itve delegatov za slovenski narodni kongres ip^01" je bilo že objavljeno, se vrši v nedeljo 6. decembra t. ^velandu, O., slovenski narodni kongres. Do tega ni več I'n Potrebno je, da se na to pripravljamo že sedaj ter kmalu > svoje zastopnike. Kajti važno je, da bodo na tem veli-J^fu ameriških Slovencev zastopane vse naše organizacije , l0ve ter sploh, da bodo reprezentirane najširše plasti na- jNa. j, ravico do zastopstva na narodnem kongresu imajo poleg i,Centraliziranih slovenskih organizacij in slovenskih listov r&jevna društva in klubi teh organizacij, samostojna pod-^ kulturna, gospodarska, politična društva in klubi, slovenščini in druge kooperative ter sploh vse slovenske insti-v Ameriki. Razume se, da morajo stroške svojih zastopnice nositi. (J2ivajo se torej vse naše organizacije, da se za stvar živo 1 ]0'n da izvolijo svoje delegate za slovenski narodni kon-i; ilv kmalu. Pozivajo se zlasti vsa tista društva, ki zboru- enkrat mesečno, da vzamejo to stvar v pretres takoj Prvi seji. Da ponovimo: vsako društvo, vsak klub in vsa-L^ka organizacija ne glede na velikost, značaj ali pripad-ler vsak slovenski list v Ameriki ima pravico do enega de-centraliziranih organizacij, ki lahko pošljejo toliko Ji h °V' kolikor članov tvori njih centralni odbor. JH'e prosimo, da vsako društvo, klub ali ustanova prija-Je8a delegata predsedniku Jugoslovanskega pomožnega od-s "venske sekciie V. Cainkariu, 2659 S. Lawndale Avenue, lo, III v. 2 » » C1*n prej mogoče. 11 uSoslovanski pomožni odbor slovenske sekcije: V. CAINKAR, predsednik, • , JOS. ZALAR, tajnik, LEO JURJOVEC, blagajnik. Vsi avtomobilisti bodo dobili kavčuk za kolesa Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo dobili vsi oni lastniki avtov, ki bodo imeli gazo-linsko karto, tudi avtna kolesa, naj bodo že dobra ali slaba. Oni, ki bodo imeli karto A, bodo dobili rekapirana kolesa, ako se jih more še prevleči s kavčukom, ali pa kolesa 3. vrste. Oni, ki bodo imeli karto A in B bodo dobili rekapirana kolesa, ali pa kolesa druge vrste. Oni, ki bodo imeli karto C, bodo dobili rekapirana kolesa, ali pa kolesa prve vrste. Kolesa tretje vrste ne bodo trajala dolgo in so narejena iz starega kavčuka. Kolesa druge vrste so pa boljše vrste. NOVA BOLNIČARKA n. i ' |>ne države imajo za P 800,000 vojakov t^^on. — Načelnik f'j-jea Štaba, general M&r-(( naz«anil, da imajo Zed. pod orožjem on-t. skupno 800,000. vo-i je Marshall omenil v <, j,, je pisal admiralu it„o ^remu se je zahvalil % pPremstvo po mornari-:\,aeifika in Atlantika. ^ .^ing se je zahvalil \^arshallu ter izJavi1' '0(1 ]'Ca armada vedno v ^ ujeta, kar se je poka-na Bataanu, pri ln "a Solomonih. Vi? !ajna seja itna. ■ d Progresivnih Slo-\ Jutri večer ob 7:30 ze-v SDD na Recher Nje*6 Va^na rac^ decem- ijlashene matice Ji v * ^ečer ob osmih bo \-jJ* Glasbene matice v ^ev Vodstvo je zdaj \ Zel pevovodja Ivan Po volitvah bo kongres zopet načel predlog za poklic 18 in 19 let starih Washington. — Takoj po torkovih volitvah se bo začela v kongresu debata za obvezno vojaško službo 18 in 19 let starih. Administracija bo napela vse sile, da se porazi amendment, ki ga je sprejel senat, namreč, da mora vsak 18 in 19 letni vpokli-canec dobiti najmanj 12 mesecev treninge, predno more biti poslan v boj. Poslanska zbornica tega dodatka ni sprejela in med obema zbornicama mora priti glede tega do sporazuma, predno bo predlog končnoveljavno sprejet. Govori se, da predsednik Roosevelt predloga ne bo podpisal, ako bo kongres vključil ta amendment. - | g,Kans. — Dne 7. ok-PijJ^a Mary Brezovar, jin rojena v Radečah p 2» yAmeriki J® biia ,^usča moža, tri sino- I v0j Dva sinova sta IHli h' tretji je pa bil I ^an. Vlada hoče postaviti ceno jajcem in maslu Milwaukee, Wis. — Urad za kontrolo cen je vložil pri federalnem sodišču tožbo proti 18 prodajalcem na debelo in na drobno, ki se pečajo v tej okolici s prodajo jajec in sirovega masla. Vlada hoče izsiliti mejo za cene tem živilom. To je prvi tak slučaj v deželi, odkar'so postavljene cene z dnem 5. oktobra. za pomoč pri registraciji v Euclidu K do 21. novembra bo registracija za one lastnike 0 hoteli imeti več gazolina, kot jim ga določa ^itea karta "A." Odbori za racioniranje apelirajo za pii. ^Prostovoljnih moči, ki bi pomagale pri tej regi-kdorkoli more odtrgati par ur na dan v teh dne-L V j^6 priglasi. g oziroma pri komisiji št. -18 bo registracija v PV^merican LeSion Hal1, 20750 Arbor Ave. in sicer 0 h devetih zvečer od 16. do 21. novembra. Kdor 1 V^gati, nRj pošlje ime, naslov, telefonsko številko |VlJing Board No. 18," Euclid City Hall, 585 E. 222. [Ne „ . • ali pa naj pokliče to komisijo, telefon KE-5140. katere dneve bi lahko pomagal ali pomagala in Odbor jih bo potem obvestil, kdaj naj se prija-j; • it] ^delo. Lahko tudi pokličete naš urad: HEnderson l^-.. 'bomo potem njih ime prijavili komisiji. Rusi so se zopet umaknili v severnem Kavkazu Moskva, 3. nov.—Ruske čete so se umaknile iz N a 1 č i k a v podnožju kavkaškega pogorja. Nemci bi radi dosegli vojaške ceste, ki vodijo tukaj preko Kavkaza v Perzijo. To je že šesti umik ruskih čet v tem kraju. Nemci so vzeli nekaj čet, tankov in letal od Stalingrada in jih poslali v Kavkaz. To priliko so porabili Rusi in vzeli Nemcem več pozicij pri Stalin-gradu. ---o-i— Protest v senatu, da bi se izbrisalo vse dolgove iz posojilnega sklada Washington.—Predlog Anglije, da bi se izbrisalo vse račune iz posojilnega sklada, je naletel na oster odpor v senatu. Senator Tydings je izjavil, da imajo sicer Zed. države malo upanja, da bi dobile nazaj od $6,489,000,000, kolikor so dale že zaveznikom materiala do 1. septembra iz posojilnega sklada, vendar bi pa morali voditi o tem račune, da bomo vsaj videli, kaj smo dali, kako smo da-i in kako se je to porabilo. Senator Reynolds je rekel, da ne ve, zakaj bi moral ameriški narod plačati ves račun za to vojno. Senator Wheeler je pa rekel, naj ameriški narod ne pričakuje, da bo dobil kak cent nazaj, kar je posodil iz posojilnega sklada. Marini naskakujejo na Guadalcanal Godba marinov priredi velik koncert v Clevelandu Prihodnjo nedeljo zvečer bo priredila slovita godba ameriških marinov sijajen koncert v mestni dvorani. Vstopnina bo prosta. Rezervirane sedeže bodo dobili samo starši in žene marinov, ki so danes v službi Strica Sama. Vstopnice dobijo zastonj, ako se zglasijo v vojnem centru na public square. Na razpolago bo 20,000 sedežev in koncert se bo pričel točno ob osmihi Od 7:15 do 8 bo pa drug zanimiv program. Godba marinov bo ob tej priliki praznovala 167 letnico obstoja. Lep sestanek Nocoj ob osmih se vrši seja društva St. Clair Grove, št. 98 Woodmen Circle, katero bo po deset-mesečni odsotnosti zaradi bolezni posetila bivša predsednica Mrs. Jennie Jerič, da se poslovi od članic, ker gre 15. novembra na oddih v Florido. Po seji se vrši domača zabava. Članice so, prošene k veliki udeležbi. Agne.v H. Grebene V naši slovenski metropoli imamo zopet novo bolničarko. Na 28. oktobra je prejela diplomo za bolničarko namreč Miss Agnes H. Grebene. Miss Grebene je posečala farno šolo sv. Vida, potem Notre Dame akademijo in zatem tri leta bolnliarski natečaj v Charity bolnišnici, kjer je graduirala 28. avgusta. Miss Grebene je članica sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in podružnice št. 50 SžZ (Marie Prišland Cadets), kjer se je udejstvovala nekaj časa tudi pri vežbalnem krožku. Je hčerka poznane slovenske družine Mr. in Mrs. .Frank Grebene, ki so dolgo časa vodili gostilno na 55. cesti in sedaj stanujejo na 1127 Norwood Rd. Naše iskrene čestitke vrli Slovenk], kateri želimo uspeha v njenem človekoljubnem poklicu v prid trpečega človeštva. Osiške čete se ne morejo izviti iz pasti na fronti v Egiptu Kairo, 2. nov.—Nemški tanki so se pognali skozi močno kanonado in točo bomb, da bi ojačili čete,, katere so vjeli Angleži v past ob obrežju zahodno od Alameina v Egiptu. Osiške čete si zaman prizadevajo, da bi se izvile iz pasti. Osiške čete so pričele z napadom na vsej 40 milj dolgi črti, boječ se, da bo vrženo vse levo nemško krilo nazaj, ker se je avstralskim četam posrečilo prebiti se skozi osiško linijo na severu. Nemški stuka-bombniki so skušali napasti angleško linijo, toda niso prišli niti blizu, ker so jih prej prestregli ameriški in angleški bombniki in letala. Bombniki (strmoglavniki) razbijajo japonske pozicije. Ameriške podmornice so potopile Japoncem zopet 7 ladij. Japonci so na Guadalcanal na umiku. Lovci bodo večerjali Se reče, saj večerjajo vsak dan, toda v sredo večer bo pa še posebna večerja za člane Euclidi, Rifle kluba in njih soproge v gostilniških prostorih Ciril Kun-stla na St. Clair Ave. Večerja bo brezplačna. Apelira se na vse, da bodo točno zvečer ob sedmih na mizo. Zanimivo predavanje Češki konzul dr. E. J. Hajny bo imel v sredo 11. novembra zvečer ob osmih predavanje v javni knjižnici na Broadway in 55. cesta. Po predavanju bodo tudi premikajoče slike iz čeho-slovaške. Nobene vstopnine ne bo. Otroci morajo priti v spremstvu staršev. Vsakdo je prijazno vabljen. Papež Pij zahteva popolen poraz osišča z orožjem London.—Iz zanesljivih virov se zagotavlja mnenje papeža Pija, da svet ne bo zadobil trajnega miru, ako zavezniki popolnoma ne porazijo osišča. Radi nečloveškega postopanja in zverstev, ki jih izvaja osišče nad podjarmljenimi narodi, je papež proti vsakim mirovnim pogajanjem z osiško silo in proti vsakim kompromisom. Predsednikov odposlanec Myron Taylor je tekom obiska pri' papežu povedal, da je prav to namera zaveznikov, to je za poraz osišča z orožjem. Papež se je izrazil, da se mora vojna iz-vojevati do popolne zmage zaveznikov. AVSTRALCI SO VZELI JAPONCEM VAŽNO POZICIJO NA NOVI GVINEJI Washington, 3. nov. — Japonci se umičejo počasi zahodno od 'ameriške letalske baze na otoku Guadalcanal v Solomonskem otočju. Umakniti so se morali pred četo marinov, katere so podpirali bombniki. Marini so prebredli reko Matanikau in napredovali za dve milji v japonske pozicije. Tako poroča danes mornariško poveljstvo. --- Japonci so skušali ustaviti j ameriške marine s topniškim | ognjem. Toda japonske baterije so kmalu utihnile, ko so jih obsuli ameriški bombniki s točo bomb. V zalivu Rekata je en samcat ameriški pilot razbil pet sovražnih letal, ki so bila na obrežju. Ameriški marini, ki so prekoračili reko Matanikau. so se zagnali na sovražne pozicije zahodno od reke in imeli pri tem zelo malo svojih izgub. Poročilo, ki je prišlo pred tem, pa javlja, da so ameriške podmornice potopile sedem nadalj-nih japonskih ladij v zahodnem in južnem Pacifiku. To so poleg onih, ki so jih Amerikanci poškodovali, med temi je bil en no-.silqQ Jetal, en rušilec in en srednje velik tanker. Te sovražnikove izgube dozdaj še niso poročane. S tem je naraslo število japonskih ladij, potopljenih ali poškodovanih od ame-1 riških podmornic, 133 in sicer so jih potopili 86, morda potopili 20 in poškodovali 27. Zadnje poročilo ameriškega mornariškega poveljstva, ki je bilo izdano 14. oktobra, je poročalo o petih potopljenih japonskih ladjah, med temi je bila ena križarka. * MacArthurjev glavni stan, Avstralija, 3. nov. — Avstralske čete na Novi Gvineji so vzele včeraj Japoncem Kokodo na Novi Gvineji, važno letališče. Obenem so zavezniški bohibniki razbili skupino japonskih ladij, ki so hotele izkrcati na otoku nova ojačenja. Niti en japonski vojak ni stopil na suho. Listnica uredništva J. K. — Ako imate dva avta, boste dobili za vsak avto eno ga-zolinsko karto "A," vsaj kolikor nam je znanega do danes. Rev. Vencel Sholar umrl Dne 29. oktobra je v St. Mary's bolnišnici, La Salle, 111. umrl Rev. Vencel Sholar, profesor na St. Bede kolegiju v Peru, 111., star 66 let. Pokojnik .je bil doma iz vasi Rudno, občina Železniki na Gorenjskem. V Ameriki je 47 let. Znan je bil kot i$boren pridigar in je večkrat vodil misijo-ne' po raznih slovenskih naselbinah. Tudi farani sv. Lovrenca ga imajo gotovo še v trajnem spominu, ko je ondi vodil cerkvene pobožnosti. Profesor Sholar je bil tudi dober lovec in veščak v nagače^ nju divjih živali, osobito ptičev. V muzeju že omenjenega kolegija se nahaja najlepša zbirka orlov in rac iz srednjega zapada, katere .je Father Sholar prav umetniško nagačil. Pogreb se je vršil 2. novembra na pokopališče sv. Bede v Peru, 111; --—o- Italijani trdijo, da je bil Mac Arthur odpoklican Rim, 31. okt. — Italijanska časnikarska agencija Štefani je poročala danes po radiju, da je bil poklican v Washington general MacArthur, vrhovni poveljnik ameriških čet na Daljnem vzhodu. Trdi, da je prejela to vest iz Stockholm'«, in izjavlja, da je povzročila ta vest veliko senzacijo v Stockholmu. -o- Punčko so kupili Pri družini Mr. in Mrs. William Homovec, 16009 Waterloo Rd. so kupili v soboto zalo punčko. Mati in dete se dobro počutita v St. Ann's bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jim Sepic že drugič stari ata in stara mama. Naš poklon vsem skupaj. 50 nemških bombnikov je napadlo Canterbury London, 31. okt. — Proti večeru, ko so bile ulice polne ljudi, je prihrumelo nad angleško mesto Canterbury 50 nemških bombnikov, ki so metali bombe in obsuli ulice s strojnicami. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Samo en dan prej je to mesto obiskala Mrs. Eleanore Roosevelt. »mi« Naši vojaki M ta M August J. Knaus, sin Mr. in Mrs. Andrew in Julia Knaus, ■1194 E. 170. St. je odšel 25. ok-J tobra prostovoljno k ameriški mornarici. Njegov naslov je: August J. Knaus, S. F. 2-c, Co. 1459, U. S. N. T. S., Great, Lakes, 111. pa pa ta Korporal Victor Drobnič, sin Mr. in Mrs. Drobnič iz 1117 E. 64. St. se je zadnji petek pripeljal z letalom domov. Bil je na manevrih v puščavi Mojave. Njegov dopust poteče v 10 dneh. Ko se vrne nazaj, bo šel v oficirsko šolo. Njegov naslov v armadi je: Corp. Victor Drobnič, Co. A, Supply Bn. 5th Armored Div., Camp Cooke, Cal. A. P. O. 255. m i« .ta Zelo primerno božično darilo za vojaka je knjiga pisatelja Louis Adamiča "What's your name?" Ako prinesete ali pošljete v naš urad $2.50 in naslov vojaka, pa mu jo bomo poslali. Iz te knjige bodo naši fantje, ki imajo slovanska imena dokazali takim, ki mislijo, da so samo anglosaška imena izveličavna, kako abotno in nazadnjaško mnenje imajo. Knjigo toplo priporočamo. ta ta ta Včeraj je odšel k vojakom Joseph. Speh. To je že tretji od bratov Speh, ki vodijo poznano trgovino na 1100 E. 63. St., ki je odšel v ai-mado. Pred odhodom pozdravlja vse prijatelje in odjemalce in se jim zahvaljuje za j vso naklonjenost. Mi mu pa tudi želimo vso srečo in zdravja. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON — Sin angleškega poslanika za Zed. .državo, Lorda Halifaxa, je bil ubit na egiptovski fronti. Služil je pri dragoncih. • * ♦ LONDON — Dvajset Poljakov, ki so bili nasilno'vzeti v nemško armado, so Nemci ustrelili v Katowicah radi izdajstva. Dva poljska železniška uslužbena sta bila pa ustreljena, ker sta odstranila ponoči z 30 nemških lokomotiv zastore, vsled česar so bili vlaki vidni zavezniškim bombnikom. * » • CHICAGO — Na trg bodo kmalu prišli podplati iz plastike, vlakna in lesa. Nadomestili bodo usnjene in kavčukaste podplate. Z masno produkcijo novih podplatov bodo pričeli v 60 dneh. » * * LONDON — Madžarska vojaška sodnija je obsodila na smrt 9 oseb, druge pa na dolgotrajen zapor radi sabotaže in rab > orožja proti javni varnosti. Vest je-prišla iz Vichy, Francija. * * « NEW YORK — Zadnji teden so potopile sovražne podmornice osem tovornih ladij, štiri ameriške, dve angleški, eno norveško in eno panamsko. Najmanj 49 življenj je bilo pri tem izgubljenih. S tem so izgubili zavezniki od napada na pristanišče Pearl že 510 ladij na Atlantiku. ! flMERIŠKJ\Wl>©M©VINfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^V^TM/JO SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER l^s^^ ________________________________________________________________________• ^258 CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMFR DKBEVEC Fditor 6117 St. Clair Ave. s HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za* Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: -celo leto $6.50, pol leta $3.50, • četrt leta $2.00 .. __Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year CJ. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months V. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ______Single copies 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 83 No. 258 Tue., Nov. 3, 1942 O slovenskem kongresu Nobenega dvoma ni, da bo slovenski kongres 6. decembra v Clevelandu dobro obiskan. O njegovem uspehu bomo mogli govoriti pa šele po zborovanju in morda to šele mesece, ali celo leta potem. Nedavno smo zapisali na tem mestu, da zdaj niso časi za kongrese. Pri tem smo imeli v mislih dvoje, 1) da naj bo danes ves napor, telesni in duševni pri naši novi domovini, Ameriki.in 2) da dva meseca ni dovolj časa za predpriprave za tak kongres, vsaj kakršnega si predstavljamo mi. Slovenski narodni kongres bi moral biti zgodovinski dokument ameriških Slovencev in za tak zgodovinski dokument se ne moremo pripraviti v dveh mesecih. Za tak kongres bi se morali pripravljati, in pri tem zelo zelo veliko delati, najmanj šest mesecev, če bi hoteli v to zainteresirati ves slovenski živelj v Ameriki. In kar je glavno pri tem je to, da bi morali mi ameriški Slovenci pred takim kongresom natančno vedeti, kaj želijo Slovenci v domovini od nas. To se pravi, imeti bi morali ž njimi direktne zveze in potom teh zvez nam bi bratje in sestre doma povedali, kaj naj napravimo zanje, v čem naj interveniramo zanje, v kateri smeri naj se borimo zanje. Kar priznajmo, da mi tqkaj danes ne vemo popolnoma nič o željah Slovencev v domovini. Kar vemo, ali vsaj mislimo si, da je največja želja primorskih Slovencev, da pridejo izpod fašističnega jarma. Torej v tem bi mi že imeli smernico za delo. Toda pozabiti ne smemo, da večina Slovencev ni pod Italijo (ako govorimo o mejah pred to vojno) in če bomo delali za politično pomoč, moramo vedeti tudi za želje ostalih Slovencev. Mi ne moremo tukaj delati za naše Slovence v starem kraju kar tako v en dan. Mi ne moremo tukaj nekaj os-no-vati in potem reči: taka naj bo bodoča Slovenija! Zavedati se moramo, da smo mi tukaj in da bomo ostali tukaj, a Slovenci onkraj morja bodo živeli v državi, kakršno si želijo, kakoršno bi radi imeli v bodoče. In kdo je tukaj med nami, ki bi mogel reči: to bomo napravili za naše Slovence, za to in ono govorimo v njih imenu. Kdo izmed nas tukaj pa pozna SEDANJE želje in-namene naših doma? Morda bo rekel: minister Snoj lahke govori v njih imenu, ali dr. Furlan. Mi pravimo, da ne, ker sta zastopnika vlade in vlada ni, vsaj ne vselej, izraz naroda. Rekli smo tudi, da bi morali počakati, da se razmere doma izčistijo in da bomo mi natančno vedeli, kako in kaj je doma. Kot se splošno trdi, via,dajo danes na Slovenskem takozvani partizani. Nihče ne more zanikati, da so voditelji v tisti organizaciji komunisti. Mi vemo, da dobivajo partizani direktive iz Moskve. Zdi se nam pa, pravimo: zdi se nam, da te direktive niso samo v pravcu za odpor proti osi-, šču, ker te direktive bi jim dal lahko tudi general Draža Mi-hajlovič, ampak so te direktive za bodoči ustroj v Sloveniji. Moskva je ustvarila partizane že po vsej Evropi. Ima jih v Italiji, na Poljskem, na Češkem, na Francoskem, da, baje celo v Nemčiji. In prav sumimo, da pripravlja Moskva tla komunizmu po Evropi po vojni, torej sovjetizacijo Evrope. Zato je vprašanje: ali smo mi ameriški Slovenci za to, da postane naša Slovenija po vojni komunistična provinca? Mislimo, da bi večina ameriških Slovencev ne bila za to. Mi pravimo, vsaj večina izmed nas pravi: da smo mi danes pač zavezniki Rusije, da s skupnim naporom pobijemo hit-lerizem in fašizem, toda nismo pa zavezniki komunizma. Vidite, v tem je velika razlika, kdor jo hoče razumeti. Koliko resnice je na tem, ne vemo, toda slišali smo od zelo verodostojne strani, da so se že sporazumeli slovenski in italijanski partizani in da so slovenski partizani obljubili italijanskim, da ostane Trst italijanski. Ako je to res, potem je jasno, da partizani ne delajo za osvoboditev kake zemlje ali dežele, ampak za sovjetizacijo Evrope. Tako se sliši tukaj, gotovega pa ne vemo nič. Jugoslovanska vlada, odnosno minister Snoj noče priti v javnost in povedati namena partizanov, dočim ameriške revije pišejo, da so partizani politično orodje Moskve. Ne bomo se motili, če povemo, da ameriška vlada prav natančno ve, kako je politična situacija pri nas doma in da ve tudi zelo natančno razliko med partizani in Dražem Mi-hajlovičem. Ako imajo partizani danes večino v Sloveniji, in morda si je niso pridobili samo z idealno propagando, ampak s terorjem in ako delajo po direktivah iz Moskve, potem bomo mi tukaj težko govorili v njih imenu, ker njih cilj ni Jugoslavija, kot je to cilj generala Mihajloviča, ampak vse kaj drugega. To in podobno je bil vzrok, da smo svetovali, naj se s kongresom počaka toliko časa, da dobimo iz domovine čistega vina. Toda, kot vidimo, gredo sklicatelji z delom za kongres naprej in mi jim tega dela ne bomo podirali. Naj se kongres vrši in bodočnost bo pokazala njega uspeh. Povemo pa to, da mi ne bomo storili ničesar in delali za nobeno stvar, ki ne bo 1©0% v politični smernici ameriške vlade. Mi smo prisegli na ameriško ustavo in tej prisegi hočemo ostati zvesti. beseda iz naroda f Ob 30-lenici društva Kras Ker bo kmalu poteklo trideset let odkar je bilo ustanovljeno naše društvo, zato je članstvo sklenilo, da primerno proslavi 30 letnico, kot je navada naših društev. Vsled teh izrednih časov, v katerih se sedaj nahajamo, je članstvo sklenilo, da se priredi samo ples in to v nedeljo 8. novembra zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Krašovci navadno ne prirejajo pogostih veselic, a ob 30 letnici se pa spodobi, da se vsak član udeleži, saj je to vendar v korist društva, torej v korist vseh članov, ki spadamo k društvu Kras. Trideset let društvenega obstanka je že precej lepa doba in vsak' izmed članov tudi ve, da je že precej lepo število naših članov, ki so že odšli pred nami v večnost in jim ni bilo dano, da bi bili dočakali ta dan. Zato pa pravim: vsi Krašovci na plan ta dan, da se pokažemo koliko" nas je. Za vso postrežbo bo prvovrstno poskrbljeno, kajti za pijačo bo skrbel izvežban natakar in njegov štab in ravno tako v kuhinji izvežbana kuharica s svojim štabom. Ti vam garantirajo, da bo postrežba prvovrst» na v vseh ozirih. Pripravljalni odbor je bil tudi v zelo velikih skrbeh, kako bo z godbo, ker nam je Stric Sam pobral že skoro vse slovenske godbenike in menda jih je pustil samo še za našo 30 letnico nekaj doma, potem bodo morali )a tudi oni odmaširati nad Japonce, kjer jim bodo tako zagodli, da bo.do plesati kar pq vseh Štirih. , i i X v t J w J Ves društveni odbor prav lepo apelira na vse člane, da prav gotovo pridete na to našo prireditev. Prav tako so pa tudi prijazno vabljeni vsi naši prijatelji in znanci, da se pridejo razveselit v veselo družbo Krašev-2ev. Torej na svidenje v nedelo 8. novembra zvečer v Slovencem domu na Holmes Ave. Jennie Koželj. --o- Vsem bo ustreženo na Holmes Ave. je-sklenil, da bo obhajal Silvestrovo v domovih dvoranah in polovico čistega dobička bo šlo za vojake, kateri.so ali bodo vpisani na častni plošči. Prosimo vas ponovno sodelujte z direktorjem in prijavite vaše sinove, brate ali može pravočasno. Nič vas ne stane, vse stroške nosi korporacija in delniška društva, ki so tozadevno darovala precejšnje vsote. Vsak vojak slovenskega pokolenja bo z veseljem vpisan na častno ploščo v ponos staršev in vse slovenske naselbine. Direktorij je tudi sklenil, da se bo na poseben in odličen prostor vpisalo na častno ploščo imena vseh bolničark, katere služijo v armadi ali se aktivno udeležujejo aktivnega vojnega napora. Iskrena želja direktori-ja je, da se prijavi njih imena na naslov korporacije neglede kje v Clevelandu ali okolici stanujejo starši, bratje ali sestre. Prosimo ne odlašajte, ker bolničarke so ravno tako važen faktor kakor pa vojaki v strelnih jarkih. Njih humunitarno delo je neprecenljive vrednosti in zaslužijo, da jim izkažemo posebno čast in njih imena uvrstimo na odlični prostor. Po odkritju častne plošče vojakom v Slovenskem domu na Holmes Ave. so se slišale pritožbe:" Zakaj pa našega ni na astni plošči." Povedano naj bo, la to ni krivda vodstva, ampak je krivda onih, ki niso pravočasno oziroma niti prijavili imen vojakov, če prav se jih je pozivalo v časopisju. Vodstvo ne more vedeti kdo je odšel in kdo ni odšel k vojakom, čeprav so vse simpatije na »strani o.n!h,: ki v armado odhajajo.1 Proafili smo sa.ko-operacijo in tisti, ki so sodelovali in zaprošeno storili, so dobili vso postrežbo in ono kar jim je bilo obljubljeno. Še ni prepozno, tisti, ki še niso na častni plošči bodo na ploščo vpisani po vrstnem redu prijave in sicer bo ponovno odkritje na Silvestrov večer z isto svečanostjo, kakor so bili prvi na častni plošči. Še nikoli ni bilo vse popolno, ravno tako ni moglo biti to še posebno,• če je publika prošena za sodelovanje, pa se ne odzove. Direktorij se najprisrčnejše zahvaljuje pevskemu zboru "Ilirija" in njega pevovodju Mr. Martin Rakarju z.j obogatitev programa. Najiskrenejšo zahvalo naj prejme godba sv. Jožefa št. 169 KSKJ za sodelovanje. Hvala kadetkam sv. .Jožefa št. 169 KSKJ za njih krasen nastop. Hvala gospodični Betty-Raddell in gospodični Irene Jazbec za krasno solo petje. Hvala gospodični Josephine Terček za spremljanje vseh pevskih točk ia programu. Iskrena hvala monsignoru Vitus Hribarju in Mr. John Lokarju za lepe in pa-triotične govore ob priliki lepega slavja. Najlepša in prisrčna hvala naj bo izrečena staršem, bratom, sestram in ženam onih, ki so jih v njih odsotnosti zastopali, ko so se čitala imenk vojakov. Hvala vsem udeležencem patriotične prireditve. Najlepša hvala društvom za lepe prispevke, da se je delo omogočilo in stroške delno krilo. Ponovno opozarjamo starše na Silvestrovo k novemu odkritju novih imen in prireditev, katere delni dobiček bo šel za one vojake, ki bodo vpisani do Silve-strovega na častni plošči. Pohitite, da botudi vaš sin, brat, mož, mogoče vaša sestra med častnimi imeni na častni plošči Slovenskega doma na ■Holmes Ave. Tajništvo Slovenskega doma. —-—o-- Rože v Clevelandu Tem potom ponovno prosimo, prijavite vaše. sinove, brate ali može, ki služijo oziroma, ki bodo še odšli v armado Strica Sama takoj, da se o njih napravi seznam in pusti vpisati poleg drugih na častno ploščo. Vse prijave morajo biti javljene vodstvu korporacije najmanj do božičnega večera pri tajništvu ali poslovodju v točilnici. Napišite ime in priimek vojaka ter naslov staršev, brata ali žene prijav-ljenga. Direktorij Slovenskega doma Srce mi je oddajna in prejem-na postaja. Duša, kot solnčna luč, ko občutim in vidim preteklost, sedajnost in prihodnost; z mešanimi občutki vidimo upanje življenja — v temi in razvalini. Vidim luč vstajenja' prero-jenja boljšega življenja za cel slovenski rod, ko obsije zlato gorko solnce rože in vsa človeška srca, da iz semen in korenin, človeških src požene krasna roža bratske ljubezni, katera se bo kopala v harmoniji solnčnih žarkov. — To je simbol v roži in človeškem življenju. Vprašam Vas — kaj je roža? Težak je ta odgovor. Roža je del narave, katera nosi krono krasote stvarstva — življenja, ljubezni, tolažbe, upanja in harmonije v naravi in človeškem življenju. Mili slovenski rod je zagledal luč sveta v gorkih solnčnih žarkih, v duhu duhtečih nagelnov, rožmarina, planinske rože, trte in duhteče lipe. V živem spominu mi je moj prijatelj g. Louis Seme njemu ni bila življenska pot posuta z rožami, čeravno je on ljubil nadvse rože, ko je imel prireditev ste. ga gotovo videli na odru z rudečim nagelnom. Vsakokrat je prinesel domov košare, šopke krasnih rož. Ob priliki sva se pogovarjala o tem neprecenljivem daru. Slika njegove živeče mamice je bila doma vedno med rožami. G. L. Seme postane zamišljen, barva na obrazu se spreminja, drugačne poteze na obrazu se pokažejo, v njegovih prsih nastane tesnoba, iz oči polzi solza ganutja in hvaležnosti. Videl je v tem cvetju mlad slovenski rod, videl je gol-fivo kačo. — Molk in tišina v možu je ostala v srcu nepojase-njena skrivnost in bol. Tako se vrstijo vsi dogodki človeškega življenja in celo po smrti, da, roža ima tisto magne-tično moč, da brez rože ne more biti pravega izražanja. Vem, da danes je vas veliko, ko ste bile dekleta v starem kraju, prišel je fant pod okno, dali ste mu vršiček rožmarina — to je bil začetek ljubezni, katera vas je pripeljala v zakonski stan, danes ste srečni v zakonskem stanu. Lep spomin na rožmarin! Poglejmo v bolnišnice, kaj more biti večja tolažba za bolnika, ki trpi grozne muke, si želi hitrega zdravja, ako mu podarimo šopek lepih rož. Saj siromak danes na bolniški postelji želi v naravo, da vidi in povonja cvetlico, svojo zvesto tovarišico, prekrasno rožico. Poglejmo v cerkev, velika 'slavnost se vrši, vse v luči, vse praznično, prošnje in želje se dvigajo v nebo iz src prosečih med ljučjo in krasnim cvetjem. Blagoslov prihaja z neba na krasno cvetje in človeška srca. — luč in mir. Solnce ni več gorko, navava počasi lega k počitku, kar je še ostalo od lepih rož, jih ponesemo na vseh vernih duš dan na tisti sveti kraj, kjer počivajo naši dragi. V srcu žalost v očeh solza, v roži duh duševnega življenja ljubezni in vstajenja. V bližnji bodočnosti bo sneg pokril zemljo, če si človek še tako želi, ne more dobiti razvedrila v naravi kakor ga dobi poleti, za to imajo vsa večja mesta svoje vrtove ali kakor jim tukaj pravimo "Greenhouse." V Clevelandu je na 98. cesti par sto korakov od slovenskega kulturnega vrta. Odprt obiskovalcem vsak dan in tudi ob nedeljah in praznikah od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldan, vstopnina prosta. Veliko je Slovencev na St. Clair ju, ki ne vedo ža ta luštni vrt. "Greenhouse" je veliko poslopje razdeljeno v tri dele, v vsakem delu so drugačne rože. Ob nedeljah je dosti obiskovalcev, ki jemljejo slike ali vprašujejo za navodila, čudno se mi vidi, da Slovenci ne obiščejo mestnega vrta v večjem številu, gotovo je vzrok v tem, ker ne vedo kje je. Za ta teden bodo razstavljene krasne rože publiki, ljubitelji narave in rož ne zamudite prilike, oglejte si krasoto narave v mestnem "Greenhouse" v Clevelandu. Ant. Ferfolia. -o- Laški list o gospodarskem položaju na Hrvaškem Ivan Zupan: JANEZ NEDAM že dalje časa se širijo govorice, da vlada na Hrvaškem med Nemci in Italijani odkrito riva-liziranje za odločilni vpliv. Iz naslednjega članka je videti, da Lahom zelo diši hrvaško ozemlje zaradi njegove gospodarske in politično-strategične važnosti. Isto velja brez dvoma tudi za Nemce, tako da se bo na Hrvaškem brez dvoma še poostril raz-por, ki že zdaj vlada med partnerji osišča v Sloveniji. Čorriere della Sera je pred kratkim prinesel članek laškega publicista, Indra Montanelli-a, o Paveličevi Hrvaški, v katerem najprej opisuje vojaški po- Jane Nedam-ov med nami je mnogo, čudno v življenju igrajo ki vlogo ; zase živijo, — kaj briga jih svet!? Vsakdo za svojo korist je le vnet. Naj mu berač kedaj potrka na vrata, rodnega v njem da spozna čeprav brata: praznega pustil od hiše bo kar, beda beračev nič njemu ni mar. če ga naprosiš za malo podpore, bednemu narodu da naj pomore, Janez Nedam mu tako govori: "Jaz ne dam nič za enake stvari!" Takih zakrknjenih src ti rojaki morda enkrat bodo v sili enaki; vsak tak sebičnež ostal bo le sam, rekli mu bomo vsi: "Janez, ne dam!" ložaj na tem ozemlju. Videti je, da je tudi Paveličeva Hrvaška bojišče, na katerem se odigravajo neprestani boji. "Na vseh važnejših železniških postajah na progi Zagreb-Becgrad, so nemški častniki poveljniki kolodvorov in nadzorujejo promet. Vzdolž proge so nepretrgane vrste "Blockhaus"-ov, v katerih so nastanjene nemške ' čete. Ponekod so na hrvaškem ozemlju prideljeni nemškim četam hrvaški vojaki, na srbskem ozemlju pa četniki Ne-dičeve vlade. Nemški častniki, poveljniki železniških postaj morajo skrbeti za red na vsej progi." Montanelli zatrjuje v svojem članku, da je reka Drina meja med katoliškim in pravoslavnim prebivalstvom. Tam ima Italija interese največje važnosti, kajti Bosna tvori vrata italijanske hiše. V razgovoru z Montanelli-jem je Pavelič baje izjavil: "Drina je naša sveta meja. O njej se ne bomo pogajali." O gospodarstvu piše Montanelli : Hrvaška je bogata zemlja, zelo bogata po svojih možnostih. Poljedfefstvo razpolaga na Hrvaškem s tremi milijoni hektarjev obdelane zemlje, na kateri pridelajo 45 milijonov kvinta-lov žita. Mogla pa bi obdelati še več, vsega skupaj najmanj pet milijonov hektarjev rodovitne zemlje. živinoreja — Na Hrvaškem je pol milijona konj, dva milijona goveje živine in 12 milijonov drobne živine. Prebivalstvo — 7 milijonov. V Bosni bi bilo kaj lahko organizirati močno italo-hrvaško industrijo. Gozdovi — Največje bogastvo te zemlje so gozdovi. Investicije v gozdni industriji presegajo več milijard kun. To bogastvo lesa bi zadostovalo Italiji in Hrvaški. Obe bi bili v tem pogledu popolnoma neodvisni in celo za izvoz bi bile razpoložljive precejšnje količine. Rude — Bosna je tudi zelo bogata na premogu, železu in bauk-situ. Za eksplostacijo vsega tega bogastva pa so .neobhodno potrebni strokovnjaki in kapital. Kot garant hrvaške neodvisnosti je Italija pozvana, da sodeluje v tej organizaciji. Videl sem, kako Italijani delajo v Zagrebu. Zelo so diskretni in nikdo ne bo trdil, da je njihovo poslanstvo nekakšno minister-stvo s stotinami in stotinami nastavi j encev. Le nekaj ducatov sposobnih ljudi dela tam od jutra do mraka. Drugod na hrvaškem ozemlju je precej Italijanov, ki v uniformi vršijo svoj posel v interesu Hrvaške. Vse kar sem videl, mi je pokazalo, da vsakdo, ki na Hrvaškem predstavlja i^JU sko politiko, dela s kar n« potrpežljivostjo. -0—0 Hude zime prina«« lakoto Najstarejša huda zi®*'" 4 l/von1"'i J teri poročajo stare ,-ut^l bila leta 401. Takrat je ^ baje| mrzlo, da je črno popolnoma zaledenelo. pl so bile velike evropske . t*4 kor Donava, Laba, Ren l f klobas za dve veče obeflVty za dvakrat, jaz za " „ je J "Zato predlag^' ^ , mili rojak, "d* mesarji nikomur P1 po dve klobasi v«n ti, K'J p* štiri na teden. ko reč vtakneš svoJ. y sreduješ glede teg< , šur, vse Jakaj^' DEKLETA IN ŽEN® ^ Ne odlašajte! Naročite si fl" ali "STERLING" suknjo za bo<° m« Jp WILL-CALL in to direktno iz p0 H> > D 4.J, dokler dobite še dobro bjafc^ p0sl cenah. 2a dobro blago in Pr°s bo se vam priporočam. . o T l il' BEN NO B. L E V * ENdicott 3426 1034 ADDISON BD- Sklad v srebrnem jezeru % i Je v skrbeh gledal t!Ja. Potrudi se! Ne po-fi Davy in jaz zma-ej> da boš zmagal tu- JJj "e jokaj!" ga je {p Frank "Ce še ne noge, — danes J^ko znajo teči!" jASta se Postavila ob J1 je pogledal pogla-Shatterhandu, ki je je,riesknil je v roke. etl je vreščeče krik-pj^zel, mali šepavi skočil za njim. ijjr se je seveda zbral, smrtni tek. Že po sekundah je bilo (jj .Jasno, kdo bo zma->Jelen je bil že daleč ](/°m in z vsakim ko-;^dobival. Kar kri-|j C1- Nemogoče je bi-ih eli rdečega dohitel, w Je bil° gledati mail Premikal je 110-!jtSkoraj videti ni bilo. Sja Se je zdelo, vsaj za i °Pazovalca, da še ni ^ moči. je trajalo kriča-nenadoma spreme-! Kaj se je zgodi- Jt ki ga je določil tj^ve stala sredi prerije, 11 metrov oddaljena «t'stev° od nje, še naj-ls 0 korakov dalje, pa reka, ki jo je ome-iija7ank. In čudno, — % dovol'i oddaljena s, j > se je razločno lSt)i teče mali Hobble lje ^eki mesto k bukvi. So So £a nesle n0_ itovSe Utahi smejali. |i .ar'š me je napačno itJe dejal Veliki volk ikSdu. Ctliš?" djL * smreki, ne pa k ki „Sem določil." J* vidiš!" bo zmagal!" Mm . i(,„RJe začuden gledal veve °kožec ga že itak it dohiteti, pa teče •,e» nego je določena i K ; 0v°lil zvijačo! Ali r, Uff —!" so ko jim je W 01d Shatter-Smejanje je so čakali. J,e Prispel do buk-ie r 1 jo naj obkrožil. N, ^kel okoli nje, °Zl'l in videl, da ^ str, \ drugačno H nkorakov je bil že \ j, u.Pel je obstal n zijal za Sakson- $ Mnd Vldeli- da je ma" \l °bstal in kazal k Pa slišali, da je "Inč owomb V^b!" napenjal ušesa .» ■ali je prav sli-^hovit človek, raz-jasProtnikove bese-e najbrž poglavar-razumel in da je \ 2® pa bukev- In I VSe ank je tekel in t\ 6 t>lige je prihajal rv I"1 V6 obotavljati, je |\ j21 jelen, za življe-jjtyi^i je smreka. j® Pustil bukev, iiSot' enl{rat obkrožil, I? smreki. V nekaj m i šinil mimo na- I Hit6 Vež okrenil> ne" Rji k pravemu čili, s° se silno razbu- rili. Tulili in kričali so, kot da je življenje vsega rodu v nevarnosti. Pa Brzi jelen se ni zmenil. , Tem večje pa je bilo veselje (belih, posebno Jemmy je bil kar iz sebe. Zaslutili so, kaj namerava prijatelj in da mu bo zvijača uspela. In res —. Komaj da je bil Brzi jelen mimo, se je Hobble Frank ok- : renil in stekel k bukvi, kar so ga nesle noge. Trikrat jo je obkrožil in;, še dvakrat povrh < ter se z vsemi silami pognal nazaj k sulici. Štiri petine pota je tekel, šele tedaj se je obrnil. 1 Pri smreki je stal Brzi jelen. Ni bilo razločno vidti njegove- j ga opičjega obraza, pa stal je 1 nfepremično. Najbrž ni vedel, s pri čem je, in njegova pamet ni 1 dosezala, da bi spoznal, kako ga je nasprotnik potegnil. £ Hobble Frank pa se je veselo namuznil, za tekanje mu ni bilo več, udobno in počasi je korakal h končnemu cilju. S temnim obrazom so ga sprejeli rdeči, ni se zmenil za nje, stopil je k poglavarju, ga udaril po ramenu in ga vprašal: "No, stari, kdo je zmagal?" Srdito mu je odgovoril: "Tisti, ki je izpolnil pogoje." "In jaz, sem jih izpolnil!" <"pj _7» "Ali- nisem bil pri bukvi?" "Bil si." "Ali je nisem trikrat obkrožil?" "Petkrat." "In prvi sem se vrnil k sulici!" "Da. In zakaj si tekel petkrat okoli drevesa?" "Iz same ljubezni do Brzega jelena. Samo enkrat jo je obkrožil pa je zbežal. Popravil sem, kar je opustil, da se bukev ne bo pritoževala." "Zakaj pa je Brzi jelen opustil bukev in tekel k smreki?" "Hm —! Rad bi ga bil vprašal, pa je šinil mimo, da niti ziniti nisem utegnil. Ko se vrne, ti bo morebiti povedal." Veliki volk je gubal čelo. "Zakaj pa si tekel k smreki?" "Ker sem mislil, da je jelka. Old Shatterhand je dejal, da je smreka, pa bi bil rad pogledal, ali je res." "Tako — ? Zakaj pa nisi tekel čisto do smreke, da bi jo pogledal? Zakaj si se vrnil?" "Saj je pohitel k njej Brzi jelen. Mi bo že on povedal, kdo je prav videl, Old Shatterhand ali jaz." Mirno in malomarno je govoril, kot da je zadeva prav za prav sama po sebi umljiva. Poglavarja pa je kuhalo. "Si mar Brzega jelena pre-varil —?" je srdito siknil. Hobble Frank je vzrojil. "Prevari 1 —? \Te naj mar treščim ob tla?" "Si ga potegnil z zvijačo?" "Z zvijačo —? Kako neki?" "Poslal si Brzega jelena k smreki, sam pa tekel k bukvi ter jo obkrožil in se prej vrnil k sulici!" "Bila bi zvijača, ki bi se je kar sramoval! Človek, ki teče za življenje, se ne da poslati od cilja v stran! In če bi se dial, bi > "Pa si verjel? Saj sem ti vendar povedal, kje je cilj!" Old Shatterhand je prevedel Hobble Franku, da ga je rdeč-kar imenoval lažnika. Brž se je lotil poglavarja. "Lagal da sem, je rekel Brzi jelen?" "Da!" ' "Kako to?" "Rekel 31, da je smreka cilj." "Tako bi naj bil rekel —? Ni res!" se je razhudil Hobble Frank. "Stal je pri bukvi, neumno me je gledal in ves iz sebe je bil, ni opazil, kaj nameravam, ko sem stekel k smreki. Pa sem se ga usmiljl in mu za-klical: 'Inč owomb —! Inč owomb —! Povedal sem mu torej, da poj dem k smreki. Zakaj je tekel mesto mene k smreki, tega ne vem, morebiti tudi sam ne ve. Lahko pa ga vprašaš. Govoril sem. Howgh!" Old Shatterhand je komaj premagoval smeh. Sijajno se je odrezaval mali Hobble Frank. Poglavarja pa je še huje ujezilo. "Da, govoril si!" je kričal. "Jaz pa še nisem govoril zadnje besede in bom govoril s teboj, ko pride moj čas! Besede pa se bom držal, življenje, skalp in imetje Brzega jelena je tvoja last! Ubij ga!" (Dalje prihodnjič) BONDI ali DAVKI MOŽMI™ MINUTAMI DENARJEM MUNICIJO MORALO V tej vojni bomo zmagali z: Naši možje v oboroženi sili opravljajo svoje delo. -V vsaki minuti opravimo delo za zmago. ■Naša vlada mora imeti več denarja. ■Ameriška industrija dela čudeže produkcije. ■Morala v oboroženi sili in doma je izborna. Izbiro imamo napraviti najzdravejše investiranje na svetu z nakupom War Bonds in Stamps, ali pa nam « bodo še boli povišani davki. Izbrati si moremo—ali več War Bonds ali pa več davčnih prejemkov. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION Dobra kaplji^3'' J , Naprodaj je f>n0 mošt in sodi. Oglasite # J na 1383 E. 53. Si, a1'zV : 1210 E. 60. St. Lepo stanovanje v najem Odda se v najem lepo stanovanje, obstoječe iz 5 sob. Vse nanovo predelano. Odrasla slovenska družina ima prednost. Oglasite se na 8501 Rosewood Ave. (260) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) boste morali sami leči. Milica je odkimala z glavo, postavila sveto podobo k. sinovemu vzglavju, si primaknila, stolček in sedla. DELO DOBIJO Dekleta in žene za operiranje šivalnih strojev in Roschell pletilnih strojev in za rezanje, dobe delo. Plača na uro in od kosa. Standard Knitting Co. 2202 Superior Ave. (258) MALI OGLASI V. J. KRIŽANOVSKA: pa jč evina 12 RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK RAINEY institut tif # 1523 E. 55TH ST-B,Vjl . Dnevni in večerni' ŠIVANJE OBLEK. KUHANJE. , Vpišite se «edaU.oO Deset poukov »_ . Zmožne in izkušene "j^pTa™ bodo pokazale, kako » svoje lastne j. OBLEKE in Za zimo! Ce se še niste preskrbeli z moštom, da boste imeli pozimi dobro kapljico, imate še vedno priložnost, da ga naročite pri postrežljivem rojaku ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. Izučeni operatorji na velikih Planer Boring Mill in tudi Toolmakers Kožuhaste suknje za ženske Nove, vzorci agentov. Prihranite 50%. Caracul, Kidskin, Persian Paw, Muskrat, Seal, Pony, Mink dyed Coney in druge. Od $35 in več. Kožuhasti žeketi $20 in več. 1 par Natural Silver Foxes. Kredit ali lahka odplačila. Irvin Furs Rezidenca 837 E. 128. St. vogal Arlington." GLenville 4252 Prihranite si dobiček posredovalca. 200 jardov preprog Naprodaj 200 jardov novih preprog, Wilton in drugo. $2.50 jard in več. Nove preproge Broadloam, Chenille, reversible, tudi Orientals, mere 12x21, 9x15, 9x12, 8x11. Cena $20. Zasebna Ima 837 E. 128. St. ; yogal Arlington. GLenville 4252. $3.800, 8 sob, kopalnica, f ^ oi garaže ,blizu 93. St., P Clair Ave. Potrebuje P vanje. Prazna. Zapus j Oglasite oe hitro. _0od»i'J $8,500, 3 družine, 7 s0b $? žini po 3 in 4 sobe nif. y nice; parna gorkota, « ; St., blizu St. Clair A*«- MCKENNA. 1383 E. 55. \ HE 5282; MU 5282-^-^SL Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. MEZDA OD URE POVRHU OVERTIME. AKO ZAPOSLENI NA VOJ NEM DELU, NAJ SE NE PRIGLASI JO. Wellman Engineering 7000 Central JVa&tiatiilo in y ki so mirno v božjo volja vdani in prevideni s svetimi zakramenti zatisnili svoje m»e ° dne 3. oktobra I 942 v starosti 74 let. i' ' :■.■(> v. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida so bili položeni k večnem p°c ku dne 6. oktobra I 942 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo globoko hvaležni prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J- ^ nikvarr ju za podeljene svete zakramente in Rev. Max Sodji za opravljene molitve ob ^ sti, za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče ter opravljeno pogrebno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so jih obiskovaliVv bolezni ter vsem, ki so bili v tolažbo in za prvo pomoč in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v ^ najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, k1 čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s . nimi venci v blag spomin pokojni ter vsem, ki so darovali za svete maše za mirni p° j blage duše, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago P pogrebu. Št Nadalje se želimo posebno lepo zahvaliti1 članicam društva sv. Marije Magdalene^ 1 62 KSKJ in društva sv. Neže št. I 39 C. K. of O., ki so se udeležile skupne molitve ^ krsti pokojne in jih tako l$po spremile do groba. Posebna prisrčna hvala pa članic ki so nosile krsto ter jih spremile in položile k večnemu počitku. . V" " \ ■ * ■ \ • gg Posebno prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so prišli sem izven mesta poslovili od blage pokojne ob krsti in jo spremili do groba. Prav lepa hvala vsem, ki so izrazili sožalje s poslanimi pismi ali sožalnimi kartaI^a Našo prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Horne vso prijazno in postrežljivo naklonjenost in za lepo urejeni pogreb. v Prelj ubij ena in nikdar pozabljena draga mati, žalostna so naša srca, ker Vas^i ^ med nami in izgubili smo ljubljeno mater, ker legli ste utrujeni k zasluženemu vecne ^ počitku. V ljubezni in hvaležnosti Vas bomo ohranili vedno v sladkem spominu vsa Vaša dela in skrbi prosimo ljubega Boga, da naj Vam on sedaj obilno poplaca Vam podeli večni mir in nebeška luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: JOHN T. in MATTHIAS JURATOVAC, sinova ALICE DAHLMAN, hči BEATRICE ALICE in VIRGINIA MARIE, vnukinji Zapušča tudi žalujočo sestro Magdaleno Spraitz v Lorain, Ohio Cleveland, Ohio, 3. novembra 1942. v blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEZABNEGA IN BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Mlakar ki je Bogu vdan za vedno! preminil 3. novembra, 1938. O.i, zvonovi, le zvonite, Grobar tamka.i je izkopal svet da tužno vest bo znal; tiho, hladno jamico, da preljubi mož in oče kjer predragi naš pokojnik naš, v Gospodu je zaspal. • v miru na nas čakal bo. V rakev so ga položili, Zdaj le tamkaj mirno sniva okrasili s cvetjem vso, in počiva sladko naj! sveče mu v slovo prižgali, Bog daj njega duši blagi mi pa se jokali smo. večni mir in sveti raj. Žalujoči ostali: ANTONIA MLAKAR, soproga. JOSEPH, sin; LILLIAN, sinaha. Madison, O., 2 novembra, 1942. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom kranjsk0-sl0venska katoliška jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje oknljo. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi sc in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike ta uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali na na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Otrok je silno trpel, vedno teže je dihal, obličje mu je posi-nevalo, včasih pa se je kar davil. Tedaj je grof privzdigoval Jurija ter ga zopet skrbno polegel, ko je napad minil. Milica je klečala pri posteljici, in kadarkoli se je začel otrok daviti, je pridušeno zastokala; toda jokati ni mogla, kakor da ima kamen na prsih. Nenadoma je Jurij slabotno zastokal, Milica je dvignila glavo in oči nekdanjih zakoncev so se spogledale. V pogledu obojih sta se odražala strah in trpljenje, vse ostalo je izginilo. Zdaj sta si bila tuja drug drugemu, toda pri otrokovi postelji ju je družila skupna ljubezen, skupna molitev za njegovo rešitev. Saj njune ljubezni, Jurij, je tvoril mnogo trdnejšo vez, kakor je bila nova zveza med Milico in Rostisla-vom; v tem težkem trenotku sta se zavedala skupne odgovornosti in strah in kesanje sta stiskala Miličino srce. Slučajno je pogledala na grofovo roko, s katero je popravljal otrokovo odejico, ter spoznala poročni prstan, ki ga je nekoč vezal z njo, in v njeni razdraženi domišljiji se je zabliskala misel : "Bog naju kaznuje, ker sva prelomila prisego, ki sva si jo dala pred oltarjem: deliti vse in skupno prenašati vse do smrti. Kako lahkomiselno sva se midva ločila, — je pomislila Milica, — oropala sva otroka njegovih pravic do matere in očeta. Zdaj naju Gospod sodi in kaznoval bo s smrtjo najin prelom; pred Bogom pa je kriva zaradi svoje sebične, krivične misli obdržati otroka pri sebi, dasi ima oče ilste pravice do njega kakor ona." Milica je bila v abnormalnem stanju, ne samo zaradi svoje bolesti, ampak tudi zaradi utrujenosti. Dva dni ni nič spala ne jedla, zdaj pa se je pridružila še misel na božjo kazen. Zdelo se ji je, da mora zblazneti. Nenadoma se ji je zazdelo, da nastopa smrt in da je otrok nehal dihati, a mrzlično gibanje otroških ročic je smatrala za zniike umiranja. — Egon! — je vzkliknila z grozo. — Molite Boga, da se naju usmili in naju ne kaznuje zaradi prelomitve najine prisege in naj nama pusti otroka, ki sva ga hotela drug drugemu ukrasti. Izročim ga vam, prisegam, če le ostane pri življenju. Grof se je zdrznil in se vzklo-nil. Ko je videl Miličino razburjeno obličje, jo je prijel za mrzlo roko in jo krepko stisnil; njegov glas je izražal ljubezen in sočutje. — Umirite se, Malica. Gospod je usmiljen in ne bo kaznoval otroka zaradi grehov njegovih roditeljev. Seveda, prelahko sva prekršila obveznosti, ki sva jih sprejela s tem, da sva dala življenje bitju, ki ima vso pravico rasti pri toplem domačem ognjišču; toda potrudiva se po možnosti popravti zlo s skupno ljubeznijo do Juriji a.. Prisegam, da ne bo zaradi mene pogrešal očetovske ljubezni, ker jaz se ne poročim več. . . . Vstopila je Kiti z zdravnikoma, ki sta položila krurgična orodja na mizo. Ko jih je Milica zagledala, je vztrepetala in se opotekla; tedaj je grof naglo stopil k njej. —Pojdite v svojo sobo in molite, — je tiho rekel z znanim ji, ukazujočim glasom. — Ne boste mogli ostati tu, če bo potrebna operacija, toda obljubljam, da ne ostavim Jurija ni- ti za trenotek in da ga bom sam držal. Opirajoč se na Kiti, je šla Milica v svojo sobo ter padla na kolena pred podobo sv. Se-rafina, ki jo je prinesla iz Sa-rova; tako je molila kakor še nikoli in solze so ji olajšale bol. Kiti se je vrnila in jo poklicala : — Pojdive! Mu je že bolje in laže diha, — je rekla in ji pomagala vstati. Milica je snela s stene podobo in jo nesla s seboj. — Ali bo živel, gospod doktor? — je vprašala s strahom. — Jutri bomo videli. Vstavili smo mu cevko, da bo lahko dihal. Ker pa ni za zdaj nika-ke nevai'nosti, vam svetujem, gospa, da greste počivat, sicer 1868 1942