kot na zunaj, saj ne smeš svobodno navezovati stikov z ljudmi, marveč samo v skladu z navodili strank in organizacij, ki imajo naprednost v zakupu.
Revija objavlja več pesmi Edvarda Kocbeka, ki jih je naravnost mojstrsko prevedla Jolka Milič. Dalje objavlja dve daljši pesmi Milene Merlak ter nekaj pesmi Valerije Sisto Comar. Taras Kermauner je v reviji prisoten z dvema temeljitima sestavkoma. Prvi obravnava freske Toneta Kralja na Primorskem s posebnim ozirom na avbersko cerkev, drugi sestavek pa ima naslov: Tema despota v povojni slovenski dramatiki. Lev Detela je prisoten s polemičnim sestavkom z naslovom: »Vidmariana ali vprašljivost nekritične kritičnosti«. Na koncu revija objavlja nekaj recenzij publikacij Marije Pirjevec in Fulvia To-mizze.
prihodnost v različnosti svetovnega nazora, toda v edinosti z veliko preteklostjo, katere začetnik je bil on — Primož Trubar«.
V drugem sestavku Jože Rajhman opozarja, da se prva slovenska knjiga začenja z mislijo na človeka. »Ne začenja se, kot bi morda pričakovali, z mislijo na Boga Stvarnika, ki ustvarja, temveč se začenja pri ustvarjenem — človeku. Tako je Trubar že v prvi knjigi nakazal, kaj je njegova teologija«. Njegova teologija je pravzaprav — piše Rajhman — antropologija, le da izraz pravilno razumemo. Tudi s tem sestavkom je Jože Rajhman dokazal, da je odličen poznavalec Primoža Trubarja.
Vekoslav Grmič je napisal sestavek z naslovom »Pogled na človeka z bibličnega in marksističnega vidika«. V središču pozornosti je torej marksistično in krščansko gledanje na človeka. Grmič med drugim takole pravi: »Marksizem je imanentno humanistično gibanje, kolikor imamo v mislih njegove poglede na človeka in človeštvo, krščanstvo pa je hkrati naravnano na transcendenco, zato pomeni še nekaj več, naj mislimo na navdih, spodbudo ali cilj, eshatološki cilj. To je njuna razlika, ki pa hkrati nakazuje možnost dialoga. Hodimo lahko skupno pot in sodelujemo, čeprav to ne more izčrpati vse vsebine krščanstva. Pri tem pa ni treba omalovaževati razlik med marksističnimi in krščanskimi pogledi na svet, čeprav niso tako pomembne za praktično antropologijo, ki jo zagovarjata marksizem in krščanstvo, ki izhaja iz obeh nazorov. Te razlike seveda ne smejo tako stopati v ospredje, zaključuje Grmič, da bi onemogočale skupno delo za vse tisto, kar nam je v resnici skupno.
Jasno je, da se Vekoslav Grmič ustavlja le pri abstraktni konfrontaciji obeh gledanj na svet, pozabljajoč morda na dejstvo, da je sodelovanje med marksisti in kristjani v večini primerov o-težkočeno, da ne rečemo celo nemogoče iz preprostega razloga, ker prvi ne priznavajo oziroma težko priznavajo politični in miselni pluralizem in »pravila igre«, kot pravimo nepisanim predpisom, ki urejajo javno življenje v demokraciji.
V reviji dalje najdemo prispevke Jožeta Ramovša, Dušana Rutarja in Ivanke Tadina. Iz nemščine sta prevedena prispevka Hermana Hessa in znanega katoliškega disidentskega teologa Hansa Kiinga. Se dokaj zanimivi so Zapisi izpod peresa Vekoslava Grmiča in drugih sodelavcev. V poglavju Razmišljanja najdemo sestavek z naslovom »Je lahko biti kristjan?« ter dalje sestavka
dalje na 8. strani ■
Zadnji koncert v goriškem avditoriju
Iz zadnje številke revije Znamenje
G. Franc Malalan - zlatomašnik
Kdo ne pozna idilične kraške točke na Vej ni, od koder se Marijino svetišče razgleduje na morsko gladino in tržaško mesto, zvečer pa opozarja nase z močnimi žarometi? Precej manj idilično je seveda, ko se vanj zaganja burja ali razsaja vihar.
V to svetišče je bil pred 16 leti nameščen sedanji zlatomašnik g. Franc Malalan, doma z Opčin. Študije z dvojnim doktoratom je opravil v Rimu in bil tam posvečen v duhovnika 21. decembra 1935. V Frascatiju blizu Rima je na božično noč odpel svojo prvo slovesno »Glorio« Perosijeve maše »Hic est Corpus meum«, ki jo je izvajal zbor bogoslovcev. 35 let je kot duhovnik klaretinec deloval v Rimu, Frascatiju, Rieti in slednjič v Kataniji na Siciliji, kjer je dočakal svoj srebrni duhovniški jubilej.
Baletni večer
Na povabilo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je v soboto, 11. januarja in nedeljo, 12. januarja, nastopil Balet Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Predstavil je dve svoji uspešni postavitvi, in sicer Ples kadetov Johana Straussa in Zgodbo o vojaku Igorja Stravinskega.
Ples kadetov je lepljenka Straussovih najbolj znanih instrumentalnih del, ki jih je znani plesalec in koreograf David Lichine združil v harmonično celoto in na njih zasnoval baletno predstavo. Zgodba je kratka in preprosta. Učenke dekliške šole na Dunaju pričakujejo obisk kadetov iz bližnje vojaške akademije. Ravnateljica šole in dekleta se z veliko nestrpnostjo pripravljajo na plesno prireditev in program posameznih točk. Končno se ples le začne in veselo razpoloženje objame mladi svet.
Zgodba o vojaku pa pripoveduje o vojaku, ki si med dolgo potjo domov privošči nekoliko počitka, pobrska po svoji torbi, izvleče iz nje majhne gosli in si zaigra lepo melodijo. Vojak pa ima smolo, saj naleti na vraga, ki ga pregovori, da sklene z njim kupčijo: svoje male gosli zamenja za čarobno knjigo, ki mu bo sicer pripomogla do »neizmernega bogastva«, vendar mu ne bo prinesla sreče. Vojak se bo končno le znebil knjige, ponovno pridobil svoje gosli in z njihovo glasbo ozdravil princeso, ki mu bo postala žena. A družinska sreča bo kratka.
Režiser in koreograf Zgodbe o vojaku je Milko Sparemblek, koreografinja Plesa kadetov pa Božica Lisak.
LADJEDELNICA V TRŽIČU
Na ponedeljkovem (13. t.m.) zborovanju delavcev tržiške ladjedelnice, ki so vpisani v dopolnilno blagajno, so prisotni pozitivno ocenili načrt družbe Fincantieri za premostitev težav v obratu. Trenutno je od skupnih 3.500 zaposlenih 1.300 delavcev v dopolnilni blagajni. Po omenjenem načrtu naj bi se vsi vrnili na delovno mesto, in sicer postopno pred koncem septembra. Ladjedelnici so namreč naročili več pomembnih gradenj. Poleg sedanje ploščadi Mico-peri bodo zgradili še pomožno ploščad za isto družbo, petrolejsko ladjo za družbo Snam in mogoče še nekaj ladij.
Delavci bi zdaj radi z vodstvom podjetja dosegli še sporazum o organizaciji dela. Kritizirali pa so veliko število predčasnih upokojitev, zaradi katerih se nižata skupno število zaposlenih in delovna sposobnost obratov.
Od leta 1969 deluje na Vejni. Tukaj razdaja svoje duhovniške talente, vedno prijazen in skromen, na voljo za vsako duhovno potrebo v spovednici ali izven nje, z vsemi enako evangeljsko preprost. Toda mladeniško navdušen najsi oznanja božjo besedo ali obhaja evharistijo. Menda ni dela, ročnega ali katerega koli, da se ga ne bi g. Malalan lotil: od gojenja kraških cvetličnih gred preko skrbi za svetišče do oskrbe bolnega sobrata.
Gotovo mu je drhtelo srce, da je mogel na letošnjo sveto noč praznovati zlatomašni jubilej v »cerkvi svoje prve ljubezni, otroških sanj in najlepših spominov«, kot je sam dejal. Prevzet od božične skrivnosti je pokazal na jaslice in strnil svoja čustva v »eksplozijo božje ljubezni« ter dopolnil: »To je res dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga!« Kako tudi ne, saj je njegova župna cerkev sv. Jernej kar sijala v prazničnem razkošju luči in cvetja. Venec narodnih noš in skavti v kroju so obkrožili oltar, polna cerkev ljudi, zlasti pa številna obhajila, so v polni meri dokaz, kaj vernemu človeku pomenita Cerkev in duhovnik. Car ponavljajočega se praznovanja svetega Rojstva, trajno izzivajočega, vedno zbudi nekaj novega. Človek naravnan po božji besedi, ne more brez Cerkve in duhovnika, ki je božjo besedo dolžan oznanjati in utrjevati. Zato so boleče odjeknile besede zlatomašnika: »Gorje, če se bodo ponavljale samo srebrne in zlate maše! Kaj bo z našim Krasom, ker ni nikogar, ki bi za nami nadaljeval Kristusovo poslanstvo! Če bi božje Dete bilo tisočkrat rojeno, če se v tebi ne rodi, je vse izgubljeno«!
Službi Bogu in bratom pa se je pred 50 leti darovala še druga domačinka: šolska sestra Benjamina Sosič. Svoje prve obljube pokorščine, u-boštva in devištva je položila v materni hiši v Tomaju. Življenjsko bogoslužje ji je potekalo, po
volji predstojnikov v raznih krajih: Marijin dom v Trstu, Bela peč, Rab, goriško semenišče, Kairo in Aleksandrija. Župnijsko občestvo je zato tudi njo vključilo v to božično slavje.
Predsednik župnijskega pastoralnega sveta Milko Vremec je v svojem in v imenu vaščanov oba jubilanta pozdravil in jima čestital. Iz daljnega Melbourna v Avstraliji pa je Rinaldo Vremec prebral pozdrave in voščila, ki jih je zlato-mašniku poslala rojakinja Marcela Bole ter dodala še priložnostno poezijo. Z njo vred pa mu je od tam čestitala še cela vrsta izseljenih domačinov.
Na koru je pel domači zbor sv. Jerneja mašo Staneta Maliča, med svetonočno liturgijo pa so se prepletale tudi čudovite božične melodije.
V nagovoru se je zlatomašnik, mladostno živahen, hvaležno spomnil dobrih staršev, sorodnikov in openskih duhovnikov, ob katerih se je oblikovala njegova življenjska odločitev. V spomin na ta večer je svojim rojakom izročil na pot tri temeljna vodila, ki nas kot kristjane brezpogojno obvezujejo: JASLICE: eksplozija največje ljubezni, šola ponižnosti in edinosti; KRIŽ: Kdo bi se zanimal za tega judovskega otroka iz Betlehema, ko bi ne bil svojega nauka potrdil s svojim vstajenjem in poveličanjem? Ob njegovem porazu križa in zmage, se verujočemu razkrije smisel lastnega življenja in trpljenja. EVHARISTIJA: tedensko srečanje z brati, kjer se pri Gospodovem obedu obnavlja in krepi skupnost.
Pred zadnjim blagoslovom celebranta je g. Pohajač prebral pozdrave in voščila g. župnika Viljema Žerjala, ki je bil zaradi bolezni odsoten. Zenske v narodnih nošah pa so slavljencema poklonile darila in cvetje.
Tudi italijanska skupnost je v svojem središču jubilanta prijetno presenetila s slavnostnim slavolokom, cvetjem in raznimi darili.
Bog ga podpiraj še vrsto let v nezmanjšani gorečnosti.
F. V.
V Devinu je umrl Pepi Pecikar
Kdo ni poznal devinskega čevljarja? Pepi Pecikar, letnik 1906, je bil namreč mož, ki so ga zaradi njegovega poklica in velike človeške priljubljenosti poznali daleč naokoli.
Kljub bolehnosti in starosti je bil tudi zadnja leta še vedno vsak dan na svojem čevljarskem stolčku in si bolj za kratek čas privoščil nekaj podplatov ali pet, da smo Devinčani in vaščani iz bližnjih vasi imeli obutev v redu. Njegova delavnica pa je bila tudi kraj, primeren za priložnosten pogovor in pomenek in zato je bil Pepi Pecikar eden tistih ljudi, ki je zelo dobro poznal stvarnost naših vasi.
Bil pa je človek nemirnega duha, ki se je zanimal za svet, ki ga je obdajal, in je stalno sledil časopisnim in radijskim novicam, da je bil res informiran o vsem. Kljub letom je bil vedno prisoten na vseh kulturnih in glasbenih prireditvah, ki so jih naša društva prirejala v vasi ali bližnji okolici.
Vseskozi je bil premočrten in klen Slovenec, ki je vse svoje življenje izpričeval zvestobo svojemu narodu in slovenski besedi. Se posebej bi zato veljalo omeniti, da se je Pecikar skupaj z nekaterimi drugimi Devinčani vključil v aktivno protifašistično delovanje, ki je bilo povezano s tajno organizacijo Borba. Stike so imeli z Dragom Ruplom s Proseka, ki je skrbel za po-
vezovanje in usklajevanje dejavnosti na tem področju.
Rajni Jožef Pecikar je v tistih letih tudi prispeval članek o narodnem stanju za ilegalni list Primorski glas, ki so ga tiskali na Dunaju.
Tudi Pepija Pecikar j a je podobno kot ostale Devinčane in druge občane doživela med zadnjo vojno usoda deportiranca. V nedeljo, 27. februarja 1944, so nemški vojaki zbrali na devinskem trgu vse moške od 16. do 65. leta starosti. Peljali so jih najprej v Nabrežino na železniško postajo. Od tam pa je šel transport živinskih vagonov na Bavarsko. Po približno enotedenski taboriščni izkušnji v kraju Neumarkt-St. Veit so jih prepeljali v mestece Land-shut, kjer so jih na delovni urad prišli iskat nemški kmetje in industrijci. Pecikar se je tako znašel na kmetiji, kjer je moral o-pravljati najrazličnejša kmečka dela. Večkrat je pripovedoval o življenju v Nemčiji, od koder se je vrnil kmalu po končani vojni.
V Devinu smo torej v ponedeljek, 13. t.m., zgubili moža, ki je nam vsem pomenil trdno točko zvestobe svojemu narodu. Žalujočima bratoma Ivanu in Antonu ter ostalemu sorodstvu izrekamo zato naše najbolj občuteno sožalje.
M. T.
Iz naše preteklosti
STRAŽA GORIŠKIH SLOVENCEV.
Kratka doba — velike spremembe.
Naš list »Goriška Straža« je še mlad. Osmo leto teče, odkar je prva številka šla med goriške Slovence. V zgodovinski uri, ko se je za dolgo dobo odločala usoda narodov, je skupina slovenskih domoljubov poslala »Stražo« v naše vasi, da budi in spremlja zavedne Slovence v javnem življenju. Tihi in veliki delavec Ciril Metod Vuga je dvignil »Stražo«, je pogumno klical naše ljudi h delu, da na ruševinah vojne zopet obnovijo naše gospodarstvo in narodne krščanske organizacije. »Straža« se je naglo razširila. Vkorenila se je v slovenskih domovih. Postala je zvesta tovarišica slovenskih Gorjanov, Vipavcev, Bricev, Kraševcev. V najtežjih dneh je spremljala in vodila naše ljudstvo skozi resne gospodarske in politične boje. Skozi sedem let, sedem hudih let. Veliko se je v tej dobi spremenilo. Goriške dežele ni več, samostojnih občin ni več, slovenske ljudske šole ni —. Za božič smo prejeli darilo, dodatne ure slovenščine so odpravljene, naši otroci ne bodo čuli v šoli niti besede več v jeziku materinem.
Zvesta straža.
Težki časi, hudi časi za revno slovensko ljudstvo! V tej dobi je »Straža« bila vedno zvesta slovenski misli. Govorila je to, kar so čutili v globini srca slovenski možje in žene širom goriške krajine.
Ko je vojna odškodnina mučila velik del našega ljudstva, — je »Straža« dajala nasvete, je bodrila in učila naše ljudi. Država je uvedla novi davčni sistem — in »Straža« ga je tolmačila, delila navodila, skušala ublažiti nenadne ostrine novih davkov. Gospodar, ki je pazljivo bral te članke, se je mogel izogniti mnogim hudim škodam. In lani, ko je izšel zakon o prijavi rekvizicij, je »Straža« prva jasno in odločno svetovala gospodarjem, kako pot naj u-berejo. V vseh teh in drugih gospodarskih akcijah je naš list, — z mirno vestjo ugotavljamo to dejstvo — obvaroval bravce »Straže«, naše gospodarje, izdatkov, ki gredo v milijonsko vrednost.
»Straža« pa je tudi visoko dvignila zastavo slovenskega naroda. Tisto sveto in lepo zastavo, ki smo jo prejeli iz rok blagovestnikov, iz rok svetega Cirila in Metoda. Na tem praporu blesti znamenje križa, znamenje vere v edinega Gospodarja, kateremu služi naš narod, — znamenje u-panja, da bo zmagala pravica na naši zemlji; — znamenje velike in dejavne ljubezni, s katero naše ljudstvo objema svojo domačijo. Za to zastavo smo se borili, za te svete vzore je tudi »Straža« bridko trpela, bila sojena in obsojena. Toda nikdar te zastave ni zatajila, vedno jo je branila in čuvala — in tako hočemo delati tudi v bodoče, ker tako nam veli značaj slovenskih mož.
Prijateljem in somišljenikom.
Da je mogla »Straža« v tej težki dobi vršiti uspešno in veljavno svojo nalogo, — to je v prvi vrsti zasluga stoterih naših vrlih mož in fantov, ki so podpirali in širili
»Stražo«, ki tudi danes živahno in krepko delajo za naš list. Naj gre s tega mesta topla zahvala vsem somišljenikom, ki v »Stražo« dopisujejo, zanjo nabirajo naročnike, ki širijo duha in navodila »Straže« po naših vaseh. Brez njih pomoči bi se »Straža« ne mogla dvigniti na sedanjo višino, bi ne mogla tako resno in učinkovito služiti našemu ljudstvu.
Do vseh slovenskih mož in fantov, ki ljubijo naš narod, ki žele pomagati naši stvari do zmage — se obračamo: Pohitite od hiše do hiše in nabirajte naročnikov za »Stražo«. Hiša, ki ima naročeno »Stražo«, ne bo zapustila zastave naših očetov. Z združenimi močmi razširimo in utrdimo stražo goriških Slovencev — narodu v obrambo, delovnemu ljudstvu v pomoč!
Goriška straža, 6. januarja 1926
VZGLED KULTURNE SAMOUPRAVE
Našim bravcem bo že skoraj znano, da vživajo narodne manjšine na Estonskem popolno samoupravo. Mala Estonska je do-zdaj prva država na svetu, ki je izdelala poseben manjšinski zakon in se ga tudi točno drži. Zato tudi ne poznajo na Estonskem nikakih plemenskih bojev in tako zvanega »iredentizma«.
Lansko leto v februarju je sprejel e-stonski parlament zakon o kulturni samoupravi narodnih manjšin. Pod besedo »narodna manj a« razume zakon vsako skupino državljanov neestonske narodnosti, ko-jih število znaša vsaj 3000. Omenjeni zakon ne gre do vseh potankosti, marveč podaja le glavne smernice.
Zakon določa, da se ustanovi kulturni svet in kulturna uprava. Ti odbori imajo nalogo skrbeti za kulturno življenje narodne manjšine, kateri načeljujejo. Posebno skrb imajo za šolstvo. V svojem delovanju so ti odbori povsem samostojni. Notranji minister ima nad njimi le neke vrste nadzorstvo.
Te kulturne samoupravne edinice smejo izdajati za svoje ude predpise, ki imajo moč in veljavo državnih postav. Smejo celo razpisati poseben javen kulturni davek za kritje svojih potreb.
Pri omenjenih samoupravnih odborih se smejo ustanavljati tudi posebni odseki za pomoč članom narodne manjšine. Narodnost si določa vsak sam; to sme pa le enkrat storiti in se prijaviti kot pripadnik te ali one narodne skupine. Vsaki narodni manjšini je silno lahko ustanoviti svoj kulturni svet. Ni potreba nič drugega kot, da potom svojih organizacij predložijo vladi prošnjo. Volilno pravico v te svete ima vsak pripadnik dotične narodne manjšine, ki je izpolnil 20. leto. Volitve se vršijo po splošnem enakem in proporcionalnem načinu. To so temelji, na katerih je zgradila svobodoljubna Estonija zadovoljstvo in pravice svojih narodnih manjšin.
Nemci in Judje so si že ustanovili svoje kulturne svete: bodo si jih še Švedi in Rusi, ki žive na Estonskem. Kdaj bodo pa druge države, ki se širokoustijo s svojo svobodo-ljubnostjo in mirotvornostjo ter pravičnim postopanjem do svojih narodnih manjšin, sledile velikemu zgledu države ob Baltu?
Goriška straža, 9. januarja 1926
Koledar dramskega sporeda Radia Trst A za januar 1986
V torek, 21. januarja ob 18. uri: iz mednarodnega natečaja »Prix Italia«. Cecilie Loveid »ALI JESTE GALEB?«. Norveška avtorica Cecilie Loveid nam v tem pretresljivem delu, ki se dogaja v času nemške okupacije, pripoveduje o Kristini, ki sanja, da bi postala igralka. Kruh si služi kot gospodinjska pomočnica, ob delu pa hodi na lekcije k neki primadoni na j večjega bergenskega gledališča. Tako dobi majhno vlogo v nekem varietejskem gledališču, ki pa ga zaradi vojne kmalu zapro. Zdaj je Kristina podobna mlademu galebu, ki prvič poskuša poleteti — nedvomno zelo slasten in lahak plen za lakomne ujede, ki si žele svežega mesa ... Galebje meso, ki je sicer neužitno, je med vojno zelo teknilo. Prevod Darinka Hribar. Glasba Anastazija Purič. Režija Boris Kobal. Produkcija »Radio Trst A«. Stereo.
V torek, 28. januarja ob 18. uri: iz mednarodnih radioofnskih natečajev. Aleksander Obreno-vic »PTICA«. Zelo poetična igra mladega srbskega književnika. Pripoveduje nam o žalostnem koncu, o bridkem zatonu človeka — dveh starcev, ki pa se navkljub letom, ki jih imata, ne znata odpovedati utvaram in sanjam, ki so ju spremljala vse življenje. Nad njima poletava sinja ptica — vso njihovo hrepenenje po nezna-
nem in nedosegljivem ... Prevod Borut Trekman. V glavnih vlogah nastopata Zlata Rodošek in Jurij Souček. Režija Sergej Verč. Produkcija Radio Trst A. Ponovitev iz leta 1985. Stereo.
Vsak ponedeljek in petek ob IG. uri (do 7. februarja): IZ ZAKLADNICE PRIPOVEDNIŠTVA. Nov niz te popularne in umetniško kvalitetne literarne oddaje, ki črpa svoj navdih iz najlepših strani svetovne in domače literarne zakladnice. To pot se je urednica in realizatorka oddaje Nataša Sosič odločila za cikel kratke proze o smrti, ki ga je za deset nadaljevanj napisala slovenska pisateljica Ivanka Hergold. Njene najboljše novele na omenjeno temo bo prebirala Savina Remec. Glasbeni sodelavec Pavle Merku.
—o—
ZADNJA ŠTEVILKA REVIJE ZNAMENJE ■ nadaljevanje s 6. strani
z naslovom »Sinsveti« in »Vesoljna Cerkev«. Na koncu je še nekaj recenzij ter seznam vsega gradiva, ki ga je revija Znamenje objavila v letu 1985. Tudi iz te številke revije je opazna skrb za lep slovenski jezik, kar v mnogih današnjih slovenskih publikacijah ni nekaj vsakdanjega.