Štev. 29. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 14. julija 1921. Leto LXL Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo LJubljana. i/te «pise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati tamo na naslov : Oredništvc Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. V«e pošiljatve je pošiljati fcnnko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če «e tiska enkrat . . 2 K — vin. ...... dvakrat. . 1 , 50 .. za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Teleton uredništva Ste v. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino; reklanracije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam? uje so proste poštnine. Delo. in smotri po sprejetju ustave. Borba med centralizmom in avtonomijo je za enkrat končana. Naš list se je v večih člankih z utemeljevanjem izrekel za centralizem. Zgodovinske tradicije, plemenski separatizem in avtonomistična krinka, pod katero so se ta stremljenja skrivala, so se morala podvreči višji državni edinstveni ideji, ki zasigura državi dober razvoj in eksistenco. Ta ideja je rodila sedanjo ustavo in udejstvitev te ideje ter zakonita ureditev razmer je glavni namen sedanje ustave. Temelje podrobnega vzgojnega dela. na katerih naj sloni naša višja nacionalna državna ideja nam določa člen 16. nove ustave, ki se glasi: »Znanost in umetnost sta svobodni in uživata zaščito in podporo države. Vse-ačiliški poduk ,fe svoboden. Poduk je državen. V vsej državi sloni poduk na eni in isti osnovi, prilagodevajoč se ljudstvu, kateremu ie namenjen. Vse Šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega jedin-srva in verske strpnosti. Osnovni poduk je državen, občen in obvezen. Verski poduk se daje po želji roditeljev, odno-sno varuhov ločeno po veroizpovedanjih ali v soglasju z njihovimi verskimi načeli. Strokovne šole se otvarjajo po potrebah poklica. Državni poduk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks. V kolikor bodo dopuščene privatne šole in posamne njihove vrste in pod kakimi ppgoji, se odredi z zakonom. Vse ustanove za izobraževanje so pod državnim nadzorstvom. Država bo podpirala delo za narodno prosveto. Manjšinam druge rase in jezika se daje osnovni poduk v njihovem materinskem jeziku pod pogoji, ki jih Predpiše zakon.« V podrobni izpeljavi tega člena ustave, t., i. v šolski zalconodaii in v vz-eojnem delu državnih mas na podlagi šolske zakonodaje in uprave se bo pa šele zrcalilo pravo pojmovanje sedanjega časa in se bo izkazalo, če bo izvedba sedanje ustave srečna. Dva momenta, ki jih bo moral vsebovati naš program prideta za nas v po-štev. t. i. šolski in stanovski moment. Ako hočemo korakati z duhom-časa. mora biti naš smoter šola. odgovarjajoča socijalnemiu razvoju človeštva in potom nje preustroj družbe v duhu socijalne pravičnosti in v duhu socijalnih naziranj na podlagi najdemokratičnejših nazorov vede: drugi smoter mora biti odgovarjajoče zadostno gmotno stanje učiteljstva, ki mu ga niso oovsem osigurale prejšnje družabne tvorbe, a mu nai ga zagotovi nova. z duhom socijalne pravičnosti prepojena družba. To. kar mu ni mogla dati in mu ni pripoznala na dosedanjih temeljih zasnovana družba, naj mu priipozna nova družba na podlagi načela socijalne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnosti socijalnega dela in so-cijalni stopnji učiteljstva. To sta temeljna principa, ki jih mora upoštevati na podlagi ustave izdelana šolska zakonodaja in uprava, ako hoče korakati z duhom časa! Duševno delo in telesno delo se združujeta v pojmu — proletarijat. v kateri pojm sodi že po svoji naravi tudi učiteljstvo; evolucijski preobrat družbe potom šole in revolucijski preobrat družbe potom bojev za obstanek Droti izkeri-ščiijočeniu kapitalizmu so le različna "nota k istim smotrom Sedaj še vladajoči individualizem in aristokracija se bo morala umakniti zma-gujočim načelom socijalizma in demokracije in s tem orevratom pride do izpre-membe ustave — ko s tem ne bo več ogrožena bodočnost in eksistenca države in ne omajan temelj državne ideie. s katero bo dotlei moral biti prožet — na podlagi sedanje ustave — sleherni naš državljan. Šele nove generacije, vzgojene na podlagi zakonov sedanje ustave, bodo zrele za samoupravno ustavo ki bo sledila sedanii in katero bo narekoval duh modernega časa. duh demokracije. Stojijo odločno na stališču razvojnega načela: nič ni stalnega, vse se razvija in ie dobro le toliko časa. dokler se ne preživi. potem je novo dobro, dokler v razvoju ne propade. S tem pa ne podiramo sedanje ustave in se diržimo našega stališča, ki smo ga poudarjali še pred sprejetjem centralistične ustave: taka ustava, kakor je sedanja. nam je bila za sedanie razmere neobhodno potrebna! Stojimo na pozitivnem programu kritike in dela na podlagi seda-| nje ustave in hočemo biti sozidarii zako-j nitih razmer, ki nam jih bodo dali podrobni zakoni na podstavi določb ustave. Želimo čimnujnejše, da se na podlagi člena 16. ustave čimprej izvrši podrobna edinstvena zakonodaja šolstva ter se izvrši enotna zakonita organizacija šolsske uprave in stalna organizacija dela za narodno prosveto pod okriljem države, v smislu ^ustavnih določb. Urejene razmere bodo šele trdna podlaga našim višjim idealom. L JUD. POTOČNIK: Kvalifikacija, službena doba in javno delovanje. Tovariš A. Fakin pobija v 25. štev. »Učit. Tov.« mojo, v članku »Beseda o nastavitvah« zastopano razvrstitev smernic pri naših nameščanjih, trdeč, da gre pri istih pred vsem drugim prednost službeni dobi. Vedno sem ravnal tako. da sem brez trmoglavosti zamenjal svoie vsakokratno prepričanje z boljšim, ako me je nasprotnik prepričal, da niso moja. ampak njegova nazirania pravilna: tako bi se tudi sedaj čisto gotovo pridružil oni, zgoraj omenjeni zahtevi tovariša Faklna. ako bi me bil prepričal o pravilnosti svojih trditev saj gre nam vsem. ki nastopamo v naši javnosti, le za to, kako nai bi se šolske zadeve uredile, da bi se zatrla ogabna korupcija ter prišla na površje pravičnost in demokracija. Izprcgovorimo najprvo besedo o ulogi kvalifikacije in starosti v splošnem. Kar se zavem, se proti starosti kot taki v spoštovanju iste nisem še prav nikoli pregrešil in poudarjam, da čutim ravno do svojih zaslužnih starejših tovarišev — tudi jaz sam že nisem več ravno mladenič — posebno spoštovanje, toda reči moram, da ne toliko radi golega števila let. kakor zaradi njihovih zaslug. Prav tako pa moram odkrito priznati, da som vedno čutil do starcev-lenuliov kljub njihovim letom neko mržnio; isto-tako čuti gotovo tudi vsak drug socijalno normalno čuteči človek. Vsa ta nagnjenja in apatije izvirajo ¡z kvalifikacije do-tičnih individuvov. Ravno isto trdi pravzaprav tudi tov. Fakin sam, ki pravi v svojem tozadevnem članku, da naj se pri v službi vestnem in točnem ter moralne živečem učiteljstvu v prvi vrsti upošteva službena starost. Tu stavi tovariš čian-kar kvalifikacijske zadeve kot pogoj za uvaževanje službene dobe in poudarja, da naj bi imela ta prednost pred onimi pogoji, ki isti pravo vrednost šele podele. Ako je stvarnik pogoj stvarstva in dober mizar pogoj dobre omare, potem ne moremo in ne smemo staviti stvarstva za stopnio više od stvarnika in ne omare vise nad mizarja. Dalje stoji kvalifikacija kot vila rojenica pri rojstvu vsakega učitelja, če smem tako imenovati tisti trenutek, v katerem učiteljiščnik postane učitelj. Takrat, ko dotičnik šteje 0 službenih let. je edino ona. ki ga obda z glorijo učitelja; ko ta novi učitelj išče prve učiteljske službe je zopet ona edina njegova zagovornica in ko namerja prve korake v šolski svet, mu je zopet ona edina opora in voditeljica. In zakaj naj bi tedaj učiteljstvo in šolstvo to svojo tolikanj zvesto družabnico in neprecenljivo dobrotnico pahnilo z njenega mesta, kojega zavzema takoj iz početka tako pri učiteljstvu, kakor v šolstvu sploh? Tovariš Fakin trdi. da se ima v svrho pobijanja korupcije umakniti kvalifikacija službeni dobi. Meni se tako postopanje ne zdi pobijanje korupcije, ampak kapitulacija pred njo. Ali ie korupcije kriv predmet sam Kot tak, namreč kvalifikacija, da bi se njo degradiralo z njenega prvotnega mesta? Ne. ampak osebe! Tu je treba, zastaviti sile morale in poštenosti ter agilnosti! V tem oziru je nekaj že doseženega; javna kvalifikacija, ki korupcijo na tem nolju že prav občutno utesnuje. Da p.a bo sredstvo tim izdatnejše, in uspeh tim popolnejši. predlagam vsem gg. nadzornikom. oziroma vsej šolski javnosti sklep, nai se ta javna kvalifikacija vrši javno ob prijiki nadzorovanja kake šole vpričo vsega učiteljstva. kjer nai svoje predlo- LISTEK. Izpod Ratitovca. Podlonkom je moja šola — za silo. Dobro uro hoda v hrib — gorskim rožam in planinkam skoro že blizu. Gledajo meglice pod seboj, kako lepo plavajo, se dvigujejo in se trgajo po obronkih in 'iobečjih. Jezimo se na goste veje češenj, ^r nam zapirajo pogled v grapo. »Najlepše so grape,« ie deial nekdo, ki je ¡'sled težke bolezni že kraj življenja is-kal z očmi drago mu krasoto gorenjskih £ora. Tu nas ne moti nič posvetnega. v Največja posebnost vsakega dne je na§a. Ob petih nas zbudi črednik. Trobr 'J1 trobi na rog. dokler nima zbrane \'se ce^e. Kmalu nato stopajo krave in kravl-^ solidno in umerjeno gleboko .pod mo-"1T1 cknom. Za črednikom prižene ovčar Le'o povodenj ovac. Nato jo primahajo u'Slhji s čredo kozlov in kozličkov, ki so ^ vse zgodaj žc razposajeni. Zvonci po-in »zvoncajo:< dokler se glasovi ne izgube. I o ¡e promenada! | Izpod robov priplava orel. Ziblje se Ponosno vasjo, obstrmi. vrže se na drevo in preži na ulen. Časih ga prepo-de. ko pobija kričečo perutnino, največkrat pa odnese preplašeno žrtev. To so dogodki! Pošto, vez kulture dobi Podlonk trikrat na teden. Kaj pove učitelju »Tovariš«? Zborovanje! To je že Velika nedelja! To vemo učitelji gorjanci, hribovci in Podgorci. To ve tudi poštni voz. ki nas ie nedavno jemal na kolesa od Zalega loga do Sclc. Ednajst! Srednjeveško se je zibal do Kranja. F nazaj je šlo slabše. Hudomušneži so trdili da smo naložili konje na i Ireno. Mesta mic-jo mrtvaške šolske s"be. Bele so in resnobne, ko sodni stol. Če ni ženskih rok. niti rož ni kraj črne table. Bilo je dolgčas v deški šoli sredi Kranja. 82 učiteljev in učiteljic nas je bilo zbranih. Utrujeni, le malo obrazov zagoreiiii. Konec šolskega leta pač! Učiteljem in učencem ie zaort svet ves beli dan, in solnce ne more skozi zidove. Zunaj pa se ponuia dlan božja — polna zdravja in veselja. Nihče naj ne misli, da pri nas m kratkočasne Samo veselje, vse naokoli! Pozimi so pravili možaki, ki obdelujejo les v bogatih državnih gozdovih .ielovce o sledovih volka, o lačnih srnan, ki so prihajale blizu, o smrekah in jelkah, ki imajo tolike lišaie, da vise skoro do tal. ko mogočne brade. Zdaj ooleti pa imajo smreke v Je-lovci toliko medu, da se kar cedi od njih. V travi pod njimi se bleste kapljice, kakor mana božja. Lepih potov je toliko kakor samo v planinskih krajih. Hoditi moramo navkreber ali navzdol, a podkovani čevlji in palica, to pomaga! Celo v šolo ležem navkreber. Pozimi so morali večkrat otroci na pomoč, živa palica ie imenitna! Na poti v šolo imamo veliko mravljišče. Otroci opazujejo mravlje s čudovito ljubeznijo. Noben teh otrok, ne bo nikdar razdrl mravljinčkom gradu, ali nalašč pohodil črvička. — Zrak je povsem planinski, da mora dolinski meh-kužnik nositi volnen jopič, če je količkaj dežja, dasi smo v drugi polovici junija. Ob nedeljah hodimo na planino, ki je y razoru med tremi vrhovi Ratitovca. Rododendron ima že popje. Planinke se bleste po robovih žametasto zelenkasto. Anemone in encijani so le še redki. Kmalu pojdemo po murke ali murčke. ki •>tok hdo l'po diše.« Tu pa tam se zadere krokar kakor koštrun. f Toliko novega, toliko izrazov, ki jih v ravnini ne poznamo! Kmetiška beseda, kako si lepa. Vo se pretakaš po svoje, izven tira predpisanih čitank! S ponosom čutiš bogastvo svojega naroda. »Šole kradejo,« mi je rekla nekoč Vida Jerajeva, jjo ie bila še učiteljica, »boljše bi bilo, da bi jemale.« In res. treba je. da pridno zapisujemo in zajemamo, da se nam ne Izgube bogati zakladi. Planinci govore malo in s pametjo. : Kai tevliaš. tevlia!« se kregajo z gosto-besednežžm. Njihova civilizacija leži v njih naravi. Obzirni so in dobri, hvaležni in pre-srčni. Brez hinavščine, brez predsodlka se ozira vate pogled poštenih hribovcev. Morda že predolgo »tevljam«. Pridite v gore vsi. ki ste žejni miru, ljubezni in solnca! Kogar se loti pobožna misel žrtvovati vsai eno leto tem nedolžnim krajem, naj ve da je taka božja pot lepša od vsake romarske. Podlonk. meseca junija 1921. Simončič Ivana, 471. ge nadučitelj in nadzornik, pred prizadetimi utemeljita. Če smo reikli »A«, recimo še tudi »B« in pokažimo, da se važnosti javne kvalifikacije orav tako zavedamo. kakor smo za njo zreli. Proti korup-ciiain. ki bi se mogoče še kljub termi vršile na tei ali tudi drugi podlagi, mora pa stati na braniku kot en mož cela naša mogočna organizacija. Tam nai vsak posameznik izmed nas išče brezobzirno pravice, ki se mu krati, in krivce bo prej ali slej zadela zaslužena kazen. To bi bilo po mojem mnenju pobijanje korupcije- degradirati nekoga — kvalifikacijo — (da govorim v personifikaciji) za korupcijo. ki so je krivi drugi, z mesta, ki mu do vsej pravici gre. pa ie kapitulacija pred korupcijo. Isto velja glede kleče-plastva itd. Kar pa se tiče »domišljije o večji sposobnosti.« je na ta očitek slišati tako kakor da bi se sposobnost pri nas učiteljih sploh ne dala stopnjevati, o čemur pa gotovo velika večina nas dvomi. Gotovo j.e domišljavost slabost: in če že nustiino veljati mnenje o domišljavosti o .večji sposobnosti, ie vprašanje, če ni domišljavost o višji službeni dobi nevarnejša od one. kajti pri slednji bi bilo čakati z upoštevanjem primerne (!) agilnosti samo gotovega števila let. med tem ko bi javnost od domišliavca o svoji višji sposobnosti vedno. zahtevala tozadevnih dokazov, kar bi dotičnika vsled samo-liiiblja. ki ga ima vsak domišljavec v veliki meri. vzpodbujalo in povzročalo, da bi domišljija več ali mani postajala resnica, kar bi pomenjalo napredovanje za dotičnika. ako pa omenjenih dokazov ne bi bilo. bi tozadevne neizogibne blamaže takega bolnika kmalu izdatno ozdravile. Ako se kvalifikaciji prisodi pri oddaji služb prvo mesto, bi pomenjalo to za vsakega učitelja vzpodbudo. ker bo vedel, da je za njegovo prihodpjost odločujoča potenca njegovega dela: če bi se pa vrinila na to mesto službena doba, bi ta vzpodbuda padla na kar najnižji kvantum. in učitellstvo bi imelo zares doveli vzroka, zapasti letargiji, saj leta, hvala Bogu. itak teko in zemlja ter z njo šola se vendarle tudi pomičeta dalje. Glede matematične gotovosti pa trdim. da vodi ista ne samo do pozitivnih, ampak tudi do negativnih rezultatov, in niso samo poedini slučaji, ko je iz mladega in delavnega učitelia v teku časa postal malomaren, brezbrižen in v svojem delovanju zelo le navidezen šolnik; na ne iz kakih opravičenih vzrokov. Mislim. da ie nehote igrala tu službena doba svojo vlogo. Nisem trdil, da je napredovanje v r-lači zadostna nagrada za službena leta, sa; sem tudi jaz isto uvrstil med smernice pri presoji kompetentov. Tovariš Fakin povdarja. da so bile njegove smernice sprejete na izlborova-nju kočevskega učiteljskega društva. Verjamem' V prvem momentu bi tovarišu Fakinu res mnogoteri dal prav. le če se stvar od vseh strani premisli, pa upam. da mora nepristransko sodeč človek priti do mojega naziranja; in taki predlogi se navadno stavijo ob koncu zborovanja, ko je volja zborovalcev do intenzivnega dela že itak več ali manj j pešala. V podkrepitev mojih zadevnih načel pa naj -omenim, da je »Glavni prosvetni odbor v Beogradu« z menoj istega naziranja. kar sem že kasneje, ko ie bil moj spis že v ured. »U. T.« zaznal iz »Narodne Prosvete«. koja je poročala, da se je omenjena korporacija pri tozadevni razpravi zedinila v načelu, da se ima pri oddaji mest v prvi vrsti -upoštevati zmožnost. na drugem mestu pa porodične (družinske) razmere prosilcev. Glede izvanšolskega (seveda smo-trenega) delovanja moram pa pripomniti, da je moje neomahljivo mnenje, da spada isto v presojo učiteljeve sposobnosti, oziroma v njegovo službeno kvalifikacijo. Naš poklic je prosveta. Ako s svojim tozadevnim delom nehamo pri šolskem pragu in pri dovršeni otrokovi šolski obveznosti, smo pustili voz na desetinki pota do cilja. Kdor tedaj vrši to delo dalje. deluje v smislu predpisov idealizma našega stanu in izvršuje delo. sovrstno onem« v šoli. To delo je prostovoljno, a komodno in z rožicami nastlano pa m. Kdor vrši tedaj to izvenpostavno dolžnost svoje vesti, stori za prosveto in pro-bujo naroda gotovo veliko več. ko oni, ki samo komodno ob strani stoii. in ki mu ie § začetek in konec dolžnosti. Nagraditi tako delo samo s frazo, da je »hvalevredno«. bi bilo pač premalo in kje nai bi našlo to delo priznanja, ako ne v učiteljevi kvalifikaciji: in učitelj tako dolgo ne bo pravi popolni učitelj, dokler se ne bo zavedal. da je učitelj naroda. Kvalificirati tozadevno brezbrižne enako z onimi, Ki ves svoj prosti čas posvečajo širši' narodni prosveti, bi bila krivičnost. ki bi se maščevala, kakor zapostavljanje kvalifikacije sploh, z letargiio. In kdo naj potem opravlja še splošno prosvetne delo? Ročna dela za razstavo „Kola slov. sestara". Zelo zanimiv odlok višjega šolskega sveta izdan junija t. L, je vzelo vse uči-teljstvo na znanje. Prav razveseljivo je dejstvo, da se zanimajo tudi širši krogi za razvoi naših ročnih vezenin, ki so del kulture, ki kažejo višek omike slov. žen-stva. Zato ne moremo učiteljice dovolj zadovoljstva in vneme pokazati, kako rade volje smo pripravljene k sodelovanju. Pokazati pa hočemo y polni meri. da razumemo važnost akcije in tudi svoje naloge. Vse kakor ena se bomo oprijele dela. Vendar je odlok viš. šol. sveta v nekaterih točkah še nejasen oziroma ga je treba še v podrobnostih pogovoriti in se zediniti glede tega, kako vso stvar uravnati. da bo imela akcija tudi zaželjen uspeh. Prvič je treba določiti za vpošiljanje del termin. Višji šol. svet nai bi blagovolil določiti dan do katerega naj uredimo dela. Morda do spomladi. Da se tvorno z še večjo vnemo lotile naloge, bi bilo zelo priporočljivo razpisati malo nagrado za najlepši komad. Je že tako! Ce ne vleče nagrada, pa miče samozavest, opravičena pohlepnost, ki ima to dobro posledico, da se iih vsaj nekaj prav zelo potrudi in izvrši mojstrska dela. ki pridejo razstavi v prid - - in seveda tudi vis. šol. svetu na vpogled. Določiti je tteba, iz katerih sredsiev nai se nabavi materijah Ali iz zaloge ktajne blagajne, ah po nabiri med učenkami — »za narodno stvar.« Prvo ie pač material za vezenino, k' canes m ravno P1'1 ceni. Zelo drag je in hitro ti bil en stotak izdan. Ali bi bila vlada pripravljena iz mošnjička kaj primakniti? Vsaj primankljai k nabiri! Ta bo itak neizogibna. — Ali bi se smela šolska vodstva cbrniti tozadevno na ženska društva, ki bi z denarjem pomogla do lepših uspehov. Ali bi bilo »Kolo« pripravljeno prevzeli naročila nakupovanja materijala? To ie treba urediti. Če vsaka šola posebej kupuje, bodo izdatki ogromni, materi-ial pa ne vedno dober. Barve, ki izgube sv.oio sijajnost in v par letih bi bilo ob komad. Treba torej že od vsega začetka odstraniti vse težkoče. Ustanoviti bi bilo centralni komite nekaterih dam, ki bi prevzele naročila in izbirale vzorce. Treba bo naročiti svile iz ;nožemstva in to bi komite za vse najbolje opravil. Tudi naj določi komite, katera dela želi v več komadih, da ne pride samo ena vrsta del preveč v poštev. To bi se izvršilo lahko uradnim potom — in torej poštnine prosto. Več učiteljic enega okra-ia bi lahko prevzelo po en komad finej-ših umetnih izdelkov, Jci bi izven šolskega dela zastopal delo učiteljic. Res .je najlepše. ako eno delo izvrši ena roka. Pa so vezenine, pri katerih sodeluje lahko po pet delavlk. Ena izvrši lističe v enem slogu. druga cvetje, tretja prašnike in bor-duro ali slikanje. Nekaj šol ima posebno 'učiteljico ročnih del. Če ima ta učiteljica več šol, ji bo težko za vse šole izpeljati načrt. Ze sama nabira denarja za materijal bo težka. Torej jo podipirajmo tudi me literarne učiteljice v zadevi. Saj s tem izvršimo le narodno dolžnost in pomoremo sebi do ugleda lastnega znanja. Obračamo se pa tudi osobito na naše koleginje samostanskih šol. Tudi one naj prispevajo, ki slove že od nekdaj kot strokovnjakinje finih ročnih del. Prepričane smo. da so se že iz lastnega nagiba odločile za razstavo in bomo z zanimanjem pohitele ž njimi. Marsikateri učiteljici bo mogoče pridobiti za razstavo starih narodnih vezenin. havb, prtičev ali kaj enakega. Po kmetih se še dobe take stvari. Potrudimo se vse skupaj in uspeh sam nam bo v preobilno veselje. Ne kopirajmo vse po Sičevih modelih! Ustvariajrno nove vzorce in pri dom. konferencah nam tudi naši tovariši radi tozadevno pomagajo. Dober risar napravi sliko, eden nabira denar, druga pomaga pri vezanju ali daje otrokom navodila. Tako prispevamo vsi in ne pride vsa skrb enemu na glavo. Se prerado zgodi, da samo eden gara, drugi se smeje tretji osle kaže in četrti, ki ga še zraven ni bilo, ima pa mačka v žakliu. A to oot ne. vsaj za izpremem-bo ne! Marija Zalar. Tovarišem vrinarjem! S prihodnjim šolskim letom uvedemo vsled odloka višjega šolskega sveta v Ljubljani na vseh šolah v Sloveniji kme-tiisko-prirodoznanski pouk v zvezi s šolskim vrtnarstvom. Učilo pri tem pouKu bo primerno ureien in pravilno oskrbovan šolski vrt Mnogi šolski vrtovi, ki so bili na naših šolah torišče praktičnega pouka zlasti iz sadjarstva, so se v vojni skoro povsod odtegnili svojemu namenu, tako da ne odgovarjajo več poučni niti vzgojni nalogi. Učiteljstva čaka nelahka naloga urediti šolske vrtove tako, da bodo primerno učilo kmetijsko-prirodoznanskemu pouku. Najvažnejša panoga šolskega vrtnarstva. ki se kaj lepo sklada z vzgojo naše mladine, ie sadjarstvo, zato bomo tej panogi poleg zelenjadarstva in cvetličarstva posvetili največjo pozornost. Vsi tovariši(ice) vrtnarji nai skrbe v lastnem, kakor v interesu mladine, da si naroči vsaka šola vsaj en iztis glasila Sadjarskega diruštva za Sloveniio »Slovenskega sadjarja«, ki stane celoletno 40 K in nudi mnogo poučnega in koristnega. Urednik »Slovenskega sadjarja«, k. viš. sadjarski nadzornik M. Humek, iskren prijatelj učiteljev-vrtnarjev. je ra-devolje pripravljen odstopiti v listu uči-teljem-vrtnarjem nekaj prostora pod naslovom: »Šolsko vrtnarstvo«. Tu imamo leno priliko, da javno razmotrivamo vprašanja šolskega vrtnarstva in tem potom hkrati zainteresiramo širšo javnost, zlasti zastopnike občin in krajnih šolskih sve-tcv za šolsko vrtnarstvo in kmetijski pouk na naših šolah ter talko pokažemo naše stremljenje in naš trud priti na pomoč kmetskemu stanu potom stanovske izobrazbe niegove mladine. Med tovariši je mnogo veščih vrtnarjev. ki se intenzivno ia z vnemo pečajo s to ali ono panogo. Mnoge tovarl-šice kažejo obilo zanimanja zlasti za ze-lenjadarstvo in cvetličarstvo. Vse te iskreno vabim v krog sodelavcev, da čimprej odpremo svoj kotiček v »Slovenskem sadjarju«. Vsak še talko kratek članček te. ali one panoge ie dobrodošel. Vse kar je komu pri srcu, kar zanima in kar bi služilo povzdigi šolskega vrtnarstva in kmetijskega pouka je dobrodošlo. Zbirajte,, svetujte in napišite ter pošljite na na_slov; Višji šolski svet, oddelek: nadzorstvo za šolsko vrtnarstvo, ali na Andreja Stoulja v Ljubljani na Gradu. Tovariši, tovarišice, primite pero m zainteresirajte tovariše in javnost za to važno šolsko in gospodarsko vprašanje! S tem vršite važno prosvetno delo med našim kmetskim ljudstvom. Andrej Skulj. Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Kozjansko učiteljsko društvo zboruje v sredo, dne 20. julija ob 10. uri v Podsredi. — Dnevni red: 1. Hospitacija (predmet srbohrvaščina). 2. Zapisnik. 3. Tov. Lovše: »Tudi koncentracija«. 4. Volitev delegata in namestnika za I. pokrajinsko skupščino UJU v Celju. 5. Stališče glede sprejema društva meščan-skošollskega učiteljstva v UJU. 6. Nova društvena pravila. (Por. tov. šc-tinc, Volavšek). 7. ¡Pobiranje članarine, zlasti zaostale. 8. Slučajnosti. Radi obeda se naj vsak javi ipri tov. Potočniku v Podsredi. Odbor vabi k polnoštevilni udeležbi že * oziram na izredno važnost in nujnost točk T. in 5. Volavšek. + Belokranjskemu učiteljstvu! Blagajnik .»Belokranjskega! učiteljskega društva« bo raz* poslali te dni na vsa šolska vodstva poštne položnice za a) vplačilo ¡zaostale udnine,, b) vplačilo udnine -od 1. julija do 30. septembra in c) vplačilo udnine od 1. oktobra do 31. decembra 19211. Po&hižite se jih čimpreje! — Poverjenik Slovenske Šolske Matice bo pa razposlal poštne ¡položnice za vplačilo udnine za I. 1921. Iztirjajte ta malenkostni znesek od krajnih šolskih svetov in ga takoj pošljite. Vse šole morajo biti naročene na Slovensko Šolsko Matico! + Slovenjgraško učiteljsko društvo je zborovalo dne 2. junija ter 7. julija i92l v Slovenj-gradcu. — Udeležba je bila oitakrat prav povui,-na. Na prvem zb >rovanju je tov. predsedn-K poročal o zborovanju zastopnikov društev v Ljubljani dne 17. majnika 1921. Prečital se je tudi obširni odlok ministrstva prosvete ki določa, da se naj pouku iz zgodovine in zemljepisja posveti velika pozornost. Gospod nadzornik Cir-movšek je podal nato nekaj navodil, ki bi se naj vpoštevalle pri sestavi podrobnih učnih načrt »v iz zgodovine Izrazi! je želijo-, da ihi vsaka šo.a izdelala svoj načrt. (To se je tudi zgodilo in iy,-rcčili so se načrti ožjemu odboru v definitiva^ predelanje). Za knjižničarja okrajne učiteljske knjižnic» , je bil na tem zborovanju izvoljen tov. Bregan* I Na drugem zborovanju je gospod preds«a' nik pu običajnem pozdravu z navdušenjem izrr( žil! veselje nad ponesrečenim atentatom na pr,-._ stolonaslednika Aleksandra. V znak spoštovanj do najvišje osebe, so se vzdignili vsi navzoč-, ter zaklicali trikratno »Živio«. Nadalje je meu drugim poudarjal, da šola naj ne bo samo ue;, niča, temveč v prvi vrsti vzgojevalnica. Vzgoji ki je vsled vojnih razmer tolikanj trpela, naj „J sedaj posebno vpošteva. — Na tem zborovanj so se prečitala pravila'učiteljskega društva, katera so se neispremenjeno sprejela. Samo k § 2 se naj pripomni, da ste včlanjeni v tukajšnjem,, društvu sosedne šole Sv. Florjan v Doliču K| Sv. Jošt rta Kozjaku. To radi bližine in boljšvi ¡prometnih razmer. — Tovariš Šerbec je prestal svoj podrobni načrt iz .zgodovine za Šest; razrednice, kateremu so vsi sledili z zanimanjem. Slednjič je še tov. PurMiart referiral o v en šolskem delovanju učiteljstva«. Njegovo predavanje je bilo Vseskozi zanimivo in poučna. Podal ije mnogo praktičnih migljajev in nasvetov, kako delaj učiteljstvo, da bo njegovo dem narodu v gmotno in duševno korist. Priporoča; je roditeljske večere in sestanke, ustanovitev knjižnic in izobraževalnih društev, prirejajo s naj poiljudna predavanja, posebno taka v gospodarskem oziru. V tem se deca tudi že lahKo praktično navaja, za kar nudi šolski vrt lepv priložnost. — Pri tem- predavanju se je navedlo mnogo dogodljajev iz življenja, ki so vso stva, še natančneje pojasnili in včasih vzbudili obem, veselo razpoloženje. Za delegata za pokrajinsko skupščino UJb v Celju začetkom septembra t. 1. je bil izvolit, tovariš Purkhart in za namestnico tovariSte* Stanonik - Grum. Predsednik je animiral še druge člane k udeležbi k tej skupščini. Dan prihodnjega zborovanja se bode objavili v »Učiteljskem Tovarišu«. + Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je zborovalo dne 7. julija t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri • j> prav povoljni udeležbi. — Uvodoma izraža tov. predsednik veliko veselje nad dejstvom, da se ni posrečil ,za vratni napad na našega priljubljenega regenta. Lojalno izjavo s slavo-klici na regenta poslušajo vsi zborovale! stoje. — Nato tov. predsednik Albin Spreitz pozdravi zboro-valce, predvsem g. višjega šolskega nadzornika Fr. Gaberška, okrajnega šolskega nadzornika M. Lic'htenwallnerja in nadzornika za šol. vrte Andreja Skuljia iz Ljubljane. — G. višji šolski nadzornik Gaberšček se iskreno zahvali zia pozdrav tov. predsednika naglašujoč, da hoče biti vsemu učiteljstvu našega društva dober prijatelj in tovariš v edini pnospeh šole. — Nato se preide na dnevni red. — (Nadzornik šol. vrtov tov. Skulj govori o smernicah za napravljanje in oskrbovanje šolskih vrtov v daljšem, vsestransko temeljito zasnovanem vrtu. — Tov. predsedn.K se predaatelju iskreno zahvali. — V debato •-> posegli tov. nadzornik Lichtemvallner, tovariš Robnik, Pučelik, Godec in Vauda. Po končani debati preide predsednik k točki društvene zadeve in volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Celju. Tov. predsednik poziva vse še nevčlanjene učne osebe v našem okraju, da sc čimprej organizirajo prečitajoč imena dotičnilh stanovskih »divjakov«. Predočuje jim, kako nečastno je uživati sadove, ki jih izvojuje naša preizkušena organizacija tudi za ob strani stoječe učne osebe.1 Nadalje poziva nekatere tovariše in tovarišice,, ki še dolgujejo deloma članarino za lansko leto, da takoj plačajo. /Njih imena se tudi čita. — Tov. predsednik omenja, da se na, redno plačuje članarino za tekoče leto. Delegatom za pokrajinsko skupščino v Celju se prostovoljno javijo: Marija Godec, uč. Limbuš, Silvester Kolšutnik, naduč. Št. Jlj, Rado Jaut, uč., Zg. Kungota in namestniki Anton Godec, uč., Limbuš, Mir. Vauda, uč., Št. Marjeta, Slava Maučnik, u* v M. Puščavi, ki jih enoglasno potrdi učiteljski zbor. Nadaljna točka dnevnega reda tvori poročilo tov. Marije Godec o seji širšega sosveta v Ljubljani, ki se jo je udeležila kot namestnica predsednika. — Tov. predsednik se izahvali M zanimivo poročilo in za trud delegatinji. — Sklepno točko tvorijo predlogi. Tov. Radosiav Knaflič stavi umesten predlog, ki je z odobravanjem sprejet, da povabimo o priliki državirh praznikov k šolski svečanosti tudi domače veljake z okrožnico. — Tov. Godec predlaga resolucijo radi 10% draginjskih doklad na poverje-ništvo UJU Ljubljana. Predlog je soglasno sprejet. — Tov. Franja Puc animira članstvo za r>a" taavo lista »školjski Vijestnik«. Ko se še dolo-J prihodnje zborovanje za prvi četrtek meseca avgusta, aključi tov. predsednik lepo uspelo zborovanje. Tajnik J. R. 1 Pripomba uredništva: Takih neorganizir3' nih članov našega stanu je med nami še PraV mnogo. Prav priporočljivo bi bilo, da bi okraj-3 društva na svojih zborovanjih večkrat in to Vxf temeljito pregledala svoje vrste. Staro geslo Je-kdor ni 1 nami, ta je proti nam! Priporočam" postopanje tov. predsednika učit. društva za i"a* riborski okraj vsem predsednikom drugih druS' tev v posnemanje! + Učiteljsko društvo za krški okraj ie rovalo dne 5. junija t. 1. v Krškem ob PrilV obilni udeležbi. Navzočih je bilo nad 80 člano in članic. 1 Predsednik prisrčno pozdravi odličnega » sta, g. poverjenika za uk in bogočas-tje, dvorne» sVetrnka dr. Skaberneta. Ko srno še živeli pod | staro Avstrijo, nismo bili vajeni, da bi gospoaje i višje Šolske oblasti posečali naša društvena l zt>orovanja. Tuji so nam bili — in mi smo ran I tuji njim. Mrkih Obrazov so iz viška zrli na slovensko učiteljstvo, zatirano in preganjana Mož-je ki so imeli naše šolstvo v rokah, niso ime'i srca za naš narod, zato so ovirali ucitetistvo v uiegovem delovanju, zavedajoč se, da ¡s tem uv-jajo našo narodno kulturo in prosveto lin ta'kO olajšajo razdiralno delo našim zakletim narodnim sovražnikom. Gojili so v učiteljstvu vedama traljno nezadovoljnost m ga tako vezali na redko lesivio službenega 'napredovanja, pri (čemer ;je vsak pojav neznačajnosti dobrodošel. Vsa-j^ga, kdor se jim ni uklonil, so spravili v oiss-„prio stanje in mu ukradli veselje do slehernega dela, ki ni bilo plačano na ta ali oni način. Toda zastalo je tudi nam solnce zla,te svobode, razmere so se tudi v našem šolstvu izpremenile, na krmilo so stopili možje, ki so vzrastli iz naroda samega, ki jim je na srcu le blagor domovine in ne procvit naše držaje, ki imajo srce tudi za učiteljstvo, ¡zavedajoč se, da je ono državo gri-vianje je posetil tudli eovoimeinovi>nl nadzornik šolskih vrtov, tov. Fr. Črmaigoj, ki ga je učiteljstvo radostno pozdravljalo. Predsednik pozdravi tudi g. okr. šol. nadzornika Strašnega, ki nikdar ne .zamudi priti na naše zborovanje. S svojo prisotnostjo sta počastili naše zborovanje tudi soproga g. poverjenika in g. dr. Pfeiierjeva. G. poverjenik v daljšem, zanimivem govoru razvije svoj Obširni prosvetni program, ki ga jioče izvesti s pomočjo učiteiljstviai. — Izrecno povdarja, da se v prvi vrsti upošteva učiteljevo delo v šoli, nujno potrebno pa je, da učiteljstvo ¿zastavi tudi z .izvenšolskim delom svoje moči /a probudo in napredek naroda. Vojna je zaisekala našemu narodu hude rane, ki jih je treba izločiti. Med drugimi izvajanji povdarja veliko važnost pouka na obrtno - nadaljevalnih šalah. Učiteljstvo naj zastavi svoje moči za razvoj, napredek in spopalnitev naše obrti. Tudi za umetniško vzgojo je treba, da se bolj zanimamo. Goji se naj narodno petje ¡in glasba (tudi instrumentalna glasba!). Velike koristi so ljudske knjižnice, poljudna predavanja, gledališke igre, predvsem otroške prireditve itd. — Izvajanja g. poverjenika! so zborovalci sprejeli z glasnim odobravanjem. — Sledita predavanji tov. Fr. Zagorca in tova-rišiee M. Zagarjeve, v kojih sta nam podala smernice k izvenšolskemu prosvetnemu delovanju učiteljstva, s posebnim azirom na razmere v našem šolskem okraju. Oba -sta žela za temeljito predavanje obilo priznanja. — Tov. Levstik poroča o prirejanju mladinskih iger in o delovanju učiteljstva v raznih društvm. — Razpravlja zlasti o tem, kako se naj mladina uvaja v društveno življenje. Največjo pozornost je treba posvetiti mladini takrat, ko jo odpuščamo iz šale. V tem ozaru je do sedaj učiteljstvo največ grešilo. Z dnevom, ko je učenec izostal, je stik s šolo in učiteljstvom popolnoma prenehal. Treba je, da iza šoliodraslo mladino prirejamo družabne sestanke, da jo navajamo k čitamju dobrih knjig in časopisov in jo počasi uvajamo v naša kulturna in prosvetna društva, ki naj skrbe za nad aIj no izobrazbo. Skrbeti pa moramo, da se mladina pri vsem tudi primerno zabava. ---Treba je, da se šolarske prireditve aproste davka, ker so stroški ogromni in se čisti dobiček Porablja vedno le za šolarske in ljudske knjižnice in v druge prosvetne namene. — Umestno bi tudi bilo, da se ustanovi nekaka centrala za izposojanje kostumov, ki bi tudi šolskim in podeželskim društvenim odrom izposoj e-vala proti primerni odškodnini. Z veseljem pozdravlja misel po ustanovitvi »literarnega krožka«, ki bi poleg drugega skrbel tudi za primerne mladinske igre. — Okrajni šolski nadzornik Stiasny med drugimi dobrimi nasveti priporoča zlasti ¡gojitev ljubezni do domače grude in države v svrho omejitve izseljevanja. To dosežemo s pravdno zasnovanim zemljepisnim in zgodovinskim poukom. Nadzornik šolskih vrtov, tov. Črnagoj ra-i.-Mavlja o važnosti šolskih vrtov in o njih ured't-vi ter o poljedelskem pouku izven šole. Njegov kratek, a jedrnat govor je bil ¡sprejet z burnim aplaivzoim. — Naprosili smo ga, da nam še ob drugi priliki predava o kmetijski stroki. Delegatom za glavno skupščino so se iizvo-lili tov. Ran t, Šterk, Levstik ¡in tov. Žagarjev a Po skupnem obedu ob 3. uri popoldne se je ušiteHjstvo udeležilo predstave »Pogumnii. Tonček«, ki jo je priredila tuk. ljudska šola v prid "•'iigosJov. Matice«. Zvečer pa je krški salonski orkester priredil na čast učiteljstvu koncert, na katerem so se l>od spretnim vodstvom g. Pfeiferja tudi tež.e skladbe, kakor n. pr. »Fantazija iz opere Tru-badur« izborno izvajale. Pristopite k „Jugoslovanski Matici!" Iz Jugoslavije. -— Delo na ljudskošolskem zakonu. V ministrstvu za prosveto zboruje te dni ožja anketa, ki jo je imenoval višji pao-svetni svet, da pregleda načrt o novem liudskošolsikem zakonu, izdelanem od zastopnikov našega učiteljstva iz cele kraljevine. Prvi sen je prisostvoval tudi minister prosvete S vet o z ar Pribičevič. ki je izrazil željo, nai anketa kolikor mogoče hitro izvrši svoje delo. da bo mogel parlamentu čimprej predložiti liudskošolski zakon, kot enega izmed glavnih državnih osnovnih zakonov. Minister je poudarjal, da stoji vlada na stališču, da je dolžnost državne uprave prevzeti vzdrževanje ljudskega šolstva. Anketa naj ima pri izdelovanju končne zakonske predloge to načelno stališče vlade pred očmi. — Izvedba prosvetnega programa. »Jutru« poročajo iz Beograda: Prosvetni oddelek pokrajinske vlade v Ljubljani je ministrstvu za prosveto predlagal, da se .zposluje za leto 1921. znesek 1,500.000 kron za razne prosvetne prireditve. Tako naj bi se zlasti prirejali ferijalni tečaji za izobrazbo učiteljev v ljudskih in meščanskih šolah. Na teh tečajih bi se poučevala srbščina Od jeseni naprej se bodo v vseli 15 mestih Slovenije uvedli tečaji za hrvatski jezik, ki naj jih posečaio državni uradniki, nadalje ciklični domovinoznan-ski tečaji. Za srednješolske profesorje bodo tudi tečaji, na katerih bfrdo poučevali srbski in hrvatski profesorji. Podpirala se bo tudi ustanovitev malih odirov kakor tudi šolslce prireditve. — Skupščina hrvatskih učiteljskih društev v Zagrebu. Danes in jutri zboruje .v Zagrebu hrvatsko učiteljstvo. včlanjeno v »Savezu hrv. učiteljskih društava«. Med mnogimi važnimi točkami dnevnega reda ie razpravljanje o »Ujedinienju učiteljstva na osnovi pravila Prvoga kongresa iugo.siaven. uičteljstva«. Skupščine se udeleži zastopstvo glavnega odbora UJU v Beogradu: poverjeništvo Ljubljana ie odposlalo na zborovanje svojega predsednika tov. Luko Jelenca. Skupščini želimo obilo vspeha! — - Ljubljanski učiteljski pevski zbor nam je poslal iz Ljutomera sledečo brzojavko: »Naša pesem žan.ie vso pot vn harno navdušenje. Sprejemi v Radgoni, Križevcih in Ljutomeru sijajni in prisrčni, lutri odidemo v Ptuj.« — — IJudskošolski učitelj — mariborski župan.. Kakor znano je bil Dri zadnji županski volitvi za mesto Maribor izvoljen županom agilni naš tovariš Viktor Grgar. učitelj na mestni ljudski šoli v Mariboru. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila dne 11. t. m., je bil tov. Grčar potrjen kot župan mariborskega mesta. Novemu županu, ki je bil vedno zvest član naše organizacije, čestitamo iz srca na tej potrditvi! — Za glavne učitelje na učiteljiščih. Minister prosvete je odobril predlog po-verjeništva, da glavni učitelji na učiteljiščih brez fakultetne izobrazbe, ki pa imajo po odbitku petih let od skupne službene dobe najmanj deset službenih let. obdrže po izenačenju plač pravice srednješolskih ¡profesorjev s fakultetno izobrazbo. - Za nastavnike srednjih šol. »Uradni List« deželne vlade za Slovenijo objavlja uredbo o poviških plač. honorira-nju ur in prekočasnega dela direktorjem, nastavnikom in nastavnicam srednjih sol. — Okrajna učiteljska konferenca za Ljubljano se je>,vršila dne 16. junija v dvorani »Mestnega doma« po vzporedu, ki je bil že svoječasno objavljen v »Učit. Tovarišu«. Predsednik okrajni šolski nadzornik Maks Hočevar ie otvoril konferenco s pozdravom na polnoštevilno zbrano učiteljstvo. na navzočega višjega šolskega nadzornika g. dr. Poljanca in magistratnega nadsvetnika g. Evgenii J.aha. V nadaljnem se je g. predsednik v toplih besedah spominjal naših osvoboditeljev ter predlagal, da odpošlje konfer renca ud.anostno izjavo najvišjima zaščitnikoma prosvete, Nj. Veličanstvu kralju Petru in regentu Aleksandru, kar ie navzoče učiteljstvo snrejelo z burnim odobravanjem. — Sledilo je nato strpkov-niaško sestavljeno poročilo nadzornika Hočevarja. Za njim je podal tov. Grum leoo sestavljen referat o »Učiteljevem prosvetnem delu«; dalje sta poročala tov. Umbergerjeva o pomenu in nalogi pevskega pouka, tov. Blagajne pa o ro-kotvornem pouku v ljudski in meščanski šoli. Vsa poročila so bila s pohvalo vzeta na znanje. — V knjižnični odibor so bili izvoljeni: Ivanka Kalinova. Pavel Pies-ničar. Vilko Mazi in Janko Lenarčič, kot namestniki pa Marija Sodnikova. Franc Mlakar. Franc Gale in Rado Grum. — V stalni odbor so bili dalje izvoljeni kot člani: Albina Sarkova. Albina Kocjanči- | čeva, Pavel Kunaver in Vendelin Saaar, j za niihove namestnike: Janko Blagajne, ¡ Marija Mehletova. Janko Likar in Albina Svetek. Po odpevanju »Bože pravde« je zaključil g predsednik lepo vspelo konferenco. — Okrajna učiteljska konferenca učiteljstva ljubljanske okolice se je vršila dne 7. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani. Konferenco je otvoril g. okrajni šolski nadzornik Andrej Rape, ki je pozdravil predvsem h konferenci došie goste, g. višjega šolskega nadzornika dvornega svetnika Engelberta Gangla. podpredsednika višjega šolskega sveta ravnatelja Jakoba Dimnika, ter navzoče učiteljstvo, ki se je brez povrnitve stroškov udeležilo konference. S tem ie pokazalo učiteljstvo, da se zaveda svoje dolžnosti. žrtvujoč tudi samo nekaj na oltar domovine Za svojega namestnika je imenoval g. nadzornik diko slov. učiteljstva nadučitelja Janko Žirovnika iz Borovnice. V prisrčnih besedah se je spomnil g. nadzornik očeta in zaščitnika šolstva, junaka kralja Petra in regenta Aleksandra. katerima zakliče učiteljstvo navdušeni trikratni »Slava.« Na predlog g. nadzornika sklene poslati konferenca ud.anostno izjavo v imenu konference Najr višji vladarski hiši. Z veseljem in navdušenjem je zapelo učiteljstvo našo narodno himno »Bože pravde.« Krasno, pesniško dovršeno poročilo g. nadzornika je sprejelo učiteljstvo z dolgotrajnim odobravanjem. dokazujoč s tem, da čuti v srcu in v duši s svojim nadzornikom, ki mu je tako lepo začrtal pot, po kateri bo doseglo učiteljstvo najlepših uspehov, ter na ta način koristilo Jugoslovanskemu narodu. Vestno in dovršeno so bila sestavljena poročila poročevalcev. Poročali so ravnatelj gluhonemnice Fran Grm o »Higijeni govora«, nadučitelj Mihelič Viktor iz D. M. v Polju o »Vprašanju v ljudski šoli« in nadučitelj Anton Levstik iz Sv. Petra v L jubljani o »Izdaji odpustnic in odhodnic.« Prvo poročilo g. ravnatelja Grma in drugo poročilo nadučitelja Milie-liča izidejo na željo navzočih članov konference v »Popotniku.« — Po končani konferenci so se izvršile volitve zastop-irkov učiteljstva v »Stalni odbor« m v > Okrajni šolski svet.« Izid volitev je bil naravnost presenetljiv: Slomškova zveza ni prišla niti v poštev. Izvoljeni so bili v stalni odbor1 Trošt Ivo, nadučitelj v Tomišlju 124 glasov, Urbančič Anton, nadučitelj v Horjulu 124 glasov. Mihelič Viktor, nadučitelj D. M. v Polju 124 glasov. Franke Darinka, učiteljica Vrhnika 124 glasov. Namesjtnikom: Levstik Anton, nadučitelj Sv. Peter 123 glasov. Drašček Anton, nadučitelj Zalog 123 glasov. Matajec Karol, nadučitelj Vrhnika i23 glasov. Antončič Marija, učiteljica Borovnica 123 glasov. Zastopnikom v okrajni šolski svet so bili izvoljeni: K orli ar Avgust, nadučitelj, Preserje 139 gia-sov. Trošt Ivo. nadučitelj Tomišelj 137 glasov. Namestnikom: Bergant Joško, nadučitelj Grosuplje 139 glasov. Mikuž Valentin, nadučitelj Šmarje 139 glasov. Nasprotni kandidati Slomškove zveze so dobili v stalni odbor 2 glasova, v okrajni šolski svet 47—49 glasov. Ta izvolitev ie pokazala, da se je učiteljstvo ljubljanske okolice otreslo robstva. pod katerim ie ječalo zadnjih deset let. Pokazalo je. da :e- disciplinirano, da dela v medsebojni ljubezni, v medsebojnem tovarištvu za pravo in resnično korist izročene ji mladine in naroda. V. M. — Na udanostno izjavo, ki io je ljubljansko učiteljstvo odposlalo o priliki svoje uradne konference kralju Petru in regentu Aleksandru, ie prejel mestni šolski nadzornik M. Hočevar iz kabinetne pisarne sledeče pismo- »Mestnom školskom nadzorniku. Ljubljana. Njegovo Veličanstvo Kralj in Njegovo kraljevsko Visočan-stvo Naslednik prestola zahvaljuje na Izjavi udan.osti, koie ste mu poslali sa konferenci je ljubijanskog učiteljstva.« Podpis šefa kabinetne pisarne. — Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se je vršila matura pod predsedstvom v. š. nadz. Jos. Westra od 1. do 6. julija. Od 53 priglašenih kandidatk bosta ponavljali izpit čez eno leto 2, čez dva meseca 4 gojenke, 17 je odličnjakinj. Odliko so dobile: Bizjak Marija, Brand-stetter Marija. Cirman Ana Dolenc Pold-ka. Gradišar Marta. Hočevar Rezika, Kune Iva. Krineli Erna, Lobe Tončka, Ložar Marija, Ferme Jožica. Rakovec Iva. Rus Lojzka, Škerjanec Lea, 5orli Cilka. Urh Mira in Valenčič Milica. Ab-nrobirane so bile sledeče kandidatke: i Dežman Jelica, Dolničar Zora Faganel Leopoldina. Frank Majda, Gorazd Maša. Hočevar Irena, Horvat Staša. Hrovat I Malči. Jesih Ivana, Kalan Ludovika, Lov- šin Francka, Perko Marija, Pipan Justina. Fivk Francka, Podboj Anka, Rosina Milena. Rupnik Bogdana. Uhlir Maren-ki. Vrhovec Šiha, Žagar Marica. — Ho-spitantike in privatistke so vse prestale zrelostni izpit: Ariel Marija. Klovar Sonja, Kunstler Eluša, Podboj Elza. Podboj Draga. Zriinec' Berta. Bizovičar Leopoldina. Trelalt Vida. Hitzl Ana in Smole Frančiška. — Iz Loškega potoka: V torek dne 12. t. m. je praznoval naš priljubljeni nadučitelj g. F. Wigele 50-letnico svojega rojstva in 30-letnico svojega službovanja. Ohrani nam ga Bog še mnogo let! — Otroški oder na Vurbergu pri Ptuju. Na Vidov dan je priredila vuriber-ška šola s sodelovanjem martinške šole v proslavo dlržavnega narodnega praznika v veliki dvorani vurberšikega graau dobro uspelo slavnost z štirimi igricami, petjem in deklaniacijami. V prvem igro-kazu. ki ga je spisal tovariš Janko Lešnik posebej za ta dan. se mladina raduje narodine osvoboditve ter se navdušuje za rešitev bratov in sester v neodrešeni domovini. Ta smoter sta imeli tudi dekla-maciji najnovejših pesmi. Mladi Jugoslovan. Naše Pnmorje. Darežljivi otroci so segli s svojim milim in sočutnim govor-ienjem globoko v srca navzočih; ljubka scena s palčki v gozdu je splošno ugajala. Če bomo tako vzgajali našo mladino, bo kmalu napočila doba, ko bomo zaklicali s ¡pesnikom Simon Gregorčičem, kateri je velik ljubljenec vurberške šolske mladino: »Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!« Naslednji dan se je ponovila slavnost za odraščene. Obisk bi bil boljši, ko bi grajščinskim viničarjem. za katere je bila določena le polovična vstopnina (2 K), ne bilo treba spravljati sena. Pričakujemo pa, da bo grajščinska uprava, katera še do sedaj ni v slovenskih rokah. v bodočnosti dala o priliki narodnih siavnosti svojim delavcem prosto. — Iz Trbovelj. Trboveljska šola je v nedeljo praznovala stoletnico svojega obstoja. dolgo dobo let, v kateri se ie zlasti pod spretnim vodstvom njenega sedanjega voditelja ravnatelja g. Vodušeka dvignila v vzgledni učni zavod naše nadar-iene mladine. Nadzornik g. Vodušek je kot vodja šole v izbranih besedah svojega uvodnega govora orisal vačnost ljudsko-šolske .vzgoje v današnjih časih in peda-gogično spretno premotril položaj šole, učiteljstva, otrok in staršev, podavajoč smernice, v katerih delujta sporazumno šola in dom za povzdigo narodne izobraz-be. Sledile so po enournem govoru izvrstno uspele deklamacije »Vidov dan«, »Kosovo polje«. — Prav dobro so peli učenci nod vodstvom gosp. Plavšaka par skrbno naštudiranih štiriglasnih pesmi in uprizorili rajalno igrico »Cigani« — pod vodstvom gosp. Jesiha. Slavnost je .zaključila mična igra »Deklica s tambuiri-co <. s katero so se največ prizadevale naše pridne gospe in gospodične učiteljice. Vsa prireditev je pokazala marljivost in spretnost našega učiteljstva in nadarjenost otrok. Opažamo v našem kraju tisti zaželjeni pokret pri učiteljskem izven-šolskem delovanju z veselo konštatacijo, da je narodna državljanska zavest tukajšnjih šolskih voditeljev in učiteljstva sploh, predvsem g. Vodušeka. jela žeti prve uspehe tudi na narodno prosvetnem polju. Oče. — iz selških hribov. Dne 26. junija je prirelila šolska mladina v Podblici šolar-sko veselico, katera je privabila mnogo občinstva. Pravi užitek je nudila gledalcem živa siika »Naša trobojnica.« NiC manj jim ni imponirala igra »Materin god.« Pa tudi deklamacije so otroci srečno rešili. Kratke odmore je spopolnjevala Jomača glasba t. i. harmonika na katero se Podbličani tako dobro razumejo, s petjem »Kdo sem« se je zaključila veselica. — Smrtna kosa. V pondeljek, 11. julija je umrl v Marmontovi ulici v Ljubljani tov. Simon Puncah, nadučitelj v pok., ustanovitelj »Društva upokojenega učiteljstva« in častni občan občine Rudnik. Blag mu spomin! — Smrtna nesreča. Tovarišu Antonu G r m e k u . nadučit. v Krašnji. se je ponesrečil v oetek pri padcu z drevesa devetletni sinček Boris. Kljub zdravniški pomoči v ljubljanski bolnici je nadebudni sinko v pondeljek izdihnil svojo mlado dušo. Hudo prizadetemu tovarišu naše iskreno sožalje! — Poroka. Tovarišica Milica Pri-stov. učiteljica v Rakitni pri Borovnici se ie poročila s pravnikom g. Antonom Kr-šičem. Iskrene čestitke! — Slovenska abe;eda za žen. roč. dela priredila Vilena Kiierle v Ljubljani. Krojaška nI. S., je izšla v novi izdaji. Stran 4. CCITELjSKI TOVARIŠ, dne 14. julija 1921. Stev. 29. . žica stane s poštnino vred 1 dinar. Naročnino (lahko tudi znamke) naj se pošlje naprej. — V nemške osnovne šole se bodo smeli s prihodnjim šolskim letom sprejemati le otroci nemških roditeljev. Na to bodo mor.ali okrajni šolski sveti odnosno šolski voditelji strogo paziti, oziroma postopati. Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil in k Učiteljskemu zdraviliškemu domu ? Književnost in umetnost. VSe pod tein zaglavjem navedene knjige, niuzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna »Učiteljske tiskarne v Liubljani«, Frančiškanska ulica št. 6. Važne knjige o naši državi. Poveroemštvo za uk in bogočastje v Ljubljani polaiga v zadnjem času veliko važnost na to, da se vzgoji naša mladina v državnem in jugoslovanskem duhu. Od učiteljstva zahteva, da se samo natančno seznani z našo pretekilostjo in sedanjostjo, da (bo lahko potem v tem smislu delovalo v šaV in izven šole. Vse učiteljstvo opozarjamo, da ;e izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani celo vrsto knjig, ki služijo zgorajšnjemu namenu in ga vabimo, da si j'h naroči. Zlasti opozarjam® na knjigo, brez katere bi ne smdla biti noben uči-telj-ica: A Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. !. in II. del v 3 snopičih 63 K, po pošti priporočeno 5.40 K več. Knjiga podaja vse potrebno iiz naše preteklosti. — Poleg Melikove zgodovine priporočamo: A. Ogris: Borba za ju-KO slovensko državo. (Popis delovanja naših emigrantov v tujini med vojno.) Cena 32 K, po pošti prip. 1.80 K več. — Štefan Sagadin: Naš sadašnji ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti 1.80 K več. -- Vil. Knaflič - L. Pitamic: Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena 18 K, po pcšti 1.80 K več. — VI. Corovič: Rasa in vera v srbski prostosti. Cena 16 K, po pošti 1.50 več. A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled I. del. Cena mehko vezani knjigi na finem papirju 60 K, na slabšem 'paipirjiu 42 K, po pošti 3 K več. — Naročila sprejema knjigarna Učit. tiskarne v Ljubljani. Jettka in nieno zdravljenje po današnjem stanju zdravniške vede. Spisal dr. Karol PečnM. Jetika je najbolj razširjena ljudska bolezen. Vsak olikan človek mora vedeti vsaj najvažnejše o jetiki, posebno javni nameščenci, učitelji, duhovniki itd. Slovenski Specialist za pljučne Ibolezni ar. Pečnik nam podaja v tej knjigi 'kratko jeder na'.) sliko o jetiki, kako nastane in kako se dandames zdravi. Vsebina knjige je bogata kljub temu, ca ima le 48 strani, vsakdo bo našel mnogo poduč-negai v nji. V prvi vrsti seveda jetičniki. Knjiga je izšla v založbi knjigarne Goričar (S. Leskovšek v Celju, dobi se pa tudi v vseflh drugih knjigarnah v Jugoslaviji. Cena izvodu je 8 K, s poštnino 8 K 80 vin. Denar se pošlje naprej. Naročila sprejema tudi knjigarna »Učit. tiskarne« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Nov mesečnik. Slovenska javnost je dobila nov list, kojega smemo biti posebno veseli uprav učitelji. Mislim ilustrovan, poljudno - znanstven mesečnik »Vrh Razglednika«, kojega prva številka je zagledala beli dan nia Prevaljah, prijaznem industrijskem kraju lepe bodočnosti, ka-koršino želimo od srca tudi listu samemu. Vrzel, ki smo jo imeli do sedaj v našem slovstvu, kjer smo v prvi vrsti gojili le poezijo, pripovedno :n podobno literaturo, izpopolnjuje mesečnik »Vrh Razglednika« na najsrečnejši način. Na čelu prve številke je ktalorirana fotograifična kompozicija, ki bo zanimala v prvi vrsti amaterje, lepa bi bi.a pa tudi kot nastenska slika. Llstova smer bo kakor je videti, tehnična in sploh izobraževalna, v modernem, praktičnem smislu. Odikar smo dobili novo državo, postavilo se nam Je na pot toliko nalog in vprašanj, da jih je komaj pregledati; med temi je tudi vprašanje lastne obrti in industrije. Na tisoče imamo predmetov, od zlate ure do žeblja, ki prihajajo iz tujine med na?, nam dražijo certe in -manjšajo vrednost naše valute; poljudno - znanstven mesečnik pa ima nalogo opisovati nove pridobitve na polju rudarstva, plavžarstva, tovamištva, stavbarstva, r*ir nib regulacij in sto potrebnih stvarij. Ljudstvo se bo učilo iz njega česa mu manjka ta kaj naj si samo vstanovi, saj imamo stotine surovin za najrazličnejše predmete, da ne omenjam posebej še domače industrije. Vse tako čtivo pa koristi tudi učitelju, say ga rabi doma in v šoli. Ne da ;bi stali pobližje v zvezii z uredništvom, mislimo namreč niai razne stroke kakor je čebelarstvo, ribištvo, lov, tudi planinstvo in kolarstvo, kateremu se posveča učiteljstvo v službi in prostem času in koje bo list mogel gojiti Ze po svojem progiramu. Za vse imenovane stroke imeti lastne vestnike je predrago, en sam list pa za-rnore povoljno združiti vse v lepo celoto. »Vrh Razglednika« ima namreč dvoje rubrik: »Ama- terstvo in šport« ter »Delavnica in delovisee«. — »Kratka poročila«, v katerih bi -mogel priob-čevati najrazličnejšo koristno vseibino. Saj imamo med inteligenco tudi rezbarje — ;in mizarje — amaterje, da ne omenjam kolesarjev in fotografov. Razun učiteljstva bo koristil list pa tudi rudarjem, gozdarjem, tovarniškega delavca bo zanimal prav tako kakor uradnika. Poglejmo vsebino: Na prvi strani je posvetilo državi in dinastiji s pozdravnim sonetom čl-tateiljem, dalje slede članki: O plugu, Učimo sc opazovati, Obstanek organizmov, V zvezdami; posebno pa opozarjamo ¡na pesnitev Svetovlast-niku! venec sonetnih vencev, delo, ki ga ao-,c-daij ¡še nihče ni podal. Soneti imajo v posebir.n člankih tudi jako primerna pojasnila, saj pesn*c sam pravi: Poama slikajoča ni sonet; v potezah le nam riše žitje, svet! Zato pa opozori čitatelja pri razlagi z geslom: Čemu pač neki širen komentar? Ker pesem vsega ne pove nikdar! Pa tudi čitatelj ne ve vsega, zato je potrdila razlaga, kajti soneti so zasnovani na zelo stroki podlagi. — Posebno lepa so njih gesla; pre-čitajmo nekatera! O božjih poteh nimamo zemljevida! Dpbrote staršev so tako ¡brezmejne, kakot razsežnost neba. Resnica ne potrebuje druzega varstva razun sebe, in ga tudi nima. ■ Stvari, lahke kakor zrak, so ljubosumnostr dokaz težak kakor svetopisemski izreki. Vesolje je enota, zakoniti red jo obvlaouic in ta red je harmoničen kakor pamet. Vse je številka in soglasje. čimvišja prosveta, tim častnejše delo. Nadalje naj čitatelj i pogledajo v listu samem, ki ga priporočamo vsem šolam, saj cena ni pie-tirana; kvart 32 stranij z 17 slikami in glasbeno prilogo: geslo Jugoslavije stane 30 K, katere lahko vsak žrtvuje; list ga bo poplačal. Letna naročnina 360 K. Podietie ie strogo stvarno, nepolitično in nestrankarsko! Tovarišice, tovariši: sezite po listu! Fr. Močnik. »Ljubljanskega Zvona« 7. številka je izšla s sledečo zelo raznovrstno vsebino: M. Jarc: Tihe pesmi. — St. Kosovel: Idilica. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev (dalje). — C. G.: Še ena Murnova. — C. Oolai: Cerkovnik in sveta Barbara. — M. Pretnar: V •hiši. — Prof. dr. R. Nahtigal: Matija Murko. •-J. Glaser: Misel pred spanjem. — M.Pugelj: Uboga deklica. — St. Kosovel: Na razpotju. — A. O.: Fata morgana. — M. Kmetova: Arabska. — Književna poročila. Dr. A. Šerko: dr. Fr. Veber: Uvod v Filozofijo (konec). — Kronika: Fr. Albrecht: Drama. — Deutsch siidslaviiche Gesellsohaft. - Nove knjige. »Ljubljanski Zvon« velja celoletno 180 K, posamezne številke se dobivajo po 18 K. »Novi zapiski«. Kakor smo že javili, nadaljujejo dosedanji uredniki »Naših zapiskov«, «i se izpremene pod novimi gospodarji v strankarski list, z revijo »Novi Zapiski«, ki bodo na zunaj in na znotraj točno nadaljevanje dosedanjih »Naših zapiskov«. V to svrho se je osnoval poseben konzorcij, ki prevzame izdajanje. Revija izide 15. septembra, kot 8 in 9 številka in bo nadaljevala s članki, prekinjenimi v 6 in 7 številki »Naših zapiskov«. Tako je omogočeno vsem naročnikom dosedanjih »Naših zapiskov«,