List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva «Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniitvo v nunskih ulicah h. štev. 386. Vse po-šiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilu samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsa k rat 30 s.
Ali hočete denarjev?
4T
V današnjih dneh staviti prašanje : ali hočete denarjev? je stvar silno nevarna. Ako bi kedo to prašanje resno stavil zbrani množici ali tudi posameznim, več ko verjetno je, da mu prej denarja zmanjka, ko tistih, ki bi ga hoteli vzeti. Pa tudi ni se nadejati, da bi kedo v take skušnjave zabredi! in ljudem denarjev ponujal. Borsni polom je vse polomil. Ljudje vseh stanov čutijo silno pomanjkanje denarja; grofi in baroni, človeštva osrečevalci in življenja tatovi, veliki posestniki in navadni kmetje, vsi so si —- prav po načelu interna-cijonale — enaki v pomanjkanji denarja, čemu tora j pisati: Ali hočete denarjev?— In vendar, še so ljudje, ki imajo srce na pravem mestu, in če tudi niso niti Roth-šildi, niti enaki, vendar denarja imajo toliko, da lahko rečejo : Ali hočete denarjev? In koliko hočete? Dam ne samo enemu, dam lahko veliko zmed njih, dam po sto, osemdeset, sedemdeset, petdeset, — manj ne lahko — goldinarjev, pa prinesi mi „fleisszettel“ !
Ako pa za „fleisszettel“ tudi le petdeset goldinarjev v žep vtaknem, grem kar naravnost k Socliar-ju, Filaku, Paternolli-u ali Wokulat-u, eden jih ima gotovo, in kupim za 10 soldov rudečih ali celò zlatih „fleisszettelnov“ iu v kratkem bom — bogat.
Počakaj malo brate! Naglost ni nikdar pridna. Poslušaj in pretehtaj naslednje besede: „Sireinaijcv-jcva subvencija se zopet ponuja*. Denar ponujati je na svetu le takrat navadno, kedar se hoče koga z njim vjeti. Živ človek pod milim nebom pa ni tako potreben samosvojuosti v svojem stanu, kakor tisti, ko jim ta ponudba veljà.
Sapienti sat. „Dan.“ Kedo je Stremayr? Kake groše ponuja? Komu jih ponuja?
Stremayr je minister. Ministri so pa veliki gospodje, veliki gospodje imajo veliko denarjev (v časih tudi veliko dolgov, o Stremayrju pa ne vem, ali ima plus ali minus), in kedor ima veliko denarjev, tudi lahko kaj da. Streraayr pa ne da nič iz svojega žepa, tudi beliča ne, ampak kar da, cerkvam vzame, se ve, da pod lepim imenom. Če pa kaj takega kupiš ali hraniš ali sprejmeš, kar je kedo vzel (jaz ne rečem ukradel), denejo te, ako te zasačijo, v Gorici v neko hišo blizo sv. Antona, v Ljubljani na Žabjek, v Trstu v neko hišo, kamor sedaj tudi en list „G!asa“ hodi itd.
Koliko da Stremayr letos ? Kakor lani, 500.000 gl. za celo polovico Avstrije, hoc est: duhovnom, ki služijo v deželah takraj Litave in imajo ,.fleisszetteine“. Tak „lleiss-zettel“ ima na drugi strani besede : »staats-burgerliche Haltung, po domače : spričevala ustavovernosti*. No, pri nas, če tudi Stremaci* pride, najde po največem le narodne duhovne, bodi si na slovenskem ali laškem oddelku naše grofije. In če se ne motim, so lansko leto nekteri takole sklepali : Mi smo vsi narodni in ostanemo narodni, prosimo pa za groše, in če nam jih dajo, o-brnemo jih na primer za farno knjižnico j ali kaj enacoga. Kedò bi ne odobril takega sklepa? Pa denar železne vrata prebije in ne vem, ali ni tudi razbil vrat in omare tisti farne knjižnice, da niso potem imeli, 1 kam knjige staviti. Prav je, ako se motim.
Stremnyr ponuja toraj zopet 500.000 goldinarjev duhovščini ua račun verskega
potem mu vdani sluge. Ali fi naši duhovščini za groše prositi ali ne, ne rečem nobene besede, ampak opozorujem samo na list „Vaterlanda“ in na zgoraj navadene besede „Dan“. Vaterland ima pred očmi načelo, da minister in tisti, ki so ministru privolili, ne smejo ravnati s cerkvenim premoženjem po lastni volji, cerkve pa nič prašati. Po novih postavah si vlada marsikaj prilastuje, kar ji ne gre, kedor toraj ravna po želji vladini, ravna proti svoji cerkvi, proti svoji cerkvi pa ne more in ne sme ravnati, kedor hoče ujej veren ostati. To je gledé načela.
„Glas“ je sicer pred dvema letoma bil v načelu proti temu, da bi duhovni prosili za subvencijo, praktično pa izrekel, da bi smeli prositi, pa /<• s proiettali, da Stre-mayr-jevim morebitnim nameram nikakor ne pritrjujejo in da se s tem po nikakeni ne mislijo odpovedati potegovanju za cerkvene in narodne pravice. Takrat niso bile vladne namere tako jasne. Ihnus je dr n- . n uče, — Kedor sedaj, ko so verske postave potrjene, prosi za vladno subvencijo praktično nove verske postave, cerkvi poijubijive., pripoznava. — Nadejamo se, da se ne bo najšel duhoven v naši škofiji, da bi sebe in cerkev vladi prodal. — Sapienti sat !
I>opisi.
Od gorenje Soče, 22. junija. Naš c. k. okrajni šolski svet navadno zboruje, kadar ima obravnavati kaka važna administrativna opravila; videti je, da ga ta vprašanja bolj zanimajo, nego učna, pa zara d
zaloga. To ne stori toliko zarad tega, da	tega ne	mislite, da hočem polena za njim
bi revnim duhovnom pomagal, ampak veli-	metati;	vsaj učne	zadeve itak spadajo	poko več, da jih za se, za liberalna uačela,	sebno v	področje	c. kr. nadzornika.	Čez
za konfessionalne postave pridobi, da bodo	nekaj mesecev je	tedaj v četrtek dne	18.
j
Zgodovinska drobtinica.
Te dni mi je prinesel č. g. Dornberžki kaplan prepis v kamen vrezanega napisa, ki je bil nekdaj na vólikih vratih Dorn-beržke farne cerkve, ki je sicer kratek, vendar pa za zgodovino tiste farne cerkve ni brez vrednosti. In ta napis jo — gingillisi,'. L že pred nekimi leti sem bil ta napis od tamošnjega g. župnika prejel ; ali ker ni bil dovolj razločno napravljen prepis, nisem o lijem nič na svetlo dati bolel, ker sem menil enkrat sam tjekaj se podati, da bi si napis sam ogledal. Ali g. Janez Kolavčič mi jo to pot prihranil s tim, da mi je natanjčen prepis prinesel, ki sem ga tudi koj bral. Glasi se tako le:
Pop Juri, 15/1 ^ MDLXXHII. t
Na sredi je vsekana cvetlica, na levi so besede Pop Jari, pa številka 1574 z glagoliškimi črkami vrezana, na desni cvetlice pa ista letnica 1574 z latinskimi ciframi ali številkami, in na konci je umno-</ram, ki pomen ja Kristus greški XPIZTOZ.
Gotovo se bo marsikdo čudil, kako je to, da se v naših krajih "lagoliš' i v kamen vsekani napisi nahajajo. Toda, ako pomislimo, da jo v tem napisu Pop Jari imenovan, kar bi mi rekli mašmk Jurij ali pa duhovnik duri, imamo koj ključ, da si to stvar saj enokoliko razjasnimo. Pop Juri *) bil jo ali iz bližnje lstrije doma, kjer je bila glagolica v IG. stoletji še v splošni rabi, ali pa iz Krških otokov ali pa iz Dalmacije, ravno tako, kakor jo bil pri sv. Mi belil blizo Kamnja lota 158o nek Dalmatinec, /Ve Krauveško Plenite, kakor
*) Škoda, da ni priimka zraven, in da nimamo družili spominkov, iz ktorih bi se dalo to bolje pojasniti.
se bere na sprednjem listu starega misala leta 1574 v Benetkah z gotiškimi črkami tiskanega, in ki se hrani v Černičah. Leta 1863, grudna meseca, so mi sedanji g. Cern iški dekan ta list, z glagolico pisan poslali, da sem ga z latinico prepisal, in ki se glasi tako le:
158d. misera Janja na 15. pride k nam v Kamnatie (sic) <j. škof Vidamski i nas vizita, ta isti dan ut svetoga Vida, tako Irai, da mu maša hrvacki pojem pred vsilili doli-tori i pred vsim pakom v cviliti sv. Mihela v Ko metnih ja pn: Franceško Plentic dahnatin iz Raba.
Prodali la misa (sic) ciikvi sv. Justa poeteno tja su pialli (sic) gotovimi dinari.
O tem seui, ako se ne motim, v Slovenskem prijatlu leta 1864 potrebno porotni, kjer zamere vsakdo brati, kar sem takrat o tej stvari mislil in povedal. Tukaj imam le še kaj omeniti o pomenljivosti
junija naš c. k. okr. šols. svet zopet enkrat imel sejo i obravnaval nekaj kočljivih predlogov.
Od početka svojega obstanka je vedno resno i skrbno prevdarjal napravo šolskih poslopij, kar je tudi jako potrebno, kajti izuzeinši nekaj šol na Bovškem, ne vem če ima katera v tominskem glavarstvu lastno hišo. Zdelo ze mu je prav, na,pred trgom Toroinu i Kobaridu napraviti šolske hiše.
V zgorai omenjenej seji se je sprejela i potrdila kupna pogodba za Kobariško šolo z lepim vrtom vred, i uže pred dovoljeuim tisučem za toiuinsko dodalo se je za zdaj še dva tisuč gld.; ta bo stala kakih 14 tisuč, Kobariška pa, predno bo popolnoma poravnana, kuk tisuč manj, kakor pravijo. Vse to naj bo dobro i prav. I tržanoin kdo jim bo zameril, če naj pred skrbe za se I vsaj eden itak moni biti prvi, kajti vsak ne more biti naj bolj naprej, kakor v Ribnici na ženitnini. Uprašam pa, ako bo potrjena lani v dež. zboru prenarejena postava, da bo morala vsaka občina sama skrbeti za svoje šolsko poslopje, kdo bo potem stranskim občinam povrnil, kar zdaj dajo trgom ? Seveda tržki svetovalci so uuim zatrjevali skupno napravo šolskih hiš po vsili občinah, toda, ako nova postava obvelja. bodo li mogli potem spolniti dano obljubo ? Če so svetovalci iz trgov znali za trga skrbeti, bi pa vi, možje svetovalci iz druzih občin ! morali skrbeti za druge občine naj manj toliko, da bi tirjali veljavno zagotovilo od trgov, da bota primerno odškodovala vse druge občine, ako pride v veljavo nova postava. Eer pa tega niste storili, ne vem, kako se mislite zagovarjati.
O omeujenej postavi se je sicer v zboru govorilo, ali navedeni predlogi so se sprejeli menda enoglasno — le, da je c. k. okr. glavar prijazno opomnil, da naj se kupna pogodba za Kobariško šolo ponernč zarad finančne direkcije v Trstu. Namest-nijski svetovalec g. Winkler je menda drugače razumel razmere med uradi i ljudstvom nego sedanji g. glavar, kakor kaže oni primerljaj.
Novega g. glavarja slišim hvaliti moža, ki mu je vselej postava strogo ravnalo vsega delovanja ; a kaže se, da duh očetov se ga je preveč oklenil, tako, da § 19. temeljnih postav djansko tako razlaga, da
Slovencem piše v nemškem jeziku. *) Če ga uže objema v družinskem krogu duh očeta, naj bi ga vsaj v uradu napolnoval i vodil duh njegovega prednika.
Iz slovenske Benečije. — V starem Mestu (Cividale) so izkopali 28. dan pretečenega meseca maja rako prvega longo-bardskega vojvoda Gisulfa, vnuka kralja Alboina. To je imenitno za zgodovino in starinstvo. V Starem Mestu imajo že marsikaj posebno imenitnega : Velika cerkev, bogata krasnih umetnij; kapitularsk arhiv, v kterem se hranijo posebna pisma in knjige ; cerkvica v slogu rimsko-longobard-skern, ktera se mora po pravici imenovati edina v tej vrsti, marmorski krstni kamen iz petega veka, narodni muzej itd.
Na trgu z imenom Studenec (zdej pa Parla Dijak»na', ker ustmeno izročilo pravi, da na tem trgu je stala hiša slavnega zgodovinarja) popravljajo tlak in vodotok, in pri tej priložnosti, so skušali kako starino izkopati, kar se jim tudi posreči.
V ta namen so kopali nektere dni, in zasledili so eno vrsto črne zemlje, pod njo pa kosce marmorja razne barve. Dne 26. maja meseca kopali so celo noč, i 27. dan o 4. uri zjutrej so zasledili vogel skale, in nekaj časa potem so odkrili celo skalo, katera je dolga metra 2,40, široka
1.30,	in debela 0,30, sirovo otesana, in teži kakih 30 tisuč funtov. Kader so jo vzdignili, so našli eno vrsto debelih štiro-voglatih opek, na katerih je slonela, ko so jih otrebili, prikazala se je plošča belega marmorja, in spoznalo se je, da je pokrov raki v navadni bridnjački obliki. Vsa raka je bila obzidana z debelimi, šti»ovoglatimi opekami, in z cementom tako, da se je zdelo, da je vse le ena sama reč. Globočina znaša metr. 3,10.
Pokrov je iz belega marmorja, raka pa iz nabrežinskega ali istrskega kamna. Pokrov in raka merita v dolgosti metr.
2.30,	v širokosti 1, v visokosti 1,20, vse postavljeno proti istok — zapadu.
Ker ni bilo mogoče ta dan rake odpreti, so jo tako čez noč pustili, drugi dan 28. maja ob 8Va uri zjutrej so vpričo mnogih oblastnij vzdignili pokrov, in prikazali so se v raki ostanki martvaca, položenega z nogami proti iztoku.
leta 1574 za Dornberžko župno cerkev sv. Danijela. Zdi se namreč, da je bila ta cerkev v istem letu posvečena, in sicer da je bila uže takrat župa ali fara v Dorn-bergu, in ne še le od jeta 1601 naprej, kakor stoji v našem Šematizmu Goriške nadškofije. Saj to spričuje drug tudi v kamen vsekan napis nad vélikim altarjem, iste cerkve ki je pa latinsk in se glasi:
DIV o DanIeLI parroChIaLIs n VI V s eLeCto proteCtorI Lakta sIt gLorIa.
Tu se imenuje cerkev sv. Danijela parochialis in iz večih čerk napisa se posname isto leto 1574, ki se nahaja z gla-goliškimi in latinskimi pismeni vsekano v zgorej omenjenem napisu.
Morebiti poreče kdo : Vse prav; ali od kod sta prišla, in kako, v naše kraje omenjena dva Hrvata? To je tako malo
*) Ali ni dr. Lavrič v Tornimi ? Ur.
Večji del trupla je skorej popolnama sognjil, samo pleča in kos. kosti ene roke se je zamoglo še spoznati, vse drugo je bilo v prah spremenjeno in zmešano z železom, s tkanino, in drugo topofcijo. Na rebreh mrliča pa je slouel zlat križ in prstan, od kterega pa pozneje povem.
Glava mrličeva je bila podložena z opekami na dnu rake, ostalo truplo pa od ram do kolen je ležalo na kostanjevi ali smrekovi deski. Mrlič je meril metr. 1,80.
Na desni strani pri glavi je stala železna sulica (dolga 0,20.) in ostanek lesa, na katerem je bila nasajena. Na levi pa boe ino drugi ostanki meča, vse rijavo iu snedeno. Pri nogah je bil zgornji del čelade iz železa, in okovan z poslačenim bronom.'Ne daleč od čelade pa je stal železui ščit, in bronovi ostrogi brez kolesc. Od oblačil ni bilo spoznati druzega, ko kak ostanek usnjatega obutja, dveh tkanin, ena jasne barve, druga pa tanine, v kteri so zlate nitke vtkane.
Izmed dragocenost, ktere so stale v raki, je križ longobarski, dolg na vsako stran 11 centimetrov.; v njem je okovanih 9 biserov (4 lapislazuli, 1 granata orieu-taljska, in '4 acque marine), in med vsakem je glava enega svetnika osemkrat u-darjena na zlato plošo. Leta križ, ki je slonel na rebreh mrliča, je bil prišit na oblačilo, kakor se to da spoznati iz majhnih luknic, ki se vidijo na vsaki strani križa. Križ pa je tako čist in svetel, kakor bi zdej prišel iz roke zlatarjeve.
Velike pomenljivosti je tudi zlat per-stan (ali pečatnik) v katerem je okovan zlat denar s podobo cesarja Tiberija, z napisom :
T. CAESAR. DIVI. AVG. F. AVGVSTVS; na drugi strani pa se vidi sedeča ženska, napisa ni bilo še mogoče objaviti.
V raki je bila tudi ena zlata štiri-voglata zaponka (teži 50 karatov), ktera nosi podobo pava, ali druge ptice in dobro ohranjene barve.
Pri desnem kolenu mrliča je bil skorej okrogel kamen debelosti dveh jabelk, ena črnkasta steklenica z dolgim gerlorn (1V2 liter) pa je bila postavljena pri stopalih mrliča na desni strani, odkrita in za dve tretjini polna čiste vode.
Ta dan je bila raka prenešena na trg Občno Glasovanje*, da bi jo ljudstvo in
čudno, kakor da smo še ne zdavno imeli dva Krčana v naši nadškofiji, g. Sgombiča na Krasu, in g Žica (Ziz) v Tržiču ali Monfalkonu, kterih se gotovo še.dobro spominjajo vsi naši starejši duhovniki.
Bodi mi dovoljeno, tukaj še drug v kamen vsekan latinsk napis omeniti, ki se nahaja v isti Doruberžki cerkvi nad altarjem Matere božje. Glasi se, kakor mi ga je g. Kolavčič prepisal, tako le :
asiTCe Confratres CoeLestLs vinco fIdeLes Cantantes CoeLIta *) noCte DIeqVe tVa.
Govori od neke bratovščine, jaz mislim, svetega roženkranca, Znamenit je ta napis zavoljo leta 1266, ktera številka je v napisu naznamovana. Pravijo pa, da je
*) Beseda c o e 1 i t a je čudna, res, pa kaj hočemo ? tako je neki v kamen vsekana, in tako jo tu podamo.
bil ta aitar s tim napisom nekdaj na Tabru verh Dornberga, od koder je bil pozneje (menda v letu 1673 glej zdolejšni napis na altarji sv. Miklavža) prinešen v župno cerkev. Naj bo uže, kakor si bodi, gotovo se spozna iz n ega to, da so Dornberžani uže v letu 1266 svojo cerkev ali cerkvico s tim altarjem Matere božje, in pa bratovščino prečiste Device imeli.
Na altarji sv. Miklavža ali Nikolaja v isti cerkvi je tudi v kamen vsekan napis:
AL.A B. M. V. & S. NICOL. FAOTA 1673.
PACHO *) VRB. MILOST A MILDENHAVS.
<
In potem še to le:
SANCTE NICOLAE PRAESUL N0STER AB INVNDANTIA IMBRIUM PROTEGE NOS.
*) Gotovo mora biti p a r o c h o, kamnosek je zlog rov besedi izpustil.
mestjani opazovali, zvečer je bila pa položena v narodni muzej. Ondi so bolj na tanko očedili in oprali pokrov rake, in na njem se je prikazala beseda : GISUL s črkami prve longobarske dobe; vled te besede se je sklenilo, da v raki so bili hranjeni ostanki Gisulfa, vnuka kralja Alboina. Alboin, kralj longobardski je prišel od severa na Laško po slovenski nadižki dolini z svojimi vojščaki leta 568. Postavil v Starem Mestu (na meji slovenski) svojega vnuka Gisulfa prvega vojvoda Furlanskega, kater, kakor piše slavni zgodovinar Pavel Diakono, je umrl v boji proti Avarom ne daleč od Starega Mesta (mar na slovenski zemlji) leta 615.
P.
Ogled.
Avstrija. Naši ustavoverni liberalci se ne dajo še pomiriti, da je Nj. Velič. gei». Khun-a kot vojnega ministra odpustilo, zlasti ker oni o tem niso ničesar vedeli in ker se jim je zdelo proti ustavi ravnano, .da grof Andrassy, minister vnanjih zadev in cesarske hiše, ni podpisan na imenovalnem lastnoročnem listu Nj. Veličanstva. Tu je tičala velika nevarnost (?) za priljubljeno jim ustavo. K sreči je bila uradna „Wiener-Zeitung“ se pomotila ter pozabila (?), objaviti lastnoročni listek Nj. Veličanstva, ki je bil grofu Andrassy-u namenjen in na kterem je bil tudi on podpisan.
O vzroku Khun-ovega odstopa so eni trdili, da je temu krivo, ker so se vojaške vaje pri Šeutipolitu (St. Polten) slabo obnesle, drugi pa, ker se je K. branil, spremeniti ali saj zdatuo in primerno zboljšati postavo o povišanji častnikov. Iz vsega, kar se je o tem pisalo, zdi se verjetna nar bolj ta, da Khun je avstrijsko armado preveč po novem liberalnem duhu ustrojil, gen. John pa, imenovan za glavnega „neodvis-uega načelnika pri „štab-u“, je poklican, Khun-ove zmote popraviti in avstr, armado za praktično rabo zmožno storiti. Z drugimi besedami: John ima nalogo, pripraviti avstr, armado za boj. — Zastonj ni tako pridno in neprenehoma nadzoroval v pretečenem letu nadvojvoda Albrecht, poveljnik avstrijske armade, vse polkove po vsem cesarstvu. Tudi Nj. Telič, izvanredno
pogostoma osebno pregleduje razne polkove okrog Dunaja. Kje se bo vnelo ali na jugo-vshodu proti Turčiji, ali na severo-za-hodu proti Prusiji, to se še ne ve.
Na spodnjem Avstrijanskem v Krems-u so imeli 20. in 21. t. in. ustavoverci svoj veliki strankarski shod (Parteitag). Zvonec je nosil glasoviti radikalec in kričač dr. Kopp. Glavna točka tega shoda je bila izpeljava novih verskih postav. Tej stranki hudo preseda, ker vlada hoče nove verske postave v naj mehkejšem zraislu vpeljati. Zato so stavili resolucijo, v kteri tirjajo, naj vlada one postave energično in z vso doslednostjo izpelje. Jezuiti in njim enaki redovi nimajo se niti v šolah, uiti v Avstriji trpeti, bogoslovska učilišča se imajo prestrojiti v duhu novega časa itd. več takih tirjatev, ki se s toliko povdarjeno svobodo tako vjemajo, kakor s pestjo biti po obrazu. — Kaj bo vlada k temu rekla? Molčala bo lepo, ker ona se vjeraa v načelu z vsem ; o svojem času bo vse storila ali storiti pustila v državnem zboru. Ako bi pa res bilo, da vladi je po resni volji Nj. Velič. zapovedano, v tej zadevi mehko ravnati in ne več dalje riti, tako bomo imeli v prehodnji sessiji drž. zbora čudno prikazen, da si boste ona stranka in vlada, obe ravno tistega mesa in tiste krvi, med seboj navskriž. Ako pri izpeljauji novih verskih postav vlada zmaga, da jih mehko izpelje, bodo one s časoma veliko nevarniše za kat. cerkev, kakor če zmaga ona^stran-ka, da jih izpelje s prusko surovostjo.
Krik je bil velik, ko so v Krems-u to točko obravnavali; s tem hočejo ljudstvu oči zamašiti, da ne vidi njih brez-dušuo gospodarstvo z ljudskim blagrom.— Sicer so imeli tudi točko o gospodarskem obrtnijskem, kupčijskem vprašanji na dnevnem redu; ali to le tako postransko, češ da saj pokažejo, da jim je na srcu tudi blagor ljudstva, ktero molzejo.
[\'a Češkem je državno-pravna stranka svoje kandidate za deželni zbor postavila in razglasila. Razglas je miren, dostojen, vtis.veličasten. Zadnje besede so: Pripravljeni smo, se porazu meti, podvrzemo se pa nikdar. Tako govori ona mogočna stranka pemskega naroda, ki si je svesta, da se bori za pravico in resnico. Mladočeška stranka ne bo skupno razglasila svoje kandidate ;
teh bodo postavili le volilni krogi, kjer bo šlo. Smešni, da ne rečemo otročji, so oni Mladi. Odcepili so se od drž.-pravne stranke, ker ta neče iti v deželni zbor. Zdaj pa pravijo, da tudi oni ne grejo brez anih. Zakaj so se pa odcepili? — Morda, da ložej pohrustajo ustavoverci češko krono.
Dunajsko minister sivo se je 19. t. m. iz vseh toplic in grajšin sklicalo, da so se posvetovali. Stvari so bile gotovo važne, ker je k seji prišel celo min. Horst, kije na odpustu. O čem je bil razgovor, ne ve se.
Ogrski dr z zbor — še zboruje. —-Premembe v vojnem mini ste rstvu so Ogie zlo razkačile, kakor naše ustavoverce, ker niso bili pred za svet poprašani. Vsled tega so stavili ostre interpellacije.
Vnanje države. Na Belgijskem so pil volitvah konservativci ostali v večini vkljub vseh napadov radikalno-liberalne stranke. Katoliško ministerstvo še ostane. Iz zadnjih volitev pa si lahko posname ministerstvo nauk, da s polovičarstvom ne pridobijo nikdar liberalcev.
Francosko. Narodni zbor je z veliko večino glasov prepustil ustavnemu odseku v pretres predlog, da se republika stalno proglasi. Predlog bo težko obveljal, ali Mac Mahonu bodo nar brže zagotovili pred-sedništvo republike za sedem let. — Monarhični stranki sami ste tega krivi, ker med seboj niste edini.
Španjsko. Te dni so oznanjevali rep. brzojavi o velikih zmagah rep. armade; vse je bilo le laž. Ravno tako so bila izmišljena vsa znanila o ustajah med Karlisti.
Obe stranki se močno pripravljati za glavno bitko ; rep. poveljniku Concha-i pa manjkajo vojaki.
Italijansko. — Sv. Oče so pri 28. o-bletnici svojega vladanja prejeli od vseh krajev sveta srčna voščila brez števila, o-sebna po deputacijah in pismena. Znamenit je govor do kardinalov, ki so se mu 16. t. m. poklonili. — Italijanski vladi to hudo priseda, zato je po skrivnih agentih vzročilo razbuko med. ncštevilnim ljudst\om, zbranim 21. t. m. zvečer pred Vatikanom, kjer so se bili sv. Oče za hip časa prikazali. —- Kat. svet je letos 16. maja i:i 16. pa 21. junija vladam evropejskim pokazal, da preganjanje cerkve izpade le k njeni veči slavi.
Ta napis pravi, da je bil neki Urban Milost, s priimkom a Mildenhaus, leta 1673 župnik Dornberžki, iu pa, da sta bila al-tarja Matere božje in pa sv. Miklavža tisto leto narejena. Saj tako berem jaz napis: Altana Beatae Marine Virginis d S. Aicolai fada 1673, parodio Urbano Milost a Mil-denhaus. — Sv. Miklavža pa so častili kot patrona ali pomočnika zoper povodenj (ab inundanlia imbrium protege nos) ali pa zoper odvečno deževanje. Znano je namreč, da so stari Slavjani sv. Miklavža kot pomočnika v vodnih nevarnostih na pomoč klicali (glej Bolgarske narodne pesme izdane od bratov Miladinovcev v Zagrebu
1861, str. 25—28.)
To drobtinico bodo, mislim, vsi tisti z radostjo sprejeli, kterim je za razjas-njenje naše nekdanje to je, stare, še precej zamotane zgodovine kaj mar. In koliko
enakih drobtinic bi se dalo še tu pa tam na kmetih dobiti, ktere le na marljivega zbiralca čakajo! Pred dvanajstimi leti sem iz Nemškega Rovta star pergament dobil v roke, listino, od patrijarha Oglejskega, bi. Bertranda od leta 1364, s ktero jim njih stare pravice vnovič poterjuje. In Bog ve, koliko takih listin leži še v kotili ne samo pri cerkvah, ampak tudi pri kmetih! Vsaka taka, če tudi sama na sebi malo vredna, ali malo pomenljiva stvarica pride zgodovinarjem prav, ker zdaj to, zdaj óno po njej lože uniejo, in marsikaj razjasniti zamorejo. Če je kje, je gotovo tukaj resničen znani pregovor: Zrno do zrna pogača, a kamen do kamena palača. Zbirajmo take drobtinice, da ne poginejo, in da se naša zgodovina vedno bolj obogati.
Štefan Kočiančič.
T>oinaoo novice.
(Fara Terzo) je razpisana do 28. julija.
(Procesija na sv. Goro) iz Kanalske de-liantije pojde v nedeljo 28. t. m. Želeti je prav obilne vdeležbe.
(Tombola) ho tudi letos v Gorici na praznik sv. Petra in Pavla; igralo se bode na prvo einkvino 60 gld., na drugo cinkvino 40 gld., iu tombola 200 gld. Kartela velja 20 soldov. Čisti dohodek je namenjen sirotišnici.
(Visokorodna grofinja Matilda Coronini -era), prednica bratovščine vodnega cosce nj a sv. K. T., ustanovila je na Gradu «avod, v kterem mlade dekline (za zdaj v majhnem omejenem številu) najdejo zavetje glede duše in telesa. Da take osebe uže morda začeto slabo življenje popolnoma pozabijo, treba jim pred
vaiai dola. Visokorodna grofinja sprejema toraj vsakovrstno cerkveno delo, ktero zamorejo Jenske izdelavati. Ker je namen posebno lep in dober, dohodki pa so majhni in neredno dohajajo, obrača se imenovana gospa do častite duhovščine, naj ji poskrbijo kaj dela in tako podpirajo ta sibio potreben zavod.
Ker je znano, da skoraj pri vsaki cerkvi imajo marsikaj poprave potrebnega, vabimo tudi mi čast. duhovščino, naj dotična dela izroči imenovanemu zavodu. Zastran plačila na-prošeni naznanjamo, da se lahko v obrokih od-rajtuje. Kdor ima pa še kaj na dolgu, naj se podviza v kratkem svoj račun poravnati.
(Sodnijska obravnava). Kaši bralci se še spominjajo žalostne dogodbe, ki se je zgodila blizo Minia, pri kteri priložnosti je Karol Peršič nekega hišnega gospodarja — misleč svojega nasprotnika — smrtno ranil. 22. in 23. t. m. bila je obravnava pred porotniki. Obsojen je 19 letin morilec na 7 let težke ječe in vsak mesec en post. Gotovo mehka kazen za tako hudobijo. Ki čuda, da so poboji tako navadni. 20 let bo imel, ko zapusti ječo in ker se bo sedaj 7 let pital, vtegne lahko še do 60. leta živeti; ker je pa malo upanja, da so tak hudobnež kaj poboljša, spravi jih še lahko kakih 5 v večnost, ako ena morija ne stane več, nego 7 let in nekaj postov.
Razno vesti.
— Napoleon I. uči krščanski nauk.
Ko je Napoleon I. na otoku sv. Helene bival, sreča nekega dne 10 let staro deklico, ktero takole nagovori: ^Otrok moj! lepo si, in v malo letih boš še lepše. Al zunajni bliS lepote bo za te na svetu grozno nevaren. Kako se boš pa pred tem obvarovala, ako nisi v veri utrjena? Pa kdo te bo v tej podučil. Oče tvoj je nima, mati še manj. Lej, dolžnost, ki bi jo ona dva morala spolnovati, jaz na-se vzamem. Jutri pridi k meni, in prvo nalogo ti dam.u Dve leti je hodila deklica večkrat v tednu k cesarju z katekizmom. Otrok je bral, cesar razlagal. Po 2—3 letih reče cesar: „Zdaj si dovolj podučena in čas je, da resnobno na sv. obhajilo misliš. Pokličem duhovna s Francije, kteri bo tebe na to slovesno in sveto opravilo, mene pa na smrt pripravljali In cesar je storil. To je pripovedovala spovedniku umirajoča ženska, in prav ona je bila učenka Napoleonova. Veliki cesar, pred kterem se je svet tresil, je visoko čislal katekizem, in tako marsiktere-ga, ki rnu za katekizem ni mar, osramotil.
„Feierabend.“
— Cesarjevič nadvojvoda Rudolf je imel 23. t. m. skušnjo iz vojaških vario. Pričujoči so bili samo veljavni vojaški strokovnjaki. Pre-,svilii cesar, ki je tudi nazoč bil, je svojo uaj-višo zadovoljnost izrekel cesarjeviču zarad temeljitega znanja, pa tudi obema učenikoma za podučevanje.
— Beda Ljubljana obhaja 4. julija svojo 60‘J letnico, odkar je glavno mesto Kranjske. Prej je bil Kranj ; ogla vi tuo mesto uže za časa Karolingov.
— vSlov. Nar* naš dopis iz Škrbine v zadnjem listu po svoje zavija in prežvekuje. Kako je mogoče našo grajo gledč plesa z obhajilom v dotiko spraviti, to vé le Jurčekova učenost. Mi nismo še nikdar plesa zagovarjali, najmanj nedeljskega, ako pa „Nar.u nima dovolj tvarine za svoje predale, in take otrobe veže, mu pošljemo marsikaj iz našega „jerbasa“.
— Tel egra fična postaja v Bavci se je odprla 25. t. m. Tudi v Kanali in v Ipavskem trgu v kratkem napravijo telegrafane postaje.
— Zvonarnica Broili-Poli je vlila v sredo 24. t. m. 5 zvouov za mestno farno cerkev sv. Ignacija. Več o tem prihodnjič,
— Is Brd se nam zagotovlja, da veter in burja 14. t. m. sta sicer močno škodovala, pa le po mestih ; sploh kaže trta prav lepo.
— Za zvonove na sv. Gori so darovali : Janez Berlot 1 gl.; gosp. Knoll 8 gl.; čast. g. F. T. 2 gl.; gospa Ana de Bertis 20 gl.; N. N. 2 gl.; gosp. Peter Merlo še 2 gl.; Tri osebe 4 gl.; grofinja Salini 10 gl.; č. gosp. BI. Ban-del 1 gl. 50 sol.; s Kviškega še 1 gl.
Gospodarske skušnje.
Kaj bolje kaže, goveda v hlevu krmiti ali na pašo goniti ? Y hlevu krmljena goveda dosti več gnoja daja kakor pa, če se na pašo gonijo. Vendar pa ima zaganjanje živine na pašo tudi svoje dobre strani, ako se nekteri pogoji izpolnujejo, kterih se je pri tem držati. Ce se živina na lastne pašnike zaganja, ki niso predalječ od doma se umno tako-le ravna : Pašniki se naj od časa do časa v to puščajo, da jih trava preraste, in se živina po njih pase ; potem pa se sopet preorjejo in obsejejo. Gnoj, ki
ga živina po pašniku raztresa, se ne sme puščati ležati in se sušiti, ampak se naj marljivo pobira, na kupe znaša in s prstjo meša, da se ta zmes koncem paše ali zgodaj spomladi pred pašo po pašniku raztrosi. Pod temi pogodbami se more zaganjanju goved na pašo dajati prednost pred rejo v hlevu- Živina se namreč lepo prehodi in v čistem zraku prezrači, kar ji gotovo dobro tekne, na drugi strani pa tudi gnoj no gre v zgubo. Ce se pa živina ua tujih ali občinskih pašnikih ali po ledinah in vresjih pase, ki se nikdar ne preorjejo in obsejejo, se po taki paši lastnim njivam in travnikom preveč gnoja zgubi, zatorej taka i paša ni priporačevati. Glavno pravilo vedno ostane: Prideluj kolikor le mogoče klaje, da živino z večine doma v hlevih rediš.
Kako Žižke, žitne črve (curai!io = Kornwurm) pokončati ? Na žitnicah se v nakopičenem žitu radi žižUi ali žitni črvi zarejajo. Nasuto žito se mora najprej premetati, in če je prašno, izprašiti. Potem se vzamejo frišni kalmusovi koreni, se po dolgem na dva dela razrežejo, 3—4 palcev dolgo, in od vseh strani v žitne kupe porinejo tako, da duh ves kup prešine. V kratkem začnejo Žižki kup zapuščati, iz žitnice lezti in poginejo. Drugi dan se žito iz nova premeče 'in koreni v kup potak-uejo. Ce koreni duh pozgubijo, se vzamejo ali novi, ali pa se stare polovice sopet po dolgem prerežejo in potaknejo. To ravnanje se tako dolgo ponavlja, da vsi Žižki žitnico zapuste. Kakor je letni čas, se to v krajšem ali daljšem času doseže. Ce pa se v kupu zaostala zalega izleze, se ta na ravno tak načiu preganja.	(Sl. Gosp.)
Oznanilu iK.
— V Zagrebu je 19. t. m. umrl eden aj:duvii(*jših jezikoslovcev Hrvaške g. France Cartine v 64. letu svoje starosti.
III
«d leta 1707
| Svetinja za napredek j
| Svetinja za zasluge
ALBERT SAMASSA .
c. kr. dvorni zvonar,
iz d eIj o valet- strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
v Ljubljani
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom:
Vlima zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže, za-more en mož zvoniti ; dalje priporoča vse v uste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. '
• V «k m
{!«» BSSSj BS55SJH €«£83
Občinam in gasilnim drnžtvom, da si zvonove in gasilno-orodje lahko omislijo, privolim plačevanje
( Diploma pripoznanja j
v obrokih.
)
(
| Diploma pripoznanja j


B 4 svetinj
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON YAK. TOMAN — Tiskar: SKIT/ v Golici.