305 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: nar a vne nesr eče, potr esi, P osočje, R adiot ele vizija Slo v enija, Ar hi v T ele vizije Slo v enija Key-words: natur al disast ers, earthquak es, Soča V alle y r egion, R adiot ele vision Slo v enia, Ar chi v es of T ele vision Slo v enia IZ ARHIV SKIH F ONDO V IN ZBIRK FR OM AR CHIV AL F ONDS AND C OLLECTIONS 1.04 Str ok o vni članek UDK 654.197:550.34(497.473) "1976" Pr ejet o: 2. 10. 2024 Arhiv Televizije Slovenija in arhivsko gradivo o poročanju Radiotelevizije Ljubljana o potresu v Posočju leta 1976 ALEK S ANDER LA VRENČIČ ar hi v ski s v etnik, dok umentalist r azisk o v alec R adiot ele vizija Slo v enija, K olod v orsk a 2, SI-1550 Ljubljana e-pošta: alek sander .la vr encic@rtv slo.si Izvleček R adiot ele vizija Ljubljana je leta 1976 obširno por očala o potr esu, ki je str esel zemljo v P osočju 6. maja 1976. Filmski tr ak o vi so shr anjeni v Ar hi vu T ele vi - zije Slo v enija. V ečina ar hi v sk eg a gr adi v a o potr esu leta 1976 je že digitalizi - r ana. Daljši citati posk ušajo poustv ariti napet ost , str ah in negot o v ost med ljudmi, ki jih je prizadela nar a vna nesr eča. Abstract AR CHIVES OF THE TELEVISION SL O VENIA AND AR CHIV AL MA TERIAL ON THE REPOR TING OF RADIO TELEVISION LJUBLJ AN A ON THE 1976 E AR THQU AKE IN THE SOČA V ALLEY REGION In 1976 , R adiot ele vision Ljubljana r eport ed e xt ensi v el y on the earthquak e that sh ook the gr ounds in the Soča V alle y r egion on 6 Ma y 1976. The film strips ar e st or ed in the Ar chi v es of the T ele vision Slo v enia. Most of the ar - chi v al mat eria l on the 1976 earthquak e has alr ead y been digitized. Longer quot es att empt t o r ecr eat e the t ension, f ear and uncertainty among the peo - ple aff ect ed b y the natur al disast er . 306 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Uvod P otr es z epicentr om pri Huminu (Gemona, F ur lanija) je leta 1976 po vzr o - čil v elik o gmotno šk odo v Slo v eniji. V sosednji F ur lanij i je potr es zaht e v al tudi smrtne žrtv e. Sledila je obno v a, ki je nek at er e kr aje popolnoma spr emenila. Naj - huje pošk odo v ani kr aji so bili v kr aje vnih sk upnostih Br eginj, Borjana, Srpenica, Ladr a- Smast , Čezsoča, Žag a, V olarje in T rno v o ob Soči, močno prizadeti so bili kr aji v kr aje vnih sk upnostih Idrsk o, K obarid, Kr ed in Kamno v občini T olmin, v kr aje vnih sk upnostih Or ehek in Buk o v o v občini Idrija t er v kr aje vni sk upno - sti K ojsk o v no v ogoriški občini. Zelo močno so bili pošk odo v ani kr aji v občinah v Beneški Slo v eniji in R eziji : Neme (Nimis), Čenta (T ar cent o), Aht en (A ttimis), Tipana (T aipana), R ezija (R esia), F ojda (F aedis), Bar do (Luse v er a), R at enj (Ar - t egna), Humin (Gemona del F riulli), P odbonesec (Pulf er o), Špet er Slo v eno v (S. Pietr o al Natissone), T a v or jana (T orr eano), Majmak (Moimacco), Pr emarjag (Pr emariacco) in Čedad (Ci vidale del F riulli). 1 R adiot ele vizija Ljubljana (odslej R TV Ljubljana) je tak oj por očala o potr esu in hkr ati opr a vila zelo pomembno v logo ob v eščanja pr ebi v alstv a in pomoči prizadet emu pr ebi v alstvu. R TV Lju - bljana je g ledalce in poslušalce še v eč k ot let o dni tudi r edno ob v eščala o obno vi P osočja t er pomoči in solid arnosti do pr ebi v alce v , ki so utrpeli šk odo v potr e - su. Krizna obdobja v potr esnem času na v adno pok ažejo, k ak o je pomembno, da so ljudje ob v eščeni. P otr esnim sunk om 6. maja 1976 so se pridružili tr enutki v elik eg a ljudsk eg a pr eplaha, neučak anosti in ži v ljenjsk e ogr oženosti. P oja vila se je v elik a želja po v est eh, kje in k aj se dog aja, k olik o je šk ode in žrt e v . 2 R adio in t ele vizija sta bila najhitr ejša ob v ešče v alca, nek at er a spor očila sta T ele vizija in R adio Ljubljana posr edo v ala madžarskim in italijans kim postajam, oddaje iz K opr a je g ledalo in poslušalo milijone Italijano v . 3 Čepr a v je naj v eč gr adi v a ohr a - njeneg a v dne vnem in r e vijalnem tisk u, hr anita slik o vne in zv očne zapise oddaj tudi r adijski in t ele vizijski ar hi v R adiot ele vizije Slo v enija. Ar hi v sk o gr adi v o hr a - nita r adijski in t ele vizijski ar hi v R TV Slo v enija. P odr obneje smo r azisk ali Ar hi v T ele vizija Slo v enija, ki hr ani ar hi v sk o gr adi v o na filmskih tr ak o vih, pripadajoče perf o zv očne tr ak o v e in besedila oddaj. Besedila oddaj nam pomag ajo r azbr ati v sebino nemih filmskih zapiso v , v nek at erih primerih , k o ni bil ar hi vir an sli - k o vni del por očanja o dogod k u, so t o tudi edini viri inf ormacij. Pri r azisk o v anju omenjenih vir o v inf ormacij imajo r azisk o v alci v elik e t eža v e, saj besedila oddaj, ki so ar hi vir ana br ez slik o vneg a gr adi v a, niso k atalogizir ana. Prve novice o potresu leta 1976 K daj se je t očno str esla zem lja tist eg a majsk eg a v ečer a leta 1976, se je v spominu ljudi ohr anilo r azlično, pri čemer je na spomin močno vpli v al tudi t ele vizijski pr ogr am t eg a dne. Gledalci, ki so spr emljali t ele vizijski pr ogr am T e - le vizije Ljubljana (od leta 1990 pr eimeno v ane v T ele vizija Slo v enija), se na v a - dno spominjajo nadalje v ank e Mladi Garibaldi, potr es pa je vznemiril ljudi, ki so zapuščali s v oje domo v e, kmalu po k oncu četrt eg a dela nadalje v ank e, v času pr ed v ajanja r eklamneg a blo k a pr ed oddajo V ar eni ži v ljenja sem stal. Pr ogr am je pr ekinilo kr atk o, tri minut e dolgo por očilo o potr esu, 4 pri čemer je t ele vizija o hudi nar a vni nesr eči por očala tak oj po dogodk u, t o je v drugem t ele vizijsk em dne vnik u 6. maja 1976 z začetk om ob 22.08. 5 Sledila je oddaja Aktualno politič - 1 Or ožen A damič: Učinki potr es a v P osočju 1976, str . 102–104. 2 Jan: P otr esni bilt en Inf ormacij a in drug a sr edstv a ob v eščanja, str . 451. 3 Pr a v tam, str . 453. 4 Oddaje, 19, 19 76, APR – P or očilo o potr esu, 6. 5. 1976. 5 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976. 307 Letnik 47 (2024), št. 2 ne r edak cije (APR) P osebne oddaje o potr esu v dolžini 79 minut (od 22.36 do 23.55). 6 Prvi oh r anjeni filmski zapis o potr esu je prispe v ek T omaža T er čk a, ki je za T ele vizijo Ljubljana por očal iz T olmina in K obarida. 7 Prv emu por očanju je t eg a dne sledilo v eč prispe v k o v . Pri nek at erih je ohr anjen samo zapis besedila, medt em k o so prispe v ki, ki so bili nar ejeni na filmsk em tr ak u, digitalizir ani in dost opni v k atalogu Mediat ek e R TV Slo v enija – Digitalnem ar hi vu. Čepr a v so bili no vinarji R TV Ljubljana in k oprsk e R TV zelo deja vni in prizade vni v prvih dneh potr esnih dogodk o v , ne najdemo o por očanju nobeneg a zapisa v int ernem g la - silu Kričač za let o 1976. T ele vizija Ljubljana se tudi ni v ključila v ak cijo zbir anja podatk o v o ob v eščanju leta 1976, na v abilo se je odzv al samo Lojze Štr adjot , ki je pripr a vil por očilo o por očanju R adia Ljubljana. Poročanje Radia Ljubljana Iz por očila Lojzeta Štr adjota 8 izv emo, da se je prv a r adijsk a ekipa odpr a - vila na potr esno območje okr og polnoči in poslala v Ljubljano prv o t elef onsk o por očilo s t er ena ob pol d v eh s postaje milice v Idriji. Dv e do tri minut e zat em so poslušalci lahk o t o por očilo že slišali. Ob pol štirih so obja vili prv e posnetk e pogo v or a z ljudmi v ok olici Mosta na Soči. V si so pripo v edo v ali, k ak o so pr estr a - šeni zbežali in hiš na plano in pr eži v eli noč na pr ost em ob ognju. Št e vilni ljudje so tist o noč čak ali na no vice in pr ogr am r adia je t ek el v so noč, v et er so poslali pogo v or s člani občinsk eg a štaba T olmin, poslušalci so lahk o slišali zbirne, če - pr a v še nepopolne podatk e o posledicah potr esa, r anjenih pr ebi v alcih, poru - šenih ali pošk odo v anih hišah, o or g anizir anju prv e pomoči in delo v anju enot ci vilne zaščit e. Ob šesti uri zjutr aj so zbr ane no vice posr edo v ali poslušalcem v oddaji Jutr anja kr onik a. T udi drug a no vinarsk a ekipa, ki je prispela na T olmin - sk o 7. maja popoldne, je opr a v ljala delo na t er enu med sedmim in osmim majem t er nepr ekinjeno pošiljala no vice. P oleg por očanja s potr esnih območij je r adio pripr a vil v maju in juniju v eč daljših oddaj ozir oma r eportaž, ki so go v orile o ži v ljenju in t ež a v ah ljudi v prizadetih kr ajih, začetkih obno v e pošk odo v anih hiš in solidarnostni pomoči iz v seh kr aje v Slo v enije in drugih r epublik. Na r adijsk e poslušalce so pr a v got o v o šok antno delo v ale prv e no vice o smrtnih žrtv ah v F ur laniji: »Po zadnjih podatkih je sinočnji potres v Furlaniji terjal 343 žrtev, toliko so jih namreč odkrili doslej, tisoč ljudi je v bolnicah, med njimi se jih 60 bori s smrtjo. Reševalne skupine še vedno niso odstranile ruševin in odkrile mo- rebitne druge žrtve, prav tako se še niso prebile do odročnih krajev o usodi katerih nihče ničesar ne ve, saj so telefonske in druge zveze pretrgane«. 9 V naslednjih por očilih so se podatki o št e vilu smrtnih žrt e v še po višali: »Ob sedmih in petnajst minut so sporočili, da so doslej izkopali izpod ruševin 600 mrtvih, neuradne številke števila žrtev pa se gibljejo od 700 do 800. 6 P odatki so ohr anjeni v knjigi oddaj (Oddaje, 19). Četrti del nadalje v ank e Mladi Garibaldi je bil načrt o v an od 20.52, sledil je daljši r eklamni blok do 21.03, medt em k o je bila ob 21.03 v načrtu za pr ed v ajanje dok umenta rna oddaja Četrtk o vi r azg ledi: V ar eni ži v ljenja sem stal. O posebnih oddajah o potr esu je oh r anjen samo zapis v knjigi oddaj, v endar ni nobenih drugih pisnih ali slik o vnih vir o v . T udi zv očni posnetki iz ar hi v a R adia K oper datir ajo v naslednji dan, t o je 7. 5. 1976 (P or očanje Jur e P engo v o potr esu v Benečiji, por očanje P otr es v Benečiji – Šu - menjak, Ob potr esu v P osočju, P otr es v Benečiji – Vido vich, P otr es v Benečiji – P engo v , P otr es v Benečiji – r adioamat erji iz Pir ana z r adioamat erji iz Italije). 7 TV Obzornik, 7. 5. 1976. 8 Štr adjot: R adio Ljubljana por oča o potr esu, str . 454–455. 9 P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, 1. 308 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections 2000 ljudi je ranjenih, večina od njih je v bolnišnicah. Drugo noč je prebival- stvo sedemnajstih občin Furlanije preživelo na prostem, kljub pospešenim akcijam pomoči namreč niso mogli zagotoviti šotorov in drugih priročnih sredstev za prenočitev 70.000 ljudi, kolikor jih je ostalo brez strehe. Reše- valne ekipe so vso noč neprekinjeno odkopavale ruševine. Poleg novih žrtev so rešili še tri žive ljudi, med njimi osemletno deklico … Karabinjerji so spo- ročili, da je še nekaj odročnih vasi v hribih, kamor reševalne ekipe še niso prodrle, in o usodi katerih se malo ve. Zdravniške ekipe nadaljujejo z delom, dobile so okrepitve iz Avstrije in Kanade …« 10 Dog ajanje v so sednji F ur laniji so spr emljali tudi pir anski r adioamat erji, ki so pr ejeli prv e podatk e o posledicah potr esa v pogo v orih z italijanskimi k olegi, ki so por očali o stanju v Huminu, Majanu, Buiji, Cast elnuo vu in drugih kr ajih. 11 No vinar k a R adia K oper se je v jutr anji oddaji pogo v arjala s kr ajani v asi Mlinsk o pri K obaridu in K obarida, ki so pr eži v eli noč na pr ost em. Hiše so bile po prvi oceni tak o pošk odo v ane, da so se kr ajani odločili, da bodo tudi naslednjo noč pr eži v eli na pr ost em ozir oma v zasilnih bi v ališčih, saj so bili pr estr ašeni zar adi pona v ljajočih se potr esnih sunk o v . Star e hiše so bile pošk odo v ane tak o močno, da bi se lahk o poruš ile ob prv em v ečjem sunk u. Str ehe so bile r azkrit e, dimniki porušeni, st ene so se r azmaknile, ok ensk a st ekla popok ala. Zapr eti in izpr azniti so mor ali tudi zdr a v stv eni dom v K obaridu. Že tak oj po potr esu je bilo jasno, da je šk oda na T olminsk em neprimerno višja k ot ob potr esu na K ozjan - sk em. 12 Slo v enski t ele vizijski g ledalci so lahk o izv edeli za prv e no vice o potr esu v v ečernem Dne vnik u 6. maja 1976: »Nocoj, približno ob 21. uri in dve minuti, je bilo čutiti po vsej Sloveniji in tudi po nekaterih drugih krajih Jugoslavije potresne sunke. Zbrali smo nekaj skopih podatkov, iz katerih je moč razbrati, da so povzročili preplah med prebivalci, ki so iz poslopij zbežali na ulice. Prvi potresni sunek je bil šibkejši, drugi pa močnejši, trajal pa je približno deset sekund. Podatkov o jakosti in kje je bil epicenter še nimamo. Izvedeli smo, da je v nekaterih krajih opeka popadala s streh. Potresne sunke so občutili najmočneje v stolpnicah in v drugih višjih zgradbah, v Mariboru pa so ga najbolj občutili v novem naselju pri pivovarni Talia. Prebivalci Kopra so bili deset minut brez luči in so po naših podatkih na mestnih ulicah, potresni sunek pa so čutili tudi v Trsu. Zvedeli smo tudi, da so prebivalci Sevnice občutili en sam močan sunek.« 13 Približno ur o po potr esu še ni bilo jasno, kje je epicent er , so pa že domne v ali, da je izv en drža v e: »Kot so nam pravkar sporočili z geofizikalnega zavoda, je vso Slovenijo in del Hrvaške zajel izredno močan potres, ki je najmočnejši v zadnjih dese- tletjih. Tovariš Ribarič, ki nam je posredoval podatke, nam je dejal, da do- mnevajo, kako je epicenter izven Slovenije. Pri tem se opirajo na poročila iz drugih republik. Natančnejših podatkov sicer ni, ker so prvi potresni sunki aparature na geofizikalnem zavodu spravili iz ravnotežja. Na Golovcu so zabeležili potres pete stopnje, ponekod v Ljubljani pa je na slabših tleh do- segel ali celo presegel šesto stopnjo.« 14 10 P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, 2. 11 P otr es v Benečiji – R adioamat erji iz Pir ana in r adioamat erji iz Italije, 7. 5. 1976. 12 Ob potr esu v P osočju, 7. 5. 197 6. 13 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, 1. 14 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, 2. 309 Letnik 47 (2024), št. 2 Glede na tr enutno zmedo ni bilo čudno, da so v nek at erih kr ajih že hit eli k og le - du mor ebitne šk ode, medt em k o no vic iz najbolj prizad etih kr aje v še v edno ni bilo: »Iz Litije sporočajo, da so člani občinskega štaba za civilno zaščito že odšli v nekatere kraje ugotavljati škodo, saj Zasavje leži na tektonski prelomnici. Dobili pa smo še nekaj informacij iz drugih republik. Potres so čutili po vsej Hrvaški in Bosni ter deloma tudi v Srbiji in Makedoniji. Na Hrvaškem so močnejše potresne sunke čutili na Reki, v Bjelovarju in v Varaždinu. Poročil o morebitnih človeških žrtvah in večji gmotni škodi ni.« 15 V prvi dne vnoinf ormati vni oddaji naslednjeg a dne (TV Obzornik, 7. 5. 1976) so najpr ej por očali o dog ajanju na območju, ki g a je potr es najbolj priza - del. Ohr anjeni so pisni viri in a v dio vizualni zapis por očanja T omaža T er čk a iz T olmina in K obarida. R adiot ele vizija Ljubljana je na potr esno območje poslala posebne ekipe, medt em k o so por očila pr ejemali tudi iz drugih vir o v , pr a v tak o iz tu jine. P o podatkih italijansk eg a notr anjeg a ministrst v a je bilo žrt e v manj, k ot so sprv a por očali iz F ur lanije (TV Obzornik, 7. 5. 1976): »Po najnovejših podatkih italijanskega notranjega ministrstva je v potre- su, ki je sinoči okoli devete ure zvečer zajel severovzhodne dele Italije, iz- gubilo življenje najmanj 187 prebivalcev, 986 pa je ranjenih. Ta podatek italijanskega notranjega ministrstva pa je v nasprotju s podatkom, ki ga je pred nekaj urami izdala italijanska policija, kjer je rečeno, da je okoli 260 mrtvih in 1500 lažje ali težje ranjenih. Kljub temu so to le začasni podatki, saj je potres prizadel kar 19 manjših mest, ki štejejo od tisoč do sto tisoč prebivalcev. Mesteca so od 30 do 80 odstotkov porušena. Najtežje je priza- deto mesto Majano, kjer je pod ruševinami izgubilo življenja, po dosedanjih podatkih 58 prebivalcev. O smrtnih žrtvah, ranjenih in hudi materialni ško- di pa poročajo tudi iz Osopa, Tarčenta, Buia, Ragogne, Gemone (Humina op. a.) in San Daniela. Zaradi hudega potresa so po vsej Italiji začeli s soli- darnostno akcijo, saj je vsa severovzhodna Furlanija še vedno brez elektri- ke, telefonskih zvez in pitne vode, ki jo morajo dovažati v cisternah. Vojska je že postavila več sto šotorov, ponoči pa so s potresnega območja pozivali, naj jim pošljejo kri in druga zdravila. Promet na potresnem območju je bil omrtvičen. Tudi italijanska vlada je razpravljala o ukrepih pomoči in odobrila milijardo lir kot prvo nujno pomoč, italijanski Rdeči križ pa je za pomoč zaprosil tudi mednarodni Rdeči križ. Potres so zaznali v številnih se- izmoloških postajah v Avstriji, Švici, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Franciji in Madžarski, zaznali pa so ga tudi v Združenih državah Amerike in na Švedskem.« 16 Čepr a v se sk or aj k ot ne v er jet en sliši zadnji podat ek, da so geofizik alne merilne napr a v e zaznale potr esne sunk e tudi onkr aj A tl antik a, so ljudi nek olik o pomirjali podatki, da je bil potr es šibk ejši k ot potr es, ki je leta 1963 prizadel Mak edonijo, a pr ed v sem je bilo manj smrtnih žrt e v: »Potres, ki je sinoči prizadejal kraje v italijanski pokrajini Furlanija, je bil malo slabše moči kot skopski potres, ko je 26. julija leta 1963 izgubilo ži- vljenje 1.070 oseb. Po besedah doktorja Vukašinovića z beograjskega seiz- mološkega zavoda je bila moč včerajšnjega potresa v epicentru šest in pol stopnje Richterjeve lestvice in dvajset kilometrov pod površino. Razdiralna 15 TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, 3. 16 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 1. 310 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections moč tega potresa je na površini znašala osem in pol stopenj po Mercallijevi lestvici, skopskega pa devet stopenj, epicenter pa je bil le pet kilometrov pod zemeljsko površino.« 17 V zgod njih jut r anjih ur ah je t ele vizijsk a ekipa, ki so jo sesta v ljali T omaž T er ček, Jank o Šopar in Sil v o Hodnik, pripr a vila daljše por očilo iz T olmina, K o - barida in v asi Ladr a pri K obaridu. Slik a nam pok aže pr etr esene kr ajane, pokrit e z od ejami, ponek od zbr ane ob ognju, ulice so pr ekrit e s padlim omet om, z ope - k ami in s str ešniki. Gledalcem je o stanju por očal T omaž T er ček (TV Obzornik, 7. maj 1976): »Na Tolminskem in v zgornjem Posočju se zemlja hitreje umirja kot ljudje, ki so nocoj preživeli najdaljšo noč.« S t emi besedami je T er ček najbolj str - njeno po v edal v se, k ar je zaznal v r anih jutr anjih ur ah: »Življenje se umirja samo navidezno, v normalni tir vsakdana pa se ne bo kmalu vključilo. Te noči nihče izmed ljudi, ki živijo v Soški dolini, v nepo- sredni bližini epicentra, ne bo kmalu pozabil. Bila je noč strahu in edine želje, da bi čim prej prišlo jutro in z njim dan, da bodo vsaj videli, kje grozi najhujše. Le malo ljudi je to noč prespalo v domovih, večina jo je preživela na prostem ali v avtomobilih, šotorih in prikolicah. Nekateri so si poiskali prebivališče v garažah, drugi so prezebali na klopeh pred hišami in v parkih, ali pa so se vso noč nemirno sprehajali po mestu, vaseh in zaselkih ter tako utrujeni in neprespani, mnogi tudi s skrbjo, ali jih bo njihov dom še lahko sprejel pod streho, dočakali dan.« Č ustv enemu u v odu je sledilo našt e v anje k onkr etnih dejst e v: »Gojenci dijaškega doma v Tolminu so si poiskali prenočišče kjer koli na varnem v dokaj hladni noči, njihovi vrstniki iz Bovca so prespali v avtobusih, učencem posebnega zavoda v Tolminu pa so pripadniki armade priskrbeli šotorska krila, pod katerimi so vsaj za nekaj trenutkov zatisnili oči. Doma- la vsi ljudje, ki jih srečujemo zjutraj, so še vedno prestrašeni, saj je že prvi potresni sunek povzročil med njimi zmedo, iz katere se je v paniki zgodilo največ nesreč. Po prvih podatkih je ranjenih štirinajst ljudi. Zdravstvena služba je odlično delovala, v bolj ogroženih krajih pa so se hitro organizira- le tudi enote civilne zaščite in prostovoljni gasilci. Kmalu po prvem sunku se je sestal tudi občinski štab, kamor se že stekajo podatki o škodi, ki pa je niti približno ni mogoče v celoti oceniti. Marsikje bo posledice sinočnje katastro- falne 21. ure dokončno odkril šele čas.« Na poti pr oti K obaridu, kjer je bilo v mestu in ok olici najhuje, je t ele vizijsk a ekipa nalet ela na sk ale, ki so cest o zožile v enosmerno. Sk ale, ki so se zv alile na cest o od K obarida do Bo v ca pa so bile tak o v elik e, da so jih mor ali r azstr eliti. »V Idrskem je poškodovanih precej hiš, z mnogih je opeka dobesedno pome- tana s streh in davi so prebivalci te majhne vasice nemo opazovali posledice grozotne noči, ki je marsikomu uničila dolgoletni trud in pritrgovanje. De- lavci tovarne igel v Kobaridu zjutraj sprva niso mogli v tovarno, saj je čelna stavba razpokana, popokale pa so tudi šipe in šele posebne komisije bodo lahko ugotovile, če bo v teh prostorih še varno delati. V Kobaridu menda ni niti ene hiše, s katere sinoči ne bi padala opeka, pri pekarni pa se je porušil dimnik, zaradi česar bodo morali za ljudi iz tega dela doline nekaj časa vo- ziti kruh iz Bovca. Poškodovanih je tudi več osebnih avtomobilov, kot povsod pa so tudi tu ljudje ob vsej nesreči veseli, da vsaj žrtev ni bilo. Najhuje je prav 17 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 2. 311 Letnik 47 (2024), št. 2 gotovo poškodovana vas Ladra na levem bregu Soče, kjer med 37 hišami niti ena ni ostala cela, in verjetno tudi, vsaj brez popravil, niti v eni ne bo moč varno prebivati. 170 prebivalcev, ki so preživeli noč v sadovnjaku, je tako rekoč brez strehe. Včerajšnja deveta ura je bila zanje, pa tudi za sosednjo Smast in druge zaselke, dobesedno katastrofa. Z Ladrskega vrha so se kota- lile skale, bobnelo je kot v ogromnem kotlu, stene in stropi so pokali, padala je opeka, otroci jokali.« Mladi v aščan je po v edal v mikr of on Jank a Šoparja: »Cel 'džumbus' je bil, ko je za- čelo 'ravstati', sem 'laufal' takoj ven. Eni niso hoteli iti ven, tu sem lovil otroke, da sem jih obdržal na sredi vasi. Nevarno je bilo, 'cegli' so šli dol s strehe. Na tla sem dal deske, neke 'deke' sem dobil, sem spal – samo nisem spal – če je šel kak motor mimo, sem že mislil, da je potres, da trese.« Za prihodnje noči je po v edal, da na - mer a v a posta viti šot or , tak o za silo, da bo, medt em k o se bodo pr eostali v aščani znašli – nek aj v a vt omobilih, nek aj bodo napr a vili tudi zasilneg a. Prispe v ek je zaključil T omaž T er ček s sta v k om: »Da, strahot minule prečute noči tudi čas ne bo prav kmalu izbrisal, niti v Ladrah, ne v Smasti, pa ne v Idrskem, Kobaridu, Volčah, Teminah, Čezsoči, Volarjih, Tolminu, Prapetnem, Gabrju, Čiginju, Srpenici, Žagi, Breginju, Borjani, na Livku, domala v vsem nižinskem delu Tolminske.« Za v asi v hribo vit em delu še niso imeli podatk o v . 18 P o po vr atk u ekipe R TV Slo v enija s potr esnih območij so pripr a vili por oči - lo, v k at er em so strnili osno vne ugot o vitv e: 19 • »Položaj v krajih, ki jih je prizadel potres, je normaliziran; • V Tolminu so pripravili posebne komisije splošnega ljudskega odpora in ci- vilne zaščite ter druge strokovne organizacije, ki so ves dan obiskovale bli- žnje vasi; • Potres je najhuje prizadel vas Podbela, kjer je skoraj do tal porušenih šest- deset hiš; • Približno dva tisoč prebivalcev bo moralo tudi to noč preživeti na prostem; • Odbor je pripravil akcijo za nabavo šotorov in prikolic«. K omisije sicer še niso pr ejele v seh por očil, tak o da še niso natančneje por očale, k ak o je s stano v anji, z gospodarskimi poslopji in drugi mi objekti, ki so bili po - šk odo v ani. P ošk odo v ano je bilo tudi cestno omr ežje. Učencem osno vnih šol v T olminu in K obaridu je odpadel pouk, delali niso tudi v nek at erih gospodarskih or g anizacijah, kjer so bila poslopja huje pošk odo v ana. T ak oj je st ekla solidarno - stna ak cija in iz v seh kr aje v Slo v enije je začela prihajati pomoč tak o v denarni obliki k ot tudi v ži vilih. V si, ki so bili lažje ali t ežje r anjeni, so dobili zdr a vnišk o pomoč, medt em k o smrtnih žrt e v v Slo v eniji ni bilo. 20 V K oba ridu je hude pošk odbe utrpela zdr a v stv ena amb ulanta. 21 Zdr a vnik dr . Br ank o R ustja je pr ed t ele vizijsk o k amer o opisal umik iz pošk odo v ane sta v be in oskr bo prvih pošk odo v ance v: 18 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 3. 19 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 4. 20 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 5; Ma rt elanc: Občinski odbor za ugota v ljanje in odpr a v o posledic po - tr esa na T olminsk em. Ar hi v ski do k umenti o obno vi P osočja po k ata str of alnem potr esu v letu 1976, str . 103. V čla nk u je omenjeno, da je za posledicami potr esa umr la v aščank a v kr aju Sedlo. P odat ek smo pr e v erili tak o med domačini k ot tudi v Ž upnijsk em ar hi vu K oper , kjer čak ajo na digita - lizacijo župnijsk e knjige Ž upnije Sedlo. V mr liški knjigi Ž upnije Sedlo so za let o 1976 vpisani štirje pogr ebi. Pri nobenem od njih ni k ot vzr ok smrti na v eden potr es. Za podat ek se zah v alju - jemo ar hi v arju Luki T ulu. 21 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976. 312 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections »V tistem hipu, ko se je to podiralo, smo se komaj rešili iz te stavbe, kjer je ambulanta, ker so se vrata zataknila od teže, in smo morali skakati skozi okna. To se pravi, da je ambulanta za delo že popolnoma odpadla. Zato smo kar tukaj na cesti na hitro improvizirali iz moje zdravniške torbe in tistim materialom, ki je bil notri, samo prvo pomoč, ker drugega nismo mogli nu- diti. Potem pa smo te ljudi poslali naprej v druge ustanove, kjer so jih lahko zašili in bolj oskrbeli. Poškodbe so bile hujše samo pri tistih, ki so skakali skozi okna in so imeli na nogah nekaj težjih ran, drugače pa hudih poškodb ni bilo, razen ranjenih glav in polomljenih rok zaradi padanja opek in stre- šnikov. So pa tudi kasneje prišli še ljudje iz bolj oddaljenih krajev, ki so bili v prvem hipu še tako šokirani, da prihajajo šele sedaj. Moje delo je v tem tre- nutku to, da nekoliko izpraznim prostore ambulante, ker je hiša namenjena kompletnemu rušenju, in so se od jutra do sedaj povečale špranje od enega do dveh centimetrov; to se pravi, da se bo hiša počasi sama od sebe podrla, kot kaže. Te stvari bomo iz ambulante znosili v novo šolo, 22 kjer so nam določili zasilno lokacijo za ambulanto, in bomo mi tam v nekdanji glasbeni sobi imeli čakalnico in zasilno ambulanto. 23 To bo kar hitro steklo, najbrž že jutri.« 24 Pr ed por očanjem o drugih dogodkih je bilo pr ebr ano spor očilo o seji pr edsedstv a SR Slo v enije. 25 Na seji pr edsedstv a SR Slo v enije, ki jo je v odil pr ed - sednik Ser gej Kr aig her , je pr edsednik izvršneg a s v eta Slo v enije Andr ej Marinc seznanil člane pr edsedstv a s stanjem na posameznih območjih Slo v enije, ki jih je priza del potr es, in o posledicah, pr a v tak o tudi o prvih že st orjenih ukr epih za ugota v ljanj e in za odpr a v o posledic potr esa. T ak oj po potr esu je bil akti vir an r epubliški štab za ci vilno zaščit o, ki se je po v ezal s prizadetim območjem na T olminsk em. Na potr esnem območju se je mudila sk upina izvršneg a s v eta in štaba, ki se je udeležila tudi seje občinsk eg a s v eta za ci vilno zaščit o v T olminu. Pr edsednik izvršneg a s v eta Andr ej Marinc je ob t ej nar a vni k atastr ofi poslal so - žalno brzoja v k o žalnemu od boru dežele F ur lanije Julijsk e kr ajine t er mu izr azil najg loblje sož alje. Pr edsedn ik a deželneg a odbor a je ob v estil, da so pripr a v ljeni dati lju dem na prizadet em območju v so ustr ezno pomoč. Iz v se Slo v enije so pri - šla por očila o pomoči, namenjeni prizadetim pr ebi v alce v . Odpr a v ljanja posledic potr esa so se tak oj udeležile enot e Ljubljansk eg a armadneg a območja, medt em k o je se kr etariat pr edsedstv a r epublišk e k onf er ence mladih pozv al v se občinsk e k onf er ence, naj zagot o vijo pripr a v ljenost mladine, or g anizir ane v mladinskih delo vnih brig adah, za mor ebitno pomoč na potr esnem območju. P o k ončanem por očanju so g ledalce še enkr at pozv ali, da ni od v eč, če v si sk upaj še enkr at r azmislimo o r a vnanju ob takih in podobnih nar a vnih nesr e - čah, in pr edsta vili v ta namen izdano br ošurico. 26 Prvi dan po potr esu je pr edsednik Jugosla vije Josip Br oz Tit o poslal so - žalno brzoja v k o Pr edsednik u R epublik e Italije Gio v anniju Leoneju, medt em k o je pr ed sednik zv ezneg a izvršneg a s v eta Džemal Bijedić poslal sožalno brzoja v - k o pr edsednik u ministrsk eg a s v eta Aldu Moru. 27 Najno v ejše podatk e o stanju na potr esnem območju v It aliji je g ledalcem posr edo v al Jur e P engo v , dopisnik R TV Ljubljana iz T rsta. Priz adet e kr aje je popoldne, 7. maja, obisk al tudi pr ed - sednik R epublik e Italije Gio v anni Leone. P otr esno območje v bližini epicentr a je 22 Šola je bila zg r ajena leta 1968 (TV Dne vnik, 7. 9. 1968). 23 Ambulanta je zasilno delo v ala v pr ost orih osno vne šole do sept embr a 1977, k o so slo v esno odpr li no v , sodobni zdr a v stv eni dom (TV Dne vnik 1, 17. 9. 1977). Spomladi 1978 je ob zdr a - v stv enem domu začela obr at o v ati tudi no v a lek arna (TV Obzornik, 27. 3. 1978). 24 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976. 25 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 6. 26 TV Obzornik, 7. 5. 1976, 7. 27 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 1. 313 Letnik 47 (2024), št. 2 obisk al tudi no vinar R TV Ljubljana T omaž T er ček in pripr a vil daljšo r eportažo. Italijanski f ot ogr af Baldassi T acisio je o potr esu izja vil: »Gledali smo televizijo, v hipu sem začutil prvi sunek. Potrese poznam. Rekel sem ženi, pojdi z menoj, kajti potres je. Žena ni hotela iti. Odšel sem sam, ko sem se vrnil, je v sobi vse plesalo in stvari so padale čezme. Odšel sem zopet ven, odpeljal ženo, v tem je ugasnila luč. Prijel sem ženo pod roko in jo odvlekel ven. Medtem so bili že vsi zunaj. To je bil najhujši trenutek.« 28 T er ček je v por očilu z območja epicentr a dr amatično opisal apok aliptični položaj, na k at er eg a je t eg a dne nalet ela t ele vizijsk a ekipa: »Reševalni avtomobili nenehno vozijo sem ter tja. Njihove sirene tulijo – toda posnetki upanja so samo bežni, ker jih večina tudi nazaj hiti praznih. V Casassoli se nihče več ne trudi, da bi koga reševal. Preživeli so se vdali v usodo, da so ostali sami. Tu so nekatera velika gospodarska poslopja dobe- sedno sploščena v zemljo in le živinčeta, ki jih še od sinoči ni nihče napojil in jim dal hrane, mukajo okrog mrtvega hleva. Strahotno jih je poslušati. V tem kraju je umrlo veliko gospodarjev. Tako je bilo tudi v Majanu, kamor so nas iz Coloreda napotili, češ, ta kraj boste zlahka našli, ker ima cerkev prav tak zvonik, kakor naša. Toda, če bi Majano iskali tako, ga nikdar ne bi našli – kajti zvonika ni več. Med potresnim sunkom so zvonovi zadnjič zazveneli in se sesuli z obzidjem vred. Domačini neradi govorijo in le s težavo iztisne- mo iz njih, da je bila jakost potresa osem stopenj. Pokopane so cele družine. Nihče več ne joka samo za svojimi. Žalost je v srcih vseh in besede tolažbe so v njih za vsakega.« 29 T udi na T olminsk em in v zgornjem P osočju, v kr ajih, ki jih je najhuje pri - zadel potr es na ozemlju Slo v enije, se je mudilo v eč sod ela v ce v R TV Ljubljana. O r azmer ah in naporih za odpr a v o posledic sta por očala Iv o Milo v ano vič in Janez Jančar . 30 T ak o k ot izr azi sožalja prizadetim pr ebi v alcem na italijanski in naši str ani so prihajale iz v seh kr aje v št e vilne oblik e pomoči, da bi prizadeti čim manj občutili posledice k atastr of alneg a potr esa. Na v sezgodaj se je sestal občinski štab ci vilne zaščit e in spr ejel v se potr ebne ukr epe. Kak o je pot ek ala ak cija pri odpr a v ljanju posledic, je po v edal pr edsednik občinsk e k onf er ence So - cialistične zv eze delo vneg a ljudstv a T olmin F r anc Kr a v anja. Občinski štab je de - lo v al k oor dini r ano, izv ajal hitr e ak cije, imel neposr eden stik z občani, ne samo z namenom, da bi bile t e ak cije učink o vit e, ampak tudi zar adi t eg a, da pri občanih ne bi prišlo do občutk a osamljenosti in beg anja. Iz T olmina se je og lasil no vinar T one V ahen, ki je v es dan spr emljal prizade v anja pr ebi v alce v za čimpr ejšnjo od - pr a v o posledic potr esa. 31 Na seji pr edse dstv a Slo v enije, ki jo je v odil pr edsednik Ser gej Kr aig her , je pr edsednik Izvršneg a s v eta Slo v enije Andr ej Marinc seznanil člane pr edsedstv a s stanjem na posameznih območjih, ki jih je prizadel potr es, o posledicah t er tudi o prvih že st orjenih ukr epih za ugota v ljanje in za od pr a v o posledic potr esa. Sestala se je k oor dinacijsk a k omisija r epublišk eg a izvrš neg a s v eta, ki je obr a v - na v ala por očila posebne k omisije. K oor dinacijsk a k omisija se je v Ljubljano vr - nila tik pr ed začetk om odd aje, zat o so o ukr epih in stališčih, ki so jih spr ejeli, por očali v drugem t ele vizijs k em dne vnik u. V prv em t ele vizijsk em dne vnik u so por očali še o no v em potr esu šest e st opnje po Mer callije vi lestvici ob 14. uri in 44 minut . T udi t okr at so do mne v ali, da je bil potr es v bližini mesta Mont e San Simone, ki je 40 kilometr o v oddaljen od Vidma. Str ok o vnjaki so domne v ali, da se tla post opoma umirjajo, čepr a v niso izključe v ali možn osti no vih v ečjih potr e - 28 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 2. 29 Pr a v tam. 30 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 3. 31 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 4. 314 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections s o v. 32 Z Geofiz ik alneg a za v oda na Golo v cu so spor očili, da po nočnem potr esu ob eni uri in 25 minut ni bilo v eč čutiti v ečjih sunk o v . Zemlja se sicer še ni umi - rila, saj so napr a v e na Golo v cu še v edno zazna v ale tr es ljaje, t oda tr esenje se je umirjalo. Dok ončno naj bi se zemlja umirila čez d v a dni ali tudi čez en t eden. V zv ezi s pr ej omenjenim zadnjim popoldanskim potr esom in z njego vimi mo - žnimi posledicami v ur edništv o še niso dobili nobenih podatk o v . 33 Ur edništv o dne vnoinf ormati vnih oddaj je v sodelo v anju s t ele vizijskim ar hi v om pripr a vilo pr eg led najhujših potr eso v od leta 1960. 34 V drugem t ele vizijsk em dne vnik u so si g ledalci og ledali por očilo Jur eta P engo v a iz Ita lije, kjer je bli zu 110.000 ljudi še v edno čak alo, da bodo noč pr e - spali na pr ost em. Iz T olmina je por očal T one V ahen. Ljudje so bili še v edno pod vtisom str ahu pr et ekle noči, v endar jim je hitr a solidarnostna ak cija iz št e vilnih kr aje v dala tr dno upanje, da tudi v obdobju, ki je pr ed njimi, ne bodo ostali sa - mi. 35 K ončala se je seja k oor dinacijsk e k omisije r epublišk eg a izvršneg a s v eta. Na njej so obr a vna v ali por očila člano v izvršneg a s v eta, ki so se vrnili s potr e - sneg a območja na T olminsk em. V eč o sklepih sestank a sta po v edala r epubliški sekr etar za ur banizem Boris Mik oš t er pr edsednik R epublišk eg a k omit eja za zdr a v stv o in socialno v arstv o Ant on F azarinec, ki sta bil a k ot gosta po v abljena v studio. P otr es je po vzr očil pr ecej šk ode tudi na Gor enjsk em, naj v eč na objektih v Bohinju. 36 Poročanje o potresu do maja 1977 R adiot ele vizija Ljubljana je obja v ljala prispe v k e o potr esu, obno vi in po - moči kr ajano v sk ozi celotno let o 1976 in v letu 1977. P o podatkih iz popisa smo 32 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 5. 33 TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, 6. 34 V potr esu v G v at emali leta 197 6 je ži v ljenje izgubilo 20.000 ljudi, leta 1972 je v Giru v Ir anu med potr esom iz gubilo ži v ljenje v eč k ot 5.000 ljudi, najhujši potr es v zadnjih 16 letih je bil v P eruju leta 1970 , k o so našt eli ok oli 50.000 mrtvih, potr es v T ur čiji leta 1968 je t erjal 2.000 ži v ljenj, najhujši potr es v Jugosla viji je bil 26. julija 1963 v Sk opju, k o je med ruše vinami iz - gubilo ži v ljenje 1.070 ljudi, 11.000 ži v ljenj je zaht e v al potr es v Cesm inu v Ir anu leta 1962 in potr es leta 1960 v mar ošk em mestu Ag adir , kjer so našt eli 12.000 mrtvih. 35 TV Dne vnik 2, 7. 5. 1976, 1. 36 TV Dne vnik 2, 7. 5. 1976, 2. Potres v Posočju 1976, dnevnoinformativni prispevki po temi poročanja maj 1976 – maj 1977 (Vir: avtorjeva raziskava 2024) 42 53 28 4 7 4 7 2 2 3 1 1 6 5 9 01 02 03 04 05 06 0 informacije o potresu obnova, odpravljanje posledic pomoč, solidarnost popis in ocena škode mladi in brigadirji prostovoljne delovne akcije pomoč vojske razstave civilna zaščita kmejstvo obrt zdravstvena služba šolstvo seje, ukrepi obiski polikov 315 Letnik 47 (2024), št. 2 posk ušali r azvrstiti prispe v k e g lede na t emo por očanja o potr esu leta 1976. Za - r adi sk opih podatk o v smo v eč prispe v k o v u vrstili v k at egorijo splošnih inf or - macij o potr es u (42), čepr a v bi podr obnejši pr eg led pok azal, da so bile podane tudi inf ormacije o deja vnosti zdr a v stv ene službe, položaju v gospodarstvu po potr esu, šolsk emu pouk u in pomoči pri obno vi. K ot je značilno za v sa por očanja o potr esih, je zat o naj v eč prispe v k o v o obno vi in odpr a v ljanju posledic potr e - sa (53) , saj se ti prispe v ki poja v ljajo sk ozi celo let o. Pr e v erili smo tudi, k olik o prispe v k o v je že digitalizir anih in k olik o je prispe v k o v , ki imajo poleg filmskih tr ak o v ar hi vir ane tudi tr ak o v e z zv očnim zapisom. 142 prispe v k o v dne vnoin - f ormati vneg a pr ogr ama o potr esu v P osočju je že digitalizir anih, medt em k o je 48 prispe v k o v , ki so opr emljeni z zv ok om. Inf ormacije o v sebini prispe v k o v , pr ed v sem tistih, ki so br ez zv očneg a zapisa, smo našli v besedilih oddaj, kjer so zapisana besedila, ki so jih pr ebr ali v odit elji dne vnoinf ormati vnih oddaj. K er smo pr ost orsk o omejeni, bomo v člank u pr edsta vili samo tri prispe v k e: prv eg a o obno vi, ki je sr edi poletja v lila optimizem, drugeg a o potr esu v sept embru, ki je po vzr očil še dodatno šk odo, in prispe v ek o spr emembah, k akršne so doži v eli kr ajani Br eginja let o dni po potr esu. K onec poletja so ljudje pospešeno popr a v ljali pošk odo v ane hiše in se pri - pr a v ljali na mirno zimo. T omaž T er ček se je pono vno ja vil iz v asi Ladr a: »Smo nekako na istem mestu v Ladrah pri Kobaridu, kjer smo nekako pred tremi meseci po strahoviti noči, v kateri se je tresla zemlja v Posočju, ob jutranji zori posneli naš prvi raport s potresnega območja. Takrat si ni- smo mogli niti misliti, da bosta jugoslovanska solidarnost ter vztrajnost in delavnost domačinov že v kratkem času tako učinkovito blažila posledice potresa, ki pomeni v treh prizadetih občinah 150 milijard starih dinarjev škode. Od tega dve tretjini ali za dva in pol narodnega dohodka v občini Tolmin. Potresno območje je zdaj že nekaj časa prostrano gradbišče, na ka- terem so ljudem najprej priskočili na pomoč brigadirji in skupaj obnovili okrog petsto zgradb, zdaj pa so na vrsti gradbena podjetja, ki morajo opra- viti vsaj osnovna in najzahtevnejša strokovna dela, vezave in injeciranje na poškodovanih zgradbah, vendar je njihova prisotnost v Posočju v teh dneh, ko se mraz že plazi v zasilna bivališča prikolic, dokaj skromna. Okrog tride- set delavcev Gradbene industrije Primorske – GIP in koroških železarjev iz Dravograda gradi in obnavlja domove v Breginjskem kotu, Kobaridu in na Livku, drugod pa ljudje še kar odlašajo s končno odločitvijo, obotavljajo se podpisati pogodbe, najemajo različne druge gradbene ekipe, ki so cenejše samo na videz in strokovno nekaterih opravil ne morejo opravljati. Gradbe- nega materiala je dovolj, le dela ni za številne izvajalce, ki imajo zdaj v Po- sočju samo ljudi, ki sklepajo pogodbe z občani, to pa gre, kot rečeno, počasi. Gradbene odbore v krajevnih skupnostih, ki so postali resnični samouprav- ni nosilci celotne dejavnosti, čaka tako zdaj težko delo, ki pa ga bo treba opraviti v najkrajšem času. Obnovitveni načrti so končani, rok in ugodnosti prvotnih cen pa se iztečeta 30. novembra. Zdaj je najvažnejše prezimovanje, oskrbeti vsem ljudem zidano zavetje je prva naloga občinskega odbora, kjer na najrazličnejše zahteve, prošnje in negodovanja nenehno pojasnjujejo, da morajo zagotoviti streho, ne rešujejo pa lastnine. Gradbena dela na Bov- škem, na levem bregu Soče ter na najbolj ogroženem območju v Robidišču, ki ga obnavljajo s solidarnostnimi sredstvi, so v polnem zamahu, v nasle- dnjih dneh pa bodo izvajalci dobili tudi naročila za obnovo tristo domov socialno šibkih občanov. Družbeni objekti bodo prav zato morali za enkrat še počakati, razen šolskega centra v Tolminu, ki bo nared v prihodnjem šol- skem letu. Za Breginj so tudi že sprejeli zazidalni načrt za nove zgradbe, v kratkem bodo razgrnili osnutek za Podbelo in Kobarid, čez dober mesec pa še za devet novih naselij. Delavci elektrogospodarstva Slovenije bodo name- sto tradicionalnih športnih iger deset dni pregledovali, popravljali in obna- 316 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections vljali električno omrežje ter pripravljali priključek za televizijski pretvornik nad Breginjem. Pomoč prihaja, kar pa je bilo doslej samo obljub, ne gre kriv- do za neizpolnjevanje pripisovati darovalcem, marveč pomanjkljivostim v organizaciji usmerjanja, ki je pretežko breme za peščico delavcev na obči- ni Tolmin. Skratka, v Posočju postaja ob izteku poletja vse bolj živahno in čeprav so po potresu nastale še nekatere zamude, ni še nič zamujenega, le če bodo ljudje pohiteli s podpisovanjem pogodb in dokončnimi odločitvami, kako obnoviti njihove domove. To bo tako rekoč čez noč sicer težko, vendar je nujno.« 37 Riba F ar onik a 38 je pono vno udarila z r epom v sept embru. T omaž T er ček je 12. sept embr a pono vno por očal o nepr espanih noči, v endar je t okr at iz por očila r azvidno, da se kr ajani niso v dali v br ezupno usodo, ampak so tak oj po potr esu prijeli za delo: »Številni prebivalci Posočja in Breginjskega kota minulo noč niso spali. Mr- zlo jutro jih je spet našlo v šotorih, v avtomobilih in na prostem, kajti po treh potresnih sunkih včeraj pozno popoldne in po enem v zgodnjih davišnjih urah je strah, ki v štirih mesecih od katastrofalnega potresa 6. maja še ni povsem izplahnel, dobil nove razsežnosti. Ponovila se je vznemirljiva noč, polna negotovosti, sončen dan pa je odkril številne nove rane celo tam, kjer so se komaj začele celiti stare. Pripadniki jugoslovanske ljudske armade in taborniki so prvi prihiteli na pomoč s šotori in drugo opremo, davi pa je odšlo na potresno območje od vasi do vasi okrog dvajset gradbenih strokov- njakov, da bi na kraju samem ugotovili stanje in novo škodo. Ta ni majhna, saj so se vsepovsod podirale strehe, rušili so se dimniki, padala je kritina, številne stare razpoke so se razširile. Kljub temu malodušja in preplaha med domačini ni, vsepovsod so poprijeli za delo in življenje teče skoraj normal- no. Najhuje je spet prizadet Breginjski kot in vas Podbela, kjer bo zaradi včerajšnjega potresa verjetno treba porušiti tudi nekaj hiš, ki so bile prej predvidene za popravilo. Na levem bregu Soče, v Kamnem, Volarjih, Ladrah in Smasteh so v mnogih hišah, ki so jih znotraj že adaptirali in zacelili raz- poke, te ponovno zazijale. V Ladrah je tudi dobesedno zrešetalo nekaj streh in razmajalo ostrešja, dve hiši, ki so jih domačini sami popravili z vezanjem, pa sta zopet razpokani. Podobna slika je v Kredu.« 39 Sledil je pogo v or z Ant onom Lada v o, pr edsednik om občinsk e sk upščine T olmin, in s pr edsednik om odbor a za odpr a v o posledic potr esa. Ob sept embrskih potr esih so pripr a vili tudi prispe v ek, k ak o pomembna je pri nar a vnih nesr ečah pomoč r adioamat erje v , ki ob v eščajo ja vnost o dog aja - nju in pr ebi v alce v prizadetih kr ajih o ukr epih občinsk eg a štaba. 40 Kmalu se je začelo odstr anje v anje najbolj ne v arnih objekt o v: »Po deževni noči, ki je prebivalcem potresnih področij v Posočju prinesla še dodatne skrbi, predvsem pa malo spanja, je jutro našlo skoraj vse na delu. Po navodilih štaba civilne komisije občine Tolmin, seveda po predhodni odločitvi posebne strokovne komisije, so začeli z odstranjevanjem najbolj nevarnih objektov. Delavci domačega gradbenega podjetja Posočje so tako že danes odstranili precej takih poslopij. To seveda pomeni, da se bo lahko 37 TV Dne vnik, 30. 8. 1976. 38 Dolenc: P otr es k ot moti v v slo v enski knjiže vnosti, str . 351. – S T olminsk eg a, iz Bašk e gr ape, izvir a pr astar a balada o ribi F ar oniki, ki nosi zemljo in s tr esljajem r epa po vzr oči potr es ali po v odenj. 39 TV Dne vnik 1, 12. 9. 1976. 40 TV Dne vnik 2, 15. 9. 1976. 317 Letnik 47 (2024), št. 2 kmalu začel uresničevati sklep o čim hitrejši novi graditvi, pa naj si bodo to zasilna ali trajna bivališča. Prav komisija, ki ima nalogo najti načine, kako tem ljudem najhitreje pomagati, je nedvomno pred najbolj nehvaležno in seveda tudi najbolj odgovorno nalogo. Čeprav so bili skoraj vsi prebivalci maja po prvem potresu proti gradnji barak, pa so sedaj veseli tudi takih bivališč. Tako so v Breginju danes vselili, v sicer nedokončano barako, šest- deset občanov, drugi pa bodo morali še precej noči preživeti v avtomobil- skih prikolicah. Teh pa je še vedno premalo, saj je spisek komisije o hišah, v katerih je bivanje življenjsko nevarno, vedno širši, šotori pa so kaj slabo zatočišče, saj je čez dan ponovno začelo deževati. V Breginju in Podbeli pa so začeli postavljati tudi zasilne hleve, kar je za občane še kako pomembno, saj je za številne živinoreja edini vir zaslužka. Občani kljub dežju hite graditi in obnavljati, saj nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Že zjutraj je začela pritekati tudi pomoč, ki jo kolektivi iz vse Slovenije pošiljajo na Tolminsko, še največ je avtomobilskih prikolic. Nasploh pa lahko zaključim svoje poro- čilo z ugotovitvijo, da v vaseh vse poteka, kot so se dogovorili sinoči na seji občinskega štaba za civilno zaščito.« 41 Začelo se je posta v ljanje montažnih hiš in do k onca mes eca lahk o v no vicah sle - dimo por očanju o obno vi in pomoči pr ebi v alstvu. 42 Prv eg a okt obr a so dela v ci Splošneg a gr adbeneg a podjetja iz No v e Gorice v Br eginju k ončali prv e ploščadi za montažne hiše. 43 Na začetk u okt obr a je dela o vir alo deže vje, 44 v endar je že pr oti k oncu meseca lepo vr eme lahk o obno vitv ena dela celo pospešilo, 45 dokler ni no v o deže vje v no v embru gr adnjo močno ot ežilo, obno vitv ena dela so pot e - k ala v nemogo čih ok oliščinah, dežju in blatu, 46 hribe je že pokril sneg. 47 Sr edi no v embr a so v seeno lahk o por očali, da se obno v a približuje k oncu 48 in z njimi posta v ljanje montažnih hiš, ki sta jih izdelo v ala Mar les in Jelo vica. 49 P o pr azni - kih k onec no v embr a so decembr a delo višča pono vno oži v ela, nadalje v ala se je obno v a pošk odo v anih objekt o v , pri čemer so103 hiše dobile s v oje stano v alce, 50 obno v a se je nadalje v ala tudi v naslednjem letu. 51 Let o dni po potr esu je barvni posnet ek pok azal drug ačno podobo Br egi - nja. 52 Spr emenila se ni samo zunanja podoba z montažnimi hišami namest o po - rušenih zidanih, ljudje so se mor ali spoprijeti z v semi no vimi spr emembami, k ot sta v mikr of on po v edala d v a star ejša Br eginjca (TV Dne vnik 1, 13. maj 1977): »Ja, saj, jaz sem si mislil, kaj bo. Vam povem odkritosrčno, že šestega maja so našo hišo z 'rudečim, rudečim' pobarvali. In potem, kaj.« 53 Na t em mestu so v prispe - v ek vrin jeni čr no-beli posne tki, ki jih je Joco Žnidaršič posnel med potr esom 15. 41 TV Obzornik, 16. 9. 1976. 42 TV Dne vnik 1, 17. 9. 1976; TV Obzornik, 18. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976; TV Dne vnik 2, 18. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 19. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 20. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 21. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 22 . 9. 1976; TV Dne vnik 25. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 26. 9. 1976; TV Dne vnik 1, 28. 9. 1976. 43 TV Dne vnik 1, 1. 10. 1976. 44 TV Obzornik, 2. 10. 1976. 45 TV Dne vnik 1, 22. 10. 1976. 46 TV Dne vnik 1, 5. 11. 1976. 47 TV Dne vnik 1, 14. 11. 1976. 48 TV Dne vnik 1, 14. 11. 1976. 49 TV Obzornik, 13. 11. 1976. 50 TV Dne vnik 1, 3. 12. 1976. 51 TV Dne vnik 1, 4. 1. 1977; TV Dne vnik 2, 31. 1. 1977; TV Dne vnik 1, 23. 4. 1977; TV Dne vnik, 6. 5. 1977. 52 TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977. 53 H iše, ki so dobile rumeno oznak o (kr og, kv adr at , križec), so k omisije potr dile za obna v ljanje, medt em k o so bile hiše, označene z r dečo, namenjene za rušenje. P od f ot ogr afijo v Potresnem zborniku (str . 157 ), ki prik azuje oz nače v anje hiše z r dečo oznak o, st oji zgo v or en naslo v: » Za - pisana smrti«. 318 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections sept embr a 19 76. Na posnetk u se sliši znameniti sta v ek Staneta Gr aha: »Joco, snemaj!«, med t em k o se hiše rušijo in zv onik ne v arno maje. »Jaz ne vem, če sem bom privadil. Prav težko bo. Zato, ker imam še polje s te strani. Zdaj, hodi sem in hodi tja tisto ovco 'fotrat', pol ure tja, pol ure sem. Prav težko. Zato, ker je navajeno delat, veste, iti ven, tja, sem, in zdaj smo, kot da bi bili izgubljeni, hodimo sem in tja kot izgubljene ovce.« V t em delu prispe v k a vidimo moža, ki pelje t ežek r očni v oziček, na k at er eg a je nalo žil gnoj. Med ruše vinami so k ok oši poisk ale v odo v strugi nek danjeg a pot ok a. »Malo težko je, ta prelom, tudi ker je zdaj porušeno. Kar smo bili prej navajeni, zdaj na novo vse, je težko še nam drugim, jaz nisem to- liko mlad, pa še mladi težko prenašajo to reč, starejši pa še bolj težko.« Nadaljuje drugi kr ajan, ki izr azi s v ojo h v aležnost solidarnim ljudem: »Ja, jaz vam povem, ampak kar odlično. Veste kaj, eni pravijo, da se ne mo- rejo navaditi, ampak več govorijo, kot pa je resnica. Ker, poslušajte me vi, noben ni imel takšnih ugodnosti. Veste, kaj to je, ker drv nimam kam spra- vit. Gotovo mi drugi smo bili navajeni, kakor na primer, jaz sem imel prej eno kravico in potem sem imel zajce, sem imel kokoši in potem sem imel podstrešje za drva, da sem jih lahko tam žagal, ko je bilo slabo vreme, in prekrojil in skladal in podobno. Tako smo imeli večjo udobnost za tisto, pač pa kakor so te hiše tukaj, so popolnoma v redu, to se moramo drugim za- hvaliti vsi, da so nas tako hitro spravili pod streho. Pa vsak dan je bilo slabo vreme. Sem gledal skozi okno, me je kar srce bolelo, veste, sem si mislil, ja, tisti ubogi ljudje še delati ne morejo, in tudi če delajo, je 'težkoča' to, veste, v slabem vremenu delat za delavca. Ga zebe v roke in podobno, vem, saj sem bil delavec, odkar sem se rodil.« Zaključek Krizna obdobja v primerih nar a vnih nesr eč na v adno pok ažejo, k ak o je po - membno, da so ljudje hitr o in pr a vilno ob v eščeni o dog ajanju in ukr epih ob na - r a vnih nesr ečah. T o je še posebej pomembno ob v ečjih nar a vnih nesr ečah, ki v ljudeh vzbudijo pr eplah, negot o v ost in občut ek ži v ljenj sk e ogr oženosti t er tudi neučak anosti v željah po inf ormacijah. R TV Ljubljana je leta 1976 tak oj por očala o potr esu in hkr ati opr a vila zelo pomembno v logo ob v eščanja pr ebi v alstv a in pomoči prizadet emu pr ebi v alstvu. Gledalce in poslušal ce je še v eč k ot let o dni tudi r edno ob v eščala o obno vi P osočja t er pomoči in solidarnosti do pr ebi v al - ce v , ki so utrpeli šk odo v potr esu. Kr at ek pr eg led in pr edsta vit e v posameznih prispe v k o v sta nam pok azala, da podatk e o por očanju r adia in t ele vizije o potr esu leta 1976 hr anita r adijski in t ele vizijski ar hi v . V Ar hi vu T ele vizije Slo v enija lahk o podatk e o prispe v kih poi - ščemo v besedilih oddaj, filmskih in zv očnih zapisih. K er smo bili omejeni tak o časo vno k ot tudi pr ost orsk o, smo izbr ali le posamezne prispe v k e. Pri izboru pri - spe v k o v smo se trudili, da nek at eri daljši opisi ne bi bili pr e v eč dolgočasni, in si prizade v ali obdržati nek ak šen dr amaturški lok dog ajanja. P or očanje o hudih nar a vnih nesr ečah je pr a v got o v o v v seh medijih zelo čustv eno obarv ano, zat o smo tudi mi pri opisu dog ajanj posk ušali ujeti tist o napet ost , str ah, negot o v ost , ki je za v ladala po majsk em potr esu, in iz no vic ujeti tu di umirjanje neg ati vnih čust e v , ki so se zlila v prizade v anje za čim hitr ejšo obno v o. Zat o smo se odločili, da na nek at erih mestih na v edemo nek olik o daljše citat e, za k at er e smo meni - li, da ustr ezno po vzemajo dog ajanje v tr enutkih naj v ečje negot o v osti. Izjemno t ežk o je bilo opisati v sebino in slik o posameznih prispe v k o v , saj so filmski sne - malci ujeli v k amer e tr enutk e, ki se bodo na filmskih tr ak o vih pr elili v spomin naslednjih gener acij. P oleg ne v erjetnih portr et o v ljudi in njiho vih priče v anj so poleg objekt o v , ki jih ni v eč, poleg v asi, ki so izginile ozir oma se nepono v lji v o spr emenile, ujeli tudi ži v ljenje, ki se je za v edno poslo vilo, in g a hr anijo samo še 319 Letnik 47 (2024), št. 2 ar hi vi. Spomini na dogodek bledijo in ljudje umir ajo. Če hočemo ohr aniti spo - min na t e dogodk e in ljudi, se mor amo za v edati, da je pet desetletnica potr esa mogoče zadnja priložnost , da pok ažemo posnetk e širši ja vnosti in da se mlajše gener acije sez nanijo s priče v anji njiho vih starše v in starih starše v . P ogo v ori o deja vnostih ob obletnici že pot ek ajo z nek at erimi k ulturnimi ustano v ami, mu - zeji in ar hi vi. V ečina posnetk o v je že digitalizir ana. Digitalizacija naj bi zagota - v ljala v arno hr ambo in lažji dost op do gr adi v a. Nek at eri prispe v ki, med drugim tudi prispe v ki o potr esu let a 1976, so dost opni širši ja vnosti na portalu www . euscr een.eu, kjer si jih lahk o br alci tudi og ledajo. 54 ARHIVSKI VIRI Ar hi v TV S, Oddaje, 19, 11. 1. 1976–6. 7. 1976, APR – P or očilo o potr esu, 6. 5. 1976. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 1. 10. 1976, SI_R TV_KFD 2829/I/2. T olminsk o: obno v a P osočja – dela v ci Splošneg a gr adbeneg a podjetja Gorica v Br eginju k ončali prv e plošča - di za montažne hiše. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 12. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2809/1, 1 a. T olminsk o: no v potr es v P osočju. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977, SI_R TV_KFD 3057/I/6, Let o dni po potr esu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 14. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2873/4 . V r eme: zasnežene gor e, dr e v esa. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 17. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2815/I/1, 1 a. T olminsk o: po - r očilo s potr esneg a območja, posta v ljanje montažnih hiš. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 17. 9. 1977, SI_R TV_KFD 3185/I/5. K obarid: no v zdr a - v stv eni dom. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2816/I/2, 2 a. T olminsk o: po - moč. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 19. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2917/3. T olminsk o: položaj. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 20. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2818/I/3, KFD 2818/I/5. T ol - minsk o: obno v a P osočja. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 21. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2819/I/3. T olminsk o: obno v a. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 22. 10. 1976. SI_R TV_KFD 2850/I/1. T olminsk o: lepo vr eme pospešilo obno vitv ena dela. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 22. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2820/I/4. T olminsk o: obno v a po potr esu – načrti gr adnje. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 23. 4. 1977, SI_R TV_KFD 3037/I/3. T olminsk o: delo vne ak cije v P osočju. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 25. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2823/I/5, 5 a. T olminsk o: ob - no v a P osočja. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 26. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2824/5. T olminsk o: stanje, obno vitv ena dela, pomoč v ojak o v . Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 28. 9. 1976. SI_R TV_KFD 2826/I/2. T olminsk o: gr adnja in obno v a P osočja. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 3. 12. 1976, SI_R TV_KFD 2893/I/2. Danes v P osočju, delo višča pono vno oži v ela. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 30. 8. 1976, SI_R TV_KFD 2796/2, 2a. P osočje: obno v a. 54 TV Dne vnik, 12. 9. 1976, TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977, TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976, TV Obzornik, 28. 7. 1976. VIRI IN LITERA TURA 320 Alek sander La vr enčič: Ar hi v T ele vizije Slo v enija in ar hi v sk o gr adi v o o por očanju R adiot ele vizije Ljubljana ..., str . 305–321 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 4. 1. 1977, SI_R TV_KFD 2927/I/4, 4 a. P osočje: solidar - nost – o obno vi kmetijstv a. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 5. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2864/I/3. T olmin: danes v P osočju – obno vitv ena dela pot ek ajo v nemogočih ok oliščinah, v dežju in blatu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 6. 5. 1977, SI_R TV_KFD 3050/I/4. P osočje: let o dni po potr esu – obno v a. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 1, 7. 5. 1976, SI_R TV_KFD 2678/I, T : 20478. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 14. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2873/I/1. P osočje: obno v a gr e h k oncu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 15. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2813/6, 6 a. R adioamat erji o potr esu. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 18. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2816/II/3. Dela v ci jesenišk eg a splošneg a gr adbeneg a podjetja Sa v a sklenili pomag ati na T olminsk em. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 31. 1. 1977, SI_R TV_KFD 2955/II/1, 1 a perf o. P osočje: danes, obno v a hiš. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 6. 5. 1976, SI_R TV_ KFD 2677/II, T : 20473. Ar hi v TV S, TV Dne vnik 2, 7. 5. 1976, SI_R TV_ KFD 2678/II, T : 20480. Ar hi v TV S, TV Dne vnik, 7. 9. 1968, SI_R TV_KF 5909 5. No v a moderna šola v K o - baridu. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 13. 11. 1976, SI_R TV_KFD 2872/2. P osočje: montažne hiše, ki jih izdelujeta Mar les in Jelo vica. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 16. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2814/7, 7 a. T olminsk o: por o - čilo o stanju. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 18. 9. 1976, SI_R TV_KFD 2816/1. Br eginj, T olminsk o: v ojaki Ljubljansk eg a armadneg a območja pomag ali prizadetim v potr esu. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 2. 10. 1976, SI_R TV_KFD 2830/4. T olminsk o: obno v a – deže vje o vir a pri delu. Ar hi v TV S, TV Obzornik, 7. 5. 1976, SI_R TV_KFD 2678, T : 20476. Mediat ek a R TV Slo v enija, Ob potr esu v P osočju, 7.–5.1976, SI_R TV_KP .G A1919.01. Mediat ek a R TV Slo v enija, P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, SI_R TV_ KP .G A1918.01. Mediat ek a R TV Slo v enija, P otr es v Benečiji – P engo v , 7. 5. 1976, SI_R TV_ KP .G A1918.04. Mediat ek a R TV Slo v enija, P otr es v Benečiji – R adioamat erji iz Pir ana in r adioa - mat erji iz Italije, 7. 5. 1976, SI_R TV_KP .G A2003.01. SPLETNI VIRI TV Dne vnik, 12. 9. 1976, kf d 2809/1, SIR TV_EUS_4149 -1_sept embrski_po - tr es_1976.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Dne vnik 1, 7.5.1976, KF D 2678/I/1, SIR TV_E uS_D20_VKA 4149_potr es_1976_ d34_posocje.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Dne vnik 1, 13. 5. 1977, kf d 3057/I, SIR TV_E uS_D19_VKA0 7643_potr es_1976_ d33_br eginj.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Dne vnik 1, 18. 9. 1976, KF D 2816/I/2, SIR TV_E uS_D50_VKA4149_po - tr es_1976_posocje_solidarnost .mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). TV Obzornik, 28. 7. 1976, KFD 2762/2, SIR TV_EUS_4149-1 _r obidisce-obno v a_ v asi_r obidisce_po_potr esu_v_br eginjsk em_k otu.mp4: www .euscr een.eu (dost op: 26. 9. 2024). LITERATURA Dolenc, Janez: P otr es k ot moti v v slo v enski knjiže vnosti. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 351–365. 321 Letnik 47 (2024), št. 2 Jan, Stane: P otr esni bilt en Inf ormacija in drug a sr edstv a ob v eščanja. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 451– 453. Mart elanc, T anja: Občinski odbor za ugota v ljanje in odpr a v o posledic potr esa na T olminsk em: ar hi v ski dok umenti o obno vi P osočja po k atastr of alnem potr esu v letu 1976. V : Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 45 (2022), št . 1, str . 99– 114. Or ožen A damič, Milan: Učinki potr esa leta 1976 v P osočju. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 81–122. Ribarič, Vladimir: P otr esi v F ur laniji in P osočju leta 1976, kr atk a seizmološk a zgodo vina in seizmičnost obr obja vzhodnih Alp. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 17–80. Štr adjot , Lojze: R adio Ljubljan a por oča o potr esu. V : Potresni zbornik (ur . Janez Dolenc). T olmin: T emeljna k ulturna sk upnost T olmin, 1980, str . 454–455. AR CHIVES OF THE TELEVISION SL O VENIA AND AR CHIV AL MA TERIAL ON THE REPOR TING OF RADIO TELEVISION LJUBLJ AN A ON THE 1976 E AR THQU AKE IN THE SOČA V ALLEY REGION The firs t pr ese rv ed film r ecor ding of the earthquak e is a contribution b y T omaž T er ček, w ho r eport ed f or T ele vision Ljubljana fr om T olmin and K obarid. Se v er al contributions f ollo w ed the first r eport that da y . In some contributions, onl y the t e xt not es ha v e been pr eserv ed, w hile contributions made on film ha v e been di gitized and ar e a v aila ble in the catalogue of the Mediat ek a R TV Slo v enia – Digita l Ar chi v es. Ar ound midnig ht on Ma y 7, 1976, the first r adio t eam headed f or the earthquak e sit e, and at half past one, the y sent the first t elephone r e - port fr om the scene t o Ljubl jana. This new s w as alr ead y audible t o list eners tw o or thr ee minut es lat er . The first r ecor dings of int erview s with r esidents of the Most na Soči ar ea w er e made public at half past thr ee in the morning. E v ery one described ho w the y r an out of their homes t errified and slept b y a fir e. Film and r adio t eams also monit or ed the e v ents near the epicentr e in neig hbouring F riuli. Mor e inf ormation is pr o vided about the r eporting fr om the first da y along with thr ee subsequent contributions. The first is about the r econstruction that t ook place in the middle of summer and g a v e people ho pe anew; the second is about the aft ermath of the Sept ember earthquak e that caused further damage; and the thir d is a r ecor ding made a y ear aft er the disast er . Due t o the lack of the original image and sound, the st ory purposefull y emplo y s longer quot es, w hich w e att empt ed t o use in or der t o accur at el y con v e y the anxiety , dr ead, and uncer - tainty among those impact ed b y the natur al disast er . SUMMAR Y