kto XTV - št. 273 (4118)
Cena 30
Primorski
Kako odpraviti nezaupanje in sum med ZDA in ZSSR
2nam ameriški novinar Walter Lippmann 15 riJ6 ^ pred kratkim Oh h?1 v. Sovjetski zvezi. S&v*w Priliki je imel razde in s Pr®dsednikom vla-P£Yirn tajnikom KP t>0	Hruščevom.
iavii - u v ZDA je ob-terim7^ tankov, med ka-^1 tudi članek o tem,
tHien«, i s,? po njegovem tORi i? lahko zboljšali od-v&mi et* zahodnimi drža-tn SZ. V tem zani-taiuv clanJcu Pravi Lipp-
,‘Ko
^ n» Sem v Moskvi govo-sam° s Hrušče vom, tadi?C ■ z drugimi u-Httri 1 osetami in glav-s* uredniki časopisov,
*r)rašanjem postavil t0'le
jft t>i bilo potrebno sto Hm rt boljšali je odnosov Qr ZDA in ZSSR? teroe ?a vprašanje, na ka-tu lahko odgovoriti.
Hi ,novna razlika med na-trin.ezi v dejstvu, da se *ka n ijata sz in Kitaj-v°dilno vlogo v A-
'ttiip V	To	tekmo-
i.-,Je za dosego tako ime-Uega «ieadership» in ,w ,^Vost, v katero sprav-v gT^utini položaj in vpliv to etu, sta globoki raz-Hjji^utnničenja, ki ga A-Z tka in Rusija gojita
nezaupanje,
.	-	druge,
v^sebojno
“težkoča tudi delne in
fa& do »*
hitj **!ne rešitve, ne sme Si« tgnorirano. Jaz sem jjo "istimi, ki iskreno že-da bi to tekmovanje lw .. prenehalo; toda ffi^can sem, da tudi to ,ne^aj več od vza-'id izjav 0 dobri volji. ?3bihn tzmed vzrokov zelo iu odnosov med nami je sumnja"(ki
le2na ua obeh straneh želi^® zavese), da se na fef strani pripravlja nagica se Pora.ia iz pre-Va a’ ^a ena druge ne tjtj mogli dolgo časa trka č ®0vjetska zveza vsto-ai v dobo — za pri-iiit J tu sedem ali deset v kateri namerava 'hit • ZDA ne toliko v ^rialni blaginji redne-Sed, -'enia- temveč v po-ptoja srednje industrijske hilcu ^°dn°sti po posamez-Iji ^ Komunistični vodite-Cc fi0 Prepričani, da se bo (oJh^egi tega množica sir Vii^nih narodov posta-Ua njihovo stran.
kjptm bi se, če ne bi .razumeti, da moč h4j:Unističnih držav ne iz-tlfu iz njihovega tajnega ia v anja, temveč iz doka-viM.SeSa tistega kar so Solil ti Uapravii; v 40 letih la ^eSa, kar je napravi-letjj^iajska v dveh pet-
nezaupanja SZ je OTePričanju. da ZDA in
viade nekomunističnih držav ne bodo nikoli dovolile, če ne bodo prisiljene, da Rusija in Kitajska dovršijo revolucijo, ki jo podpirajo v Aziji in v Afriki. V Moskvi, in brez dvoma tudi v Pekingu, nam ne verjamejo, ko izjavljamo, da so ponovna nemška in turška oborožitev ali pa organizacij a vrste zračnih oporišč, obrambni ukrepi, da se z njimi onemogoči nevarnost sovjetskega ali kitajskega napada.
Rusi in Kitajci so v resnici prepričani, da bo njihova stvar v Aziji in A-iriki zmagala brez vojne, temveč ravno nasprotno — s tem da se izognejo vojni, ki bi uničila njihove gospodarske realizacije. Egocentrični so — kot večina ljudi — in jih ni mogoče prepričati, da se mi bojimo njihovega napada, medtem ko so povsem prepričani, da je potrebno preprečiti vsako in kakršno koli vojno
Podobno — ko govorimo o obrambni oborožitvi — sumijo, da jih varamo, bolijo se, da je naša vojaška politika — politika obkroža n j a, da gre za pripravo napada in da ima ta napad preprečiti njihove manevre, da postanejo vodilna sila na svetu s pomočjo revolucije.
Imam korenite razloge, da se čutim gotovega in da sem prepričan, da gledajo na vojaško vprašanje tako kot sem povedal. Sicer pa gre za prerokovanje, ki ga je izrekel Lenin. Naša sedanja vojaška politika zajezitve, naše prednje pozicije, ki so blizu njihovih meja, pa pomenijo za komuniste dokončni dokaz, da je Lenin imel prav. Oni uojijo do nas globoko nezaupanje in prav zato so tako vztrajno nasprotni slehernemu pogajanju, lz katerega Di mi v primeru vcjne lahko izvlekli tudi najmanjšo taktično prednost — da o strateški niti ne govorimo.
Bojevite besede, ki jih ob raznih prilikah izustijo klepetavi poveljniki v Pentagonu, pa so prispevale k temu nasprotovanju Rusov sleherni, misli za sporazum z ZDA. K temu je prispevala razen tega še težnja Posterja Dullesa in v manjši meri predsednika Eisen-howerja, da pojmujeta spo-nad ne kot nasorotstvo med imperiji in velikimi državami, temveč kct nekako versko vojno, katere značilnost je absolutni antagonizem. To pa potrjuje prepričanje komunistov, da se mi pripravljamo na ideološko ali versko vojno in da bo ta vojna izbruhnila. če svoje moči ne bodo temu primerno utrdili.
Sum, ki se poraja vzporedno s tem v našem taboru pa izhaja, kot je znano, iz prepričanja, da Rusija m Kitajska večata svojo oborožitev, da bi jo uporabili kot politično sredstvo direktne pobude za gospostvo v Aziji in Afriki Gre za upravičen sum, o tem sem prepričan; in ta sum je končni razlog, ki r.as mora pravočasno opozoriti, da ne smemo izgubiti tekme v oboroževanju.
Toda ne gre za to, da bi vedeli, ali lahko vzdržimo breme tega tekmovanja. Sicer pa bi bilo tudi absurdno predpostavljati, da mi tega tekmovanja ne moremo vzdržati. Po drugi strani ne gre niti za to, da se postavi vprašanje, ali smo mi tehnični nepopravljivo manj sposobni.
Za nas je najhujše vprašanje oborožitve politično in psihološko vprašanje: kako naj obdržimo živo dobro razpoloženje Američanov in evropskih demokracij, da vzdržijo težo o borožitve, ne da bi Američani in demokracije ostali zaradi tega orožja tako obsedeni, da ne bi mogli več — zaradi pomanjkanja sredstev ali pa razumevanja ali pa volje — spreje-ti sovjetskega izziva v Aziji.
Sovjetska oligarhija lahko potrosi za orožje vse kar hoče. Nihče ne zahteva, naj polaga o tem lačun. Mi pa ne moremo doseči potrebnega kradita — ali vsaj tako mislijo naši voditelji — ne da bi prej opravili alarmistično kampanjo.
Vendar pa alarmistične kampanje oddaljujejo od nas pacifiste ir nevtralce, ki pa so na svetu v večini.
Iz Moskve sem se namreč vrnil prepričan, da je danes osnovno vprašanje Rusije in Kitajske ter Zahoda: kdo bo nadzoroval Azijo in Afriko. Če hočemo sprejeti to izzivanje in se boriti z namenom, da bomo dosegli kak uspeh, se moramo osvoboditi utvare, da se ruska in kitajska revolucija lahko zbriše ali pa Ja. prodiranje komunizma v bližnje države lahko preneha s tem, da dajemo o rožje krajevnim vojaškim poveljnikom in da postavljamo v teh državah svoja oporišča.
Mi moramo ponovno proučiti naš način mišljenja, popraviti moramo naše razumske navade. Priučiti se moramo na to, da stojimo na straži, toda pri tem ne smemo padati v skrajne grožnje ali pa v strah. Ne bo lahko za demokratičen svet — toda nujno je. Ko bodo voditelji ameriške demokracije te stvari do kra-
wm
ja razumeli, se bo dalo vse urediti.
Mi se moramo tudi naučiti, da si pridobimo nove prijatelje, ne da bi pri tem zahtevali od njih, da postanejo naši vojaški zavezniki. To lahko dosežemo s tem, da opogumimo naše prijatelje, da hodijo po poti nevtralnosti, kar tudi sicer odgovarja njihovemu instinktu. Politika vojaških sporazumov z na-menon, da se zajezi ali pa zavrne komunistična revolucija, ni samo obsojena na propad, temveč celo povzroča, da se ljudske množice postavijo ena proti drugi in prispeva na ta način k razširjenju komunizma.
Komunisti dosegajo uspehe in se utrjujejo v Aziji, ker se ravnajo po edini metodi, ki učinkovino služi okrepitvi moči in zboljša-
Vprašanje Berlina je nenadoma prišlo spet v ospredje, ko je predsednik sovjetske vlade Hru-ščev prejšnji teden izjavil, da je prišel čas, ko bi morale štiri zasedbene sile opustiti o-kupacijski in nadzorstveni režim v tem mestu. Hruščev je pripora nil, da je sovjetska vlada pripravljena prepustiti nadzorstvo nad svojim sektorjem Berlina vzhodnonemški vladi. Pozneje je s tem v zvezi napovedal tudi jasne predloge vsem bivšim zavezniškim državam. Podrobneje o tem pišemo na drugi strani v pregledu.
»Pozor, dragi prijatelj! Na tem stolu se ne sedi prav udobno!®
tt -fcrarT-5-K'O
S E AJ b H 0
i
®
ROSTOCK
LUBCCK
t;
*
STETTIN
HAMBURG
m
BREMEN
4V-‘k
FRAC .CONA
ANGL. CONA
Letališče Catnw
LetahSče Johannisthai
BERLIN
aO'QpObt3j3
CONA ZDA
*
mgTMUNt)
*
LEIPZIG
KOLN
DRESDEN]
uom
PLAUEN
*
FRANKFURT
NUffMBERG
SAARBRUCKEN
STUTTGART
FREIBURG
l®l
MUNCHEN
Iti
nju življenjske ravni zaostalim državam. Da bi premagali komunistično konkurenco, morajo nekomunistične države na prepričljiv način dokazati, da se Azija lahko osvobodi svojega stoletnega siromaštva tudi z drugačnimi in bolj človeškimi metoaami.
Dokaz nam lahko nudi Indija. Prepričan sem, da če bi mi Američani in naši zahodni zavezniki hoteli prispevati k razvoju Indije in zajamčiti pri tem uspeh, bi bil učinek ogromen. Morda bi to zadostovalo, da se tok obrne v drugo smer; to bi lahko odstranilo mit, da mora komunizem neizogibno zmagati, da predstavlja edino uspešno pot in da je Zahod nesposoben in len.
WALTER LIPPMANN
UIIIIIIIIIIUtllltlllllllllMIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIiillllllllllMlllllllllllllllllltlllllllllllllllllHIIIIIlllllltlllllllltlllllllllllllHIIIIIHIIIIIHIIinillllllllllluluUlllllllllllllllllllllMtllllllllllllilliMiliiiiiiiilHiiitullllllllllllllllltmilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlUinillllllllUllllllllltllllllllllllllllllllllllUUItUM
Ulbricht: Berlin spada pod našo suverenost ker je prestolnica vzhodnonemške republik^
Izjavil je tudi, da je njegova vlada pripravljena pogajati se z zahodnimi državami o prometu po vzhodnonemškem ozemlju - Adenauer pa govori o ukrepih proti izolaciji Berlina - O tajnih pogajanjih pred dvema letoma - Danes volitve v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 15. — Prvi tajnik vzhodnonemške enotne socialistične stranke Walter Ulbricht je sinoči na volilnem zborovanju v Leipzigu izjavil, da je njegova Vj&da pripravljena pogajati se z zahodnimi državami o vseh vprašanjih, ki se tičejo zavezniškega prometa z zahodnim Berlinom po vzhodnonemškem ozemlju. Izjavil je;
«če imajo ZDA, Velika Britanija in Francija v zahodnem Berlinu interese, ki se ne bojijo belega dneva, in ki jih hočejo predvsem ohraniti skupno s senatom zahodnega Berlina, imajo predstavniki treh zahodnih držav možnost razgovarjati se z našo vlado o vseh vprašanjih, tudi o tistih, ki se tičejo njihovega prometa po ozemlju nemške demokratične republike. Mi ne bomo malenkostni.®
«PrebivalEtVo /.ahodnega Berlina, je nadaljeval Ulbricht, bo imelo od predlogov Hruščeva same koristi in nobene škode. Berlin bo napravil velik korak naprej
Mesto ne živi od štiristran-skega nadzorstva, pač pa je prestolnica nemške demokratične republike in spada v tem pod našo suverenost.
Predlogi vzhodnonemške vlade in vzhodnonemške občine o razvoju gospodarskih odnosov med vzhodnim in zahodnim Berlinom dokazujejo, da je mogoče najti rešitev vseh vprašanj zahodnega Berlina t rednimi pogajanji, kolikor se poli-i tikanti NATO vzdržijo slehernega vmešavanja*. , j Predsednik vzhodnonemške republike Wilhelm Pieck pa je v zvezi z jutrišnjimi volitvami za novo ljudsko zbornico v Vzhodni Nemčiji objavil pismo preb’val-in bo postal mesto miru. 1 stvu, v katerem je med
drugim rečeno, da «bonn-ska vlada noče niti miru niti narodnega preporoda Nemčije, pač pa atomske bombe*.
Pieck pravi v -vojem pismu, da so smotri vzhodnonemške republike: »Pogajanja za mirovno pogodbo z Nemčijo za ustanovitev področja v Srednji Evropi, kjer ne bo atomskega orožia, za združitev Nemčije na podlagi konfederacije*.
Zahodnonemški kancler A-denauer je v govoru skupini založnikov tiska Krščansko demokratske stranke v zvezi z izjavami Hruščeva dejal, da te izjav; »ustvarjajo nevaren položaj* »Ce bi sovjetska zveza ali oblasti vzhodnega oodiočia obkolile Berlin, je dodal kancler, bi naš odgovor bil v sprejemu naspro*nih ukrepov*.
Glede note v zvezi z Nemčijo, ki jo bodo poslali v
Moskvo v ponedeljek, je K. Adenauer izjavil, da se ta nota m spremenila, kljub nedavnim izjavam Hruščeva. Pripomnil je, da vsebina note ne bo »boli ostra, kakor se je predvidevalo*, ker vlada ne misli začeti polemike v zvezi z Berlinom.
V zvezi z vzroki, ki so navdihnili predloge Hruščeva o Berlinu, je Adenauer izjavil, da je Hr rščev morda hotel obravnavati vprašanja zunanje politike v zvezi z bližnjim kongresom KP SZ, ki bo decembra, zato, da mu ni bilo treha govoriti o notranji politiki, kakor je n. pr. obložba proti Bulganinu.
Med drugim je Adenauer tudi izjavil, da svoj eas ni odobril ideje ministra Schaef-ferja, da obišče sovjetskega poslanika v Berlin.i Puškina skupno z nivšim generalom Muelleiem, «ker je bilo malo možnosti na
uspeh*. »Minister, je dodal Adenauer, mi je odgovoril, da mu vest svetuje naj gre v Berlin ter da gre na pot na lastno pobudo Vendar sem ga opozoril, da se ne bi mogel sklicevati na moje dovoljenje. Kliub vsem kritikam proti ministru, je pripomnil Adenauei, še vedno verjamem, da je Schaef-fer ravnal, kakoi mu je vest narekovala. Na vsak način verjamem več ministru Schaefferju kakor pa voditelju komunistične stranke sovjetskega področja Ul-bnchtu*.
Na koncu je Adenauer izjavil, da je po ojegovem mnenju razkritje o dogodku, ki je star že dve leti, propagandno dejanje, ki i-ma namen diskreditirati zvezno vlado pred njenimi zahodnimi zavezniki ;n nuditi argumente notranjim političnim nasprotnikom.
Vzhodnonemška agencija ADN poroča, da je Walter
Ulbricht izjavil, da Schfcet-fer ni edina osebnost iz Bonna, ki je stopila v stik s predstavniki Vzh«dne Nemčije v zvezi a združitvijo. Ulbricht je omenil je zvezni minister za nemške zadeve Ernst mer imel razgovore Šim ministrskim po sedmkom Nuschkejem umrl). Ulbricht pravi, kancler vedel za da pa ni dopustil, uspešno končala, je dodal Ulbricht, je Motil samo videti, kako bon reagirali. Ko je videl, gre	stvar naprej,	je zg
devo	naglo zavrl in	pogaja-
nja so se razbila*.
Iz	Washingtona javljajo,
da bo' predsednik Eisenhp-wer	v ponedeljek	sprejel
ameriškega poslan;ka v Bop-nu in se z njim razgovarjal o Berlinu.
-
PrlmoršTcT "(Tnevnllc
Aktualni
portreti
NIKOLAJ BULGAN1N Je zaključil svojo dolgoletno politično kariero. Hruščev ga Je označil za aantipartljski elementa, kar pomeni, da nima več nobenih možnosti — vsaj dokler bo Hrušč e v imel
kaj besede
MARISA ALLASIO
ee Je končno le poročila I nečakom bivšega ita i-Janskega kralja Viktorja Emanuela III., grofom Pier Francescom Calvi jem di Bergolo. Na za htevo grofove družine se je odrekla svoji filmski karieri, oziroma njen mož bo moral dati svoj pristanek na njene morebitne bodoče vloge
HARALD KRUPP
VON BOHLEN UND HALBACH
najmlajši od treh bratov Krnpp, potomcev nemške edinastije Jekla«, naj bi bil bodoči moz bivše perzijske cesarice
Sorave
NANAH K. KAISH slovita turška plesalka, ki je s svojim nastopom
v rimski restavraciji sRugantlnos dvignila toliko prahu.in povzročila, da imajo sedaj nekateri moški in ženski člani rimske tako imenovane sboljše družbe« opravka s sodiščem
RUDOLPH BING
direktor newyorške Opere Metropolitan je odpovedal pogodbo s slovito sopranistko Marijo Mc-neghini-Callas, ker se le ta ni hotela držati sprejetih obveznosti
2 —
16. novembra 1958
Sedem dni v svetu
Berlin
Govor, ki ga je imel pretekli torek Hruščev, je izzval na Zahodu veliko razburjenje. Hruščev je namreč med drugim izjavil, da je priiel čas, da se države, ki so sklenile potsdamski sporazum, odpovedo ostankom okupacijskega režima v Berlinu. Izjavil je tudi, da bo Sovjetska zveza prepustila vzhodnonemški vladi oblast nad vzhodnim sektorjem Berlina. Hruščev je tudi izjavil, da je politika, ki jo sedaj vodi Zahodna Nemčija, nevarna za mir. Ponovil je zatem, da je mirovna pogodba z Nemčijo zadeva, ki se tiče predvsem štirih velesil ob sodelovanju predstavnikov obeh Nemčij,
V Včashingtonu in Londonu so na te izjave reagirali \ tem da so poudarili, da je vojaška okupacija Berlina posledica popolne kapitulacije Nemčije. Zato se ne more nobena. velesila enostransko odreči odgovornosti in obveznosti, ki izhajajo iz okupacijskega sporazuma. Poudarili so tudi, da se ne mislijo odpovedati svojim pravicam v Berlinu in da jih bodo, vo potrebi, branili tudi z orožjem.
orožjem.	/> tem niso nič vedela posla* j »triji položaj na Srednjem
Tudi Adenautrjeva - vlada ništva ZDA, Anglije in Fran- * vzhodu, ki se je pravkar iz-
je sporočila, da nasprotuje sleherni spremembi državno-pravnega položaja Berlina, ki Ia sedaj upravljajo štiri ve-esile. V Bonnu pravijo tudi, da bi izvedba napovedi Hru-ščeva poslabšala Odnose med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter da bi zaostrila mednarodno napetost.
Naslednjega dne je tudi predsednik vzhodnonemške vlade Groteivohl izjavil, da vsebuje predlog Hrpščeva o Berlinu nove stvarne možnosti za ureditev nemškega vprašanja. Posebno je podprl predlog Hruščeva, naj štiri velesile temeljito proučijo vprašanje, kako bi čim-prej umaknili zasedbene čete iz Nemčije. Ta umik bi bil dobra priložnost za neposredno sporazumevanje med Nemci. Groteivohl je razdelil časnikarjem tudi prepis spomenice, ki jo je vzhodnonemška vlada poslala zahodnim vladam in drugim 60 vladam. V spomenici in v posebni beli knjigi obtožuje vzhodnonemška vlada bonn-sko vlado, da vodi napadalno politiko. Zahodne zasedbene države pa obtožuje prevratnega in vohunskega delovanja proti Vzhodni Nemčiji.
Na Zahodu menijo, da pomeni pobuda Hrutceva potezo, da bi dosegli priznanje vzhodnonemške vlade. S sporazumi o Berlinu je bila zahodnim državam zagotovljena zveza z zahodnim Berlinom po železniški, cestni m zračni poti. Ce bi Sovjetska zveza prepustila svoje nadzorstvene funkcije Vzhodni Nemčiji, bi se morale zahodne države razgovarjati in pogajati z vzhodnonemiKimi predstavniki za dovoljenje, da lahko vzdržujejo promet * svojimi sektorji Berlina, ki je —* kakor je znano — kakor otok sredi sovjetskega področja Nemčije. S tem bi vsaj dejansko priznali vzhodnonemško vlado.
Razburjenje se je še povečalo ko je bivši vzhodnonemški minister za obrambo general Mueller izjavil da se je leta 1955 in 1966 sestal z tahodnonemškim finančnim ministrom Schaefferjem v Berlinu ter pripravil njegov sestanek s sovjetskim poslanikom pri vzhodnonemški vladi Puškino m. Razgovarja-ta sta se o možnosti združitve Nemčije. Mueller pravi, da je bil Schaeffar tedaj naklonjen konfederaciji med o-oema Nemčijama, iv sicer v taki obliki kakor Beneluks. Schaeffer je na vse to odgovoril, da je o razgovoru obvestil samo Adenauerja. Za-hodnonemška opozicija se razburja, kako je mogoče, da se je predstavnik vlade raz-govarjal s tujim diplomatom, ne da bi o tem kaj vedeli o-stali člani vlade. V krogih zahodnih držav pa se raz-
■
• et '4' »V
 .
Svečanosti ob priliki 41. obletnice oktobrske revolucije sta se udeležila tudi Comulka in Cyrankiewicz (drugi in tretji od leve), ki sta bila tedaj na uradnem obisku v Moskvi
burjajo, kako je mogoče, da ] da, da bi s tem samo zao-
cije v Berlinu in da o tem niso celi dve leti nič zvedela (slaba obveščevalna služba!). Poudarjajo, da je Adenauer prekršil atlantsko solidarnost, ki narekuje medsebojno obveščanje in posvetovanje.
Medtem pa je Hruščev v svojem govoru v Kremlju izjavil da sovjetska vlada pripravlja dokument z jasnimi in dokončnimi predlogi o Bčflmu vsem bivšim zaveznikom, . ki iJ se borili proti nacistični Nemčiji in proti fašistični Italiji. Poudaril je, da želi Sovjetska zveza reševati spore in nesoglasja sporazumno s pogajanji tn da ne misli nikoli uporabljati sile razen v primeru, do b( morale braniti sebe in svoje zavezvdke.
Huseinova Komedija
Pretekli teden je jordanski kralj Husein, nedvomno sporazumno z Veliko Britanijo m ZDA, uprizoril komedijo, s katero je skušal doseči povratek angleških čet » Jordanijo, da bi zaščitile njegov majajoči se prestol Kakor je znano, je bil napovedovan njegov odhod v Evropo ene zdravljenje*. S tem v zvezi se je govorilo, da to pomeni njegov dokončni odhod in da se ne bo več vrnil ter da bo odstopil v prid svojega mladoletnega brata. Huse th je že imenoval regentski. svet. V ponedeljek pa j* odpotoval z letalom, ki ga je vodil njegov pilot, angleški letalski častntk. Letalo je letelo nad sirskim ozemljem tn je bilo baje namenjeno na Ciper. Toda prišlo je do incidenta, ki ga je bil Husein spretno sfabriciral. Kakor zatrjujejo oblasti Z AR, je letalo večkrat kršilo določbe o poletih nad sirskim ozemljem in poleg tega se ni odzvalo pozivu, naj pristane na letališču v Damasku, da mu izdajo redno dovoljenje za nadaljevanje poti. V Kairu zatrjujejo, da polet letala ni bu prej najavljen in prav tako niso javili, da je v letalu krah Husein. Ko je pilot dobit no-fiv, naj pristane v Damask u. se je obrnil, da se Vrne v A-man. Tedaj so tri Ipvska letala Z AR odletela in spremljala letalo do meje. Husein je takoj po povratku letala v Aman trdil, da so skušala lovska letala ZAR njegovo letalo sestreliti. Njegovi pristaši so uprizorili manifestacije «za srečen povratek kralja* in vlada je svojo verzi-jn dogodka sporočila predstavniku OZN v Aman u Spi-nelliju z zahtevo, naj se o tem opozori Varnostni svet. Jordanska vlada je skušala na vse načine, da bi o tem razpravljali v Varnostnem svetu. Toda prigovarjanje Spinellije in Hammarskjoel-
boljšal, je zaleglo tn zadeva je nekam utihnila. Kralj Husein je zatem sporočil, da za sedaj ne misli odpotovati «na pgčitnice». S svojo komedijo je hotel vsaj začasno utrditi svoj položaj doma. Uspela pa mu ni druga spletka, da bi spet poklical angleške čete v Jordanijo.
Dve konferenci v Ženevi
V ponedeljek se je v Ženevi začela tudi konferenca strokovnjakov, ki imajo nalogo proučiti motnosti pre-
prečitve nenadnih napadov. Tako zasedata v tem mest u sedaj dve konferenci. Na konferenci o prekinitvi jedrskih poskusov kakor tudi na novi konferenci pa še vedno razpravljajo o načrtih delovnega sporeda, ki so jih predložile vzhodne in zahodne aelegactje. Delo počasi napreduje in še vedno kaže, da vsaka stran vztraja na svojem stališču. Na konferenci o prekinitvi jedrskih poskusov sta sovjetska ter ameri-ško-angleška delegacija predložili vsaka svoj načrt delovnega sporeda ter vsaka svoj načrt sporazuma o ustavitvi .edrskih poskusov. Oba načrta odražata že znano stali-
(Nadaljevanje na 8. strani)
O novem županu in odboru
V sredo je tržaški občinski svet izvolil za župana dr. Maria Franzila in odbor, ki ga sestavljajo, republikanca proj. Cum-bat in Geppi in demokristjani: dr. Ado-vasio, prof. Faraguna, dr. Gasparo, Gri-delli, dr. Pecorari, dr. de Rinaldini, dr. Rocco, ing. Spazzini, dr. Venier in ing. Visintin ter trije namestniki:	demokrist-
jani Delconte, Fantasta in Puppi.
Volitve Župana so potekale sorazmerno dokaj gladko. Zapletlo pa se je pri volitvah odbornikov, ker so se pojavili številni demokristjanski «prosti strelci». To so demokristjanski svetovalci, ki spadajo v notranjo opozicionalno skupino prof. Romana in ki so v tako ostrem nasprotju s sedanjim 'vodstvom lastne stranke, da so se povezali z opozicijo in na nekaterih glasovanji^ oddali glasovnice za kandidate, ki jih vodstvo ni določilo.
Za sedaj je zmagala strankina disciplina in lahko sodimo, da sede župan in odborniki trdno «v sedlus, če se notranja na-sprostva v KD ne bodo še zaostrila. Res je sicer, da razpolaga odbor samo z 29 glasovi (KD 23, PRI 2, PSDI D, vendar pa se je že na prvih dveh zasedanjih občinskega sveta izkazalo, da novi odbor bolj ali manj odkrito podpirata svetovalca Tol-loy in Agneletto, ki mu bosta zagotovila v primeru potrebe absolutno večino 31 glasov.
Kdo je novi župan, dr. Mario Franzil?
Po podatkih demokiist jonskega propagandnega urada je novi župan doktor gospodarskih ved in je promoviral na tržaški univerzi, kasneje pa se je poglobil v študij statistike v Padovi. Bil je prostovoljni asistent za statistiko tržaške univerze in za finančne vede na univerzi v Paviji. Od leta 1935 je publicist in je sodeloval pri katoliškem listu «Ticino» v Paviji (po govoricah misinov pa se je že prej ukvarjal s fašistično publicistiko). Bil je upravnik dnevnika sUltimissime» in je nekaj časa odgovarjal za glasilo KD »La Prora*.
Sedaj je direktor oddelka centralnega statističnega inštituta in vodi statistični urad vladnega generalnega komisariata. Je član komisije za proučevanje in dokumentacijo Zveze jadranskih pristanišč in član odbora za upravo rotacijskega sklada kot predstavnik zakladnega ministrstva.
Se kot mladenič je sodeloval v raznih organizacijah Katoliške akcije in je sedaj član združenja katoliških mož župnije sve-
tega Antona. Vpisan je v ACLI in je v temu okviru ustanovil pokrajinski odbor nacionalne zveze potrošnikov.
V KD je vpisan šele od leta 1946 in je bil pokrajinski upravni tajnik, namestnik političnega tajnika in nacionalni svetnik za Trst. Sedaj je član pokrajinskega vodstva in vodi urad za vprašanja dela in gospodarstva.
V občinski svet je bil izvoljen leta 1349, 1952 in 1953 ter je bil odbornik za računovodstvo in za matične zadeve.
Je iz pre/nožne družine, ki se ukvarja s trgovino s sadjem in zelenjavo na debelo.	j ?
V programskem govoru se je župan dr. Franzil dotaknil nekaterih perečih tržaških gospodarskih, sovialnih in upravnih * vprašanj in navedel nekatere hvale vredne obljube in zagotovila. Vendar pa je opozicija istočasno upravičeno ugotopila, da se je izognil in bil preveč splošen glede najvažnejših vprašanj.
Tako je na primer novi župan obširno utemeljeval, da mora postati Trst glavno mesto bodoče deželne uprave Furlanija Julijska krajina, izognil pa se je vprašanju pokrajinske avtonomije, ki pa je bistvene važnosti. Furlanska pokrajina ima namreč tako veliko število prebivalcev, da bi njeni svetovalci v bodočem deželnem svetu z lahkoto preglasovali tržaške in goriške.
Glede proste cone je omenil le «carinske olajšave* ter bil načrtno meglen in je sledil stari demokristjanski politiki, saj so se predstavniki te stranke vedno izogibali jasnemu stališču do tega vprašanja.
V govoru ni navedel nekaterih občinskih podjetij, ki jih je prefekt urni komisar pro-tipostavno izročil privatnikom. Nejasen je bil glede zastopstva opozicije v občinskih ustanovah (na primer ACEGAT in ECA — občinska podporna ustanova), kjer bi bilo nadzorstvo opozicije še zlasti potrebno.
Nas Slovencev programski govor novega župana niti z besedico ne omenja. To bi bila njegova prvenstvena dolžnost, saj mora biti župan vseh prebivalcev ne glede na narodnost. Ta molk je zlovešč in vzbuja upravičeno bojazen, da bo v tem vprašanju hodil novi odbor po stopinjah starega, ki je bil do Slovencev ne samo do skrajnosti krivičen, temveč večkrat tudi sovražen. Tu. di v sedanjem občinskem svetu slovenski svetovalci ne smejo govoriti po slovensko.
B- S.
MEDCELINSKA RAKETA V KRATKEM MED STARO ŠARO
Človek	bo	upravl
ki bo mogla	lete
Ameriško «Dyna-Soar» bo poganjal motor na trdno gorivo
Samo dve veleslji moreta danes nadaljevat? tekmovanje v proizvodnji usmerje-vanih izstrelkov: Združene države Amerike .m Sovjetska zveza. Laboratorijsko proučevanj^ in eksperimentalni poskusi neke nov« vrste rakeje stanejo milijarde dolarjev in nobena dežela, razen Amerike ali Rusije, ne bi mogla dolgo vzdržati tako ogromnih stroškov, ne da bi upropastila svojo bilanco. Res je, da usmerjevalni izstrelek, če ga proizvajamo na tekočem traku, stane manj kot težki bombnik, toda naprava sama je praktično neškodljiva. Treba jo je oborožiti z atomsko konico in pripraviti vzletišča. 2e ta poslednja stanejo štirikrat ali petkrat več kot raketa. Cena »Thora« ali »Jupitra« srednjega dometa se giblje okrog milijarde in dve sto milijonov lir. Ce k temu dodamo še jedrsko konico, podzemeljska skladišča in vzletišča! pridemo zelo hitro na pravljično vsoto 8 do 10 milijard.
i
-e- - —djj
Gornji dve sliki nam kažeta strašne posledic« deževja ob ustju reke Pad, ki je narasla in poplavila obsežna področja
Pri tem je treba še računati z dejstvom, da usmerjevalni izstrelki «zastarijo» strašno hitro. Tudi »medcelinske« rakete, ki lahko letijo od Rusije do ameriške obale in obratno, se zdijo danes zastarele. Francoski »Le Figaro« zatrjuje, da v Sovjetski zvezi že izdelujejo «T 4 A«, ki mu pravijo »antipodni«, ker bo mogel » svojim 20.000-kilometrskim akcijskim radijem noseči antipode iz katerega kol’ kreja Sovjetske zveze. Zadnji stadij te rakete bo u-pravljal človek in bo zadel cilj, ko bo preletel razdaljo 5<XK> kilometrov v planiranem letu. Tudi Združene države so na isti poti. Sedaj proučujejo «Dyna-Soar», ki ga bo prav tako upravljal človek. Njegov akcijski radij znaša 20 do 30 tisoč kilometrov.
Od konca druge svetovne
vojne do danes je tehnika proizvodnje usmerjevanih izstrelkov napredovala z velikimi koraki. Tekmova-jije v serijski proizvodnji novega orožja, ki bi moralo nadomestiti letala, se je začelo z eksperimenti v Sovjetski zveži, Kjer so Izdelali «T. 1«, rusko verzijo nemškega »V 3». Ruski «T 1» je imel 500 kilometrov akcijskega radija v primeri s 360 km nemških »letečih bomb«. Takoj nato »o Američani izstrelil; prvi »Redstone«, ki ga je izdelal Wernher von Braun. Ostale, dežele so napravile le skromne poskuse, da bi se vključile v tekmovanje o-beh kolosov, ki sta se vrgla z vsemi silami na zago-spodovanje nad prostorom. Danes imajo ZDA presenetljivo vrsto raket za svojo obrambo: od onih srednjega dometa, kakor »Regulu««, «Tt>or», »Vanguard« in »Jupiter« (da pri tem imenujemo le tipe, ki so bolj znani tudi širši javnosti; z nekaterimi od teh so izstrelili tudi prve ameriške satelite), do medcelinskih raket, ki imajo 8000 km akcijskega radija, med katerimi je tudi poslednji prototip »Titan«, katerega bodo izstrelili v kratkem.
Sovjetska zveza je Izdelala v seriji «T 2», ki tehta 60 ton in ima 3000 km akcijskega radija. V kratkem bodo v satelitskih deželah zrasla številna vzletišča za «T 2», ki bodo držala pod svojim ognjem ameriška letalska oporišča v Evropi in v Severni Afriki. Toda najmočnejši usmerjevan' izstrelek, ki ga bodo v kratkem izročili sovjetski armadi. ie «T 3», *i so ga še preizkusili z uspenom v av-
gustu leta 1957. «T 3» tehta 90 ton, sestavljen je iz treh stadijev, leti s hitrostjo 32 tisoč km na uro m ima med 8 do 9 tisoč km akcijskega radija. Amerika mu bo lahko postavila proti svoj »Titan«, ki ima enake značilnosti.
Vse te usme-jevane izstrelke poganjajo motorji, ki uporabljajo tekoča goriva. S seboj morajo nositi precejšnjo količino goriva (alkohola ali kert/ena) in rezerve kisika ali solitrne kisline za izgorevanje V motorje dovajajo gorivo posebne črpalke, ki morejo delovati tudi na pritisk (z neaktivnimi plin1). Ta sistem dopušča, da je moč doseči močan začetni sunek, hkrati pa je tako moč uporabiti že znane in preizkušene industrijske proizvode; njegova slaba stran pa je v tem, da je z vojaškega stališča povezan z nemajhnimi nerodnostmi.
Kisik in solitrna kislina sta za kovine preveč jedka in ju je treba čdt« hraniti v polebnih posodah in ju spraviti v izstrelek tik pred izstrelitvijo. Razumljivo je, da bj v primeru vojne tudi najmanjše odlašanje kompromitiralo učinkovitost represalije. Po Irugi plati pa i je skrajnp težavno urediti dotok goriva v rezervoarje s črpaljtami na plinski pritisk: že najmanjše povečanje temperature bi u-tegnilo povzročiti eksplozi-
jo izstrelka. Neuspele poskuse izstrelitve v Cape Ca-naveralu je treba pripisati prav temu vzroku. Američani so prišli do tega spoznanja prepozno, ko so bili že na tem, da uresničijo obsežen program takih poskusov.
Sedaj so usmerili »voje proučevanje k iskanju primernega trdnega goriva. Zdi se, da so na sej poti že dosegli znaten napredek. Znanstveniki razpolagajo danes z raznimi vrstami plastičnega prahu, kakor so ba-listit ali plastolit, ki ga je moč stisniti v homogene ploščice in ki izgoreva ob relativno nizkem pritisku, s čimer se v znatni meri zmanjša nevarnost eksplozije. V Ameriki se mnogo govori o neki sestavini amonija, litija, borija, ki naj bi imelr večjo pogonsko moč od one, ki jo dajejo tekoča goriva. To sestavino naj bi prvič preizkusili preteklo poletje, ko so izstrelili rakete «Polaris», ki imajo dva stadija. S takimi raketami so oborožene podmornice in jih izstrelijo neposredno iz vode. Po zaslugi tega trdnega goriva, naj bi njihov akcijski radij dosegel 2500 kilometrov.
«Dyna-Soar», usmerjevani izstrelek bodočnosti, bo i-mel prav gotovo motor na trdno gorivo. Medtem ameriška vojska proučuje neko drugo medcelinsko raketo, «Minuteman», ki bo nasled-
nik »Atlasa« in »Titana«, m pri kateri bodo preizkusili neko novo pogonsko sredstvo. Celo ime tega novega goriva držijo v strogi tajnosti.
Bombe in polarni led
Znanstvenik dr. Harry Wexler, ravnatelj ameriškega urada za meteorološke raziskave v Washingtonu, je objavil članek, v katerem je med drugim rečeno, da bi nekaj dobro razporejenih vodikovih bomb stajalo led na Arktičnem oceanu. Na ta na-č*n bi odprli ladjam severno plovno pot, seveda pa ne bi odstranili nevarnosti nove ledene dobe. Ladje, ki bi plule iz newyorškega pristanišča na vzhod, bi imele skoraj 2500 milj krajšo pot.
Zanim've bi bile posledice. Ce bi na Arktiki ne bilo več ledene odeje, bi prinašali sedanji zahodni vetrovi mnogo več vlage, kot je dovajajo zdaj. Rezultat tega bi bil: ciklonski viharji, ki bi prinesli sneg na sosednja kopna področja. Na ta način li se razširili sedanji arktični ledeniki. In potem bi se zavrtel večni polarni vremenski krog:	področja
blizu Arktike bi bila izpostavljena ponovni ledeni dobi.
/
Škof Santin
in Slove
Danes bodo v cerkvjEV. Antona novega tudi no peli hvalo škofu®*" tinu ob priliki jubileja. Pred dne ^ zasledili v casop:«3
pismir £	našlo**
pez Janež XX1U. i
škofu Santinu w»
je škof Santin - sks*^
in ponižen kakor j
objaviti v tisku z
nom, da bi ves srvet
da ima vso zaslombo
pri novem P*P. ‘	l0.
Ob tej Pr£?. že enkrat vensko javnost se spomnimo na s	gan-
stališče, ki ga je «« sl0. tin vedno kazal cgf. venščine tud’ v ok kvenega življenja-	gv0<
bil še reški škof, J	,jg z
jim ukazom st. z	j ft.
dne 30. 3. 1935./‘»^prU no del Clero» st 1935) zahteval od » v. skih in hrvats^ii0 6V0> mikov, da PTiPraDJstirske ja poročila aa	^
konference v ^“^Ufcini italijanščini ali d ^ (samo ne v slovens avna hrvaščini, ki sta jezika škofije) V ku se je ta ukaz ^ 2J».jS
Conferenza P
Si propongono i «*,vefe
casi di morale da e„za nella prossima L , (gr-pastorale che a F>u ll
ra nel Vescovado m»r f iB giugno alle ore •	p0.
provincia entro ll J 5$»-
Le soluzioni devon re da tutti presen«’«	^
sta volta in iseritto, tf0no gioni di facilita di c jn ,a. devono essere scritte ja tino o in italiano oPP« tedesco.	sem0
1. Inter sacerdotes fit de horrendo ecc-Dalla Curia Vescovile Fiume 30 maržo	„
+ Antonio, ve*
Proti tej nacionalist’^ zahtevi škofa Santm«^.
zantevi SKoia 0»dU' se slovenski in hrva* upf. hovniki reškf. škof’J jg. li in na pastirski	je
renči v Knežaku,	pre-
vršila 24. junija jeli naslednje sklep • tias-Konferenca sklene ^ no, da se bodo pastir* ,ty, ference vršile kot d0 eBjfc 1 brez «obveznih» P 5i»-poročil, 2. v krajev«* venskem jeziku. h«ez«n'-K točki 1. Novih 0» sti se ne sme niti vs .eja; ti sprejeti brez PF**® i* poleg tega so duhov ^
itak preobremenjeni
gim delom in polni ?>to opravil, in ne m°re_aVo tr zgubljati časa s pr>Pr sanih poročil.	sb>**
K točki 2. Duhovščina«, tra ukaz Škofijskega p«. riata, s katerim *e -jijoJ*
stirskih konferencah
tuj jezik in ne s10ek0(i]s«d za hudo žalitev, ce a ,-giiin ordinariat meni, da s ja ukazi koristi Cerkvi ^ pomaga dušam, ki m ^asl nje skrbeti - se moV-prav gotovo niso
Tako v Angliji tovorijo na vlak avtomobil«, namenjene za izvoz. V letošnjem lelu je Anglija izvozila okrog milijon avtomobilov
naiPfi »
Ul«* 5»«'”’ *■— y,i rerk* nejši, da bi potisnih -^(tr
v slepo ulico in da |el)ii« li polena pod n0?et, go«' duhovnikom. Pastir* vf§itl ference bi se morale ^ v slovenskem JeziK«-diskusija ne P0S*?laH, pi
čista formalnost, in 0 stale žive in zanimiv ■
. V odgovor je
tln suspendira! <*	.	iv
za pet dni župnika ela> gorja. Rafaela ** p0d-ker je kot zapisnik pisal sklep omenjen
stlrske konference. M„rel Al Rev.do D. Raffaeie
C Mart'" Sagoria S- » yer.
Visto il contenuto a (0. bale del la conferenza
rale tenu.a il 2« *’u£ fir sc. a Fontana del C oDte-mato da V.S. Rev' ,1 di nuto indegno non s . 0o sacerdote, ma a«c £00 il semplice cristia«0’ pend« presente decreto si’	„^0"
V.S. Rev.da dalla cel
ne della S. Messa da p f 19 p. v. a venerdi	ji
compreso, ri5er.v:,nrovV*(,,* prendere ulterion P je menti se V.S. «e^d*0ie *•* sisterž dal deplore
teggiamento assunto.
Dalla Curia Vescovile Fiume, 14 agosto 1,3	0v»
+ Antonio, V«* ^
Proti udeležencem Jurije konference	sto-
tin ni imel pogui«a t£) popiti javno, *^rhrupa. ^ vzročilo preveč h^pslov^ mesto tega je v?.jl0vPllcf ske in hrvaške d . pa reške škofije skh icjef konferenco v Jek ^ jim je očital. da teSt»h| toliški, ampak Pr keT s*
tovski duhovniki- jjjohJ”
upirajo	svojemu	p <y
Na ta očitek muJe^ tr
nik Kraševec, ki J v0rib
daj v Hrušici oob »Vi, gospod šk°hestof' ite ikof	Ig
nacionalnih zadeV° ^ glede slovenskega j prepoveduje gor Vi , stor, prepoveduje	j
reški škofiji*, N ^0 ^ imel škof Santin	c
slednji	odgovor.	so
mando	e V°i ®	uk»z
da obbedire» sain0 tem in Vi morate hoant.i).
1RW1N
a
<
1
m
r
.Strojnih;
Ktnci
krojači, name-
rno	12 oddelka za odPre"
> y«i so se pravkar razšli ^»ocn^m* počitku. Samo še
tem	■ goreIa v P°seb~
trat izložbenem prostoru
El lemkau, Pogran in 'enbf°X’ ^ le izdelovalo ple-®e, modne pasove, stezni-
»blik1 mo’drč'ce vseh vrst in jJ!*’ ®|1o je tiho, kakor je tiho v tovarni, kjer *~°H pred dvanajstimi "utami nehali delati, kjer " odšla dekleta in so po-£asm luči.
sel ]’J^ozi*)enein prostoru sta te h	lemkau š® P°gran,
,1.. , b‘ drug drugega po-j , a‘a ®li pa govorila. Sl i-v * sta. kako so se odprla tj dvigala, potem pa hi-^'Poskakujoče korake, ki ** Približevali izložbenemu
domt0rU’ ^rata s0 se nena' - odpria in v sobo je “el Maur;ce Blaufox in ko^val; »Nikoli ne vem, k0 ,° je ura«. Ustavil se je, j( Ju je zagledal. Razširil rt*e, iskreno presenečen,
le o
I°si od brivca, z rdečim o-iisti—P°ln zdravja, s
le obstal, tako svež, ko-»■ -
||jfeptoi
»Lj®* gamašami, očala brez 6 ov pa so nežno nihala p ornem traku. »Lemkau!
tert*0’* se ie za^ud^- »Ali . delata dovolj naporno ves ®> sedaj pa prihajata tudi .Poči na delo!« Prisrčno se t stneial. »Prijatelja, ne mo-^ * zaslužiti podnevi in po-*• Včasih se mora človek ™svetiti tudi sam sebi«. Vsa-z eno roko PotreP' I Po rami. Visok je bil IJd čevljev in pet palcev,
iru' ie stal ob sv°j'ma Ptabnikoma, je bil Mauri-j* ®laufox visok človek, poln “rine m zaupanja v sa-#le8t sebe.
k»u“va tukaj zaradi zasluž-je rekel Pogran.
<«]• SVa natančna«, je na-v leval Lemkau, «čakava
> Maurice«.
. *Ah!« si je mej roke Blau-i,,*' »Verjetno sem preveč l Samo skregajta me!«
govoril zelo dobre volje, joasiij se denarci sami iz-znejo med prsti!«
govorimo o izdatkih«, le branil Pogran. tfBauf0X je prižgal cigaro.
Hi
rat bi hotel prebiti z va-
y' večer na račun podjetja. « r)a v Longchampsu, k**bena komedija z loteriji^ n^nt klub«, se je sme
(' «Toda vse na račun pod-ot da sta stranki, ne bilo prekrasno?«
i •
ijia- Kot da sta stranki. 1 “i to
«Da,
Pogran.
t^j1’ Prekrasno bi bilo«, je
jj.^vala vam za to«, je do-‘ L«mkau.
0re). prijatelja«, je vpra-“laufox in mahal s ci-^ ' »kaj želite?«
,01eit*au se je pogladil po t# glavi m si je razmršil malo las, ki so bili ijc 'takor nalepljeni. «Mau-je začel trdo. «Govo-t5 . bl rada o...« in zopet yl* prekinil, dat' ekai bi mi hotela pove-Jj *• ie nadaljeval vljudno Vaj11*0*’ «dobro, poslušam |«u!\ Povejta vse, draga pri-»tcy)a> kar vama leži na
aurice«. je vpadel Po-
glin
it ! veliko glasneje kakor ritj ?. Sam pričakoval, »govo-tl, 1 hotela o tistem dekle-il	ženski, iisti gospe
mr®nch Follies.« talt0aUtoxov obraz, ki je bil kta. SVež po brivcu, je naen-ciga Postal trd. Odložil je °- »Oprostita mi,» je reto^ ln se obrnil proti vra-»M *^oram na sestanek.«
aurice,» je zaklical Lem-vpln šel za njim št! v°Slm’ ne b°dita užalje-iiho smisel ima tako va-*p„V*denje?» j( vslušajte naju,« Pogran *ij,rrijel Blaufoxa za laket', hvit! U>te nama samo pet mi* ^ijat	sva	vendar vaša
“to 6^a’ *ablto vsaj poslu-Ej drbg drugega!« ko *°x se je us’avil z ro-koj a kljuki vrat. Nič ni re-
»Virt ® tudi iel ni’
^ah.ldeia sva menice,« je na-
E'h ‘n
% Pogran, ((izdane za-
l|l»'vD|s' ^idela »v8 vas z
ll, ^hesterfield Restauran-Si)t?Va’ da je telefonska V*, ki jo 'običajno za-^vih* ob deževnih popol-’i« v ’ številka hotela Low-dMa r'indvajseti ulici. Vi-6»to sv* vas, kako ’tam vstopu izstopate, skupaj z » Ulj. *rensen.»
ga tovariša,« je ogot^ re,ce* Blaufox, »to je
Sovpolicija! Dick Tracy in »Pj, a tovarišija » pt tem ni nič ..aperjene-'»b *i nam,« je rekel Lem-.tčo^^v nič.«
hssprotno,« Je dodal *No *^a' ce*° "asprotno.« V ’ d<>bro,» je rekel Blau-_ °d težo takih doka-\ in°ram priznati, da je »To .i13] potem?«
6koj krasna ženska,« je *kts hikau in vzdihnil, i* a08 šenska postava,« t *VSedoP°lnil Pogran.
*k»l svoje življenje,« je -i-emkau, »sem sanjal
Podpisane; Maurice
o podobni ženski.« izraz Blau- »Človek se ne sme sam za-
foxovega obraza se je spremenil. Komaj opazen izraz zadovoljstva in samoljubja mu je zaigral na ustnicah. «Res ni grda,« je rekel. «Ona je, vesta, v resnici igralka, toda ni navadna deklica iz regij. Samo nimajo vloge zanjo; ali veste, da je več kot šestdeset tisoč igralk brez dela?«
«Da, da!« sta potrdila Lem-kau in Pogran.
«Tudi ona mora živeti, ali ne?« je vprašal Blaufox. »French Follies so samo začasna zaposlitev.«
«Da,» sta potrdila družabnika. »Da, da!«
«Res je« — Blaufox je sedel in prekrižal s-oje lepo oblikovane noge — «resnica je v tem, da ji pomagam plačevati stanovanje. Kimam kaj zakrivati pred vama, ker končno smo družabniki že več kot šestnajst let. Zakaj bi drug pred drugim kaj skrivali?«
#Oh,» je zastokal Lemkau, »oh, življenje, kakršno mora voditi trgovec!«
»Jaz je ne podpiram iz sredstev podjetja,« je nadaljeval Blaufox. »Prosim vaju,
Ime Irwina Shawa, pripadnika mlajše generacije ameriških pisateljev, je postalo znano po vsem svetu z romanom (Mladi levi«, ki le preveden tudi v slovenščino. Po romanu je nastal tudi tilm. Shaw je leta 1952 v romanu «The Troubled Air« o-stro nastopil proti Mac Car-thyjevim metodam.
da to razumeta že takoj na začetku!«
V izložbenem prostoru je bilo tiho. Zadnji glasovi New Vorka so se vtihotapljali v zimske noči in skozi okna.
«Ne počenjam ničesar slabega,« je nadaljevrl Blaufox žalostno. «Enako in nespremenjeno ljubim svojo ženo. Toda ona je bolna, uboga Berta. Debela je, ir. bezgavke ji slabo delujejo. Pazim nanjo na vsakem koraku. U-mrl bi za Berto. Porabim zanjo celo bogastvo. Toda« — naglo je pobral cigaro, ki jo je pustil na mizi in jo vrgel v koš za odpadke — »dejstvo je, da je vsako lete po šest mesecev na potovanju zaradi svojega zdravja. Pozimi je v Arizoni zaradi jstme. Poleti zopet v New Hampsireu zaradi prehlada. Človek se kar naenkrat počuti samega. Ne more ves svoj čas porabiti samo s strankami.«
«Nič vas ne dolživa.« Lemkau se je približal in ga potrepljal po rami. «Verjemite mi!«
Blaufox je nagml glavo, da bi si prvič ta večer bliže ogledal svoja tovariša. »Čemu potem,« je vprašal, »začenjata ta predme1?«
Lemkau je pogledal Fo-grana, ta pa je potem spustil pogled na preprogo in nerodno stisnil noge.
»Govorita iskreno,« je rekel Blaufox. «Prišh smo že daleč, sedaj lahko gremo dalje.«
»Vi ste srečen človek,« je menil Lemkau.
Blaufox je zmignil z rameni.
»Srečni ste na ^voj način, Maurice,« je nadaljeval Lemkau. »So tudi še drugi, ki so sami.«
»Ubogi moj Lemkau,« je Blaufox pokimal z glavo.
preti v hotelsko sobo. Rekel sem vam to še trifisočkrat.*
»Maurice...« Lemkau se je prekinil in obupano pogledal Pograna.
«Maurice,» je povzel Pogran. »Sel bom do jedra tega predmeta. Vi imate dekle. To je prekrasno dekle. Midva jo obožujeva. Ne veste, kako bi naju razveselili, če bi od časa do časa mogli vsi sku-paj oditi v kak lokal. Samo družaben večer. Recimo — vsak drugi četrtek » Govoril je hitro, pri tem »ovil sapo, z rokami v žepih, z očmi u-perjenimi v tretji gumb Blaufoxovega telovnika. »Večerja v kakšnem prijetnem ribjem restoranu, trije prijatelji in nežna ženskica!«
«Ohoo,». se je začudil Blau-fox,
»Bilo bi prekrasno,« je nadaljeval Lemkau, «spoznati osebo, kakršne običajno ne poznamo. Dama iz gledališkega sveta, na primer, ki — oh. moj bog!« je zastokal in padel na stol ter se pri tem tresel.
Sedeli so tiho in gledali skozi okno.
»Cernu vse to?« je znova začel Lemkau po dolgem času. «Kako bi mogel kaj takega pričakovati jaz, tako majhen, grd človeček. Ona se ne bi hotela z menoj niti pokazati v družbi «
»Vi niste grd,« mu je toplo odvrnil Blaufox.
«Nikar ne lažite. Majhen sem, podoben zajcu. Kje je moj klobuk?« in popolnoma odsoten se je napotil proti stojalu za klobuke. »Bilo bi neumno že od samega začetka,« je nadaljeval Pogran. »Blaufox je visok, zabaven, ve, kako se je treba pogovarjati z ženskami. On se zabava ,pije koktaile. In jaz?« Zmignil je z rameni in si posadil klobuk na glavo.
«Ce bi jaz imel vaš talent,« je rekel Blaufox. »V vsej deželi ni takšnega slikarja vzorcev za pletenine, Kakršen je Adolf Lemkau. Umetnik!«
Lemkau se je žalostno nasmehnil. «Umetniki Umetnik gre sam domov, in je vedno sam! Pogran, ali oi hoteli z menoj?«
Pogran je snel klobuk s stojala.
»Počakajta trenutek,« ju je zadržal Blaufox. »Rekel vama bom nekaj. Sli bomo tja in se pogovorili z damo. Naj ona odloči, če bi hotela ali ne z vama na večerjo.«
»To je prekrasno « je rekel Pogran. »To je pravično, fair.s
Skupaj so šli in pri tem so pozabili zakleniti vrata poslovalnice.
«Kakor smo se zmenili,« je rekel Pogran, medtem ko so se vozili v dvigalu, »vse stroške na tri dele.«
»Podjetje,« je predložil Lemkau, »zakaj ne bi moglo tega plačati podjetje?«
Zedinili so se in so vzeli taksi, da bi jih odpeljal do Lowrie hotela.
Pogran in Lemkau sta čakala v preddvorju pritličja, kjer ju je Blaufox pustil, medtem ko se je povzpel v sobo Ann Gerenseti. Sedela sta sključena in sta se delala, kot. da sta popolnoma mir-'a, toda vsakokrat sta zardela, če ju je kateri od hotelskih nameščencev pogledal.
»Ne bo pristala,« je rekel Lemkau čez nekaj časa. »Čutim to v vseh kosteh. Ce naj povfem iskreno...« B!aufox je izstopil iz dvigala in se ponosno napotil k njima «2e-
Brigitte Bardot in Franco Interlenglri v filmu «De-klica greha» (En cas de nialheur), ki se sedaj vrti v Trstu
KNJIGA, KI JE ZBUDILA VELIKO ZANIMANJE - LEP SPREJEM IN NEVOLJO
ENZO BETTIZA
II iantasma di Trieste
Avtor pogumno analizira zamotane duševne zakone, po katerih ge ravna usoda Trsta; njegovo delo je vivisekcija tržaške duše • Roman Enza Bettize spada med najboljše evropsko pripovedništvo
Doktor Freud je nedvomno imel mnogo zaslug. Njegove psihoanalistične teorije so vrgle žarek svetlobe v marsikak temen kotiček naše duše Zlasti velike so bile te zasluge na medicinskem področju. Ne moremo pa trditi, da so Freudove teorije z enakim uspehom prodrle tudi v literarni svet, clasi ga skoraj ni bilo pisatelja med dvema svetovnima vojnama, ki bi si upal kaj napisati, ne da bi primerno upošteval psihoanalizo. Umetnost ne prenaša vnaprej sestavljenih psiholoških teorij. Umetnost je sad domišljije in nepričakovanega tolmačenja stvarnosti, saj je umetnost življenje in življenje nas vedno iznenadi s svojo iznajdljivostjo in ne moremo reči, da smo ga razumeli, če ga opazujemo iz enega samega, dasi matematično zanesljivega zornega kota.
V tem pogledu bi tudi Bettizov roman «11 fantasma
di Trieste« moral spadati rred tista drugorazredna literarna dela. ki životarijo v Freudovem obsedenem o-zračju in so zaradi tega u-metniško neveljavna. Vendar Bettizov roman ni drugorazredno literarno delo in to kljub temu, da je iz sleherne njegove vrstice slišati vabljivo psihoanalistično glasbo. Kaj je temu vzrok? Kako je mogoče, da je literarno delo, ki se v tolikšni meri opira na Freuda, umetniško veljavno?
Po našem je ta uganka rešljiva le, če osredotočimo svojo pažnjo na motiv, ki ga jc avtor izbral za svoje delo Ce pomislimo namreč, da gre za genezo tržaškega »iredentizma«, nam bo vsa stvar takoj jasna. Izmed vseh možnih motivov je Bettiza izbral prav tistega edinega, ki je brez Freudove znanosti nerazumljiv, saj je tržaški »iredentizem« res patološkega značaja in se mu lahko približamo le s psihoanali-
iiMiiiniiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinii,umu,!,m,iiiiiiiiiiiiiHtHHiiiiHi,,,,!),,,,mml„nluniimnitiiHu,nun,,um,itiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniimi
VELJKO ZANIMANJE IN NAPETO PRIČAKOVANJE ZA OPERETO
Franz Suppe:
Dirigent Oskar Kjuder, režiser Anton Koren in vsi ostali sodelavci se vneto trudijo, da bi sredi decembra razveselili občinstvo s premiero prijetne predstave
(Nadaljevanje ni 5. strani)
Oskarja Kjudra je težko dobiti. Pravzaprav ni težko dobiti ga, toda mož skoraj nikoli nima časa za daljši pomenek. Od jutra pa do poznega večera — pouk na glasbeni šoli in vaje, vaje, vaje. Toda prav v zvezi s temi številnimi vajami smo hoteli kaj več izvedeti. O tem se sedaj že povsod govori, namreč o opereti, o »Boccacciu«.
V zadnjih letih gotovo nobena naših prireditev ni imela toliko občinstva s svojimi številnimi ponovitvami kot opereta Radovana Gobca «Planinska roža«. Zato je razumljivo napeto pričakovanje med ljudmi, ki slišijo, da se pripravlja nekaj novega, kar bo pomenilo že ■ znaten, pravzaprav o-gromen skok naprej od sPlaninske rožen. To napeto pričakovanje je — upali bi se trditi — skoraj jamstvo za uspeh. Kakor je namreč to pričakovanje spodbuda za prireditelje in sodelavce, tako jim je tudi opomin, da se morajo zares pi ipraviti na tak način, aa bodo ne samo zadovoljili temveč tudi prekosili to željno pričakovanje občinstva.
Ko smo pred dnevi le imeli srečo, da smo lahko s Kjudrom nekaj trenutkov posedeli — sicer se mu je tudi mudilo na vdjo — nas je zanimalo, kako je prišlo do zamisli pripraviti našemu občinstvu opereto in to prav Suppejevega sBoccac-cia». Kjuder je pri tem posegel nekoliko nazaj ter povedal, kako je začel misliti a a možnost, da bi se naštudiralo kako gledališko glasbeno delo pred leti, ko je
SNG uprizorilo mladinsko delo «Janko in Metka«. Pri tej igrici so morali razni igralci kaj zapeti in Kjuder, ki je te pevske točke pripravil, je ugotovil, da je pravzaprav tu na razpolago že določen »material«, to se praffi ljudje, ki bi lahko nastopili tudi kot pevci. Te misli je povedal drugim — Modestu Sancinu, Lukešu, Kobalu, Raztresena — ter obenem začel iskati skaj primernega». Simoniti mu ■je za začetek nasvetoval vPlaninsko rožo«. Sestavil se je orkester našli so se pevci za zbor in odkriti so bili solisti. O uspehih operete pa naši ljudje sami dovolj vedo.
Po tem prvem uspehu se je sama vsiljevala pobuda za nadaljevanje. Toda kaj uprizoriti, da bo res viden korak naprej in da bo kljub temu še možna izvedba spričo vendarle zelo omejenih možnosti prirediteljev. Pogovori sem, pogovori tja — in končno so se odločili za Suppejevega «Boccacciu* zato, ker so ugotovili, da je zasedba taka, da jo bodo s pevci, kolikor jih je na razpolago zmogli. Pri tem pa nikakor ni treba misliti, da gre za delo, ki je lahko izvedljivo. Nasprotno, orkestrski part je zelo zahteven, pa tudi pevcem relaga delo nemaio težav.
Ker gre za odrski komad, ki zahteva za pripravo ljudi in sredstva, ki jih lahko ima na razpolago samo gledališče, se je sklenilo, da prevzame organizacijo prireditve Slovensko narodno gledališče, ki je opereto sprejelo v svoj repertoar. Režiser Jože Babič, je na-
šel tudi režiserja, ki lahko . kdo so pevci solisti. Imena jamči, da bo «dal iz rok» j so tu: Stane Starešinič bo dovršeno stvar. To je An- l pel »Boccaccia«, za katerega ton Koren, ki deluje sedaj je glasovno zelo primeren, v Beogradu in je prav tam Igralskih vrlin, ki mu bodo
pri tej vlogi zelo koristile, pa ni treba posebej podčrtavati. Ehira Piščanec, ki se je tržaškemu občinstvu razodela v «Planinski roži«, bo Fiammetta. Nova pojava, pravo presenečenje, bo Darja Pertotova v vlogi Beatri-ce. Petronella bo naša dobra znanka Justina Vugo-va, Fordova po bo pela vlogo Isabelle. Zanimivo je, da je Modest Sancin dobil vlogo, ki jo je že pred leti pel. In kdor je kdaj Modesta videl v operetah, ve, česa je bil sposoben in kako je bil pri občinstvu priljubljen. Potem so tu Silvij Kobal, Jožko Lukeš in Stane Raztresen. Kdo se jih ne z veseljem spominja iz «Planinske rože«! To pot se nam bo pa kot pevec predstavil tudi prof. Karel Boštjančič, o čigar pevskih sposobnostih sicer ie marsikaj vemo. Nastopila pa bosta še Mar-tinuzzi in Danilo Turk.
V zboru bodo nastopili v pretežni večini pevci društva «Slavko Škamperle», pa tudi nekaj drugih od drugod. Baletna točke pripravlja baletni mojster Vilcs. Mnogo dela ima tudi Ermi-nij Ambrože t kot korepetitor. Oskar Kjuder ni štedil z izrazi priznanja na račun vseh, ko je hvalil njihovo vnemo in požrtvovalnost. Kljub pogostim vajam se jih vsi zelo redno udeležujejo. In sodelujejo z navdušenjem.
rho
Oskar Kjuder
že postavil na oder «Boccac-cia»; pa tudi sam je že pel. Njegov prispevek pri pripravljanju operete je nepogrešljiv in se niti ne pričenja šele sedaj pri vajah, temveč sega že daleč nazaj, ko je bilo treba pripraviti še toliko stvari.
Ze nekoliko nestrpni smo bili, ker smo hoteli izvedeti,
tičnim vatlom.
Da pravilno ocenimo Betti-zovo delo, bi bilo sicer treba še dognati, ali je avtor zavedoma izbral tako temo za svoje pripovedne zmožnosti, ali pa je bilo srečanje med to temo in avtorjevim umetniškim svetom le sllfčajno. Toda o tem bomo lahko izrekli kako sodbo samo ob prihodnjem Betti-zovem delu. Za sedaj nam ne preostane drugega kot da občudujemo to nenavadno ubranost med slogom in snovjo.
ZaDlet Bettizovega romana ni kdo ve kaj zanimiv. Gre za neko vrsto »Bildungs-romana«, v katerem nas avtor seznani z vzgojo meščanskega mladeniča Daniela So-lospina in s hamletsko usodo, ki mu jo ta vzgoja izoblikuje, Toda za roman, kakršen j.: Bettizov, zaplet rima velikega pomena in ga niti ne pogrešamo. Važno je ozadje, ki ga sestavljajo slovenski zdravnik Janovich, idealist in poštenjak, Stefano Narden, Slovenec po rodu in celo po vzgoji, a iredentist »po j oklicu«, Cossovel, izdajalec brez lastnega prepričanja, Žid Pfeffer, bivši avantgardistični slikar, anarhist in oiganizator političnih atentatov, bosanska dojilja, Danielov oče Gianni Solospin, veseljak in razsip-než iz strahu pred smrtjo, Danielov stric Ugo, domotožen ’n sterilen narodnjak, vlačuga Rosa ki se ji zdi podčastno, da bi občevala s Slovenci in Furlani, in konč-i.o odvetnik Vidussovich, slepar in iredentist, ki se hudo razkači, kadar mu kdo očita #tartarsko» končnico «ch». Gre za galerijo najrazličnejših značajev, ki jih z ene strani veže vprašanje rasne in kulturne pripadnosti, z druge strani — in še močneje — hrepenenje po meščanskem udobju.
Povečini to niso normalni ljudje ali tudi če so normalni, jih avtor ne opazuje v njihovih normalnih poslih. V Bettizovem, to je tržaškem ozračju, abnormalnost pa še ne pomeni nestvarnost. Imamo celo jasen vtis — in v tem je hkrr.ti vsa heposrednost Bettizove umetnosti — da se prav v tej abnormalnosti snuje in •se je vedno snovala usoda Trsta, iz česar bi logočno sledilo — kar je tudi zgodovinsko resnično — da je v »normalnih« razmerah naše mesto obsojeno na propad. Da si ustvarimo točno siiko Trsta, ne potrebujemo torej nikakršnih drugih potez na platnu ki nam ga je pripravil Bettiza, dasi včasih pogrešamo nekoliko več in točnejše folklore. Toda Bettizov namen ni bil v tem, da nam opiše tržaško h lkloro. Njegova glavna skrb je rajši v tem, da pogumno analizira zamotane duševne zaki ne, po katerih se ravna usoda Trsta, in ni njegova krivda, če mora u-porabljati izredna merila za ocenjevanje tako izrednih pojavov. Bolj kot zgodovinski romar, je zato Betti-zovo delo vivisekcija tržaške duše, ki ni niti -talijanska niti slovenska a je italijanska .ker je v njej slovenski reagent, in je slovenska, ker žanje v njej italijanski reagent. Ce bi Bettizovo tezo hoteli še boli poenostavit, bi rekli, da ni problem tržaškega »iredentizma« nič drugega kot kompleks nekultur-
nega, a bogatega trgovca, ki st- kot Lodovicov oče v Man-zonijevih »Zaročencih« sramuje svojega izvora in si prizadeva, da bi s svežo kulturno navlako zabrisal pred svetom spomin na smrdeča skladišča. Zato -r pravi nekako Bettiza — si ne moremo misliti tržaškega »iredentizma« brez slovenske komponente, saj se tržaški Slovenci — vsi bivši kmetje — niso zavedali svoje narodne kulture (in avstrijska politika je v tem imela veliko vlogo) in je popolnoma razumljivo, da so zanikali svojo narodnost, ko . so se povzpeli med premožne trgovce. V dokaz, da je to res, nam Bettiza prikaže v svojem romanu tudi nekega bogatega meščana pristnega italijanskega izvora, ki nikakor ne more razumeti iredentističnih patoloških pretiravanj.
Tržaška duša, kakršno nam opiše Bettiza, ni seveda simpatična, kot ni simpatična nobena bolezen. Se manj simpatična bo Tržačanom, saj nam nobena stvar ni tako zoprna kot resnica. Vendar ne moremo zavreči nekega dejstva zgolj zavoljo tega, ker nas žali. Zato ne preostane drugega kot sprejeti Bettizovo resnico, ki jo je umetnost oplodila s svojim žlahtnim pečatom. K temu lahko dodamo samo to, da je bistvo tržaškega »iredentizma« nujno moral odkriti prav nekdo, ki ni Tržačan — Bettiza je namreč Dalmatinec iz Splita —, saj je znano, da človek najmanj pozna samega sebe in okolje, v katerem živi.
Govorili smo doslej skoraj izključno o snovi in smo to namenoma storili, ker je prav snov tista, ki nas v Bettizovem romanu kot Tržačane najbolj priteguje. Toda zanimivost Bettizovega romana ni samo v snovi. Bettiza piše in pripoveduje v slogu, ki ga nismo .bili več vajeni Piše namreiFIn * pripoveduje kot pisatelj, ki ima kaj povedati in ki ŽSto * seže globoko v človeško dušo. Ta za italijansko pripovedništvo redek prijem vključuje Bettizovo delo v ♦isti najboljši tok evropskega pripovedništva, ki izvira v Rusiji devetnajstega stoletja in ima svojo mnogo-rokavsko delto v Franciji in Angliji Imamo tu namreč v mislih tisto posebno, vzvišeno vrsto pripovedništva, ki je napeto ne zaradi banalnih dogodkov, ampak zaradi konflikta med idejami, ki so kvas življenja in kulture. Dejstvo, da jr. Bettiza postavil svojo zgodbo v dobo pred pr^o svetovno vojno, ne zmanjšuje njene vrednosti, kajti dovolj prozorni in razumljivi so v njej namigi na sedanje stanje in na njegovo idejno vsebino.
Nekaj pridržkov imamo glede psihoanalitične metode, ki jo Bettiza uporablja pri psihološki gradnji svojih likov.- Vendar, kot smo že rekli, bi se v tem primeru vsaka druga metoda izkazala za neprimerno. Ce bo Bettiza tudi v rrihodnosti znal tako mojstrsko vskladiti zahteve sno-\i z zahtevami sloga, bo italijansko pripovedništvo končno našlo v njem tisto nuj-. no povezavo v veliko evropsko tradicijo, k: jo od romantike dalje zaman išče.
—r
iitiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiimiHiimitmiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuununiiimuninHHiiimininii^i
Koprska založba ftLipa"; Vse za domačo književnost
v
Katja Spur: Dva studenca ■ lika Vašte: Roman o Prešernu (II. izdaja)
Človek, ki piše o novih knjižnih izdajah, nehotč primerja programe založniških hiš in taka primerjav« je včasih lahko izredno zanimiva, pa tudi koristna, kajti prav o*> tfckih primerjavah se mimogrede lahko izlušči programsko-izdajateljsko o-kostje te ali one hiše. Sprva, pred desetletjem »n še dalj nazaj, so začela slovenska založništva usmerjati svojo dejavnost v načelo «či*n prej čim več«, zatorej tedaj še nismo mogli govoriti o slogovni tehtnosti in načelih. Zato pa danes, ko se oziramo nazaj, že lahko opažamo vidnejše razlike v splošnih založniških programih. In to je lahko le dobro, dobro zategadelj, ker bodo knjižne police prav zaradi te slogovne raznoterosti postale kvalitetnejše in bogatejše.
In ko v pričujočem sestavku govorimo o dejavni usmerjenosti koprske založbe »Lipa«, Ki je zadnja leta (včasih tudi na račun ka-
kovosti) storila mnogim mlajšim slovenskim beletristom neprecenljive usluge, ko je sprejela v svoj program številna dela, ki bi jih sicer nemara katera druga hiša celo odklonila, nam je jasno, da je »Lipa« to delala vedč in da je pri izdaji teh del imela pred očmi razvojne perspektive tega ali onega • mladega literata, kije prejel svoj krst prav po zaslugi »Lipe«. To se pravi, da je koprska založba »Lipa« menda edina tovrstna ustanova, ki ji je precej tudi do tako imenovanega «vzgojnega momenta« in da je ta dobrodušni mecenizem lahko le rezultat dolgotrajnega razmišljanja in perspektivnega dela. Njene zbirke so raznolike in bogate, ne pa tudi tja v en dan razbite in pretirano bestsel-lerske. Razlika, na katero sem že v uvodu opozarjal, pa izkazuje imenitno bilanco: predvsem prednost do-mač.m piscem, mlada poezir
ja sredi iskanja in sodobna beletristika. Vse drugo je usklajeno v nekak splošen program slovenskega založništva. «Lipa» pa ima pred ostalimi hišami še eno prednost, to pa je razmeroma široko čitateljsko zaledje, ki je navezano na dobro knjigo in ki — ,pač po svoje — tud: vpliva na stilno enovitost koprskega izdajateljskega centra.
Pred dnevi smo brali v nekaterih slovenskih časopisih, pa tudi poslušali v literarni oddaji RTV Ljubljana, knjižne ocene za drobno, na videz bolj dekorativno knjižico Katje Spurove, ki ima — prav tako le dozdevno! — narcisovski naslov »Doa Studencam. Omenjena poročila so v,ila vsa in brez izjeme neverjetno prizadevna v iskanju vsebinskih. formalnih in stilnih revšečnosti, vsa v en mah so ka-ala s prstom na »neurejen, sentimentalni simbolizem«, malce cinično nami-
govala na »poez.jo v prozi« in nrizanesljivo odklanjala vrednost «take literature«. Zdi pa se, da so avtorji vseh teh poročil premalo ali pa sploh niso upoštevali ene (kritične) slutnje, namreč — da je ta drobna knjižica lahko tudi bogata, ženska, lirična samourpoved, snova-na dolga leta in ostvarjena V drobni knjižici, ki šteje borih 75 strani. Mnog. se čudijo »kitajskem arhaizmom«. saj je celotna knjiga postavljena v stilni okvir Daljnega vzhoda, tudi imena, parabole in kompozicija stavka! In — zakaj bi se bilo temu čuditi? Knjigo je napisala	senzibilna žen-
ska roka, roka, ki je izpovedovala svoja najintimnejša čustva in povsem jasno je, da si je v ta namen izbrala najbolj adekvaten stilni okvir. In ko Katja Spurova v	uvodu pravi:
«Ziamenja.	naslikana na
straneh te knjige, posvečam Tebi, da bi v njih kakor v
ogledalu videla pravi obraz tistega, ob katerem si bila nekaj trenutkov srečna...«, je menda lahko tudi še tako preprostemu bralcu jasno, da so te besede izraz tenkega čustvovanja in da so lahko bolj resnične od izgovorjenih besed.
Knjižica »Dva studenca«
je izšla v lični žepni izdaji, opremo in slogovno ubrane ilustracije pa je prispeval Jože CSuha. Knjigo seveda toplo priporočamo.
V ponatisu pa je isti čas izšla tud. knjiga slovenske pisateljice Uke Vaštetove «Roman o Prešernu«. 2e dejstvo, da je prva izdaja pošla, spnčuje njeno priljubljenost med bralci, hkrati pa budi zanimanje za rominzi-rano biografijo velikana slo-včnske poezije — Franceta Prešerna. In spet lahko na tem mestu govorimo o pomembni vlogi koprske založbe «L’pa», ki je v zadnjih dveh letih ponatisnila
kar dva romana o Prešernu, in s.cer leia 1956 Antona Slodnjaka «Neiztrohnje-no srce«, zdaj pa še like Vaštetove »Koman o Prešpr-nu». Obe navedeni knjigi se vsebinsko dopolnjujeta, dasi načenjata enak motiv, vendar v različnih okvirih in z razl.čnim: slogovnimi prijemi. Medtem ko Slodnjak posega v karakterno in u-metniške osebnost Franceta Prešerna (kar je seveda spričo še vedno pomanjkljivih zgodovinskih dokumentov o njegovi osebnosti dovolj pogumno in vse prej kot lahko!), je Uka Vaštetova razgrnila pred bralca široko in pisano panoramo družbenopolitičnih in literarno-histo-ričnih trenj »Ilirije oživljene«. V ta zanimiv in pisan mozaik je vtisnila podobo Franceta Prešerna od njegovih otrošico-deških let pa vse do smrti, zraven pa u-glasila like številnih slovenskih umnikov, ki so bili bolj ali manj tesno poveza-
ni z življenjem in delom tega velikana slovenskega Parnasa. Podobe barona 2i-ge Zoisa, ki ga je Prešeren po naključju spoznal v zgodnjih deških letih, pa Valentina Vodnika, Copa, Andreja Smoleta, Primicove Julije, Kastelica, Kopitarja in' še drugih se ubrano prepletajo s Prešernovim likom in ga imenitno dopolnjujejo. France Prešeren je v romanu Uke Vaštetove prikazen, napisan in — lahko bi rekli — »zapet« na poseben način :realistično, toda brez strogih epskm pretenzij, polno in neizumetniče-no, tako da se zdi njegova podoba presenetljivo verna in v nekem smislu tudi čudovit odraz njegove poezije. Seveda roman ni »biografija« v strogem pomenu besede, vendar oa prav zaradi tega ve, kaj hoče: na način, ki je dosegljiv tudi preprostemu bralcu, brez globljega znanja o pesnikovem lrkti, povedat: njegovo
življenjsko zgodbo, plastično zasnovati literarno sceno, na kater, se je ta zgodba od-vijaia m nakazati družbenopolitično ozadje Prešernega časa. Pripovedovanje Uke Vaštetove je dovolj napeto, log čno in enostavno, in seveda tudi v nekakšni tradicionalni romantični intonaciji.
Posebej pa je treba opozoriti na to, da je pisateljica svoj roman temeljito predelala .n na nekaterih mestih celo. dopolnila, tako da v nekem smislu predstavlja novo knjigo. In že tako kaže poseči po njej. Koprska založba «Lipa» je s ponatisom spet dokazala smisel in razumevanje za tisto vrsto beletrije, ki sproti izginja s knjižnih polic in kii dopolnjuje vzgojno poslanstvo med številnimi slovenskimi brale.'. Knjigo je lepo opremil Milan Arnež in jo toplo priporočamo.
M. L.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000000000000000000000000(0000000000000000000000
Vesele laberfenie
Teč nas je bik) takih, ki is enega ali drugega
razloga nismo mogli na redno rodovo taborjenje v Martuljek. Bili smo to starejši fantje, ki zaradi vojaške obveznosti nismo dobili potnega lista, ali pa nam delo ni dopuščalo, da bi si privoščili daljše taborjenje.
»Vojaki gor, vojaki dol,» smo si rekli «nekaj noči pa bomo le prebili pod platneno streho. Taborniki, da bi celo poletje prespali v mehki postelji in se dušili v zatohlih in prašnih mestnih ulicah''’ Nak!»
Zahotelo se nam je čistega zraka, tihih in osvežujočih noči, petja ob prasketanju tabornega ognja, zahotelo se nam je tekanja po rosni travi, sprehodov po dišečih gozdovih, napornih, a zdravih pohodov med, cvetočim grmovjem rododendrona ter širokih razgledov z gorskih vrhov.
Zbrali smo se in se dogovorili: »Taborili bomo pri Belopeških jezerih deset dni in odpotovali bomo 11. avg. z vlakom. Halo bratje, vsi na delo!»
Začeli smo s pripravami. Zbirati smo pričeli vse potrebno: šotore, količke, lonce, menažke, gumijaste blazine, pač vse, kar je treba. Nosili smo na kup in vsak je trdil svoje: Gospodar, da za tako kratko taborjenje ni treba toliko stvari, mi pa, da brez tega lonca ne moremo oditi, da brez tiste-le karbidovke taborjenje sploh ne more uspeti, da raje 06tanemo doma, kot da bi odšli brez obeh zajemalk, brez predpasnikov in dveh škatel ame-rikanskega sira itd.
Ko je bilo končno vse na kupu, je bil ta tako velik, da smo se začeli praskati za ušesi.
«Sedaj naj vam rod kupi kamion!* se je režal gospodar.
»Hem, bratje, kaj pravite? Ta lonec pa res ni tako neobhodno potreben!» je nekdo začel izbirati.
Začeli smo vleči iz kupa vse nepotrebne stvari, tako da bi bili ostali skoraj brez prtljage. No, končno smo pa le določili kaj ponesemo s seboj.
Zabava se je torej začela že doma. Smeha je bilo toliko, da bi se bilo taborjenje izplačalo že pri samih pripravah. Veselili smo se zlasti ob misli, kako nerodno bomo kuhali, kajti na to taborjenje smo bili namenjeni sami fantje.
«Pokazali bomo, da sami bratje tudi nekaj veljajo,* smo se širokoustili. »Sestre prav lahko ostanejo doma! Taborniki smo in znamo tudi kuhati, če je potreba. Drage sestrice prav nič vas ne potrebujemo!* Na tihem pa smo se bali, da bomo jedli vsak dan prismojeno in da bo ob vrnitvi imel vsakdo nekaj lukenj več na pasu. a take skrbi smo najraje takoj potlačili. Delali smo raje načrte kako se bomo zabavali.
Določenega jutra smo krenili na pot. Ljudje so se nam povsod vljudno odmikali, ker smo bili pošteno natovorjeni. Smejali so se našim velikim loncem in nekdo je strokovnjaško presodil: »Hgm, to so Nemci!*
V vlaku in v avtobusu je brat Tiger pridno brenkal na kitaro in mi smo mu pomagali s svojim brundanjem. Tako nam je čas hitro minil in so se nam zdela Belopeška jezera nekam zelo blizu Trsta.
Prispeli smo! Pred tremi leti smo prvič taborili tukaj in naslednje leto smo se spet vrnili.
»Pozdravljen, Mangart, hudomušni starec!* Dobro smo ga poznali, starca. Nikoli ne veš, kaj ima za bregom. Pozdravil nas je ves ožarjen od sonca, da nam je kar pelo v srcih, a še isto popoldne se je pomračil in potisnil svoj temni klobuk iz oblakov nizko nad čelo, da smo iz strahu pred nevihto begali po tabornem prostoru in hiteli postavljat šotore.
Starina pa Je le norce bril iz nas, zvečer se nam je spet odkril in se nasmehnil ves rdeč od zahajajočega sonca.
Nedaleč od nas so taborili naši stari znanci katoliški skavtje iz Rima. Spoznali smo se bili prav tukaj ob tem prozornem Jezercu, v objemu Ponc, Vevnice in Mangarta pred dvema letoma in sklenili z njimi tesno prijateljstvo.
To svidenje nam je bilo zelo drago. Vezali so nas mnogi lepi spomini na večere ob tabornih ognjih, ki smo jih v bratskem vzdušju preživeli skupaj, mi tržaški Slovenci in oni Italijani iz središča Apeninskega polotoka. Ponosni smo bili na to svoje prijateljstvo z njimi in si zaželeli, da bi vsa mladina mogla najti take vezi med sovrstniki druge narodnosti, kajti prav mi mladi smo poklicani, da zatremo sovraštvo in utiramo pot bratstvu med narodi.
Razveselilo nas Je zlasti, ko smo Jih slišali peti naše »Igraj kolo...* Pred dvema letoma so se ga bili naučili od nas. Sedaj verjetno marsikak rimski otrok pleše ob petju te pesmice.
Na žalost so rimski skavtje kmalu odšli. Povabili so nas na poslovilni taborni ogenj in nam dali to čast, da ga otvorimo s slovensko pesmijo.
Zapeli smo jim in se tako poslovili od njih z upanjem, da se še kdaj snidemo.
V bližini so taborili tudi slovenski katoliški skavtje iz Trsta in štirje mladinci iz organizacije GEI (»Giovani eeploratori italiami*) prav tako iz Trsta. S tržaškimi skavti smo imeli nekaj prijateljskih odbojkarskih srečanj.
Dan po prihodu se je proti večeru prvič razlegel iz našega tabora pisk trobente; postrojih smo se v vrsto	in otvorili naše	majhno taborjenje.
Zapeli smo našo himno in dvignili svojo zastavo.
Sedaj je bil naš taborček postavljen. Očistili smo . bili okolico	vseh	papirjev in konzervnih	škatel,
postavili si	lepo	taborno kuhinjo in si	uredili
šotore tako, da bi bilo naše prebivanje v naravi kar naiudobnejše. Sedaj smo lahko zaživeli pravo taborniško življenje.
Naš dan se je začel ob 7. liri (za dežurne v kuhinji še nekoliko prej). Tedaj je bila naša prva naloga, da	smo	ujeli brata	Tigra, mu	prinesli
trobento pod nos in ga vsi skupaj prosiji: »Daj bratec, zatrobi budnico! Tako lepo se sli?!...* No, in tedaj, ko smo bili že vsi lepo zbujeni, se je oglasila trobenta in naznanila okolici, da se Itod modrega vala prebuja. Oh, naša draga trobenta!
Bila' nam je najdražji predmet v taboru. Ce bi za vsako taborjenje morali izbrati simbol, bi za to prav gotovo izbrali trobento!
Ko smo se popolnoma zbudili s telovadbo in umivanjem, smo v naglici pozajtrkovali, pospravili šotore in tabor, in pred seboj smo imeli lep, dolg poletni dan v krasni okolici. Kako bi se mogel človek tukaj dolgočasiti? Križarili smo po jezeru na gumijastih blazinah, najbolj korajžni so se celo potapljali v njem, čeprav je bilo ledeno mrzlo. Nabijali smo žogo, da je bilo veselje, hodili smo na izlete in sprehode; dan nam je minil, kot bi trenil. Zvečer smo se zbrali okrog tabornega ognja.
Brat Tiger je privlekel iz šotora kitaro in tako smo ob petju in kramljanju često skoraj pozabil!, da je treba iti spat.
Neke noči, ko je bilo nebo še posebno jasno, smo sklenili, da gremo na pohod okrog jezera.
Vzeli smo vsak svojo žepno svetilko in odšli iz tabora. V nlem je ostal samo brat Sulec. Hodili smo po gozdu in travnikih, dmg za drugim, popolnoma tiho, da ne bi motili nočnega miru. Več-krat smo izgubili stezo, a smo jo vsakokrat spet našli. Pot, ki nam je bila podnev, tako znana, nam je bila sedaj čisto tuja. V gozdu Se ponoči človek res težko znajde.	„
Prišli smo na drugo stran jezera. Približali smo se vodi In začeli oddajati s svetilko zna-menie: »Pozor, pozor...*
Na drugi strani jezera je brat Sulec odgovarjal »Pripravljen!*
»Brat Sulec, bodi priden!* smo nadaljevali mi. Z one strani znak »Nisem razumel!* Mi spet:
»Bodi priden!* Sulec pa spet ni razumel. Razjedli smo se:
oooooooooooooooooooooooooooooooooood
»Brat Sulec, pojdi se sodit!*
Končno je prišlo z one strani: »Razumel sem!* Nadaljevali smo vsi zadovoljni svojo pot po temnem gozdu in kmalu smo bili spet pri svojem dragem Sulcu.
Nekega večera se je pri tabornem ognju nekdo domislil, da ni zaspan in da mu ni do spanja. «Bratje, pa naredimo nočno igro! Trije bodo stražili tabor, ostali pa napadli.*
Rečeno, storjeno!
Napadalci so odšli iz tabora, brat Lovec, ki smo ga bili komaj krstili in ki je bil eden od stražarjev, pa tiho za njimi. Kmalu se je spet vrnil. Slišal je bil napadalce, kako so izdelali načrt za napad in ga razložil ostalima stražarjema.
Ujeli so vse napadalce. Ko so ujetniki zvedeli, kako se je moglo to zgoditi, se je razvnela diskusija: je smel Lovec prisluškovati, ali ne? Končalo pa se je vse s smehom in tisto noč smo vsi zadovoljni legli v svoje šotore.
Na žalost pa se je po dvanajstih dneh blagajna posušila in je bilo treba pospraviti šila in kopita. Sneli smo zastavo ob petju naše himne in v slovo je še zadnjikrat zapiskala trobenta.
Na svidenje Mangart, hudomušni starec, na svidenje ljubko jezerce, dišeči travniki in gozdovi! še enkrat smo tu preživeli nekaj nepozabnih dni.
Pet naših bratov je s prepustnicami še dvakrat odšlo čez mejo. V šestih dneh so prehodili lepo pot po slovenskih planinah.
BOR
000000000000*00000000000000000
Daniele Lamarr
Dve uri |e bil lev
ob zibelki deklice
Ko bo mala Teresa Porro zrasla, be lahko « ponosom pripovedovala, kako je bilo tedaj, ko Ji je bilo komaj dva meseca, pa se Je že znašla v bližini velikega leva, ki je več kot dve uri ležal ob njeni zibki, pa je ni raztrgal, niti ranil.
Za sedaj je mala Teresa edina, ki v vasi Vighizzolo di Cantu v pokrajini Como ne ve, kaj se je okrog nje godilo in kakšni nevarnosti je prav po sreči ušla.
Ze nekaj dni je v omenjenem kraju gostoval cirkus, ki je imel na sporedu poleg drugih atrakcij tudi točko z levi, ki jih je vsak večer z bičem v rokah krotil cirkuški krotilec Liiborio Roncisvale. Teh levov je kar pet in eden je bolj nevaren od drugega. Najnevarnejši in vedno tudi najneuboglji-vejši pa je pet let stari lev Flons, ki je povzročal krotilcu vedno precej težav in preglavic.
Bilo je v torek zgodaj dopoldne, ko so uslužbenci cirkusa začeli deliti hrano zve-
rem v kletkah. V kletko, kjer je bil zaprt Pl or is s še dvema levoma so vrgli prvi velik kos mesa. Flori® je bil tega dne zelo slabe volje in razburljiv. Ker sta mil hotela leva odnesti kos mesa, ju je odločno napadel. Pri prerivanju je enemu izmed levov uspelo, da je najprej premaknil ključavnico, nato pa odprl vrata kletke. Flori® je izkoristil priložnost in se pognal skozi vrata na prosto. Medtem ko sita se leva, ki sta mu sledila, ustavili v bližini kletke ter so ju lahko kmalu nato zopet spravili v kletko, je uspelo Florisu pobegniti.
Prvi je spoznal nevarnost te nenadne svobode krotilec Liborio, ki se je z bičpm v roki pognal za bežečim levom. Na cesti je bilo ob tistem času precej ljudi, predvsem žensk, ki so spremljale svoje otroke v šolo, ali pa so bile pri jutranjem nakupovanju. Z glasnimi vzkliki in kričanjem jrh je krotilec opozo-
ril na nevarnost, ki j*® | grozila. Polni groze š° zatekli v najbližje veze: vrtove. Eni pa le rf pravočasno pobegniti-	t
To je bila 56-letna Cesa rina Bozzettl, kateri 50 strahu noge kar odl^kom le. Z enim samim- skok™ je bil lev na njej. In
izior
Poslednja leta raste v svetu zanimanje za izginule Etruške, v Italiji pa postaja Se vse, kar je v zvezi z njimi, nov adut za pospeševanje turizma. Krediti za raziskovanja se večajo in z njimi uspehi etruskologov, s a; je šele kak mesec, odkar so zopet odkrili novo lepo poslikano grobnico. Danes se tudi že
Odlomek plastike s pročelja etruške hiše
priznava, da je Rim prišel kmalu po njegovi ustanovitvi v roke Etruskov, ki so iz njega naredili šele utrjeno, kanalizirano in s templji olepšano mesto. Njim pripisujemo tudi iznajdbo oboka in v Volteri sem videl, kako njih obokana mestna vrata kljubujejo tisočletjem. Globljg Pa r>e ie seznanil z Etruski šele na videz neznaten mož, učenjak.
Ko sem ga prvič srečal na griču pri Marzabottu ob ruševinah etruškega svetišča, sem mislil, da je slikar. Eden tistih mnogih, ki slikajo poceni pokrajine turistom. Drugič sem ga srečal v Bologni v muzeju. Tudi tam je risal, toda redko etruško žaro obliki hiše. Že prileten, skromen in z modro košarico iz plastike polno sadja, me je začel zanimati. Pa sem zvedel, da prihaja iz Pariza in ni slikar: arheolog in jezikoslovec je. Piše pa se Maganni.
Četudi izrazito neslovanski tip, se mi je vendar zdelo, da so nepravilnosti gla-sotvorbe njegove italijanščine slovanske podlage. Uho me ni varalo. Priznal je, da je zrasel v Rusiji; njegovo ime pa pomeni v hebrejščini *mož od studenca». Od tedaj sva govorila le rusko. Globok poznavalec etruške zgodovine, mi je s presenetljivo bistroumnostjo razodel več kot mrtve črke debelih knjig. Sede na postelji penziona sMarconi» mi je še dolgo objasnjeval pojav in zaton visoke civilizacije Etruskov, ki so izginili, brž ko je ugasnilo njih versko življenje po prvih stoletjih našega štetja. In tu je dospel do etruških knjig. Ali niso le-te morda postale žrtev napredujočega kr-
VELJAVEN OD 17. DO 23. NOVEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Ugoden veter veje za nove sentimentalne pustolovščine. Dosegli boste to kar želite. Sreča na delu. Vesela sobota na potovanju.
Bik (od 21.	4.
do 20. 5.) Zvezde so ugodne za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Vrsta zanimivih srečanj. Dobro in slabo pri delu.
Dvojčka (od 21. S.
do 20. 6.) Vzbudili boste občudovanje pa tudi zavist, ki vam lahko škoduje. Proti koncu tedna verjetni spori. Vaši napori ne bodo zaman.
Rak (od 21. I. do
22. 7.) Žalost zaradi srčnih zadev. Našli boste razumevanje in podporo prijateljske osebe. Dnevi pri delu nekoliko težavnejši.
Lev (od 23. 7 do
22.	8.) Nekoli-
ko neprijetne trenutke in neugoden položaj boste z naporom volje premostili. Ne objokujte preteklosti, ker se odpira svetlejša bodočnost.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Ugodne priložnosti v začetku tedna. Spoznala boste neko simpatično osebo. Bodite še nadalje uporni pri delu, ker le tako lahko dosežete uspeh.
Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) Na-
sprotstva različnega značaja. Vrsta presečenj. Izognite se verjetnim prepirom, ki ne vodijo nikamor. Bogato delo.
Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.)
Kratkotrajne družinske težave. Nova poznanstva. Ne zaupajte srčnih skrivnosti takoj prvi osebi, ki jo srečate.
A.
Strelec (od 22.
11. do 21. 12.) Neko dokaj kočljivo vprašanje bo verjetno rešeno. Laskave besede. Pogum, premagali boste vse težave Ne prenaglite se.
Kozorog (od 22.
12. do 21. 1.) Razpoloženje nestanovitno in nemir zaradi srčnih težav. V četrtek dobre vesti. Ce
je potrebno, se morate kaki stvari tudi odreči.
Vodnar (od 21.
Va-bo-,• in »on-vesrt
bo razveselila srce. Predvideva se potovanje.
Ribe (od 28. 2.
do 20. 3.) Neki vaš načrt lahko naleti na težave in nasprotovanja. Morali se boste boriti in v določenih vprašanjih tudi popusti.
GRAFOLOG
ORION-C: prevelika pasivnost in suge-stibilnost nista koristni. Cimprej si izoblikujte svoj pogled na življenje. Pogosta hoja po poti flegmatičnega temperamenta ne vodi do hitrih uspehov. Pri svojih letih še ne smete zahtevati zelo vidnih materialnih uspehov. Fatalistično presojanje dogodkov naj zamenja načrtno udejstvovanje v okolici.
RIBICA: Pasivno predaianje čutnim doživljajem. Dober okus. Nagnjenje k delovanju na področju reproduktivne umetno-
ODGOVARJA
sti. Ce so podatki točni, potem je možno vaš notranji odpor pri določenih prilikah hitro odstraniti. Ljubosumje ni na mestu. Uporabljajte nežnost, trdoti pa v svojem reagiranju ne dajte prostora. Zaradi vsestranskih interesov in udejstvovanja se čuvajte razcepljenosti.
ŠKORPIJON: Talent in dar govora pomagata pri napredovanju. Zmanjšajte neopravičeno nezaupanje. Lahko razdražljivi in ne trpite ugovorov. Želite, da cenijo napore in o tem javno govore. Možen nastop psihičnih depresij. Oprimite se jasnega podajanja dejstev za časa diskusije. Za osebno življenje drugih se ne zanimajte mnogo! Znaki gospodovalnosti.
ščanstva, kot one iz ogromnih knjižnic izvirne mehiško kulture starih Maga?
Od teh obstajajo danes samo še tri knjige. Dve sta na Dunaju, ena v Nemčiji. Poleg mnogih nagrobnih in nekaj drugih napisov, pa je še vedno najdaljši etruški tekst tako imenovana cMumijna pesnitev». Po čudnem naključju se pa ta tekst ni našel v Italiji, kot bi vsak pričakoval, ampak v Jugoslaviji, v zagrebškem muzeju. Je to več metrov dolg mrliški prt, ves rdeče in crno popisan, v katerega je bila zavita rdečelasa mumija, ki jo je muzej kupil konec prejšnjega stoletja v Egiptu, šele ko so se odločili odstraniti mumiji zunanje ovoje, so spoznali, da so zadeli glavni loterijski dobitek neprecenljive vrednosti. V naslednjih dnevih sem v univerzitetni knjižnici lahko tčital* to pesem prepisano v latinici. Bilo je soparno. Poleg mene je hropel nadušni Maganni in vročično prepisoval etruška besedila ter jih dopolnjeval z znaki hebrejščine. Kazno je bilo, da jih prevaja, dočim sem jaz zaman iskal razlage besed v etruškem ^slovarju*. Vse tznane* etruške besede so namreč zbrane v tslovarju*, kjer pa zija ob etruški koloni čista belina. Le tu pa tam jo seče kak prevod. Tako naj bi *lupu» pomenilo umreti in tsvalče* živeti. *Tur, tura, turunče* bi bile nekatere glagolne oblike glagola dati, tpuja* žena, *klan* pa sin itd.
Spomnil sem se, da sem nekje čital o slovanskem poreklu Etruskov. Saj znamenito pomorsko mesto Spina, ob peščenem izlivu Pada (Po) naj bi bila le nar ša tsipina*.
Hitro sem se naučil etruško abecedo, ki sltči grški. Nato sem si izbral nekaj besed dolg »truški stavek in etrušktm črkam določeval Izmenoma razne možne glasove v tihem upanju, da bi odkril kak slovanski smisel ali prizvok nastalim glasovno tazličnim besedam kombinacijam. Moj sosed me je kmalu pobaral o čudnem početju. Pa sem mu povedal. Prizanesljivo se je nasmehnil: *Res, včasih kompliciranost pomaga. Res je pa-tudi, da včasih ne vidimo najenostavnejšega postopka. Glejte moj primer: Slavni Amerikanec Albright je proučeval izvor Hiksosov, kraljev pastirjev, ki so pred 4100 leti podjarmili Egipt in tam gospodovali 500 let. Tudi on je ostal pri stari razlagi, da so bili semiti Jaz pa sem lani skušal najti logičen pomen besedi egipčanske pokrajine, kjer so prebivali in našel sem, da označuje v sanskrtu pašnike. Na te pašnike niso torej ti pastirji prihajali iz Sirije, temveč iz prednje Indije. Prep.osto, kaj? A v znanosti je bila dolga not do tega.. Sicer pa —» premeril me je vplačujoče tzaup-no in le vam povem, da sem na tem, da tudi Etruskom določim njih izvor, žal mi je pa, da bo to za Italijane nemalo razočaranje*. Kaj je s tem menil, nisem nikdar izvedel.
Napadla ga je zopet nadležna naduha in pospremil sem ga v bolnišnico San Orsola, kjer se je 'fimbulaterno zdravil z aerosol inhalacijami
»Lepe so Bolonjčaftkd*. me je spotoma opozoril na brhko dekle. kPristm Etruščanka. škoda da me tako tare naduha. Ali bi mi mogli najti kako privatno sobo?»
*OlaI* sem se začudil. *Kaj pa naduha, vi Don Juan?*
«Ne, ne! Ne gre za ženske*, je zamahnil. tZa valuto gre. Saj veste. Alzir, De Gaulle. To požira. Dajo nam malo valute. Jaz pa še nisem dokončno zaključil raziskave o poreklu Etruskov. Življenje je pa tu drago.*
Kmalu sem mu našel sobo. A čez teden dni sem videl, da je na zapestju zamenjal svojo uro znamke *Rollex* z novo skromnejšo. Opazil je moj pogled «Malo so mi dali za mojo *Rollex*, ti hudiči Ti kramarji računajo, da človek umira od gladu, ko kaj prodaja. Seveda umiram,* je težko zadihal. «Umiram od strahu, da ne bi mogel izvesti naloge, ki sem si jo nadel čas teče in vseeno je, kakšna ura ga meri. Z izkupičkom *Rollexa* podaljšam pa bivanje za nadaljnjih 15 dni. Alt veste, da sem v Veroni dokončno odkril še en manjkajoči člen? Toda potovanje je bilo pasje. Naduha.»
Ko sem ga tako poslušal, mi je bilo žal, da nisem zamorec Bellafonte z dohodkom 50 milijonov tedensko.
Sedaj pa čakam na njegovo knjigo o Hiksosih. Obljubil mi jo je poslati konec septembra iz Pariza Ali je pozabil name Maganni, *moz od studenca*, ali pa...?
MILKO BAMBIČ
VAVWAWAW.'.
Zanimiva odkritja o Efruskih, ki jh je povedal tržaškemu slikarju Bambiču znanstvenik «Moz od studenca»
L
jetno bi bilo po njej, da. j ni rešil krotilec, ki JeJ silil leva z bičem, izpustil svojo žrtev.
Razjarjena zver se le tekla na bližnje dvori«* Nesreča je hotela, da ,s*.. prav tisti trenutek P°)a na vratih hiše, ki gl® a dvorišče, 30-letna Madamma ki seveda se z . leč ni slutila, kaj se zun« dogaja. Cula je samo VP im klice, pa je misW»> se je zgodila kakšna n ča. Z njo so bili v j vanju še njeni trije 0 in sicer Metna dveletni Luigi in komaj meseca stara Teresa-druga otroka sta bila ^ li, mož Sebastian Pa Je v službi.
Ko je Jolanda ogromnega leva, ki se besmo zaganjal v pogum*1”* krotilca, je hotela seV * ,r koj vrata zapret’.. Toda je bila hitrejša. Z «nimsot)i. mim skokom je bila v Prestrašena Jolanda )e . grabila Carmelo n Lu * ki sta ji bila naibl:^ahe*a-je skozi druga vrata z	-a.
la v kuhinjo. V sobi je la mala Teresa, ki j® nl	v
dega sluteč mirno SP*	j
svoji zibelki. In prav v kjer je stala zibelka, s zatekel tudi lev.
i*
to-
d»
Kaj storiti? Krotilec ni gubil živcev. Z bičem ^ kah je nadzoroval leVfjjjal se ta ne bi preveč Prr.ajal otroku, medtem pa )e o8j navodila ljudem, ,llaltwietlto nostaviio Dred hišo k .
postavijo pred h in kako naj se Prl
[bližaj®
karabl'
hiši. Čeprav so bili -- gt njerji in policisti ta ° mestu, si vendar n® upal streljati, ker so s® „ li, da bi lahko leva ranili in ga tako se{raj*l razkačili. Dve uri j® ^ ta položaj, ne da hi s gt premaknil od zibelke ^ da bi ga krotilec *jj jja. sekundo izpustil iz °^1' rej la Teresa je še kar ^,,,1» spala in se sladko s® v svoji posteljici.	j{
Krotilec je spoznal, ^ prišel trenutek, ko Je . tr8. leva za vsako ceno niti od otroka. ^unaJbjnjer’ čim policistom in kara ^ jem je zastajal dih, n,^w0»j ko je nekaj žensk <jt zadrževalo ubogo ®a ^jeni planila v sobo k mu oitroku. Tedaj J* ore-bič in lev je razkace® gi skočil zibelko in se P proti vratom. Z eno šapo jih je zdrobil na ^ in se znašel — v kle ' ft-tu so ga potem z VS°,aj V vidnostjo prepeljali n kopni cirkus, kjer sta ga v s ^s kletki že čakala osta leva, ki si nista PrlV tako dolge svobode.
Lahko si mislim0, s0 so si ljudje oddahn'.L' lt videli, da je lev zoP rešetkami in da je tu j^o la Teresa rešena, m J(r srečna je bila šele mi jji landa, ki spočetka ^e1i mogla verjeti, da 1* ,aVpi
otrok še vedno živ
u‘1
junak dneva pa Je 1 ^ da krotilec liborio, resnično pokazal ve zo poguma in P°žr v
sti’	v	vas?
Tistega dne se v ^ ^
govorilo drugega, * .cre^»
vu, krotilcu in ma i narofr
ki je sladko sp8‘a
ju presrečne matere'
•••••lliaill4|lll||l|||||f|||||»ltlMlllltllllll|llltlllllI9|lll||||ll|lllll|IIIIIIlM*(ll*>|l,,l<lllll>
Fižolčki
37-
Spisal in narisal Milko Bo/ft
• ■ • •. i,-. .; • v ; 'A ■:%
v "1 v '
S.V :	-	v;	-'	-.
: :
' \) : ■ m*
'V	%	••••	/>• '.'vkv
z-';.'"'
Medtem se je Crnbrk prekobalil preko	.	si
zlatnike. «Gorje, če jih najde! Minka b°	.,
rota in zbogom sladkorčki!* je trepeta počelu Clej, žc odpira predal z zlatniki! Brž Je	O®
Fržolček buciko in splezal na Črnbrko\< v H ^ tam pa na ramo do dolge brade ter po jkoVf * In ko je razbojnik ravno vezal enlo je v nosu zaščegelalo.
''
Sr mf-rnm
____
:. ‘.
MISEL, OB KATERI SE VELJA USTAVITI
Tudi zgoniška občina ima vse pogoje za organizacijo razstave domačin vin
^ vinsko razstavo bi lahko združili tudi kakšno večjo prireditev m ples, s primerno propagando pa uspeh prav gotovo ne bi izostal
2a<inji seJi zgoniškega “Riškega sveta je bilo Roženo tudi vprašanje vi-Eden od svetovalcev je ugotovil, da je le-t?> Po tolikih slabih vin-T®1 letinah, vina dovolj,
® hi moč spraviti v de-ker je huda konkuren-_it?.lijanskih vin. Zato je ?*JPWočil, da bi domači go-j^tičarji odkupovali pred-domače vino in s tem •^ha-gali kmetom.
Priporočilo je povsem na kajti znano je, da /šacaaj, ^ p0£ebno ob ne-‘lah in praznikih priha-ki V tr2asko okolico, naj-Pijejo domača vina. 'jstvo je, da so si gostilni-“ii, ki točijo pristna in ^pokvarjena domača vina, j*Va*ili širok sloves in so ^Uiove gostilne vedno pol-?■ Ge k temu dodamo še ?■ da bi s tem pomagali fudi kmetu, ki ga obdelova-le vinogradov na Krasu -ane mnogo več kot kme-P 9 drugih vinorodnih ita-Jahskih pokrajinah, tedaj J® Priporočilo še toliko bolj mestu.
i Vlha, ki jih pridelajo v ^®dški občini, predvsem v Malega Repna, Zgo-- in Saleža, so zelo ce-J*na, pa naj bodo to črna ,. kela vina. Toda žal zgo-^ ka občina doslej ni imela kega cestnega omrežja, ki Privabljala meščane na 6te v domače vasi, tako . je danes še mnogo Trža-y dov, in sploh še niso bili [j Zgoniku ali Saležu, ki ni uši6 Vedo, da te vasi sploh
'ajo. v tej
sploh zvezi je
. do omenil, da bi bilo v ®^ko bi se priredila tudi ; ^oniski občini vinska IjP^-va, katere namen naj ^ "M popularizirati vina g^Ške občine in privabi-
I tor Ve® iz:etn*ii:ov-
i denimo, da ta zamisel ni nasprotno, da je vse-
hpoštevanja vredna. Z
1 organizacijo vinske razstave in s kakšnimi drugimi vzporednimi prireditvami bi lahko tudi v zgoniški občini povzdignili turistični promet, od katerega bi imeli neposredno korist vinogradniki in gostilničarji, posredno pa tudi sama občina. Poglejmo samo Dolino, ki fi je v zadnjih letih prav na račun vinske razstave in vaškega praznika pridobila velik sloves, kar velja tudi za Milje.
Zato bd bilo prav, ko bi o tem vprašanju začeli resno razmišljati. Predvsem na občini, kar se tiče vinske razstave, ki bi morala biti pod okriljem pokrajine. To-aa samo vinska razstava je premalo, zaradi česar bi bilo treba poskrbeti tudi za vzporedne prireditve. Morda bi kazalo pripraviti kakšne kulturno .prireditev (v občini deluje dober pevski zbor), povabiti k sodelovanju godbo, druge pevske zbore itd., organizirati ples in podobno. S primemo propagando bi bil uspeh zagotovljen.
Toda kot rečeno, če se bo za stvar zanimala samo občina, bo to premalo. Najbolje bi bilo, ko bi sestavili cdbor, v kateTem bi bili zastopani predstavniki občine, vinogradnikov, prosvetnega društva, gostilničarji m vsi oni, ki bi imeli voljo nekaj storiti. S koordiniranim delom bi bilo moč že uo prihodnje pomladi, do rprila ali do maja organizirati večjo prireditev in vinsko razstavo, od česar bi bile samo koristi.
tudi v partizanih, kjer pa je zbolel in je kasneje za posledicami umrl. Bila je tudi skrbna gospodinja, saj je bila stara že mnogo čez SO let, ko je še vedno hodila vsako jutro v Trst in oddajala mleko. V velikem številu smo jo pretekli torek spremili na zadnji poti. V pogrebnem sprevodu je bilo tudi mnogo cvetja m vencev, kar priča, kako je bilo. pokojnica priljubljena v vasi. Naj počiva v miru, sorodnikom pa izražamo naše sožalje!
PROSEK
Z letošnjim martinovanjem nismo bili preveč zadovoljni, saj je slabo vreme pokvarilo vse. Kljub dežju pa se je zvečer zbralo v gostilnah .n po osmicah mnogo ljudi, tako da skoraj ni bilo moč dobiti prostora. Vino je bilo dobro, klobase in štruklji tud-', tako da je šlo vse kmalu v denar.
Mnogo ljudi bo prišlo tud’ danes na Prosek, kajti marsikdo, ki ni utegnil praznovati sv. Martina v torek, bo to storil danes. Zato bodo tudi danes gositilne dobro založene z vsemi dobrotami in čakajo samo goste. Na svidenje na Proseku torej, in obilo zabave!
OPČINE
ZGONIK
9. t.m. ponoči je umrla 82 let stara Tereza Taučer vd. Grilanc. Pokojnica je bila skrbna mati, ki je imela šest otrok, od katerih sta živa še dva. Eden od sinov je bil
V zadnjem tednu smo imeli kar dva pogreba. Preteklo soboto je umrl v visoki starosti S5 let Karlo Daneu po domače Miško, ki je izhajal iz stare openske družine. Pokojnik je bil daleč naokoli spoštovan kmetovalec, ki je užival splošno priljubljenost med domačini. Pokopali smo ga v nedeljo. Kljub slabemu vremenu je pokojnika spremilo na zadnji poti mnogo vaščanov. Naj mu bo lahka domača zemlja, sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Dva dni kasneje pa smo spremili na zadnji poti prerano umrlo hčerko znanega tržaškega zdravnika dr. Gaper-
ja, ki je poročen na Opčinah. Tako veličastnega pogrebnega sprevoda zlepa ne pomnimo, saj so tako domačini kot ljudje iz Trsta hoteli s svojo prisotnostjo izpričati svoje sočustvovanje z nesrečnimi star. ši, ki so storili vse, da bi ohranili malo Franko pri življenju. Franka je namreč že dolgo časa bolehala za hudo boleznijo, ki ji današnja znanost še ni kos. Kljub temu pa so starši poskušali vse, kar se je storiti dalo, da bi preprečili najhujše, ali je bilo vse zaman in končno je komaj 12 let stara Franka podlegla. Naj počiva v miru, star. šem pa izražamo naše globoko sožalje!
Zlata poroka v Barkovljah
GABROVEC
Slišali smo, da je eden od občinskih svetovalcev na zadnji seji občinskega sveta spet načel vprašanje ureditve dvorišča okoli' ljudske hiše v naši vasi. To bi bilo res potrebno, kot je tudi potrebno, da se napravi kaka shramba, kamor bi lahko spravljali drva, premog in druge reči, ki jih ne moremo imeti v stanovanjih. Uprava Zavoda za ljudske hiše bi po tolikem času lahko to delo storila, saj stroški niso tako veliki, da jih ne bi zmogli.
Pred petdesetimi leti se je vzpenjala po strmi poti, ki pelje od Križca do Kontovela, večja skupina barkovljanskin tamburašev s svojimi instrumenti. Pod Sajmerjevo gostilno je zaviia v desno, kjer jo je čakal še dolg in strm klanec z neštetimi stopnicami. Tako visoko je stanoval član barkovijanskega tamburaške-j ga zbora Tone Mozetič, ki ie peljal tisti dan k oltarju svojo bodočo družico Marijo Matjašič.
Ob polnih kozarcih je nekdo takrat vstal in voščil Tonetu in Marički obilo sreče v novem življenju, istočasno pa je izrazil nado, da bi se vsa družba še enkrat srečala in to ne samo ob srebrni, ampak tudi ob zlati poroki. Tone in Marička sta držala besedo, ker sta obhajala v petek petdesetletnico svoje poroke, medtem ko so drugi, razen treh, šli tja, od koder ni več povratka.
Tone je bil v svojih mladih letih vnet prosvetni delavec, ki je sodeloval ne »amo pri takratnem pevskem društvu HAdriJan, ampak tudi v njegovem tamburaškem odseku. Dolga je bila pot iz Judovca do takratnega barkovijanske-
ga Narodnega doma, a Tone se ni strašil ne burje ne mraza in je vedno prišel k vaji med prvimi in odšel med zadnjimi. Se danes se spominja tistih lepih časov in mu it zelo žal, da se je v Barkov. ljah vse tako spremenilo.
Svojo borno koč*co je počasi širil in višal, da je dala prostora sinu in eni hčeri ki tvorita s svojimi člani, lahke bi rekli, eno samo Mozetičevo družino. S pomočjo pridnega sina, ki je tudi židar, je Tone olepšal svojo hišo ne samo od znotraj, ampak tudi od zunaj, tako da je danes pravi Užitek sedeti na njegovem dvorišču in gledati na barkov-Ijansko obrežje in na Trst.
Ko obhajata Tone in njego va vedno nasmejana Marička svoj iepi praznik, jima voščijo vsi Barkovljani in posebno še tisti njegovi prosvetni sodelavci, ki se še danes vzpenjajo po strmih barkovljan-skih klancih, da bi živela še dolgo in dolgo med svojimi otroki in da bi mogel (Primorski dnevniku, katerega zvesta čitatelja sta Tone in Marička, pisati čez deset let o njuni diamantni poroki.
R. P-
iiiiiiiiii 11 niiiiiiiiiiiiiiiiiiii ih iiiiiiiiiiiiiiiii iiiimiii | n 111 iiimiiiiiiiii, |, || mil,,, n ,,„„,111,11, umiifiim m iiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiii
DOLINA
-. dneh se je začelo cepljenje proti otročiči paralizi. Čeprav je cepljenj neobvezno, 9e je že prvi dan zglasilo v nabrežimki ambulanti veliko šte-0 hiater, ki so pripeljale svoje otroke k cepljenju proti tej nevarni bolezni
Jj^pek je kaj enostaven. Bolničarka pridrži otroka, zdravnik mu da injek-f * otrok po navadi malo zakriči in vse je končano. Drugo injekcijo bodo t%v„. otroci dobili čez dva meseca, tretjo pa čez šest mesecev
Preteklo sredo smo po radiu in televiziji slišali, da se je sreča nasmehnila tudi naši vaščanki, in sicer Frančiški Cuk, vdovi po znanem prosvetnem delavcu in pevovodji Jožetu Cuku. V natečaju za iz/biro pesmi, ki jih oddajajo vsako sredo pod naslovom «Canzonissima», je bila med drugimi izžrebana tudi Čukova, ki je dobila kar lepo vsoto 109.000 lir. Želimo ji, da bi se ji sreča še večkrat tako nasmehnila.
CEROVLJE
Občina nam je deloma asfaltirala vaške poti, in sicer spodnjo glavno pot. S tem nam je nedvomno usitregla. Upamo, da ima v vidu asfaltiranje tudi ostalih vaških poti, ki so zaradi strmine močno izpostavljene nalivom in zaradi tega v slabem stanju.
Naša vas ima pristno slovensko ime po hrastu ceru. Drugih Cerovelj ni na Tržaškem niti menda v Italiji. Vsled tega se čudimo napisu pokrajinske cestne uprave pred našo vasjo »Ceroglie del-TErmada*. Kljub vsemu bo ostala naša vas le Cerovlje.
V vasi imamo traktor. Nerazumljivo je, da se ga domačini ne poslužujejo. Preveč smo zakoreninjeni v staro. Samo vol je za oranje. Traktor je draga reč. Tako menijo naši kmetje. Boljši računarji — sosedje, pa pravijo drugače: vol je drag, ne pa traktor. To vsekakor drži. Samo skromen primer: kmet je izoral s traktorjem 900 kv. m detelj išča in zasadil krmsko peso. Pridelal je nad 80 stotov lepe pese. To da skoro 900 stotov na hektar. Ce bi bil oral z navadnim oralom (z voli), bi bil mogoče pridelal 15-30 stotov. Se nikdo se ni kesal traktorskega oranja. Saj ne more biti drugače, ker je globoko oranje koristno v suši in moči.
dan sv. Martina smo ga spremili na zadnji poti na zgo-niško pokopališče. Naj mu bo lahka domača zemlja, žalujočim pa naše sožalje!
MA V NIN JE
Trg pred našo cerkvijo in šolo ima ponesrečeno lego, ker se svet okrog njega več ali manj dviga. Največja strmina je do starega napajališča ob poti proti Prečniku. Odtod priteče ob deževju in nalivih največ vode, ki preplavi ves trg. Tako je bilo tukaj na dan vernih duš pravcato jezero. Ljudstvo ni moglo, v cerkev in otroci bi ne. mogli v šolo, če bi bil pouk. Saj je tudi nekoč pritekala semkaj v.oda. A dokler nista še bila trg in pot proti Prečniku u-rejena, se je voda nekam odtekla m izginila v kotanje. Dokler ne bo odtočnega kanala, bo trg pod vodo tudi ob majhnih nalivih. O tem se je naš župan mogel osebno prepričati, ko se je na dan vernih duš komaj prevozil čez trg. Upamo, da bo občina to zadevo čimprej uredila.
Lemkau, Pogran in Blaufox
(Nadaljevanje s 3. strani)
MAL! REPEN
Preteklo nedeljo je v visoki starosti 81 let preminil Anton Kante po domače Kan-tetov. Pokojnik je bil vse življenje dober gospodar, saj mu je s trdim delom uspelo izboljšati siromašno domačijo in dobro vzgojiti svoja otroka, od katerih je eden v Ge-nupt, hči pa je u Trstu. Na
1! vaju videti,* jima je rekel.
Lemkaujeva usta so se povesila. aKakšen smisel ima vse to?» je vprašal, ko so prispeli do osmega nadstropja.
Ann se ■ je čemerno z njima rokovala, potem ju je zaprosila: »Prosim, sedita, gospoda!*
Sedla sta in ves čas gledala v tla.
»Gospod BIaufox mi je pripovedoval o vaju, gospoda,* je pričela Ann. Pogledala je Lemkauja. «Gospod Blaufox mi je povedal, kako se bojita, da sta strašno grda in da ne bom hotela iti z vama. Menim, da sploh nista grda.* Lemkau je žarel od sreče in bolščal v Ann. «Hvala, gospodična Gerensen,* je rekel. »Res je to izredno ljubeznivo od vas.* Ann se je potem
obrnila k Pogranu. »Gospod Blauiox mi je povedal, da i-mate radi svojo družino.* Pogran je vzdihnil. «Res je, čisto res. Imam ženo in tri hčerke.*
»Stanujete v lastni hiši na Albermarle ulici v Brookly-nu,» je dodal Blaufox. «Prvo-lazredna posest.*
«Ce smem povedati resno, gospodična Gerensen,* je znova začel Pogran, «ob vsem tem sem sam. kot cerkvena miš. V zadnjih šestnajstih -letih delam zjutraj, opoldne, ponoči...*
#On je duša našega podjetja,* je dodal Blaufox. »Nič ne pretiravam. Pravi dinamo v človeški podobi.*
«V zadnjih šestnajstih letih se mi je moja žena vedno bolj odtujevala.* Pogran je gledal v strop in govoril z glavo nagnjeno nazaj. »Obiskuje razne tečaje, članica je raznih odborov, nere nove knjige. Ce naj povem iskreno, se me sramuje, gospodična Gerensen. Prav tako moje hčerke. Obiskujejo namreč že univerzo v New Yorku.»
»To je zelo dobra šola,* je vljudno rekla Ann.
»Ce ostanem zaradi dela v mestu preko noč’, se moja zena in hčerke počutijo veliko bolje.*
Ann je zamišljeno prikimala. «Vi ste zelo ljubeznivi prijatelji,* je končno rekla. «Gospodje,» se jima je nasmehnila in pri tem pokazala svoje krasne rele zobe, «kaj pravite k temu, da bi vsi skupaj večerjali?* 2ivahno so drug drugemu prikimali, Blaufox pa je pobožal Ann po obrazu, pri tem pa se je dvignil na prste, da bi to lahko storil. «Morali bi to , roslaviti!* Prijel je telefonsko slušalko, poklical bar in naročil: »Šampanjca’ Steklenico dobrega šampanjca, srednje cene, s štirimi čašami v sobo številka 804!» Obrnil se je k tovarišema, medtem ko je spuščal slušalko. «Na lačun podjetja, gospoda,* je rekel smeje.
Z njim sta se zasmejala, njun smeh je odmeval po sobi glasno in veselo.
»Bosta zamerila, gospoda,* ju je vprašala Ann, «če po večerji pokličem svoji dve prijateljici? Dve zelo lepi gospe?*
Lemkau in Pogran sta se
spogledala. «Seveda ne bova zamerila,* je rekel Pogran.
Opazovala sta Ann, medtem ko je telefonirala in zahtevala neko številko centra-e Chelsea.
«Ali ni to prekrasno,* je Lemkau vprašal Blaufoxa. »Ali ni to prekrasno?«
KRIŽANKA
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. kos kmečkega pohištva, 7. zaroditi, zaploditi. l5. naziv za ženo pri Indijancih, 14. izven (igrišča) po angl. 15. zajemalka, 16. predlog. 18. varnostne, policijske čete, 20. gora med Kobaridom in Bovcem, 22. briga, ?4. mesto v Dalmaciji, 26. poln okusne vode, 27. star novec, 28. italijansko spolnik, 30. pripadnik po vsem svetu razseljenega nomadskega ljudstva, 32. pečat, 33. užaljenost, jeza, 34. predlog. 36. mladinski junak, 38. sedam na lastne nete, 39. nadav, 41. vas na Notranjskem, 44. pokrivalo, 45. slika gole ženske. 47. znanstveni, medicinski na~iv za grlo, 50. del teniške igre, 51. poročanje, 54. francoski revolucionar, 56. svojilni zaimek, 59. črte na zemljevidih, ki vežejo kraje z enakim zračnim tlakom, 61. bivališče tabornikov, 63. del obraza. 64. orevleči z mažo, 65. pripadnik izumrlega nemškega plemena, 67. prožen, gibljiv, 69. dva enaka soglasnika, 70. zavetja, pribežališča, 71. mesto v Italiji, 73. gora v Julijskih Alpah. 75. ima pomembno vlogo v Varnostnem svetu OZN, 76. posmehljiv naziv za hribovca, ki nosi hlače iz irha, 79. šibka, slabotna, 81. vpra-šalnica, 82. moško ime, 83. zver-mačka, 85. pristanišča, 86.' lep« rože. 87. vreči seme v zemljo.
NAVPIČNO:	1. klepanje
mlinskih kamnov, 2. kamen, ki je po svoji kemični sestavi silicijev dioksid, 3. slovensko ime za mesec junij, 4. medmet, 5. smer neba, 6. gora v severni Grčiji, 7. naglo se premaknem, 8. umik, izginotje. 9. pristanišče v severni Afriki, 10. skala, 11. zadnji dve čr^i besede pod 76 vod., 12. med brezskrbnim govorjenjem, zlasti ženskim, razkrit, 13. kratica zp starejši, 17. gora v Armeniji, 18. junakinja znanega romana Ander-son-i-Noeksoeja, 19. gora v Bernskih Alpah, ki je za vrhunske alpiniste velika privlačnost, 21. mestece na Notranjskem, 22. simetričen. 23. božanstvo, ki ima veliko častilcev v Aziji, 25. zver, ki spada v družino psov, živi tudi v jugovzhodni Evropi, 27. ob tem času, 29. zavestno izgovorjena neresnica. 31. nekoliko, 33. del ust, 35. fotografski posnetek na steklu, 37. vrsta hrasta, 40. kakor na konju (sedeče), 42. ime znane filmske igralke Novak, 43. pri. bližno, naokoli, 46. z mehko travo poraščen prostor (dvoj.), 48. svojilni zaimek. 49. Bakhcv spremljevalec, 51. ki se da rimati, 52. povesit pisatelja Preglja, 53. število, 55. industrijska rastlina, 57. pretres (zlasti živčni), 58. znana slovenska tovarna telefonskih a-paratov in naprav, 60. gesla, 62. ostrine, 65. mršav človek, 66. določene barve, 68. okrogla plošča, kolo, 71. večja na-
selja, 72.	živec,	74. vodne	živali, 76.	pritok	Donave,	78.
nota, 80.	osebni	zaimek.	82.
arabski žrebec,	84. znak	za
selen.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1.	demon-
strator, 12. prelom, 18. orehi, 19. Saracen, 21. zmnza, 22. mako, 24. bolezen, 26. llmag, 27. lta, 28. pet, 30. napitek,. 32. ari, 33. no, 34. sonet, 36. rejenec, 38. as, 39. stlačim, 41. kak, 42. rev., 44. strepetam, 46. ralice 48. stremen, 49. kar, 51. kateder, 52. použit, 54. novodoben, 53. pač, 57. mik, 59. Polijem, 61. ep, 63. jerebar, 66. zaris, 67. TT, 68. hop, 70. rotor zn, 72. čar, 73. Bur, 74. opij, 76. golazen, 78. Jera, 79. divan, 81. dotakam, 83. rasen, 84. iskren, 85. vinogradniki.
NAVPIČNO: 1. domino. 2. E-rato, 3. Mrka, 4. oho, 5 ni, h. TS, 7. Rab, 8. Aro n, 9, talar, 10. Ocepek, 11. Rezijan, 13. rz, 14. emu, 15. lama, 16. ozara, 17. magister, 20. netek, 23. nenapet, 25. Nen, 28. polemičen, 29. tečen, 31. kerato-fir, 34. strežaj, 35. Tit, 37. Ce-lebes, 39. strup, 40. mak, 43. Videm, 44. sto, 45. Man, 46, radiram, 47. cen, 48. sprehodi, 50. rop, 51. kolač, 53. ribolov, 55. voz, 57, Metod, 58. karati, , 60. strani, 62. popis, 64. rog, 65. rezan, 67. Turek, 69. pivk, 71. neko, 73. Besi, 75. jar, 77. nag, 78. Jan, 80. ne, 82. Mr., 83. rd.
M 0lVJE*2APA0|,
DRUGI t T/ BOM, i^POVEDaiTZ'
KDO JE ? KUJ SE
DOC£'&uv?T*BO-
PRIMI .GORDON/f
BVIGM ZAPORNICO, POŽENEMO OStA LE KONJE V BEG /
S Bpnjeni volk je * V.VA MEDTEM VZPOSTR-. 4 4 VIL mir med svo-
Hlll
JIMI BOJEVNIK/.
f
* « SO KOMANČ/
Postali stare
kl Se UST% k JŠLjo p°kanjr
^NABOJEV ?.
POGLEJ, BANJE-J KWOAU / N/ VOLK >	\	KONJ!	1
UJETNIKI.... U OK. SEDAJ J POBEGNILI AMIJE VSe /CiLj.
16. novembra 1958
Dan«, NEDELJA, 1« novembrs
Albert, Vanč Sonce vzide ob 7.05 I«
16.34. Dolžina dneva 9.29, vzide ob 11.42 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 17. «®T-Gregor, Zmaga
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najnižja 10,7, zračni tlak 1018, narašča, veter jugo-vzhodnik 7 lan na uro, vlaga 65 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.8.
S Puccinijevo Turandot
Snoči v dvorani pomorske postaje
SIJAJNA	OT
SEZONE V « VERDIJU»
uslužbencem Javnih skladišč podelili diplome za marljivost
Govori članov odbora Neodvisne socialistične zveze Petronia in Mesesnela - Pester kulturni spored
Vsi ti uslužbenci so nepretrgoma v službi pri tem podjetju vsaj 35 let
ralnim komisarjem dr. Pala-maro ter novim županom dr. Franzilom na čelu.
Omenimo še lahko, da je v gledališkem muzeju pripravljena nekaka Puccinijeva spominska razstava z materialom, ki ga ima muzej na razpolago.
Ves operni svet proslavlja letos 100-lethico rojstva Gia-coma Puccinija, tega velikega
sentimentalca, kot so ga hoteli skoraj očitaje imenovati tisti, ki niso hoteli verjeti v trajnejši uspeh njegovega dela. Toda občinstvo vsega sveta je Puccinija vzljubilo, ga ljubi in ga bo vedno ljubilo, kajti znal je občinstvo premagati in ga pripraviti do tega, da čuti in ljubi, kot je on preprosto čutil in ljubil. In bolj kot katerakoli druga Puccinijeva opera je prav 'iTu-randot» primerna za počastitev spomina skladatelja, saj je ta opera, ki je avtor sam niti ni dokončal, najtesneje povezana tudi z njegovim telesnim koncem. Toscanini jo je poldrugo leto po skladateljevi smrti postavil na oder v milanski Scali in na mestu, kjer Liu umre, je jokajočemu občinstvu povedal:	«Pri tem
mestu je Puccini umr 1.» Liu je zadnji od sladkih Puccinijevih ženskih likov. Z njeno smrtjo se je končalo Puccinijevo delo in življenje. (Odšel je v Bruselj na operacijo — imel je raka v grlu — toda njegovo srce ni vzdržalo). Na Toscaninijevo prizadevanje je potem opero dokončal Franco Aljano. Opravil je delo, kot bi ga mogoče težko kdo drug, vendar je gotovo, da to ni konec opere, ki ga je imel v mislih Puccini. Manjka namreč pravi finale, spreobrnitev princese k ljubezni. Turandot samo v drugem dejanju v glasbi razkrije svoj značaj do perverznosti hladne ženske, ki noče ljubiti in za katero se avtor takorekoč boji, da ne bi postala kakor ženska iz kake njegove druge opefe. Puccini je za Turandot našel svojevrstno, nenavadno glasbo, tako da je značaj te ženske izklesan zelo jasno. Toda Turandot je s svojim značajem bolna in kako bi jo Puccini v glasbi ozdravel, ne vemo. Ce bi bil skladatelj utegnil napraviti operi svoj koneb, bi najbrž bila «Turandot» njegovo sploh najboljše delo.
Naslovno vlogo je včeraj pela Inge Borgk, ki razpolaga z dovolj močnim organom, da lahko zmaguje težave svojega parta, toda v nižinah se včasih njen glas med orkestrom in petjem zbora izgubi. Princ Calaf je bil Giuseppe Savio, za katerega bi mogli ugotoviti približno isto kot za pevko in za oba bi tudi veljalo, da njunima glasovoma še manjka nekoliko prave lepote in mehkobe. Tudi igralsko sta bila nekoliko okorna, vendar pa je treba reči, da imata kvalitete, ki so za to opero potrebne. Kot se pri »Turandot* rado zgodi, je Liu tista oseba, ki pritegne največ simpatij občinstva. Nicolctta Panni (Liu) je včeraj aplavze na odprti sceni zares zaslužila tako za petje kot tudi za igro. Dober trio Ping-Pang-Pong so ustvarili Guido Mazzini, Raimondo Botteghelli in Glauco Scarlini. Altoum in Timur sta bila Ni-colo Macillis in Alessandro Maddalena, mandarin pa Eno Mucchiutti. Pri sicer dobrem zboru je bilo opaziti nekoliko šibkosti v moških glasovih.
Uliviero de Fabritiis je predstavo vodil s sigurnostjo izkušenega dirigenta. Enrico Fri-gerio se je v režiji potrudil za lep zunanji izgled scen.
Z včerajšnjo uprizoritvijo — v gala predstavi — se je obenem pričela nova sezona v gledališču sVerdis. Kot ved> no ob takih p-ilikah je bilo s cvetjem okrašeno gledališče polno zasedeno, poleg premier. skega občinstva pa so za to priložnost prišli v gledališče tudi predstavniki vseh krajev. nih oblasti z vladnim gene-
vrednosti, saj je ne podelijo na podlagi priporočil in pro-tekcij, ampak le zaslužnim u-službencem, ki pri istem podjetju delajo najmanj 35 let. Prav je torej, da ti zaslužni možje dobijo javno priznanje za svoje delo, požrtvovanje in marljivost. Omenil je tudi, da imajo Javna skladišča lep rekord, saj je pred tremi leti dobilo take diplome kar 77 uslužbencev, zdaj pa 54.
Nato je sledilo razdeljevanje diplom. Po razdeljevanju pa so bili nagrajenci in gostje povabljeni na malo zakusko.
Častne diplome so dobili: Antonino Aliotta (36), Giuseppe Bernardi (35), Angel Bernetti (36), Vladimir Ber-totti (35) Vittorio Biasini (35), Carlo Bisiani (35), Francesco Boccoli (35), Menotti Cadel (39), Pietro Calogera (35), Francesco Cartelli (36), Gu-glielmo Cescutti (35), Luigi Clinto (39) Mirko Cosma (35), Rudolf Cossutta (36), Srečko Derman (35), Giovanni Di-gianantonio (37), Attilio Do-ratti (35), Bruno Erbo (36), Vittorio Frangini (38), Angel Furlan (35), Karlo Furlan (35), Viktor Gerini (35), Fede-rico Giorgini (35), Franc Gombacci (35) Franc Lampe (35), Manlio Marini (35), Ugo Marini (36), Giuseppe Martini (37), Ivan Meola (35), Aldo Monferra (38), Giuseppe Na-lin (37), Giuseppe Pecchiari (37), Roberto Peschiani (35), Seraf ino Petracco (37) Ric-cardo Pettarin (35), Egone Poggi (37), Antonio Bruni
(37), Alojz Puntar (35), Carlo Renzi (38), Anton Rustia (35^ Ivan Rustia (35), Giovanni Settimo (45), Mario Sferza
(38), Giulio Specchiari (35), Josip Starc (45), Emil Stocca (35) Francesco Tersich (37), Elio Toso (35), Leonardo Tum. molo (37), Elvino Varini (39i, Mario Viviani (35), Mario Walderstein (35) in Narciso Zaleri (40).
Med oklepaji smo navedli, koliko let vsak posamezni nagrajenec že dela pri Javnih skladiščih. Med nagrajenci je 16 Slovencev.
 «»--------
Železo oplazilo delavca po obrazu
24-letni Mario Vodopivec iz Milj je včeraj hotel potegniti iz peči tovarne AFA v žavelj-skem industrijskem pristanišču kos razbeljenega železa, a žal se mu je ta izmuznil iz rok in ga oplazil po obrazu in roki. Na srečo se je Vodopivec še pravočasno umaknil, vendar ni mogel preprečiti, da bi ga železo ne ranilo po licu in odrgnilo po levi roki.
Delavec je moral v bolniš-rico, kjer je ostal na zdravljenju na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 8 ali 10 dneh.
 «»-------
Samomor delavca
Zakaj je 36-letni Adelchi Lu. ghi iz Ul. Bonomo včeraj navsezgodaj zjutraj izvršil samomor, se ni znano. Da gre za samomor, pa ni posebnega dvoma, ker je imel v žepih nekaj pisem, s katerimi je prosil starše odpuščanje.
Lughi, ki je bil zaposlen v pivovarni Dreher in se je tudi sindikalno udejstvoval, je verjetno napravil svoj samomorilni skok z vrha predora nad Montebellom. To dokazuje položaj, v katerem ga je okoli 6. ure zjutraj našel Sante Banfe, ki je z avtoci-sterno vozil proti Ul. Doda. Lughi je namreč ležal prav ob vhodu v predor in je bil v zadnjih zdihljajih. Ko so poklicali rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico so bolničarji takoj uvideli, da z njim ne bo nič. In res je že med prevozom podlegel hudim zunanjim in še posebno ndtra-njim poškodbam.
Truplo pokojnega Lughija, ki je živel s starši, so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo do pogreba na razpolago sodnim organom.  ««------------------
Mlad motociklist se je zaletel v žensko
Prometna nezgoda se je pripetila ob 15. uri v eni izmed ulic Sv. M. M. Sp., kjer se je 16-letni Simon Zupanc, stanujoč v okraju, zaletel s svojim lažjim motornim kolesom v hrbet 38-letni Dirči Demarchi por. Gradičar od Sv. M. M. Sp.
Gradišarjeva je sicer padla na tla in se odrgnila po nogah, vendar poškodbe niso bile resnega značaja, zaradi česar so jo zdravniki po nudeni prvi pomoči odslovili.
— «»-------
Ženska je padla in si zlomila nogo
Ce ne bi 52 let stara Vitto-ria Zanini por. Giovanelli iz Ul. Revoltella stekla včeraj čez Ul. Ginnastica, bi verjetno ne dosegla avtobusa, a gotovo je, da ne bi danes bila v bolnišnici. .Med tekom je namreč nerodno stopila in padla na tla, pri čemer si je zlomila stegnenico desne noge. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja da se bo morala zdra. viti dva ali morda celo tri me. sece.
Sinoči so v dvorani pomorske postaje svečano podelili častne diplome skupini uslužbencev Javnih skladišč, ki delajo pri tem podjetju že nad 35 let. Svečanosti so poleg nagrajencev prisostvovali predsednik Javnih skladišč dr. Ta-nasco, glavni ravnatelj <Jr-Bernardi, predstavnik Vsedržavne ustanove za nagrajevanje marljivosti dr. Errichelli, predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti, zastopnik vladnega gen. komisarja, župan Franzil ter dosedanji pre-fekturni komisar dr. Mattucci.
Nagrajence in predstavnike oblasti je najprej pozdravil dr. Tanasco, ki je poudaril, da je zasluga teh marljivih in vestnih uslužbencev, če so Javna skladišča v Trstu lahko napredovala in se uveljavila v svetu. Dr. Errichelli je podčrtal, da je diploma sicer skromna stvar, a velike moralne
illililiiliiiiiiiiiiliiiillliiilillIiiiiiiiililiiiiilliiliiiiiiiilltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniitiiiiilliiniiiililtliiiliiitliilllllliittlliitllHillilill
Med temi so: Marija Rota iz Doberdoba št. 8, Lavra Srebrnič iz Ul. Udine 27, Lavra Stopar iz Boljunca 98, Sergij Svetina iz Zavelj 223, Serenel-la Babič iz Ul. Ronchetto 113, Pavel Hmeljak iz Vel. Repna 77, Sandra Ulčigraj z Lonjer-ske ceste 169, Arnaldo Flego iz Doberdoba, Modra Gruden iz Nabrežine 18s), Danica Pieri iz Medje vasi
Na delovnem uradu so včeraj podpisali sporazum med sindikalnimi organizacijami in direkcijo Delavskih zadrug, s katerim so uredili nekatera obstoječa sporna vprašanja. Tako sporazum predvideva: urnik telefonistov, tajništva, urada za člane, nadzorništva prodajaln bo odslej od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Ostal bo v veljavi dosedanji urnik za osebje direkcije. Nekoliko se bodo pa izpremenili turnusi za dežurne Po direktivah direkcije bo uveden urnik za osebje garaže, delavnice električarjev in centralno skladišče.
 «»-------
Nesreča Kitajca
V bolnišnico je moral tudi kitajski državljan Giovanni Li Chiang iz Ul. Piccardi, ki je zaposlen v pralnici hotela «Jolly». Prav tu je Kitajec včeraj nerodno padel vznak, pri čemer je z roko silovito udaril ob pralni stroj.
Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku, in sicer s prognozo okrevanja, ki gre od 8 do 40 dni.
SLUŽBA TELEX S FRANCOSKO ZAHODNO AFRIKO
Službo telex so z 10. novembrom raztegnili tudi na Francosko Zahodno Afriko, in sicer preko Rima s siglo FY OQO. Urnik sprejemanja bo naslednji: vsak dan razen nedelj od 7.30 do 20. ure. Tarifa za prve tri minute znaša 27.55 zlatih frankov in 9.184 franka za vsako nadaljnjo minuto ali ulomek.
Zavarovalna družba »Allean-za Assicurazioni« je letos drugič izžrebala nagrade za učence osnovnih in srednjih šol, in sicer iz številk, ki odgovarjajo zavarovalnim pogodbam, sklenjenih z učenci tržaških, goriških in okoliških šol. Nagrade so po 5.000, 10.000 in 15.000 lir ter jih je z žrebom dobilo 45 učencev.
Tiskovna konferenca glavnega tajnika FI0M
Sindikalne	organizacije
konkretne	zahteve	z
Podjetja IRI so formalno prekinila odnose s Confindustrio glede sindikalnih vprašanj, toda stvarno ravnateljstva ravnajo kot monopolisti
Ponovno je izšel toliko pričakovani roman:
F. S. Finžgar POD SVOBODNIM SONCEM
Svetovno znana zavarovalnica odjcu' 1828 te v TRSTU UL. GHEGA 8-1 tel. 27512 - 35939
Prokurator RAVNIK
Dobite ga v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Broš. 450 lir
DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV V TRSTU
Jutri, ponedeljek 17. novembra ob 20.30 jo predaval PROF. MERKU o SODOBNI GLASBI z izvajanjem reproducirane glasbe na ploščah.
MARIO
Specializirana v °Pr ljanju dnevnih soh drugih prostorov
TRST Ulica S. Anastasio tel. 61-21»
NEDELJA, 1C. novembra 1958
RADIO TRST A
800 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski folklorni motivi: 9.00 Kmeti ,;ika oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.00 Lahke melodije; 11.40 Beethoven: Sonata št. 3 v Sis-diuru za vioiino in klavir, op. 12: 12.15 Za vsakega,r nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika Sedmih dni v Trstu: 13.30 Glasba po željah;
15.00 Glasbeni variete: 15.45 Motki zbo* s Proseka - Kontovela;
16.00 Glasbeni popoldan; 16.30 Piesna čaianka: 17.00 »Carski sel». Po romanu Julesa Verna za radio dramatizirat Rado Lenček; 18 30 Orkester Armando Sciascia; 18.45 Bizet: Arležanka — Suita Iz koncerta št 1: 19.15 Pestra glasba: 20.09 Sr»rt, 20.30 Veres La-jus in njegov madžarski orkester: 21.00 Narava poje v pesmi: (23) «Počasi ribič v mrak vesla«: 21.15 Orkester Terry Gibbs: 21.30 Izbor operne glasbe; 22.00 Nede-1 v športu; 22.10 Poje Jelka Cvetežar z orkestrom Franca Russa:	22.30 Koncert harfistke
Grazietitt Trost:	22.45 Večerne
melodije; 23.30 Nočni ples.
RADIO TRST
MO Beethoven:	»Fantazija za
klavir, zbor in orkester op 80»; 12.20 Igra ansambel Vallisneri; 1430 El Camoanon: 17.30 Simfo-
TRAJN0 GOREČE, PREMOG, LES, P TEKOČI PLIN, El TRIKO
VERDI
V torek ob 20.30 druga predstava Puccinijeve opere Turandot za abonma C za vse rede ob isti zasedbi. Jutri zjutraj se prične prodaja prostih vstopnic.
Na porotnem sodišču tri obsodbe
zaradi spolzkih dejanj in izsiljevanja
Excelslor. 15.00; »Lulu med moškimi«, Zizi Jeannemarie, G. Gelin.
Fenice. 15.00: »Kitajsko obzidje«, Ferrariiacolor Odkritje talin-stvenega sveta.
Nazlonale. 13.30, 17.30, 21.30: »Deset božjih zapovedi*. Vstopnice; 350 lir, otroc- in vojaki »50. Izkhzmce neveljavne.
Arcobalero. 13.30:	»Grešno de-
kle« (En cas de malheur), B. Bardot, J. Gabln Izkaznice neveljavne. Sledi INCOM s tekmo Italija-Francija
Supercinema. 14.00:	»Mornarji,
ženske in nadloge« M. Arena, A. Lane, U Tognazzl.
FHodrammatico. 14.00: »Divji Za-pad«, D. Robertson. Sledi va-rietč »Sreč;, prihaja«
Grattaclelo 13.30: »Usoda cesarice« (Tretji del »Sissi«), R. Schneider K. Bohm.
Cristallo. 13.30: «Ni časa umreti«, Victor Mature Leo Genn.
Capitol. 14.00; »Pepel pod soncem«, F. Sinatra, T. Uurtis. Izkaznice neveljavne.
Astra Roiano. 15.00: »Pal Joev«, K Novak, F. Sinatra, techni-color, cinemascope.
OD VČERAJ DO DANES
PlflZZfl S. GIOVANNI 1
PRODAM TUD j NA OBROK*
Delavci ladjedelnice Sv. Justa so bili včeraj pri podpre-fektu Caponu, s katerim so razpravljali o položaju ladjedelnice. Delavci so navedli zakon, po katerem bi bilo mogoče finansirati gradnjo ladij za Indonezijo s sredstvi za kritje izvoza. Podprefekt Ca-pon pa je zanikal to stališče in dejal, da se na osnovi orne. njenega zakona od 1953, leta lahko finansirajo samo še izvršene kupčije.
Včeraj so imeli delavci ponovne si Stanke s poslancema to jih je sprejel politični taj-Vidalijem in Wondrichom. Na-nik PSDI prof. Lonza, ki je obljubil da bo stopil v stik s poslancem Ceccherinijem. zato da bo prišo v prihodnjem tednu do napovedanega sestanka med tržaškimi državnimi predstavniki, kjer naj bi dokončno razpravljali o položaju v ladjedelnici.
• «» —
Vespist podrl žensko
Ko je hotelu Giuseppinu vd. Frattini iz Ul. Margherita zvečer prekoračiti Trg Dalmacija, jo je podrl na tla z vespo, s katero se je vozil proti Ul. Ghega, 27-letni Ermanno Ma-sotti iz Ul. Ghirlandaio 18.
Zensko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo iz previdnosti sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku.
Pogojna obsodba ženske, ki je dobivala pokojnino po že živem možu, bivšem članu Collodijeve tolpe
tel imeti z njo nobenih stikov. Zena mu je nekoč celo odp sala in ga obvestila, da ga smatrajo za mrtvega. On
bi se moral držati tega, da ne bi bivši družini škodoval pri pokojnini.
Decarlijeva pa je tajila to: njen mož jo je prosil, da obdrži tajnost, da še živi in sicer ker se je bal, da bi imel zaradi svoje politične preteklosti sitnosti s sodno oblast-jo.
Sicer to ni važno. Važno je le, da je Decarlijeva dobivala pokojnino i‘i je s tem prevalila pokojninski avod, zaradi česar so jo sodniki obsodili pogojno na 8 mesecev in 20 dni ječe ter na 20.000 jir globe ter tudi odredili, da se kazen ne vpiše v kazenski list.
Preds.. Fabrio tož.: Grubissi, zapisn.; Rachelli, obramba; odvetnik Padovani.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Bzrbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5;
Bmusst. Ul. Cavana 11; Al Gale-no. IJ1, S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Aila Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Libertž 6; dr. Mi »ni, Barkovlje- Nicoli, Skedenj.
MARIJA THL
Skedenj, 16. novembra
Ob pomembnem prazniku K vesela družba mladih In starlb nabrala 24.515 lir za Dijaško Matico. Posnemajte)
Namesto cvetja na grob pok. Antonije Godine, vd. Pižon daruje diružina Santin 2.000 lir za Dijaško Matico.
Ob sedemnajstletnici smrti Edvarda R ustje darujeta družini Rustja i.. Polduzzi 2.000 Kr za Dijaško Matico
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za ' zapustila naša ljubljena in nepozabna mama
ItAZNA OHVENTILA
Tatvina pri Upimu
Včeraj okoli 11.3-j so agenti letečega oddelka kvesture zasačili v notranjosti Upima 19-letno Amalijo Godino iz Art-viž v trenutku, ko je s prodajalne mize ukradla ženske svilene nogavice. Pri dekletu, kr so ga arttircli so našli volnen foular, katerega je tudi ukradla-
Pogreb drage pokojnice bo v Pone<^,e'^Jj nov. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokop Žalujoče hčerke, snaha, zeta In v
Prečnik, 16.XI.1958.
PRISPEVAJTE iA DIJAŠKO MATICOI
f»oriško-beneški dnevnik
Dogodki tedna
Z®aga levice v Ronkah
lS|iBJOv nedel^° SO biIe V
taten- °bcinske volitve, na liani'11 sta se Potegovali za za. ]i v?bvcev dve kandidat-
'tičnih'' j.*1 Sicer lista sociali" idvian 'u	Pilonih in ne-
U '“ svetovalcev «Allean-iristi C' a» ter lista demo-
fiLT; Zmagala je levi*
li ^ a z 284« glasovi pro-Ker *’
% nI0voba'na Konke po šte.
»lestu lstva na tretiem kaj I, goriški pokrajini take: im . nco in Tržičem, in “čun * Ve“ *et aktivon obit n’ Je 2ma6a levice izred-
Pomembno dejanje, k te-li v veliki meri prispevali, _^P°sobna demokristjan-«*o d'1Bska uPrava in pa dej-‘i*viln * Je levica uspela najti k, Pr°iramske stične toč. ip,^ en izmed vzrokov u-iJm ,Je tudi zelo dobra vo-ainPanja, v kateri se ktiy *®a<iali socialni demo-lt 1 *i so se odločili za be-
^•»ovnice.
tbji peterimi furlanskimi 'Hjtnm* ter slovenskima oblit ;S Doberdob in Sovod-
*J* občin
Ptktfo',-”tina ®onke sedma v
m,
•jini, kjer je ievica 'kh ^taV zaradi sodelovanja V ,V'“arskih sil. V ron-Slov..° oiuskem svetu je tudi Clc Mrgolet, tirnih do prihodnjih ob-Vj|gj voiitev število prebi-»o - v Ronkah prav goto-v, po'«Sl° 10.000, bodo volit-®"i k proporcionalnem siste-Sotivoar P°meni. da bo skoraj 'ladij Pre(iloženih vsaj pet listnih list.
Safog i,
zvečer so se v žu-uradu sestali, pred-)i» v ^ vseh političnih sku-svetu ter se v ivtj4 8 sklepom občinskega iia, Pogovorili, kaj naj ob-r'aPravi v zvezi s tem 'J jjs?nioto. Po dolgi in Živah. 'Uti i'. v kateri so sveto-l’jlj^2agovarjali vsak svoje 'k j’ 80 se sporazumeli v
m občinski svet
•bi
ii
‘Vfio
se mora pazljivo in
jvq spremljati to občut-*tj, vPrašanje zaradi (zredil t,,?0^028)8 Gorice. Ponov-y t«nek bo 20. novembra. Vj:Fedo pa se je o tem (j *niu na dolgo razprav-^jn& seji občinskega sve-
KiD
le. svetovalec dr. Cal-Predstavnik svetoval-<m.t, ■ odločno zagovarjal Sšn °*t kakršnega koli V, ,l*ga občinskega posre-Sli	da	bi	■ tem po-
lk 2 "nezaupanje do vladni ,*°tovitev o moderniza-% i rata». Vsi ostali svetovi, *v* pa tudi desne opo-kjjjj. 'Predstavniki desne o-b»ii iz demagogije kot n p,
ipr. .l. naj se takoj nekaj .... i. da
%tey Prepričanja!) pa so V*v- ’ naj se takoj nekaj se podpre akcija n'b organizacij za o-v delovnega mesta.
^ko
i, 0 letališče izločeno
luiodt
'»k0 goriškega letališča, Sl **d*) vse kaže, se bo v SjJb odločila. «Alitalia» bo Sv. s 1- januarjem ukinila letalsko progo Rim— U. Gorica ter izločila '1 tia°fabe letališči v Gorici % ““neškem Lidu. Name-f-i *ej progi bodo moder-tipa Convair in Vi-ftbij • ki bodo zamenjala iz-Š tl“a letala DC 3, pristalem a. moderniziranem beton, kt (..^tališču pri Trevisu, ki S, rž postalo letališče ^ ?*žele.
S^ko pa tudi ronsko le-N^h k' st* se dolgo časa v Jtlj ,°ini konkurenci potego. «v, a naklonjenost tehni-be * Zgubila vse možno-
"i,
kt d niti eno niti drugo ni-H. r*znih tehničnih pogo-V ,8
,vtieItien° za izgubo vsako-letalske zveze med
Gorico in Rimom, ki našemu mestu ni prinašala otipljivih gmotnih koristi, pa se zelo dobro rešuje vprašanje vzpostavitve prometa med severno in južno železniško postajo, kar bi našemu mestu moralo prinesti gospodarske koristi.
Obisk jugoslovanskega konzula
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Ziga Vodušek je v tem tednu obiskal prefekta dr. Nitrija in župana dr. Ber-nardisa, s katerima se je zadržal v prijetnem razgovoru. Obisk je bil vljudnostnega značaja.
 «>-------
V ponedeljek pred CRDA in SAFOG
Zborovanje tajnika Vsedržavne zveze kovinarjev
Jutri bo imel generalni tajnik FIOM poslanec Luciano Lama dve sindikalni zborovanji, in sicer ob 12.30 pred CR DA v Tržiču, ob 14.30 pa pred SAFOG Ker je poslanec Lama prisostvoval pogajanjem o neapeljskih podjetjih IRI, bosta jutrišnji zborovanji zelo važni.
Seja doberdobskega občinskega sveta
Tričlanska	komisija
prostor	za	spom
Najeli so posojilo za otfbski vrtec in materinsko posvetovalnico v Doberdobu in 3 milijone za obračunske primanjkljaje
V sredo je bila seja doberdobskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci izbrali tričlansko komisijo Doberdob-cev (župan Andrej Jarc, Karlo Lavrenčič in Rado Lakovič), ki bo določila v vasi najprimernejši prostor za postavitev spomenika padlim partizanom.
Komisija bo delovala skupno z odborom za gradnjo spomenika ter z občinsko gradbeno komisijo.
Odobrili so najetje dolgoročnega posojila v znesku 6 milijonov lir za gradnjo otroškega vrtca in materinske posvetovalnice v Doberdobu. Obenem so sklenili najeti pri tržaški posojilnici posojilo 3 milijone lir za kritje obračunskih primanjkljajev za leta 1954, 1955 in 1956.
Dalje so odobrili sklep, aa bo županstvo kupilo zemljišče za gradnjo ljudske hiše v Jamljah. S tem v zvezi je bilo sklenjeno, da bodo vsi trije jameljski svetovalci, in sicer dva predstavnika liste občinske enotnosti in pred-
imiiiiiiiiiuiliimMiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiimiiiiiiii,imuni,umili,u, n,hm,n
Deželna avtonomija spet v ospredju
Nesprejemljiv osnutek ministrske komisije
Delavske zbornice naše dežele bodo na shodu 7. decembra povedale, zakaj tega osnutka ne odobravajo
Na sedežu DZ v Gorici so | ni republikanske stranke, da se sestala tajništva Delavskih bodo zavzeli stališče o prihod-
zbornic iz Vidma, Gorice, Trsta in Pordenona. Razpravljali so o prispevku organizacij CGTL za ustanovitev avtonomne dežele.
Ker je ministrska komisija izdelala zakonski osnutek statuta, ki v bistvu nasprotuje interesom prebiv ilstva nr.še dežele, se tajništva s tem o-snutkom ne strinjajo in protestirajo proti načinu, kako je bil izdelan. Na deželnem shodu, ki bo 7. decembra, bodo omenjena tajništva točneje določila svoje stališče.
 «»------
Podaljšano
pregledovanje
avtomobilskih žarometov
Včeraj so na poveljstvu prometne policije v Ulici Pola pri Standrežu pregledali žaromete 245 avtomobilov, od katerih jih je bilo 98 dobrih, 136 slabih, 11 pa srednje dobrih.
Ker vlada za akcijo veliko zanimanje, bodo danes pregledovali samo avtomobile tistih oseb, ki imajo rezerviran urnik za pregled; v ponedeljek in v torek pa bodo imeli dostop vsi avtomobilisti.
 «»------
Strankarska aktivnost
Jutri zvečer ob 20.15 bo na sedežu PSI v Drevoredu XXIV. maja 1, sestanek članov goriške mestne sekcije, na katerem bodo razpravljali o novejših dogodkih glede SAFOG in o deželnem vprašanju. Prisostvovala bosta poslanec Mario Bettoli in tajnik federacije Vittorio Semo-la. Vabljeni so vsi člani.
 «»------
Danes zjutraj pa bodo imeli svoj izredni občni zbor čla-
njem državnem kongresu svoje stranke.
 «»-----
Večer opernih arij v ponedeljek v Novi Gorici
V ponedeljek ob 20. uri bo y dvorani OLO v Novi Gorici večer opernih arij, ki jih bodo peli slovenski solisti. Med nastopajočimi bo tudi goriški rojak tenorist Miro Brajnik.
Smrtna kosa v Števerjanu in Jamljah
V Števerjanu so pokopali 38-letno Cvetko Terpin, ki je podlegla posledicam operacije. Bila je zavedna žena in pridna mati.
V Jamljah je pri 82. letu starosti umrl upokojenec Jožef Krošelj. 30 let je delal v oljarni v Tržiču. Bil je priljubljen človek ter zaveden Slovenec.
Svojcem obeh prizadetih družin izrekamo naše sožalje.
 u------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvrjo temperaturo 16 stopinj ob 13. uri, najnižjo pa 4.8 stopinje ob 6. uri.
stavniki opozicij«, sodelovali pri reševanju tega vprašanja, ker kot vaščani najbolje poznajo domače prilike in so zato prvi poklicani, da rečejo odločilno besedo. Šeststano-vanjsko hišo naj bi pričeli graditi leta 1960. Zavrnili so dalje ostavko občinskega svetovalca Mira Ferletiča. Pri slučajnostih so sklenili popraviti streho, okna in vrata do-berdobske osnovne šole, nekateri sevtovalci pa so izrazili željo,, da bi bile občinske seje bolj pogoste.
 «»——
Priprave goriške PSI
na vsedržavni kongres
Tiskovni urad federacije PSI poroča, da so na zadnjem sestanku izvršnega pokrajinskega odbora razpravljali med drugim tudi o preteklem n bodočem delu stranke in drugih organizacij za rešitev krize v goriški livarni SAFOG in v tržiški ladjedelnici. Razpravljali so tudi o pripravah za pokrajinski kongres stranke, na katerem bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres, ki bo v polovici januarja v Neaplju. V zvezi s tem so sklenili sklicati v soboto 22. t. m. v Gradiški sejo pokrajinskega odbora.
 «»------
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: »Grešno dekle*, B. Bardot in J. Gabin, mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 15.00:	«Nesrečniki»,
po romanu Victorja Hugoja, igrata Jean Gabin in Da-nielle Delorme. Barvni film v cinemascopu.
VITTORIA. 15.00; »Pekel v Pigallu«, A. Giradoux in P. Trabaud. Mladoletnim vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: »Afrodita, boginja ljubezni«, I. Corey in A. De Teffe, cinemasco-pe v barvah.
MODERNO. 15.00:	»Maščeva-
nje«.
dežurna*’lekarna
Danes posluje ve.-: dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 33-49.
 »*------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je v tednu od 9. do 15. novembra rodilo 17 otrok umrlo je 13 oseb porok pa je bilo sedem.
RODILI SO SE: Mauro To-solin, Angelo Brancatelli, Mas-simo Marini, Maurizio . Cafo-rio, Rita Burelii, Vincenzo Ca-
Poročila sta se IDA GERGOLET in ANDREJ GERGOLET, oba iz Doberdoba.
Ob tej priliKi novopo-roiencema čestitajo osi Doberdobci, predvsem pa mladina z najboljšimi željami za bodočnost. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
V soboto 22. novembra ob 21. uri bo v Prosvetni dvorani v Gorici premiera francoske komedije v dveh dejanjih
99
GIGI”
ki jo je po istoimenskem romanu pisateljice Collette priredila Anita Joos, prevedel pa Fran Gorše. Ponovitev v nedeljo 23. nov. ob 16. uri.
V glavni vlogi nastopa BOGDANA BRATUSEVA
sella, Gabriella Čibej, Paolo Medeot, Maria Giacomini, En-nio Sfiligoj, Luciana Frasca-tore, Roberto Zucco, Enzo Do-nolato, Ornella Canova, Fau-sto Bernardis, Mario Balestra, Maria Esposito.
UMiRLl SO; 69-letna gospodinja Marija Briško por. Pel-lizon; 53-letni delavec Adol-fo Marega; 55-letna gospodinja Antonia Kompara vd. Pitta-mi; 82-letni upokojenec Isido-ro Bregant; 84-letna gospodinja Maria de Vucetich-Rieliz; 65-letni upokojenec Gino Venturini; 63-letni upokojenec Mi-chele Lastella; 81-letni upokojenec Biagio Zanetti; 72-letna gospodinja Teresa Tom-sig por. Danelli; ?9-letna gospodinja Floriana Marassi por. Terpin; 72-letna upokojenka Cecilija Kamenšek vd. Perti-ni; 82-letna upokojenka Ernesta Ballisch; 48-letni gasilec Luigi Picech.
POROČILI SO SE: gasilec Lionello Menegutti in gospodinja Aliče Tribusson; električar Stelio Chetti in gospodinja Tosca Perco; knjigovodja Luigi Attardo in gospodinja Giuseppina pacifico:	elektri-
čar Edoardo Visentin in gospodinja Emma Gorjan; mehanik Antonio Gregorutti in gospodinja Pierina Pascoletti; kirurg dr. Camillo Maschio in študentka Maria Gaier.
OKLICI: šofer Luciano O-cera in tkalka Miranda Pelta-rin; delavec Benito Casagran-ae in delavka Severa Coraz-za; šofer Pietro Bulian in u-čiteljica Vilma Cei; mehanik Ciril Benčina in gospodinja Vilma Bregant; delavec Vittorio Rossi in delavka Luigina Makena; vratar Giuseppe Ve-raldi in gospodinja Pierina Macuz; kmetovalec Fortunato Andrian in delavka Orsola Bogar.
Uradno sporočilo Italijanske nogometne zvtze
Ferrari uradno imenovan za Vianijevega naslednika
Priznanje dr. Zaulija dosedanjemu tehničnemu komisarju Vianiju
RIM, lij. — FIGC je danes državno A reprezentanco dopoldne sporočila, da je iz-
redni komisar italijanske nogometne zveze dr. Žauli sprejel ostavko tehničnega direktorja državnih reprezentanc Vianija in imenoval Giovan-nija Ferrarija v komisijo, ki bo skrbela za pripravo državnih nogometnih reprezentanc.
Poročilo se glasi:
»Komisar FIGC Bruno Zau-li je z obžalovanjem sprejel ostavko Giuseppa Vianija na mesto tehničnega direktorja državnih reprezentanc, upoštevajoč da je Viani le začasno nadaljeval službo tehničnega direktorja do tekme Francija - Italija. Ob tej pri-'ožnosti se je izredni komisar toplo zahvalil Vianiju ■ za njegovo delo. ki ga je ooravljal vestno s kompetenco in na-vdušnostjo. Izredni komisar se je zahvalil tudi AC Milanu in še posebej njegovemu direktorju Andreju Rizzoliju za nezainteresirano sodelovanje s FIGC s tem, da je dal svojega športnega direktorja Vianija vedno na razpolago za potrebe reprezentance. Komisar dr. Zauli je takoj nato imenoval za novega člana tehnične komisije Giovannija Ferrarija, ki bo skupno z Mocehettijem in Bianconejem skrbel za pripravo reprezentanc.
Dr. Zauli je imel danes daljši razgovor s Ferrarijem, ki je trkoj prevzel svojo novo
funkcijo. Razgovarjala sta se o programu delovanja tehnične komisije.«
• * *
Giovanni Ferrari se je rodil v Alessandriji 6. dec. 1907.
Svoje prve uspehe na nogometnem polju je dosegel pri Alessandriji, od katere je prešel k Juventusu in nato k hiter ju, nogometno kariero pa je zaključil kot član Bologne.
S-krat je oblekel dres držav, nega prvaka, in sicer 5-krat z Juventusom, 2-krat z Inter-jem in 1-krat z Bologno. Z a
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiii
Razburjenje	m
v zvezi s koled
Sestava koledarja naj bi onemogočala nastopanje italijanskih kolesarjev v tujini
MILAN, 15. — Koledar kolesarskih dirk v Italiji v prihodnji sezoni, katerega je pripravilo predsedstvo UVI in ki bo 29. nov. predložen v Zuerichu mednarodnim kolesarskim forumom, je povzro-čil precej razburljive komentarje zaradi istočasnosti nekaterih domačih dirk z dirkami v inozemstvu, ki bi italijanskim kolesarjem onemogočila nastop v inozemstvu.
Po informacijah iz merodajnih krogov pa se zagotavlja, da so sestavljavci koledarja ravno računali na možnost čim širšega nastopanja italijanskih kolesarjev v tujini. Dirka po Campagni, določena za 5. april in veljavna kot prva vožnja za italijansko prvenstvo, ne bo sovpadala z dirko Pariz - Roubaix, ki bo 12. aprila. Dirka po Toskani ne bo istočasno z dirko Pariz - Bruselj, ki je v belgijskem koledarju določena za 26. april. Poleg tega pa dirki po Benečiji in za veliko nagrado Pontedecimo nista vključeni v mednarodni koledar, ker so organizatorji teh dveh dirk zahtevali, da imata izključno nacionalni značaj.
 «»-------
Kitajci rušijo hitrostne rekorde v vožnji na 100 km
TOKIO, 15. — Agencija »Nova Kitajska« sporoča, da je 234etni kitajski delavec Tseug-Fu, ki je zaposlen v neki
mehanični delavnici v Tient-sinu, postavil nov svetovni kolesarski rekord	v	cestni
vožnji na 100 km	s	časom
2.10’13”7.
Uradno registriran rekord na tej razdalji ima	od	1. 1942
Italijan Benedetti	s	časom
2.20'44”8, toda ta rezultat je že pred dnevi izboljšal Kitajec Kao Chu-Kun tudi iz Tientsina s časom 2.12’06”5.
Agencija dostavlja, da je Tseng-Fujev rekord že četrti svetovni rekord, ki so ga dosegli kitajski kolesarji v enem mesecu.
ATLETIKA
Evropsko atletsko prvenstvo 1962 bo v Beogradu
BARCELONA, IS. — Evropska atletska komisija Je danes na zasedanju v Barceloni v Španiji sklenila, da bo prihodnje evropsko atletsko prvenstvo 1. 1962 v Beogradu.
je
nastopil 44-krat, 4-krat pa za B reprezentanco. Bil je tudi
elan dveh italijanskih reprezentanc na svetovnih prvenstvih, in sicer l. 1934 in 1938.
Kot trener se, je začel udejstvovati po vojni, ko je najprej vodil Inter, nato Juven-tus, Pavio, Brescio, Nauchatel iz Švice, Padovo in Prato. Končno se je povsem posvetil tehnični vzgoji trenerjev in mladince« pri zveznem tehničnem centru kjer je nameščen že 8 let.
BOKS
GROSSETO, 15. — Boksar Altidoro Polidori zaključuje svoje priprave za srečanje s Campgrijem 29. novembra v Milanu. Ta dvoboj bo veljal za italijansko prvenstvo peresne kategorije.
Danes v Trstn
KOŠARKA Pallacanestro Stock Ignis Varese, prvenstvo I. serije, Športna palača na Montebel-lu ob 17.30.
Pallacanestro Stock - Au-tovox Rim, prvenstvq ženske A serije, Športna palača na Montebellu ob 16. uri.
NOGOMET Triestina - Lanerossi, pokal
»PRVO STRELSKO TEKMOVANJE* bo 22. t. m. v prostorih društva v Ul. Mon-tecehi 6.
Tekmovale bodo skupine po 3 člane s streljanjem iz stoječega položaja z 10-metrske razdalje. Vsak tekmovalec bo imel na razpolago 5 poskusnih strelov in 10 strelov za točkovanje.
Boljše ekipe bodo na grajene. Vpisnina 200 lir za vsako ekipo. Vpisovanje in pojasnila do vključno 21. t. m v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-III. vsak večer od 20. do 22. ure.
NOGOMET
BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska nogometna trojica Le-mešič (glavni), Erlich in Damjanovič (stranska) bo prihodnjo nedeljo 23. t. m. v Budimpešti sodila meddržavno nogometno tekmo med Madžarsko in Belgijo. Za jugo, slovanski sodniški zbor je to veliko priznanje.
MIIUIIimilllllllllHIIIHIIIIIIHIIIIIimilllllltllllUlflHIIIIIUIIIIUIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIimillllllltlllll
Italijansko prvenstvo v telovadbi
Državni	prvak
izločen pri obveznih likih
Danes se prvenstvo nadaljuje s prostimi liki
MILAN, 15. — Danes popoldne se je v telovadnici Pro Patrie v Milanu, začelo italijansko prvenstvo v orodni telovadbi. Od vidnejših tekmovalcev je manjikal samo Figo-ne. Tekmovanju so prisostvovali trener Švicar Gunthal ter predsednik in podpredsednik FIG.
Dosedanji nosilci treh državnih naslovov so: za nacionalno kategorijo Carnoli iz Ravenne, za juniorje Marchi-ro iz Lissone, za seniorje Del Bosco iz Lissone. Medtem ko položaj v kategoriji seniorjev in juniorjev po prvem dnevu še ni jasen, pa je v nacionalni kategoriji prišlo do velikega presenečenja, namreč do izločitve državnega prvaka Carnolija, ki je pogrešil pri izvedbi ene vaje in ni mogei doseči povprečja 8 točk za 6 obveznih vaj. Na vrhu provizorične lestvice sta Carmi-nucci in Palmonari.
Jutri se bo tekmovanje na-.daljevalo s prostimi liki, potem pa bodo proglasili nove prvake. Vrstni red na prvih mestih posameznih kategor;j je po prvem dnevu naslednji: Nacionalna kategorija:
1. Carminucci 56,30 točk, 2. Palmonari 54,95,	3. Neri
54,20 itd.
Kategorija seniorji:
1. Carminucci G. 55,30,	2.
Baccarin 54,29, 3. Gruni 53,20. Kategorija juniorji:
1. Marzola 56,10, 2. DelTAn-gelo 54,75, 3. Noceti 54,69 tta.
KOŠARKA
Skupine za svetovno košarkarsko prvenstvo
SANTIAGO DEL CILE, 15. — Izločilne skupine za tretje svetovno košarkarsko prvenstvo, ki se bo začelo 16. januarja v Cilu, so bile z žrebom takole določene:
A skupina: Argentina, Bolgarija, ZDA, Panama B skupina:	Nac. Kitajska,
Brazilija, SZ, Kanada.
C skupina: Združena arabska republika, Filipini, Uru-gvay, Mehika.
Čile vstopi v finale brez borbe.
BEOGRAD, 15. -t- Včeraj so odpotovali v Atene beograjski košarkarji, ki bodo v nedeljo nastopili proti atenski
ekipi AEK v prvem kolu pokala evropskih prvakov. Odpotovalo je 12 igralcev in tehnično vodktvo.
Povratno srečanje mora biti odigrano do 1. januarja 1959 in bo verjetno 1. ali 2. dec. *v veliki dvorani beograjskega velesejma.
TENIS
Avstralec Emerson zmagovalec v Adelaide
ADELAIDE, 15. — V finalu posameznikov mednarodnega teniškega prvenstva južne Avstralije, ki je bilo danes v Adelaide, je Avstralec Roy Emerson premagal rojaka Mala Andersona s 3:6, 12:10, 10:8, 6:2.
V finalu posameznic pa Juž-noafričanka Sandra Reynolds premagala 17-letno Avstralko Jan Lehame s 6:4, 6:2.
P) .A VANJE
Dva nova svetovna plavalna rekorda
SAN FRANCISCO, 15. — Mlada ameriška plavalka Syl-via Ruuska iz Berkeleya v Kaliforniji je preteklo noč v San Franciscu izboljšala svetovna rekorda na 1500 m in na 1 miljo. Ruuska, ki je na olimpiadi v Melbournu osvojila bronasto kolajno, je preplavala 1500 m v času 20’02”4, eno miljo pa v času 21’26”4. Prejšnja rekorda sta imeli Nizozemki Jans Koster (20’03”1) in Lenie De Niys (22’05”5).
NOGOMET
PRAGA, 15. — Trije člani če-hošlovaške B reprezentance so bili suspendirani za dobo enega leta zaradi valutnih preki* škov in netovarištva med njihovim bivanjem v Sofiji. Ka-znonavi igralci so Fišer, Bohm in Vojta.
Emilio De Martino - mladinci. Občinski stadion ob 14,30;
Libertas - Cervignano, diletanti, igrišče v Ul. Flavia ob 14,30;
Cremcaffe - Cava Roman«, diletanti, igrišče Ponziane ob 14,30; s I San Giovanni - CRDA, diletanti, igrišče pri Sv. Ivanu ob 14.30.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 13,30. Glavne diT-ke v dvoboju Trst - Badei Baden za amaterje lir 150.000, proga 2100 m in Nagrada Mon-tebello. lir 330.000, proga 1700 metrov, dirka za Totip.
NOGOMET
Fontain v Španijo šele drugo leto...
REIMS, 15.	— V zvezi z
vestmi iz Madrida o možni preselitvi Fontaina k madridskemu Atletic, sta predsednik kluba Reims in Fontain sam dala skupno izjavo v kateri pravita, da bosta tako klub kot Fontain spoštovala medsebojne obveznosti za sezono, ki je v teku.
Fontain bo torej do konca sezone igral pri Reimsu, kar pa ne izključuje eventualna njegova pogajanja za prihodnjo sezono. Fontain sam ne prikriva želje, da bi igral v Španiji in sporazumno z voditelji Reimsa podpisal pogodbo z Atleticom.
 «»-------
Finale mednarodnega vojaškega turnirja
BRUSELJ, 15.	— Glavno
tajništvo mednarodnega sveta vojaških športov sporoča, da bo namesto Združene arabske republike, ki je sporočila svoj odstop finalnega vojaškega nogometnega turnirja, ki bo od 23. do 26. nov. na Portugalskem, igrala Nizozemska. Z žrebom je bil določen naslednji program:
23. nov. — polfinale v Lizboni: Portugalska - Nizozemska; v Coimbri:	Francija -
Belgija.
26. nov. v Lizboni:	finale
za 3. in 4 mesto in finale za 1. in 2. mesto.
Sodniki za današnje nog. tekme A lige
MILAN, 15.	— Komisar
CAN je za jutrišnje prvenstvene nogometne tekme A lige določil naslednje sodnike:
Alessandria - Bari: Campa-nati iz Milana; Bologna - Triestina: Grillo iz Neaplja; Inter-. .Lanerossi: Moriconi iz Rima; Juventus - Milan:	Jonni
Macerate: Lazio - Torino: Lo Bello iz Siracuse; Napoli -Roma: Rigato iz Trsta; Padova - Fiorentina: Liverani iz Turina; Sampdoria . Genoa: Marchese iz Neaplja; Udine-se - Spal; Rebuffo iz Neaplja.
Odiovornl ureanm STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO PROSEK-KONTOVEt
predvaja danes 16 t. m. ob 16. uri barvni Pa-ramount film:
Mol, ki ie vedel preveč
(L’uomo che sapeva troppo)
Igrajo: JAMES STE-WART,	DORIS DAY
Jan o na	C
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 15. uri film:
«Tat on,	tatona»
(Ladro iui, ladra lei)
Igrajo: ALBERTO SORDI in SYLVA KOSCINA
V ponedeljek 17. t. m. ob 11. uri ponovitev isteca film«.
f. s
STAHL
'jftMuika
25.
XVI. p o g 1 » v j e NA VODI
so zapluli po reki in tedaj Je vprašal čedevik: <V ne novice imaš o drugem hetmanu?*
tS kZ 11)0 dobro, ko boš enkrat prišel do tja,» je odgovoril »Sreča je naklonjena norcem, bog pa samo pamet-Niri^bjo piščance, skubijo gosi in veseljačijo Na kratko ji. i,.no, vse preveč tujcev, preveliko razkošja, prehudi stro-tujji Veš, da zlepa ne doženeš, kaj misli gospodar. Nemara i.	tT?	nič ne	misli...»
i*	bi bilo	še najhuje,*	je sodil	veliki prijatelj. «Taka
tistih,	ki pripadajo	ljudstvu,	pa se samim sebi ne
v ov1 Pa tvoj, tisti ki si ga obiskal?* je vprašal Knič. tj bi Je odvrnil Cečevik, «ta je mož in če bi bili vsi taki, Sd ®*° slabo. Tisti dan, ko bo njegova duša stopila pred :^l*th 1)0 nihče mogel reči, da je na zemiji prebivala v AkuP&nju. Seveda, ima tudi svoje napake, ni popoln S ‘juhi svojo domovino bolj kot svoje življenje, bolj kot S £*hos. v vse je privolil, tudi v to, da se umakne pred Nt^nn. in to je zelo lepo. Ponosno dvignjena glava se j^She rada Pa je le šlo. Napisal Je. Da si videl, kako %qcjPrasketalo pero po papirju kakor brezovo lubje na
hioji veri,» je pritrdil Knič, »mislim da. To ga ie *A <1°!*
%.Je bilo treba,« je dodal hladnokrvno Cečevik
* Potem lahko rečemo,* je nadaljeval Knič, «da je
z božjo pomočjo in po tvoji zaslugi pol dela opravljenega. Zdaj ostane še oni drugi hetman, oni ki je sam. Ta je maček v slepomišenju.*
»Mi ga bomo že naučili,* je dejal čečevik, »pa še kakšne slepe miši.«
Veliki prijatelj se je odmaknil od Kniča in vrgel v dno čolna debel plašč. Zgrabil je Maruško in čeprav se je branila, jo je nalahno polegel na plašč.
«Pozabil sem spraviti otroka spat,* se je pošalil.
♦Ne bom spala,* se je branila deklica.
»Če ne zaspiš, pa vsaj leži!* je ukazal z odločnim glasom. »Čakaj malo, ti bom pripovedoval lepe zgodbe.*
Maruška na dnu čolna ni zaspala. Na pol 3e je dvignila, se oprla na komolec in gledala. Povsod je imela oči, vse je hotela videti pred drugimi.
»Glej, tam daleč na tej strani,* je dejala in stegnila roko, »ali ne vidiš?*
»Deklica ima prav,* je dejal Knič, »tam sta «
čoln je drsel, gnala ga je podvojena moč obeh veslačev, čeprav je bila razdalja še precejšnja, je mogla Maruška kmalu razločiti v obeh postavah, ki ju je malo prej pokazala, svoja stara znanca. Stala sta tostran rtiča. Da, pra" tista dva, ki ju je videla doma in so ju vojaki pretepali in zvezali: Semena Vorošila in Andreja Kruka. Hvala bogu, torej sta le ušla.
Kmalu je čoln pristal. Kozaka sta se odkrila v pozdrav.
»Dobro srečo in zdravje!* sta dejala.
»Dobro srečo in zdravje!* sta ponovila veliki prijatelj in stari Knič.
»Maruška,« je spregovoril Andrej Kruk, »glej, kaj ti pošilja mati.*
»Blagoslovljeno, kar prihaja od moje matere!* Je vzkliknila	deklica in pobožno poljubila zavitek.	»Kako	jim je?»
»Dobro. Velikim in malim.*
Malce sram jo je bilo vprašanja,	ki ga	je mislila	po-
staviti.
»Pa češnje, pa vrt?*
»Glej jo, kakšna gospodinja,* je dejal Andrej. »Vse je v redu s tvojim vrtom in s tvojimi črešnjami. če bo bog dal bodo zorele, ko bo toplo.*
»Mislila sem na črešnje, ki jih bodo zobali bratci.«
»Kakšne novice mi prinašata?* je vprašal čečevik.
»Precej jih je zadovoljnih,* je odvrnil Vorošilo, »in so pripravljeni, a drugi...*
»Drugi,« ga je prekinil Andrej Kruk, »drugi so vznemirjeni. Zdi se jim, da delaš precej naglo in mislim, da imajo prav.*
Iz obzirnosti se je Maruška malo oddaljila, da bi se laže pogovorili med seboj.
Njen veliki prijatelj jo je poklical in na veliko začudenje vseh treh kozakov ji je dejal:
»V čolnu sem ti obljubil pravljico. Obljuba dolg dela. če boš ti razumela to pravljico, jo bodo tudi tile možje. Ti, Andrej Kruk, jo boš pripovedoval tistim, ki menijo, da ravnam prenaglo.*
Takole je začel zgodbo:
ZGODBA O RAKU.
»živel je rak, ki je bil na vso moč lep. Pa kakšen rak je bil to, za raka še kar razumen, zraven pa pogumen. Mimo je živel v svoji luknji pod kamnom. Kar ti lepega dne zasliši javkati in zdihovati z vseh strani naenkrat. Najbrž je voda upadla, tako upadla, da so bili vsi vodni prebivalci ob pamet že dalj časa je opazoval, kako je zmeraj manj vode. Toda ravnal je kot vsi drugi, upal je, da se bo temu že kako samo po sebi odpomoglo.
Toliko je bilo tožb in rak si je dejal, da kaže stvar premisliti. Res se je globoko zamislil in naposled prišel do zaključka, da bi bilo dobro, če bi se kdo žrtvoval in šel kam po vodo. Komu pa naj bi zaupal to važno nalogo?
Posvetoval se je na vse strani, a ni mogel izbrati pravega.
Pravzaprav je zaupal edinole samemu sebi. Ta mu ni dobro znal pot, oni bi se spotoma le zabaval, zopet drugi bi utegnil ugnati cel kup neumnosti. Mnenje večine je bilo nemara malo prenagljeno. Peter ni bil zanesljivega značaja, Pavel prešibak za tako naporno pot, kajti voda je bila zelo daleč.
«Pojdem pa jaz,* je dejal naposled naš rak.
Zgrabil je za vrč in vzel pot pod noge Nekaj korakov so ga spremljali navdušeni klici vseh tistih, ki rajši gledajo, 'rako drugi delajo, kakor da bi delali sami.
j« cfil? „VarLj,e pa,rak!t-.s<? pikali od vseh strani. »To Je sila. Ce bo le malo pohitel, bomo rešeni.»
Žabe so od same ginjenosti jokale, krastače so se pa kar valjale od veselja.
Naš rak jo ubere. Niti minute noče zamuditi, naravnost jo reze in hodi, hodi, hodi, še oddahniti si nima časa.
Toda s časom se začne oglašati utrujenost, v prsih pa se mu razdivja besnost.
»Pravi norec sem, da se tako podvizam,* si pravi. »Saj grem kot Elija in to je bedasto. Ne bodi no tak zaletel in hodi po pameti!*
Zdaj začne korakati lepo počasi, kakor hodi navadna danes enkrat, jutri enkrat. Sedem let je potreboval do vode in deset let, da se je vrnil. Temu se ne sme nihče čuditi: poln vrč je presneto težji in ga je huje nositi kot praznega
Vrnil se je domov in le še tiste štiri stopnice pred hišo je moral prehoditi. Tam so včasih pristajali čolni. Stopal je po stopnicah pa že hudo težko, s polnim vrčem e ni lahka'
Na pragu se je ozrl in pogledal po mlaki in po vodicah, ki	so nekoč vanj pritekale. Vse je bilo	suho.	še mravlja ne
bi	našla na	deset milj toliko vode, da	bi se	napila
«Zadnji čas je bil, da sem prišel,« si je dejal rak »prav zadnji čas. A kje so tisti, ki so mi vzklikali na pot’ kakšen neroden sprejem pa je ta molk in še potem, ko sem se toliko žrtvoval!*
Stara zvedava štorklja je čepela na nekem drevesu ki je tudi bilo čisto suho. Opazovala je raka in poslušala ’ kako se čudi.
»Ne jezi	se nanje,* pravi raku, »če ne	vpijejo- Živio
junaški rak ’	Niso sami krivi, če so vsi	pomrl. Glej njihove
školjke, njihove koscice, njihove oklepe. Drugega ni od njih Ali veš prijateljček, da si hodil sedemnajst let s tisto vodo, ki bi jo bili morali pri priči dobiti?*
Ubogega raka je presunilo, ko se je na lastne oči prepri-čal da štorklja govori po resnici, pa je hotel v obupu povzdigniti noge proti nebu, a pri tem pozabil, da drži vrč in ta mu je padel na tla. Vrč se je razbil na tisoč koscev in kot bi trenil je suha zemlja popila vodo, ki je bila v njem in tako je še rak drugi dan poginil,
TRST, nedelja 16. novembra 1958
Let« XIV. . Št. 273 (4118)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini^
■i	—	  —	-	   ---—-—- 1000	IR
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 It. S, 11. nad. — TELEFON »3-IM IN »4-iM — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 2» —	NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 “Ji ^‘“aaložnUtv«
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco Ml. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15. do 18. — Tel. 37-338	—	'	CENE	FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči r ‘ 6oO-70/3-3T5
OGLASOV: Za vsak mm višine v širin, enega stolpca: trgovski 80, finančmvupravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun prt Komunalni banki v LJ	—a:
" J	■	1	'	■m-mninirna-	PR	am	rnfni.n   -	■,	-ti	..	m........... i	i.....M irnr— —i---------- |---------------v~~	—-----------------------——-----------------------   -■
Prvi dan zasedanja glavnega odbora Krščanske demokracije
Fanfani bi se Hudi Scelbovi
hotel izogniti očitki glede
Scelba poudarja, da vodstvo ni storilo vsega, kar bi bilo moralo, da prepreči krizo na Siciliji
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. — V svojem dolgem poročilu na zasedanju {lavnega odbora krščanske demokracije se je Fanfani očitno hotel izogniti najbolj perečim vprašanjem glede 3porov v njegovi stranki in je predvsem govoril o svojem -trimesečnem vladanju, da bi na ta način spravil
diskusijo na drugi tir, ki je za njegove nasprotnike mnogo bolj nehvaležen in tudi nevaren.
V začetku svojega poročila je povedal stvari, ki jih je že omenjal na svojih zadnjih tiskovnih konferencah, ko je govoril o štirimesečnem delovanju vlade. Omenil je tudi pojav »svobodnih strelčeva svoje stranke ob priliki glasovanja za proračun ministrstva za zunanje zadeve. Dejal je: »Potrebno je glede tega pustiti vladi bolj avtoritativne o-cene ter omogočiti parlamentarni skupini sprejem sklepov, ki bodo prispevali k e-notnosti in k lojalnemu spoštovanju glede vsake odločitve, k' jo parlamentarna skupina sprejme« Seveda Fanfani ni pozabil našteti vsega, kar je v zvezi z izvajanjem vladnega programa ter trdil, da je večji del programa, ki se tiče ustavnih zakonov, izvršen. Za druge potrebne zakone, J prvi vrsti za enotno besedilo občinskega in pokrajinskega zakona ter glede deželnih statutov pa je rekel da jih vlada pripravlja.
Za gospodarsko recesijo je dejal, da jo vlada pobija s primernimi ukrepi, na podoben način pa ureja podjetja 1RI in vprašanje zaposlenosti delavstva ter oPljubil, da bo vlada poskrbela Zu zaposlitev v enem letu in pol mnogo večjega števila delavcev kot jih je bilo do sedaj odpuščenih. Zanikal je, da bi se nile cene dvignile in omenil ukrepe vlade v pigledu trgovine z mesom, sadjem in zelenjavo. prešel je nato na primanjkljaj, za katerega je rekel da se ne bo povečal nad 134 milijarde. Pri tem je poudaril' da ne bo nobenih drugih izdatkov razen ti3tih, ki so predvideni in da bo moral biti vsak dodatni izdatek krit z novimi dohodki.
Izrazil je nadalje upanje, da se bo sodelovanje med KD n PSDI nadaljevalo ter izjavil, da želi, da bi na kongresih republikancev, liberalcev n socialistov prišlo do takih Klepov, ki bi imeli za posle-lico razširitev »demoki atičnih il» v parlamentu. Za republikance pa je še posebej izrazil eljo, da bi so deiovali v via-i1. Liberalcem je rekel, naj ni spremenili svoio ostro kritiko vlade v »bolj objektivno opozicijo*. Za PSI pa je poudaril, naj spremeni svoj »konformistični odnos do komunizma v jasno avtonomijo*.
Sele ob koncu svojega govora je omenil sicilske dogodke. Rekel je. da nikakor ni res, Ud bi bili ti dogodki po-s.edica napačne politike osrednjega demokrist janskega vodstva s pomočjo tako imenovanih »kaprolskih metod* in »slepo vdanega aparata*. Rekel je, da je zaskrbljen, da se ne bi razprtije razširile čeprav niso imele nikdar ideo. loških vzrokov Končno je kritiziral in polemiziral ter ostro obsodil Milazza in njegove pristaše.
Nato je sledila diskusija. Danes sta bila zanimiva govora bivšega obrambnega ministra Tavianija in bivšega predsednika vlade Scelbe. Prvi je sproži! vprašanje »večje repi »zentativnosti* vodstva in kritiziral I anfanijevo zunanjo politiko ter pri tem poudaril, da Italija ne more voditi na svojo roko nikakp »arabske pomike*.
Scelba pa je najprej dejal, da se š Fanfanijem strinja glede potrebe razširitve demokratične baze Hkrati je poudaril, da je Fanfnnijeva o-memba PSI »vzbudila vtis*, kajti le mnogo let nekateri ljudje v KD želijo, da bi Nen-ni našel «dobro potu, todu tak «dvovalentn' položaj* po mnenju Scelbe lahko ustvari negotovost v državi. Scelba se je tudi strinjal z obsodbo sicilijanskih upornikov, vendar pa je rekel, da je vprašanje drugačno: Ali je za KD Milazzo-va vlada težak dogodek ali ni? V drugem primeru no bi bilo pogrebno trošiti dosti besed, loda zadeva je zelo težavna in zato je bilo potrebno storiti vse, da se nekaj takega ne bi zgodilo. »Kritiziram vodstvo stranke, je dejal Scelba, prav zaradi tega, ker ni storilo vsega, kar bi bilo potrebno * Omenil je svoje posredovanje pri predsedniku parlamentarne skupine Guiju in pri namestniku tajnika Rumorju. Ko pa se je zvedelo za ustanovitev »Ljudske stranke* na Siciliji, je takoj brzojavil tajniku KD na Siciliji, naj se v tako stranko ne vpiše. Demokristjani v Caltagirone so nato sklenili, da bodo ostali zvesti krščanski demokraciji. Prepis brzojava je bil poslan Rumorju, a ni bil nikdar objavljen, čeprav bi bilo koristno zaradi razčiščenja položaja na Siciliji. Scelba je ponovno poudaril, da se vodstvo ni hotelo izogniti negativnim dogodkom, kakršen je ustanovitev deželne vlade brez KD. »Taki pojavi se ne dogajajo
poročilo za «umetno mešanico vprašanja socialistične avtonomije. ki je stvar zase, s položajem PSI do vlade, ki je nekaj popolnoma drugega in o čemer se v PSJ vse struje strinjajo.
A. °.
Ferhat Abas v Švici
7UERICH, 15. — Predsed nik alžirske vlade Ferhat A-bas je prišel danes popoldne iz Kaira v Zuerich, od itoder je nadaljeval z avtomobilom pot v Montreaux.
Švicarska vlada je dovot> la Abasu prihod v Š”'Co za kratek čas s pogojem, da ne poda nobene politične izjave. Abas je prišel v Švico, da obišče svojo ženo, ki živi tam s sinom.
IIIMHtttlMtlMIIMMIIHIItlHIIMHtltllllHItllHIIIIMtlllllllllllllMHIIIMtMMHIIIIHIIIIMaiUIIUIIMIIIIUIIfllMIItllUIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiritll
Alžirci pripravljeni sprejeti tudi prehodno dobo avtonomije
v*
Po tej dobi pa se jim mora priznati neodvisnost - Ce morebitna po-gajanja ne bi uspela, bodo nadaljevali borbo in sprejeli pomoč, od koder jo bodo dobili . Velika zmeda teden dni pred francoskimi volitvami
slučajno temveč zaradi tega, ker so v strank. — kar ne bi sme’o biti — zakonski in nezakonski otroci, in to zaradi tega, ker se je pozabilo, da vprašanje organizacije v stran, ki ni samo tehnična zadeva, temveč tudi človeška in duhovna.*
T-koj nato se je oglasil Humor, ki je skušal pobijati Scelbove očitke, češ da so Milazza klicali v Rim, kjer so z njim razpravljali nekoč celo dolgih pet ur brez uspeha. Za ti:ti brzojavko pa je Rumor
nost seznanjena, tako kot je storil tudi glede drugih argumentov. Končno je poudaril, da ima voastvo mirno vest, ker je storilo vse, kar je moglo, d? do Milazzove deželne vlade ne bi prišlo
Govoril je še bivši minister Matarella, ki je rekel, da se povsem strinja s Scelbo, kajti položaj na Siciliji je zares zelo težaven, hkrati pa upošteva tudi tisto, kar je povedal Rumor.
Zasedanje se bo jutri dopoldne nadaljevalo. Pričakujejo se nadaljnje kritike opozicije. Zanimiv bo v prvi vrsti nastop Andreottija, Pelle in drugih.
Že jutrišnji tisk objavlja nekatere kritične pripombe L
Fanfanijevemu govoru. Sara-gat piše na primer o tem v
dejal, da bi jo ti; moral ob javiti sam Scelba, če je mi-1 glasilu svoje stranke. »Avansih, da mora biti z njo jav-lti* pa označuje Fanfanijevo
PARIZ, 15. — «Alžirska osvobodilna fronta je pripravljena sprejeti neodvisnost Alžirije tudi s poznejšim rokom, t. j po prehod m dobi avtonomije.* Tako je izjavil dopisniku lista »Pariš Presse* alžirski minister za informacije Jazid.
Predlo? sicer ni povsem nov, točia prvikrat se postavlja v lej obliki. Jazid je noudaril, da je predlog namenjen francoski vladi, toda tudi javnemu mnenju in skupščini OZN; kjer še pričakuje začetek razprave o Alžiriji.	-•••*-.,— -
Vendar pa je alžirska osvobodilna fronta odločena nadaljevati borbo do skrajnosti, če se bo pokazalo, da je sporazum nemogoč. Jazid je poudaril s tem v zvezi: «Za nadaljevanje "ojne so potrebna sredstva. Sprejeli jih bomo tam, kjer jih bomo dobili. Imamo možnost^ v komunističnih državah. Teh možnosti nismo do sedaj izkoristili zaradi politične modrost*. Toda nikoli ne t-omo izdali naše revolucije, s lom čil bi ji odrekali sredstva, ki-jih potrebuje.*
Na vprašanje ali z besedo «sredstva» misli tudi na prostovoljce, je minister odgovoril: «Tunizijci in Marokrrei so seveda dobrodošli. Toda najbolj nap zanimajo tisti prostovoljci, ki so oboroženi. Tunizijci in Marojcanci pa nimajo orožja.*
M;d francosko javnostjo pa :e v zvezi.z volitvami, ki bodo čez en teden in kj veijgjo za najvažnejše Volitve po vojni, opaža vznemirjenost in zmeda.
»f.evarno je, da bo zmeda l>ovzročila vzdržanje,* piše nocoj katoliški list »La Croix».
Ce bi se veliko število volivcev vzdržalo, bi izid volitev bil v Veliki meri potvorjen.
To pa še posebno v francoskem primeru, ker bodo volivci volili na podlagi večinskega »istema jx> okrožjih.
Na podlagi‘ voir nega siste-
ma po listah se volivci orientirajo po svoji politični ideji S' sedanjim sistemom pa bo izbila neodločnih volivcev lezja. De Gaullov sklep, da ne sodeluje pri nobenem političnem gibanju, pa je imel za posledico, da mnogi izkoriščajo njegovo ime. Degoiisti in tisti politiki, ki jim je še v spominu, da je , De Gaulle dobil septembra na referendumu 80 odstotkov glasov, se sklicujejo na njegovo ime. Med temi so Soustelle, Molet, Bidault, Morice, Pflimlin itd..
Spričc vsega tega je težko predvidevati, kako bodo volitve potekale. Morda bo slika jasnejša po prvih volitvah 23. novembra. Dosedanje ankete med javnim mnenjem kažejo naslednji, sliko: mnogo vzdržanih, malo poslancev izvo--jenih pri prvih volitvah, poraz komunistične stranke, velika zmaga pristašev Soustel-!a.
Gle--,e sestave nove skupšči-ne piedvidevajo p-ibližno naslednje podatke; 30 komunistov (namesto 1501, 50 radikalov, 30 MRP (namesto 80), 110 zmernih, 130 socialistov (namesto 100),	25 pripadnikov
skupine Faura, 80 Soustellovih y>ristkšei, 10 pou j-i1 istov (namesto 450, 20 raznih ali neodvisnih. Tem je treba dodati 67 poslancev iz Alžirije, ki bodo praktično okrepili Sou-atellovo stranko.
Čeprav ni mogoče trdit', da se bodo ta predvidevanja toč-
Presse*. da se bo ustvarila koalicija zmernih, Soustella, radikalov, MRP in poslancev ;z Alžirije. V tem primeru bi socialisti bili v opoziciji skupno s komunisti,
Y torek stavka delavcev cementnih izdelkov
RIM, 15. — Tudi danes so tile stavke uslužbencev tramvajev, trolejbusov ih avtobusov mestnih podjetij. Toda medtem ko se je na primer v Genovi pričela stavka ob 17. uri in bo trajala do polnoči, pa je bila v Rimu prekinjena po sporočilu, da je minister Vigorelli sklical za torek k sebi predstavniki omenjenih uslužbencev. Minister Andreotti pa bo isti dan sprejel predstavnike šolskih sindikatov.
Ker so se pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe za delavce cementnih izdelkov razbila, so tri glavne sindikalne organizacije rc javila za torek vsedržavno stavko  «»----------------
Larsen izključen iz KP Danske
KOPENHAGEN, 15. — CK KP Danske je soglasno izključil iz stranke Aksela Larsena, ki je vodil partijo od leta 1932 do 2. novembra 1958. CK je pezval Larsena, naj da stranki na razpolago svoj poslanski
no uresničila, so opazovalci mandat v parlamentu. Obto-
Sovjetski načrt sporazuma o ukinitvi jedrskih poizkusov
ŽENEVA. 15. — Poročilo o konferenci strokovnjakov, ki razpravljajo o ukrepih za preprečitev iznenadnih napadov, javlja, da so na današnji seji nadaljevali razgovore o delovnem sporedu. Predstavniki SZ, Poljske in CSR ter francoski p.edstavnik so pojasnjevali stališče ene in druge skupine. Prihodnji sestanek bo v ponedeljek.
Agencija Tass pa je danes objavila načrt sovjetskega sporazuma za prekinitev jedrskim poizkusov, ki ga je predložil na ženevski konferenci Carapkin. Načrt ima pet točk: 1. Vlade treh velikih držav bi se morale svečano obvezati, da ne bodo delale nobenih jedrskih poizkusov od dneva, ko bo podpisan sporazum. 2. Omenjene vlade bi se morale obvezati, da bodo z vsemi sredstvi skušale pripraviti vse druge države, da podpišejo tak sporazum. 3 Držav-- podpisnice sporazuma bi morale uves1! nadzorstveno upravo, ki bi razpolagala z mrežo nadzorstvenih središč. 4. Vlade velikih držav bi morale dovoliti, da se taka nadzorstvena središča postavijo na njihovih ozemljih. 5. Sporazum ne določa nobene zapadlosti in bi bil sklenjen za nedoločen čas.
V uvodu načrta je rečeno, da se sporazum sklepa, zato da se zaustavi pot tekmi z atomskim oboroževanjem in izdelovanju novega orožja za množično uničevanje ter da sc napravi nov konkreten korak k smotru OZN: prepovedati jedrsko orožje in uničiti zaloge tega orožja.
Ta načrt pa je ameriška vlada zavrnila.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je namen sovjetskega načrta skleniti sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, ne da bi se prej sporazumeli o nadzorstvenem sistemu. Dodal je, da zahteva Sovjetska zveza od ZDA, da «kupijo mačko v Žaklju*. Pripomnil je, da je ameriška vlada vedno pripravljena sporazumeti se s pogojem, da ta sporazum jasno določi podrobnosti učinko/itega nadzorstvenega sistema. • t. . -'
cij v OZN. Jung se je eno uro raztovarjal :. grškim zunanjim ministrom Averofom.
Voditelj laburistične stranke Gaitskell pa je v Falmou-thu v Angliji izjavil, da bi morala Velika Britanija sprejeti predloge glavnega tajnika NATO Spaaka za sklicanje konference okoli okrogle mize v zvezi s Ciprom ter odložiti izvajanje britanskega načrta. Gaitskell je dodal, da so ti predlogi bili zelo blizu laburističnih predlogov. Izjavil je tudi, da bi morala britanska vlada sprejeti tudi grški predlog, naj bi se konference poleg prizadetih udeležile tudi Francija, Italija in ZDA.
Zatem je Gaitskell izjavil,
da so za sedanji položaj na otoku odgovorni vsi, toda največ odgovornosti pade na britansko vlado, ker je neprestano dela'a napake. Zadnja od teh je prav sklep, da se začne izvajati britanski načrt kljub temu, da mu nasprotujejo štiri petine prebivalstva otoka.
Izredni varnostni ukrepi v argentinski prestolnici
Gomezov informator je potrdil obstoj zarote proti Frondiiiju Sindikati preklicali stavko
BUENOS AIRES, 15. — Sinoči so okrepili straže oikoli predsedniške palače. Hkrati pa je minister za vojno general Pacheco sporočil tisku ime častnika, ki je podpredsednika Gomeza obvestil, da se pripravlja vojaška zarota, ki ima namen zrušiti vlado Frondizija. To je rezervni polkovnik Quijano Semino. General Pacheco je izjavil, da je Semino sam prišel v njegov urad in izjavil, da je or. tisti, ki je o zaroti obvestil podpredsednika Gomeza V poučenih krogih se je zvedelo, da je Semino potrdil od stoj zarote.
Takoj po izpovedi Quijana Semina so odredili izredne
•llltlllllllllllllllMIIIIIIIIllltlllllllMIIIIlllllllllllllllllllllllMIIIIIIllllllllllllllIllIllllllllliillliilllllt
Velika izguba v filmskem svetu
Tyrone Poiver umrl v Madridu
Igralec je podlegel srčni kapi, ki ga je zadela sredi snemanja neke scene dvoboja
MADRID. 15. — Filmski i- lomon in kraljica iz Sabe*, za
mnenja, da bo nova skupšči-Sa prav gotovo mo'no usmerjena na desno, čeprav se predvideva okrepitev socialistične stranke. Na podlagi teh podatkov predvidiva «Paris
žen je bil — kot je znano — da je »revizionist*, da se «je postavil iznad partije* in da «ni hotel spoštovati sklepov XX. kongresa KP Danske*.
Makarios in Averof odpotovala v New York
ATENE, 15. — Nadškof Makarios in grški zunanji minister Averof sta danes odpotovala z letalom iz Aten v New York. Letalo je pristalo ob 14. uri na rimskem letališču. Makarios je nadaljeval pot v Neiv York skozi Amsterdam ob 16.45, Averof oa je odpotoval iz Rima ob 18.35.
Na rimskem letališču je Makarios časnikarjem izjavil, da gre v New York, kjer bo od blizu sledil razpravi o Cipru. Razgovarjal se bo z raznimi delegati, katerim bo obrazložil zadevo in zaprosil za njih podporo. Obžaloval je, da ni bilo mogoče najti spo razuma zaradi nepopustljivo sti Anglije in Turčije, in da je bilo potrebno zadevo ponovno postaviti pred OZN.
Zunanji minister Averof pa je pred odhodom iz Aten izjavil:	»Vsem	državam	sveta
pravimo:	Cipru	morate	dati
neodvisnost sedaj ali pa jo priznati za prihodnost.* Izrekel je zaupanje v OZN, kar se tiče pravične rešitve.
žena prisostvovala v Madridu
Indijski poslanik v Atenah premieri filma «Obtežilna pri-Jung je na tiskovni konfe- c-.a)). v katerem je igralec do-renci izjavil, da bodo predlogi segel enega izmed svojih zad-nadškofa Makariosa za neod- njih uspehov, visnost Cipra naleteli na u- v tem trenutku se še nič ne goden odmev mnogih delega- | »e o nadaljnji usodi filma »Sa-
gralec Tyrone Poiver je umrl na prevozu v bolnišnico, potem ko je sredi snemanja neke scene dvoboja za film «Salomon in kraljica iz Sabe* dobil napad angine peetoris, V filmu igra vlogo kraljice Gina Lollobrigida, film pa režira King Vidor.
V sceni dvoboja bi moral igralec pasti na tla, potem pa se s skokom izogniti sunku nasprotnika. Tyrone Poiver je med snemanjem scene dobival vedno bolj trpeč izraz, nato pa je zahteval kozarček konjaka. Umaknil se je v slačilnico, od koder pa je čez nekaj trenutkov prišel nekdo povedat, da igralec še komaj diha Producent Ted Richmond. je tedaj dal igralca takoj zapeljad v bolnišnico. Toda Tyrone Poiver ki so ga spravili v avto že nezavestnega, ni več preživel prevoza.
Septembra meseca je prišla v Madrid Poiverjeva žena An-ne Debbie Minardos, ki pričakuje otroka.
Gina Lollobrigida je bila navzoča poleg stotir. statistov, ko je Poiverju postalo slabo. Igralec se je kot kralj Salomon bojeval z Georgeom San-dersom. Ko je iz bolnišnice prišla v filmski studio vest. da je Poiver umrl, je Lollobrigida izbruhnila v jok. Domneva se, da je igralcu precej škodil mraz, ki je vladal v studiu, zlasti še zato ke£ je moral Poiver imeti na seb“ le lahka biblična oblačila ter hoditi bos.
Poiver se je s 26-letno Minardos oženil šele maja meseca. Anne Minardos je že bila ločepa, kakor je bil tudi Poiver že prej dvakrat poročen, prvič z Annabello, drugič z Lindo Christian. Komaj pred dvema večeroma sta Poiver in
katerega je bilo doiočeno, da bo stal okrog 6 milijonov dolarjev.
Tyrone poiver se je rodil 1. 1914. Njegovi starši so bili igralci. Na odru je prvič — in za nadaljnjih deset let zadnjič — nastopil s sedmimi leti. Toda šele 1. 1931, na koncu študija, mu je oče dovolil, da se preizkusi v svojih igralskih sposobnostih. Poleg očeta je igral neko vlogo v »Beneškem trgovcu*. Nekaj mesecev kasneje je " Hollywoodu dobil majhno vlogo v nekem
varnostne ukrepe. V prvih popoldanskih urah so vojaki v popolni bojni opremi in močno oboroženi zasedli strateške položaje v mestu in v predsedniški palači. Na balkone palače so namestili strojnice:
Sindikalni voditelji pa so po razgovoru s predsednikom Frondizijem sporočili, da so preklicali splošno stavko, ki so jo bili napovedali, da po 1-prejo stavkajoča petrolejske delavce v Mendozi.
Kakor piše list «Critica», je podpredsednik Gomez odstopil. Popoldne je imel Gomez daljši razgovor s predsednikom Frondizijem.
 «»-—-
Obsodbe in aretacije v Španiji
MADRID, 15. — Madridsko vojaško sodišče je obsodilo na zaporne kazni od 6 mesecev do 20 let skupino 12 oseb pod obtožbo, da so komunisti in da so sodelovali pri organizaciji »Dneva pomiritve* letos v me. secu maju. Kazni bo moralo potrditi višje sodišče. «Dan pomiritve* je bil sestavni del poskusa španske komunistične partije, ki je prepovedana, da bi združila vse protifranko ske skupine s tem, da se pozabijo vsa sovraštva iz časov državljanske vojne. Tedaj je bila v maju mesecu organizirana stavka, ki je v precejšnji meri uspela. Leonicio Pena, ki je vodil skupino je bil obsojen na 20 let zapora
Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da je Francova policija aretirala tudi več članov španske socialistične stranke pred dvema dnevoma v Madridu in v pokrajinah Baskov. Baje so aretirani obtoženi, da so se udeležili poleti španskega socialističnega kongresa v Franciji. Med are-
za vprašanje Alžirije. D°d je, da je zaradi tega vaz-L da se vsi zavzemajo m a,_ struktiven začetek -esl žirskega vprašanja.
Za vprašanje Formoz dejal, da se verjetno ^ ne bo razpravljalo	j,
O naj novejšem razvoju relcel, skega vprašanja pa J Jt, da je pozitiven in da ^ šitev bliže kot kdaj P ^ d* de razorožitve je |ZJ	e
bo razširitev razo	^
komisije OZN na 8	j0.
mogočila Sovjetski 1 |U v delovanje pri njenem prihodnjem letu.
" Ameriški
NEW YORK, 15. - ' v da list «Sunday Times*	g*
je bil Malenkov umu. ker je baje neki zaslise ^vatl, Malenkov ni hotel sov dr bi pričal na neke baje
cijskem procesu, pripravlja Hruščev.
——■«>■
ki
Ouasimodo bolan
filmu, toda s tem si še ni .	-.	.	.
cdprl vrat v hollywoodski | ^irammi^sta^^tudi dva^
»paradiž* in vrn.l se je h ‘ ‘	~	~
gledališču. Sele leta 1935 je sklenil prvo pomembno pogodbo za vlogo Bentivoglia v »Romeu in Juliji* na Broad-v/avu poleg Katherine Cornell, ki ga je potem hotela imeti za prvega igralca v Shaivovi »Sveti Ivani*. Medtem je pa že tudi nastopil v svojem prvem filmu »Zaljubljena dekleta*, s katerim se je uveljavil in odtlej se je njegova popularnost samo dvigala. I-gral je v vrsti veiikih filmov poleg igralk kot Norma Shea-rer, Mirna Low, Rita Hay-v/orth in v zadnjem času z Avo Gardner ter Julietto Gre-co.
Leta 1939 se je poročil z Annabello (Anne Carpentier*. Po desetih letih se je ločil in se poročil nanovo z Lindo Christian v Rimu. Iz tega zakona je imel dve deklici, ki imata sedaj sedem in pet let. Letos pa se je, kot omenjeno, poročil tretjič. Med vojsko je H pilot med »marines* ter se je ooril na južnem Pacifiku.
Leta 1950 je nastopal v Londonu v gledališču z delom (Mister Roberts*, ki je ostalo na sporedu skoraj vse leto, leta 1956 pa v Shawovem »Hudičevem učencu*.
Značilno ie, da je tudi Ty-ronov oče umrl na enak način kot on sam: med snemanjem nekega filma mu je postalo slabo in kmalu nato je v naročju sina izdihnil.
iiiitiiitiiitiitliiiiiiiiitiiiiiiniiliMiiiilMHniloniiiiiiiiiioiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiititiitiiiittiitliiiilifliHtfiiiiiiiiiiliiiiliiitMnMiiiiiiiiiiiiiiiilMiMliiiiillliitiiiiMlioiiMHliiiiiiiitiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiMiitliiiiiiiiiiuu
(Nadaljevanje z 2 strani)
vče ene in druge ctranke. Tudi na drugi konferenc t sta <-
be strani predložili, vsaka sMOj delovni spored, ki odraža njih ie mano stališče,
Sdvjetska vlada pa je medtem objavila uradno izjavo, s katero obtožuje ZDA m, Anglijo, dj dejansko nočejo u-Aavitve jedrskih poizkusov. Izja"a dodaja, da zahodni predstavniki postavljajo take zahteve, ki so povsem nesprejemljive, ter da hočejo razpravljati o nadzorstvu, ie preden se sporazumela o ustavitvi jedrskih poizkusov. S tem v zvezi poudarja izjava, da mora unotoviivi sirokovuja-kov, do je. nudzorstvo mogoče, slediti ■ praktična dejanje,: to je skleniti je treb.i sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, čemur pa se 7DA in Velika Britanija upirajo
Italija
Funjunijevo vodstvo Krščanske demokracije je izoolnilo grožnjo, ki jo je 'zreklo z ultimatom uporniškim demokrist janskim deželnim poslan Ceni na Siciliji: izključilo je iz stranke vse tri svoje ne-ubogljive sicilijanske prvake Medlem pa ie M'lazzo svojo vlado doleoncno sestani! in njeni člani so si razdelili posamezne resore. Seveda s lem zadeva še ni rešena in platina razprava o krivdi za izgubljeno, »partijo* nu Siciliji se je začela včeraj na zasedanju glavnega odbora KD, «, čemer objavljamo prve vesti na drugem mestu, tako kot nam jih je sporočil naš rimski dopisnik.
Fanfani pa ima poleg te
skrbi še mnogo drugim, med katerimi je tudi napad v liberalnem tedniku «Tnbuna», ki ga je sprožil v nepodpisanem članku bivši zunanji minister, liberalni prvak Manino Gre za tako imenovano erevolucijos, ki j0 je v štirih mesecih svojega vladanja izvršil Fanfani v zunanjem ministrstvu, kjer je vse dosedanje stare diplomate najvažnejših funkcij zamenjal s svojimi ljudmi, tako da so nekateri preskočili kar po več uradniških razredov in se povzpeli na najvišja mesta. Ta rev ilucija je zbu f-la nezadovoljstvo tudi pri' tistih vladali v inozemstvu, od koder je lanjauj odpoklical nekatere veleposlanike in poslal tja take, ki inozemske vlade z njimi niso ravno zadovoljne. Najbolj značilen primer je veleposlanik v Parizu Rossi - Lon-ghi, ki je bil za časa Martinovega ministrovanja generalni tajnik palače Chigi Panjani ga je premestil po pičlih sedmih mesecih, medtem ko je bil prejšnji veleposlanik Quaroni v Parizu kar 13 let. Tudi to »revolucijo* bodo izkoristili opozicijski prvaki v p.avnem odboru KD, v prvi vrsti Andreotti, zn kritiko Fnnfanijevega vladanja, ki se ie spreminja v režim.
Prejšnji teden je imela vlada sejo, na kateri je prejel minister za zunanjo ,rgovmo Colombo navodila glede ustanovitve področja zu svobodno izmenjavo. Njegova vloga naj bi bila hkrati tudi posredovalna, in s;cer med Anglijo in Francijo, ki sta st v precej globokem nasprotju.
Važna nest za Trst ju» je sklep parlamentarnega odbora za- pravilnik, da bodo odslej ustavni zakoni lahko sprejeti v obeh delih parlamenta naj-
7 dni v svetu
j
dlje po treh mesecih, kar velja tudi za ustavni zakon, ki ga bodo morali odobriti za volitve treh (ali dvehj senatorjev v tržaški pokrajini. Iz tega sl-.di, da bo na ta način inorda le prišlo do volitev teh senatorjev že spomladi
Fanfani pa , nima samo sporov znotraj svoje stranke, temveč tudi s svojim i socialdemokratskimi ministri, od katerih je hotel Lam i - Siarnut i že podati ostavko, ker je njegovo ravnanje s podjetji IRl v Neaplju nalete1.) na huda kritiko generalnega ravnatelja IRl Fascettija in njegovih prijateljev. Posredovati je mo-ral Raragat, vendar pa kaže, da zadeva še ni do kraja rešena.
Socialni demokrati bodo i-meli zasedanje svojega centralnega komiteja in Saragat bo pozval opozicijska voditelja Zagarija in Mattcottija, naj st vrneta v vodstvo stranke, iz katerega sta pred kratkim izstopila. Toda ni verjetno, da se bo to zgodilo, ker sta .te struji Zagarija in Mat-teottija v PSDI prejšnji teden združili v novo opozicijsko strujo pod imenor t «so-cialistična iniciativa*. V poročilu, ki ga je sestavil Zagori za sestanek pristašev te struje, je rečeno, da se je kriza tako imenovanega demokratičnega centra sele začela, kar pa ni kakor ni v :kladu s politično linijo Saragata
zapleniti radikalski tednih «E-spressos, ki je objavil fotografije prizorov, ki jih je neki fotograf posnel po pojedini v neki rimski restavraciji, kjer se je zbral cvet aristokratske rimske družbe z raznimi film sfeim. igralkami in plesalkami, ki so plesale skoraj gole.
Odgovor «Borbe» Gomulki in Hruščevu
»Borba* je prejšnj: vede a v izredno obširnem članku — prvič odkar je Gomulka na o-blasti — začela s polemiko tudi z glavnim tajnikom Polj. ske stranke delavcev (komunistične) Povod zu polemiko je dal Gomulka skupaj s Hru-ščevom ob svojem obisku v Moskvi, ko je hudo napadel tako imenovani jugoslovanski revizionizem Gomulka je med drugim dejal, da je njegova partija že od samega začetka imela progrrm ZKJ za revizionističen, da se je ZKJ spustila na pozicije revizionizma v teoriji in praksi in da je postala orodje sovražnikov socializma, uda bi razbila enotnost socialističnih držav*, da seje razočaranje, spodkopavanje vere v socializem, v partijo, delavski razred in ljudstvo«i.
Kakor vidimo, gre ra zelo hude obtožbe, in jugoslovan-
Tudi ta teden ni bil brez skt tisk nanje ni mor"! mol-Ikandala; policija je ukazala I četi.
eBorbas med drugim spominja Gomulko na tisto, kar je gbvoril, ko je lanskega septembra obiskal Jugoslavijo, ko je izjavil, da so Jugoslovani emorali vrsto let graditi socializem v pogojih, ki so bili težji od naših; koliko nevarnosti je grozilo, koliko je bilo potrebne komunistične trdnosti, da bi vzdržali vsem tem nevarnostim*. Kako je sedaj mogoče te izjave uskladiti s tako hudimi napadi, ki jih je izrekel Gomulka v Moskvi? «Gomu!ka je mnenja, ugotavlja «Borbas, da Jugoslavija leta 1948 ni bila kriva, medtem ko je danes kriva. Toda kakšna je tu razlika?« Leta 1948 smo bili krivi, ker se nismo hoteli upogniti sklepom Ko-minforma, leta 1958 pa je Jugoslavija kriva, ker se noče upognit• deklaraciji dvanajstih komunističnih partij, t. j. ker se noče odpovedati svojemu neodvisnemu stališču, ki je nespremenjeno od lem 1949 do danes*.
«Hruščev in Gomulka ugotavljata, piše »Borba*, da se je enotnost mednarodnega komunističnega gibanja utrdila z enotnim nastopom proti pro-gramu ZKJ, Ta enoten nastop pomeni, da se Hruščev in Gomulka strinjata s teritorialnimi zahtevami Bolgarije in Albanije in s tiskom K tajske, da Jugoslavija ni socialistična država, da je po etu 1948 stopila na pot kapita-izma in da se je jugoslovansko vodstvo prodalo ameriškim imperialistom, da igra Jugoslavija vlogo razbijača in imperialističnega agenta» itd. itd..
Hruščev u pa odgovarja beograjska »Borba« :ia njegovo zagotavljanje, da hoče vzdrževati s FLRJ vsakovrstne odnose, medsebojne obiske itd., takole: »Od 1. januarja do L
oktobra letos je Jugoslavijo obiskalo 430.000 inozemskih turistov, med njimi samo 215 tz Sovjetske zveze. Ce Hruščev dejansko želi, da sovjetski delavci potujejo v Jugoslavijo, jim to lahko omogoči. Ce tega ne more, tedaj naj j>a vsaj poskrbi, da sovjetski tisk in radio sovjetsko javnost pravično obveščata o življenju in delovanju Jugoslovanov*.
Končno »Borba* poudarja, na Gomulkovo vabilo, naj Jugoslovani dajo pobudo, da se FLRJ «ponovno vrne v družino socialističnih držav*, da je «v Jugoslaviji vedno ta pobuda obstajala in obstaja še danes, toda ne na podlagi zahteve, naj vodstvo ŽKJ sprejme koncepcije tabora, kot je rečeno v deklaraciji dvanajstih partij, in da sc s tem ZKJ odpove svojemu načelnemu stališču*.
Alžir
Rok za predložitev kand i-aatnih list v Alžiriji je potekel, ne da bi se našli alžirski kandidat i, ki bi lahko bili «kvalificirani sogovorniki* za razgovore s Francijo, kakor je mislil De Gaulle. Za kandidate se je sicer prijevilr nekaj Alžircev. Toda ti so vsi kolaboracionisti in izdajalci, ki sodelujejo s francosko upravo i,i ki so v francoski upravni službi v Alžiriji.
Predsednik alžirske vlade Abas je ponovil da te volitve za Alžirijo ne veljajo in jih Alžirci ne bodo priznali. Izjavil je da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja s Francijo tudi ob istočasni začasni prekinitvi sovražnosti. Toda to le s pogojem, da se ta pogajanja vodijo pod vodstvom OZN.
nika. Število aretiranih ni znano. Po seji vlade pa je bilo neuradno sporočeno, da so aretacije v zvezi z demonstracijami, ki so jih organizirali madridski študenti ter da je med aretiranimi tudi odvetnik Villar, ker da se ;c udeležil omenjenega socialističnega kongresa. V istih krogih se izjavlja, da »zadeva ni zelo važna* in da so aretirani «morali opravičiti pomoč. ki jo prejemajo iz inozemstva*.
 «»------
Malikove izjave o alžirskem vprašanju
WASHINGTON, 15. — V klubu novinark je predsednik generalne skupščine Malik danes izjavil, da bodo prihodnji tedni verjetno zelo važni
MOSKVA. 15. — irJniod° pesnik Salvatore	z3r*č‘
je zopet hudo z')0 »nC kaP1, močnega napada sr i»su
To je drugi nag* asim°d° v, enega meseca, tjua* pnsei nahaja V SZ, kamor 1 Bijjan-na obisk v skupm -ad le skih pesnikov. Prvi v SZ-
imel malo po pr
Sedaj je* v bolnišnici
BerSi*1
(Nadaljevanje s
streti
ari"13
—.	-..... ■ —-------  -	.	rj6p
Ameriški državni j pra pa je objavil izjav ',ce, vi med drugim: «C,J |n0 pr bi Z.DA bile eve/it-i* {u0k pravljene pogajati * ^čije cionarji Vzhodne 1 - uerlijl1 ' zadevah, ki se ticel meriš1! ne odražajo točno , eroelJi)
nnlitilžo 7 A i SP. fl**-	..<t	**
politike. Zdi se, ,l‘L-„nlU, na zgrešenem tolm?na, izhaja Od popisa ,n« jV«? imajo ZDA Sovje.s*° a*ct-r a odgovorno za v' pod1 jo režima vzhodne? ja*
to1’
V poučenih kr°g'h ne«» % mačijo to izjavo dr*a.
partmaja v smislu ključuje možnosti,
da >
fjH o>
morale ameriške	v s*'f
blasti v Berlinu stoP	'
z vzhodnonemškimi	pot'
zato da ostanejo o -P„eriin ki vežejo tahodni .eni.V ■ /ahodnonemškim PW , če istih krogih praviju, 'vzh°w: .Sovjetska zveza izr<L.mčiji' • ni Berlin Vzhodni 'V rijnU '■ ameriške oblasti r B 0j,jasl
mele vzhodnonem--: - zVeze»-
kot »agente Sovjet^ ns"' ki je edina odgovo'» perlinu_ rorstvo v vzhodnem /.pjejo V istih krogih ‘z poSa’ možnost diplomat««1 vjado ;anj z vzhodnonems* ja te in tudi možnost P‘,z vlade.
Tovarna KOLES
URAD IN UPHAVA V TRSTU
Ulica A. Caccia 3, tel. 96-032
KOLESA VSEH VRST: za moške, za ženske, špo^j otroška vseh velikosti. Na zahtevo se izdelajo P kolesa s o oltorpedom.
■	v z m e l11
in motorje. ,-|,ave pedali, verige itd. Ugodne cene na debelo za
ponudB
Bogata izbira pritiklin za kolesa pedali, ve podjetjem.
ZAHTEVAJTE
T.r»ka Donato CAPURSO Succ.
TRST, Ulica Torrebianca 19 — F.O.B- •***
IZVA2A DARILNE POŠILJKE	,lVap
Kolesa, motorna kolesa, avtomobile, radioaparate.
ne stroje — nove in rabljene v najhitrejšem po zelo ugodnih cenah.
MOTOM 48 GCM
Zastopnik:
MOTO fill*®* MOTOM ITALIAM
Čudoviti
noto1"
•tet,
iOČ'
ki vas pe1)® p0
Prodaja le in avt^e bra P^10zn0,
DOBAVE ZA MOTOHJK
MOSCHION * FR1SOR1
tn nadom®3*;; deli **	«	«.
m o f 0
C til*1'
Z N • 1 A N E ^
TRST, Ui Valdlrlvu ib in Ul. XXX. Ottobre 11 • rel’ *
TURISTI,
ki prihajate v Trst pa
z\le
blag*
trg<>vi
iti
Priporočamo vam, da se prt nabavi hiinih potrebščin obračate na tvrdke ih ki oglašajo v tPRIMORSKEM DNEVNIKU*-Postreženi boste t dobrim kvalitetnim čenlm blagom.