JPoStntna plačana v gotovim.
Štev.. 7.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1928.
Posamezna Stev. Din I*—
Leto XI.
Upravništvo »Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Hartfalii la tazcmilto: tortlctao I H DI«, pollrtsa II Dta, etleleM M Dli; u liozemtroi {etrtletaa 11 Dli, ganeta* M Ma, celtMM 48 Dla. — Rada poStae hraallalce. podražalce t IJablJaat, št M.TII.
Radikalske spletke za obdržanje nadvlade
Oastop Vukičevičeve vlade — Borba demokracije proti nazadnjaški radikaiiji, ki jo zvesto podpirajo tudi klerikalci — Radikali ne dado iz rok nobenega važnejšega ministrstva, da bi še dalje gospodarili po svoji mili volji — Prečani se sploh ne uvažujejo — Sramota je, da prečanska SLS podpira tako protiprečansko politiko — Novi davčni zakon krivičen za prečanske kraje
Predzadnjo sredo popoldne je kleroradi-kalska vlada pod ministrskim predsednikom Vukičevičem odstopila in se vladna kriza rešuje že teden dni. Rešuje se tako, da se parlamentarna načela prav malo uvažujejo in da se skuša s spletkami zopet upostaviti prejšnji režim. Radikalom diši, da bi še dalje po svoji voiji vladali s pomočjo ponižnih strank, kakor so na primer klerikalci, ki niti ne bevsknejo, samo da so tudi deležni malega prostorčka na solncu.
Radikali, ki predstavljajo danes po številu poslancev veliko stranko le zaradi svojih nasilnih volilnih metod, se vedno jasneje po-kazujejo kot stranka, ki hoče biti za vsako ceno na vrhu in tam gospodariti brez kontrole. Radikalija hoče nadvlado in se malo briga za enakopravnost v državi.
Sramotno je le, da radikale v tem podpira SLS, prečanska stranka, ki je svoječasno najhuje grmela proti radikalskemu srbi-janskemu nadvladju in vedno zopet zahtevala enakopravnost.
Ni lahek boj demokracije proti nazadnjaški radikaiiji, ki se s svojimi spletkami zna vedno zopet izmazati iz kritičnega položaja. Po par ponesrečenih poskusih rešitve vladne krize v zmislu koncentracije, to je sestave vlade iz vseh strank, rešuje vladno krizo, ko to pišemo, zopet Vukičevič, ki hoče upostaviti stari režim. Zahteve, ki so jih stavili demokrati za zopetni vstop v vlado, so radikali enostavno odklonili. Zlasti jim radi-
kali nočejo dati notranjega ministrstva, ki ga demokrati zahtevajo zase. Na drugi strani pa tudi demokrati vztrajajo pri svojih zahtevah.
Podoba je, da Vukičevičeva prizadevanja ne bodo kronana z uspehom in da bo mandat za rešitev vladne krize dobil Davi-dovič. Vsaj ta hip, ko to pišemo, je položaj takšen.
Težko je verjetno, da se bo sedanja vladna kriza rešila v zmislu demokracije. Kmetsko-demokratska koalicija, ki tvori jedro borbe za enakopravnost, poštenost in pravičnost v državi, ne gre v vlado, ki bi ne sprejela glavnih zahtev njenega programa. Koalicija se ne prodaja in se ne vdinja radikalom, kakor to stori SLS.
Zakaj je SLS tako uslužna radikalom, ni prav jasno. Režim, ki so ga podpirali klerikalci, je prinesel Sloveniji le škodo. Od klero-radikalske vlade je prihajalo za nas vedno le zlo. Največje zlo kleroradikalskega režima pa je novi davčni zakon, ki na videz izenačuje davke, v resnici pa je za prečanske kraje krivičen, ker uvaja dvojno mero: za srbijan-ske in prečanske pokrajine. Zlasti neprijeten bo za prečanske kmete novi zemljiški davek.
Kmetsko-demokratska koalicija izjavlja v svoji deklaraciji, ki je bila te dni prečitana v Narodni skupščini, da zanjo vprašanje davčnega izenačenja še ni rešeno s sprejetjem davčnega zakona. Koalicija bo nadaljevala borbo za res popolno in brezizjemno izenačenje in pravično razdelitev davkov.
Kmetske občine in občinski ubožci
V zadnji razpravi o potrebah kmetskih ob-Ein smo pisali predvsem o občinskih potih in mostovih, ki tvorijo v mnogih občinah prav težavno vprašanje. Prav tako so skoro vse občine hudo prizadete glede preskrbe občinskih siromakov.
Preskrba ubožčev tvori za posamezne občine veliko vprašanje, saj zahteva od občinskih dohodkov prav znatne vsote, četudi podajajo tega ali onega siromaka iz hiše v hišo, bolje rečeno od hleva do hleva, kar je včasih res vse obsodbe vredno. Poleg tega morajo siromaki često poslušati razne očitke in prenašati mnogo zaničevanja. Res je, da ta ali oni v mlajših letih ni bil preveč skrben in varčen, vendar taka očitanja niso na mestu, zlasti ne s krščanskega stališča.
Kakor so vsega pomilovanja vredni ti siromaki, so tem bolj usmiljenja vredni oni ubožci, ki svoja čvrsta leta prebijejo izven svoje občine In na tujem zapravijo vse svoje moči, se trudijo in garajo za tujce, a ko onemorejo, se vrnejo ali pa jih pošljejo v domačo občino. Dobe se celo teki, ki so na tujem rojeni, a si zaradi nebrižnosti
njihovih staršev in njih samih niso pridobili domovinske pravice v kraju, kjer bi jim po vseh prirodnih zakonih pripadala.
V tem oziru še danes mnogo greše posamezna občine same, ki brez premisleka izdajajo domovinske liste, poselske knjižice in druge dokumente. Pri tem se nič ne gleda na to, ali je do-tični že zadostno število let na enem in istem kraju, da bi ga mogli pritisniti dotični občini.
Sploh se ni vodil do novejšega časa v tej stvari nikak pregled. Niti se ni polagala posebna važnost na to, da bi vsak delavec, posel ali drugi, ki pride v občino, zglasil pri občini svoj prihod kakor tudi odhod. S tem bi se preprečilo dokaj sitnosti in pisarjenja zaradi pristojnosti siromakov, ki jih povsod odklanjajo. Bilo bi torej umestno, da se v bodoče postopa v teh zadevah bolj natančno.
Med občinske siromake ne pridejo, kakor smo rekli, le taki, ki so v mladosti lahkomiselni, ampak često tudi delavni ljudje, ki so skrbni in varčni, a onemorejo pred časom. Njih sredstva
poidejo, a na koncu koncev mora skrbeti zanje občina.
V	tej zadevi čakajo kmetske občine še velike skrbi. V svrho zboljšanja položaja teh ubožcev ne glede na to, v koliko je posameznik sam zakrivil svojo bedo, so začele misliti nekatere kmetske občine na ustanovitev občinskih ubožnic. Male občine tega vsaka zase ne zmorejo, pač pa bi moglo to storiti po več občin skupaj. Pa še na ta način ne bo šlo lahko.
Kakor smo že zadnjic omenili, da naj bi oblastna skupščina odstopila občinam nekaj cestnih dohodkov za občinska pota, tako bi bdo potrebno tudi v primerih zgradbe občinskih ubožnic. S tem, da bi se ustanovile občinske ubožnice na deželi, bi se kolikor toliko razbremenile slične oblastne naprave v središčih.
Na vsak način je treba resno premisliti, kako naj se primerno reši to socijalno vprašanje. Tudi to vprašanje glasno govori, da je treba v občinskih odborih sposobnih, delavnih mož, ki imajo srce in smisel za občinske potrebe in socijalna vprašanja.
Za duhovnika neprimerno mesto
<Za cestnega načelnika v Žužemberku je bil 30- januarja soglasno izvoljen župnik g. Anton Porenta v Hinjah.» Tako se glasi kratka notica v zadnjem <Domoljubu>.
V	redu je, če ta ali oni duhovnik daje dobre nasvete možem cestnega odbora glede naprave, poprave in vzdrževanja dobrih potov in cest v okraju, nikakor se pa ne strinjamo s tem, da duhovnik prevzema tako strogo gospodarsko in posvetno mesto v cestnem odboru To se prav nič ne strinja z duhovniškim poklicem.
Cestni načelnik mora večkrat pregledovati ceste in njihove naprave, mostove in kanale. Že to samo ni primerno za duhovnika. Dalje mora nadzorovati dela na cestah in ima opraviti z vsakovrstnimi delavci, tu in tam celo moi la s takimi, ki niso v preveč treznem stanju. In take ljudi naj duhovnik opominja in svari ali celo priganja k delu.
Prepričani smo, da bodo v gornjem primeru padali vsakovrstni tihi in javni očitki ne le na g. župnika, nego tudi na ves duhovniški stan. Isto se bo godilo pri izplačevanju mezd, ako se ne bo ugodilo vsakemu posamezniku. Nikakor torej tako mesto ni primerno za duhovnika. Tudi z verskega stališča je škodljivo, ker v marsikaterem vzbuja domnevo, da gre duhovnikom le za posvetno stvar, moč in dohodke.
Čudno je navsezadnje tudi to, da v vsem žu-žemberškem cestnem odboru klerikalci nimajo za tako mesto sposobnega moža lajika. Morda so pa poslovne in gospodarske cestne razmere tako razdrapane, da jih nihče noče prevzeti.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!


Politični pregled
•Po ostavki Vukičevičeve vlade predzadnjo sredo se že ves teden	<
rešuje vladna kriza.
Mandat za reševanje krize in sestavo nove vlade< so imeli Vukičevič, Radič, Perjč in zdaj ga ima zopet Vukičevič. Rešitev vladne krize* v zmislu sestave vlade iz vseh strank (koncentracija), kakor to zahteva Demokratska .unija, ni .uspela, a zaenkrat najbrže tudi ne bo uspel Vukičevič, ki
bi rad zlimal nazaj staro vlado.
Vpliv Davidovičeve struje v Demokratski zajednici je tolik, da radikalom pogajanja z demokrati niso lahka, dasiravno si želi Ma-rinkovičeva struja za vsako ceno zopet v vlado. Radikali Vukičevičeve struje si obetajo, da bodo v skrajnem primeru razcepili demokrate in pridobili zase marinkovičevce, s čimer bi bila vlada omogočena. Muslimanski del Demokratske zajednice, zlasti pa naši klerikalci so, seveda, slepo za radikale.
Ko to pišemo, poročajo iz Beograda, da je Večina na seji demokratskega kluba nastopila odklonilno proti radikalom, ki ne ugodijo pogojem, ki so jili stavili demokrati za vstop v novo vlado.
Kakor se sodi, dobi mandat za rešitev vladne krize najbrže
.	Davidovič.
Vladna kriza skoro gotovo še ne bo hitro rešena in radikali že groze z novimi volitvami, ki bi se seveda vršile po starem radi-kalškem receptu. V političnih krogih pa se sodi, da na volitve ni misliti. Ce bi se klerikalci zavedali svojih dolžnosti napram Sloveniji, ki jih je izvolila, bi bilo sedaj reševanje vladne krize dosti lažje in bi se mogla vladna kriza rešiti tako, da bi bile z novo vlado zadovoljne tudi prečanske pokrajine, ki nočejo ničesar drugega kakor resnično enakopravnost na vseh poljih ter poštenost in pametno gospodarstvo.
ŽIROVNICA. Tukajšnje Delavsko podporno društvo je priredilo zadnjo nedeljo veselico v svrho okrepitve svoje blagajne. Namen društva je izključno podpiranje članov v primerih bolezni in nesreč. Pri tem se popolnoma nič ne ozira na politično pripadnost in mišljenje posameznika. Zaradi tega bi človek pričakoval, da bi tako društvo podpirali vsi sloji brez razlike, zlasti pa oni, ki se ob vsaki priliki tako radi pobahajo s pavovim perjem socijalne pravičnosti. Seveda pa so se tudi tokrat pristaši SLS odlikovali s svojo odsotnostjo, še več. Priredili so istega dne veselico v izobraževalnem domu, na katero so povabili tudi godbo z Jesenic, da bi privabili z njo čim več posetnikov. Delavskemu društvu s tem niso dosti Škodovali, pač pa bodo s tako nagaji-vostjo izkopali samim sebi grob.
GORNJI LOGATEC. Veliko zanimanje v bližnji in daljni okolici vlada za Sokolovo maška-rado, ki bo na predpustno nedeljo v vseh prostorih Sokolskega doma. Mlado in staro si je od-kazalo sestanek na tej prireditvi. Maske, kakršnih še ni bilo, bodo tekmovale med seboj po lepoti, originalnosti, dostojni razposajenosti in prikup-ljivosti. Pridite vsi, ki ste dobre volje, pa tudi pusleži, če niste le preveč zakrknjeni. Vsem še bo otajalo srce. — Nedeljska šaloigra <t Enajsta zapoved je privabila v Sokolski dom lepo število hvaležnega občinstva, ki je prišlo na svoj račun. Igralo se je dobro in smeha ni manjkalo.
RAČNA. Prostovoljno gasilno društvo v Račni bo priredilo v nedeljo 19. t. m. igri «Čašico kavo in burko v enem dejanju cBrati ne znaj. Vljudno vabljeni od blizu in daleč.
BOŠTANJ OB SAVI. Sokolsko društvo bo uprizorilo na pustno nedeljo ob 15. M. Silvestrovo štiridejanko cŽarenje planini. Snov te Igre je zelo lepa, povzeta iz pristnega kmetskega življenja; zato poset te predstave toplo priporočamo. — Običajen sejem na pustno soboto se bo zaradi sejma istega dne na Bučki vršil že dva dni prej, to je v četrtek 23. t. m.
HRASTNIK-DOL. V soboto 18. t. m. bo v go-
ni strokovnjak v delavskih vprašanjih g. dr. Joža Bohinjec. Delavci, udeležite se tega važnega predavanja!	• ♦
MOZIRJE-NAZARJE. V nedeljo se je po branju pastirskega lista obregnil neki pater ob slab« časopise in priporočal «DoiroIjuba>. V Nazarjih, ki jih radi obiskujejo tudi MozirČani, do zadnjih časov tega ni bilo slišati, ker se Nazarčani kot solidni ljudje razen par klerikalnih petelinov ne vtikajo v politiko. Mlademu patru, ki še menda ni dolgo tam, svetujemo, naj ne priporoča ve5 enih ali drugih časopisov, zlasti s prižnice, če si želi miru. Sliši se tudi, da bodo na pustno nedeljo priredili Orli neko veselico. Več bomo pi« sali, če bo potrebno.
LAŠKO. Odkar gospodari v našem okraju kle« rikalni gospodarski zastop z gerentom g. dr. God-ničem na čelu, se vozi na okrajne ceste namesto gramoza tudi blato, ilovica, malo pomešana s kamenjem. Pozivamo gradbeno sekcijo v Ljubljani, da pregleda materija!, ki ga je navozil g. Miha Hrastnik, bivši gerent in posetnik v Rifengozdu* na okrajno cesto od vasi Psarje do Tremeje. Od gerenta g. dr. Godniča zahtevamo, da omenjenega materijala ne prevzame in ne dfi razgrniti na cesto toliko časa, da ga pregleda odposlanec gradbene sekcije. Gg. od SLS imajo vedno na jeziku* da nimajo denarja, a ni čudno, da brede okrajni zastop v dolgove, vozovi pa v blato do osi. Nadejamo se, da bo gradbena sekcija v Ljubljani ukrenila potrebne korake. — G. Miha Hrastnik, posestnik v Rifengozdu, ima pri viaduktu nasproti mlina v Škarlovju več kopic tik ob cesti zloženih drv, in to baš na mestu, kjer napravi okrajna cesta največji ovinek, kar je za voznike precej nevarno in lahko se pripeti velika nesreča zaradi tega, ker so drva napoti in se vozniki v hitrejši vožnji ne morejo izogniti drug drugemu. Čudno je, da g. Hrastnik kot bivši gerent okrajnega zastopa Laško ne pozna cestnopolicijskega reda.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Tukajšnji klerikalci se trudijo že dalje časa s sestavljanjem kandidatne liste za bodoče občinske volitve. Preteklo nedeljo so si s privoljenjem gospoda župnika izbrali za nosilca liste in bodočega župana Blaža Kumika, posestnikovega sina v Govcah pri Sveti Jederti. Davkoplačevalci niso z njim zadovoljni
stilni g. Dolinska na Bruici ob 19. predavanje o ■ in si bodo izbrali za nosilca liste moža, ki bo vsaj pravilniku bratovskili skladnic. Predaval bo zna-1 davkoplačevalec. Človek, ki ne plačuje davkov,
Zaiilsaf Marijan Jamšek:
»*"IJ l ■■■.■ ■■ : : '
; Grad Berberštajn
.«','}{/ i: <. Povesi iz minulih časov«
i i-, .	(Konec,)
Pri čevljarju sem ostal do zadnjega časa. RaVhali so z menoj spočetka še nekam usmi-Ijeho,' ko pa sem začel doraščati, so mi dajali vedno težja dela. V otroških letih sem pase! živino, z dvanajstim letom pa me je vzel gospodar v svojo delavnico. Delati sem moral od fanega jutra pozno v noč. Da nisem našel dobrega prijatelja' v osebi mojstrovega sina Lovrenca, ne vem, kako bi obstal. Moj mojster je dal Lovrenca učiti k nekemu kovaču dalŠč proč in od takrat se nisva videla več!»
Na vratu se nahajajoči medaljori je Gotfrid snel in ga izročil županu: «To sem nosil vedno okoli vratu, vedel pa nisem, kaj por meiljata črki G. B.	•	- v ,
Pred kratkim se mi je v sanjah prikazal moj oče, sedeč na belem konju, in mi je dejal; ,Moj ljubljeni sin, pojdi v svet, reši se tega življenja, našel boš srečo!'	,
Brez .oklevanja sem si naložil popotno torbo in odšel v svet,» je nadaljeval Gotfrid. «Dolgo sem taval v tujini, naposled me je pot le. pri vedla v moj rojstni kraj. Prav slučajno sem zaradi prenočišča prišel na grad svojega očeta.. Bil sem truden in sem takoj zaspal.*
Nato opiše Gotfrid podrobno sanje o beli ženiin o oporoki očetovi. «0 svojem prijatelju Lovrencu pa ne vem ničesar več, odkar sva
se ločila.*
Spoštljivo se je priklonil župan Gotfridu in mu rekel: «Dokazali ste, da ste sin pokojnega Berberštajna. Vaš pokojni oče je zapustil in .'al hraniti v mestni blagajni tri vrečice zlat-ikov, katere vam bomo izročili. Johana pa je po željf vašega očeta prevzela oskrbništvo gradu. To je gotovo ona Johana, ki vas je dala odstraniti. Dobi naj zasluženo kazen. G vašem prijatelju Lovrencu vam tudi-lahko dani pojasnilo. Pri kovaču Jerneju za mostom je pomočnik i imenom'Lovrenc. Mogoče je on'pravi. Pojdite tja!»
Prav prisrčno sta se poslovila, ko mu je župan izročil zlatnike iti pravico nad zapuščino Berberštajnovo, na kar je Gotfrid krenil
proti moštu h kovaču Jerneju.
Baš pred hišo je stal Lovrenc, ko je zagledal Gotfrida. Spoznal ga je po mnogih letih in veselo vzkliknil: «Gotfrid!»
«Lovrenc, moj mili prijatelj!« je zaklical mladi graščak.
Graščak je prijatelja povabil na .grad in mu zabranil nadalje izvrševati kovaški obrt. Kai rad je na. to Lovrenc pristal. Spravil je svoje stvari, se poslovil in prijatelja.sta odšla na novi dom. Med potjo sta si imela'zelo mnogo povedati. Ustavila sta se v gostilni, se dobro' založila in v pozni noči korakala proti gradu.
Mesec je bil visoko na nebu in se zadovoljno smehljal veselima tovarišema.
iVC-I.v-':;^^ IV..	.
: Vest O novem graščaku se je hitro raznesla po vsej okolici. Prebivalci so kar v tru-. mah hiteli na grad, da se poklonijo novemu gospodarju.
V cerkvah so zvonovi naznanjali veselo vest, da se je vrnil nekoč izginuli sin iz gradu Berberštajna. -	>■•>-•' - :
Pri županu v mestu je potrkala koščena roka na vrata, vstopila je starka s hudobnim pogledom ter pričela rotiti župana, da novi grof hi pravi, da je to navaden slepar, ki si hoče na cenen način pridobiti imovino in grad.	- ■ ' •	.
Župan, splošno znan kot poštenjak, gleda starko, mirno posluša ter ji ponudi stol in ji reče, naj dobro' utemelji svojo trditev. Stara' Johana govori,, župan jo pa pazno posluša in vsako njeno bešed6 ponovi: Ko pa hudobna Johana omeni, da ie služila na gradu, ko še i.i bilo otroka ria svetu, io prekine, župan ter se za nekaj trenutkov odstrani. nato še zopet vrne, toda ne sam. Z iiiiVn je prišel tudi mestni stražar.	_
Župan znova povzame besedo: « Dovoli si' se mi lagala in me hotela premotiti, hudobna ženska. Storila si mnogo zla. slednjič si se na le sama ujela v past. Zveži jo, stražar, in r vedi . V: ječo. Pazi dobro, da ti ptičicn ne*. u:de!»
Šč preden še je starka zavedla, kaj se godi z. njo, je bila že na cesti in'krepki stražar JoŠt jo je gnal pred seboj v zapore.
Kaj hitro se je raznesel glas po okolici 'da. je stara Johana v ječi, ker je nekdaj dala odstraniti mladega, Berberštajna, sedanjega gospodarja .na gradu. ^
Anico, dobro deklico, je vest o materinem zločinu zelo potrla. Vsa obupana je hitela od-hiše do hiše, da poizve podrobnosti o usodi matere, a kamor se je revica zatekla, so jo
ne zna presojati razmer, v katerih živijo davkoplačevalci.
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. V eni izmed -zadnjih številk klerikalne <:Pravice> razklada znani dopisnik iz Rečice rudarjem, da bodo odpuščeni vsi tisti, ki bodo vršili kako obrt izven rudarske službe. Krajevna organizacija SDS se je na merodajnem mestu prepričala, da se je izdal razglas po višjem nalogu. Priporočamo piscu, pristašu SLS, da se pritoži in zahteva sistiranje naredbe potom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je v klerikalnih rokah in za katero je dopisuik z vso vnemo agitiral. — Klerikalni \ od je so že pričeli z agitacijo za volitve delavskih zaupnikov v tukajšnjem revirju. Zavedni delavci, zabrusite klerikalnim agentom v obraz najuovejši Gusarjev pravilnik, po katerem boste morali delati 40 let za svojo penzijo in boste prispevali v pokojninski sklad mnogo več kakor do sedaj, a prejemali boste znatno manjšo pokojnino kakor po boljšem Zerjavovein pravilniku.
REČICA PRI LAŠKEM. V nedeljo 19- t. m. ob pol 15. bo redni občni zbor krajevne organizacije SDS Rečica-Sv. Jedert v prostorih gostilne Videč-nik v Rečici pri Iraškem. Dnevni red po doposla-nih vabilh. Udeležba članov in prijateljev SDS obvezna. Kot delegat glavnega odbora bo poročal g. dr. Joža Bohinjec i/. Ljubljane.
SV. FLORJAN PRI ROGATCU. Tu je umrl ua svojem domu kot žrtev dolgotrajne zavratne bolezni g. Ivau Plavčak, vojni invalid in uradnik pri sreskem glavarstvu v Šmarju pri Jelšah. Pokojnik je bil izredno marljiv, nadarjen in vesten uradnik, srčno dober človek, ki ga je vse spoštovalo. Blag mu spomin!
ŽETALE. Pretečeno nedeljo 12. t. m. je imela tukajšnja krajevna organizacija SDS svoj običajni letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število naprednih in odličnih mož. Po otvoritvi g. Svenška je podal sreski tajnik g. Malgaj poročilo o sedanjem političnem položaju v Beogradu in bičal nesrečni novi davčni zakon, za katerega so glasovali tudi naši klerikalci (medklici: Sram jih bodi!). Orisal nam je med drugim tudi pomen organizacij in se zavzemal za širjenje naprednega časopisja, osobito <Domovine>. O delovanju organizacije v pretečenem letu je podal tajnik krajevne organizacije g. Fr. Svenšek poročilo, ki je bilo prav razveseljivo. Posebno
delavna je bila organizacija ob raznih volitvah, pri katerih Bo narasli naši glasovi od 26 na 45 in na 80. Posebno dobro smo se držali napred-njaki pri občinskih volitvah, ko so dobili klerikalci samo 3, napredujaki pa 6 odbornikov. — H koncu res uspelega občnega zbora je pristopilo k organizaciji prav lepo število novih članov in se je priglasilo 8 novih naročnikov ^Domovine*. Živeli vrli napredni Žetalčani!
SV. LOVRENC NA POHORJU. Vsem ljubiteljem lepe slovenske knjige je zopet dana prilika, da dobijo za leto 1929. za borih 20 Din štiri krasne knjige Vodnikove družbe (koledar iu tri pripovedne knjige). Posebno čitateljem naše ljube cDomovine> priporočamo, da se pridno prijavljajo pri poverjeniku za Sv. Lovrenc in okolico, poštarju g. Dragu Lindiču, pri katerem so tudi ua ogled knjige iz let 1927. in 1928. Kdor bo enkrat te knjige naročil, ta nt> bo Vodnikove družbe opustil nikdar več.
| SV. JURIJ OB SČAVNICI. Dne 10. t. m. so se : vršile volitve župana. Volitve so se.zakesnele za-; radi pritožbe napredne gospodarske liste. Kakor ! pa je bilo pričakovati, je veliki župan vse zavrnil, i i'ri Sv. Antonu v Slovenskih goricah so bile vo-| i it ve razveljavljene zaradi cformalnili napak», I kakor poroča cSloveneo, a pri nas, kjer je bilo j poleg formalne napake Se mnogo drugih proti-I zakonitih napak, se volitve, seveda, ne razvelja-| vijo. Razlika je pač ta, da so pri nas vložili pri-I !ožl>o-naprednjaki, a pri Sv. Antonu klerikalci.
IjIMKlfft. (Smrtna kosa.) Te dni so položili v Limbušu k večnemu počitku bivšega bakrarja v delavnicah državnih železnic v Mariboru, gosp. Ivana Vehovea. Pokojni starček je bil splošno priljubljen, posebno pa so ga v spominu ohranili njegovi tovariši železničarji. Blag mu spomin!
SLATINA-RADENCI. V nedeljo 12. t. m. je priredilo tukajšnje Dramsko društvo igri cNava-deu človek* in .Naša deta*. Pred igro.je pozdra-! vil naš priljubljeni župan g. Jakob Z^mljič kot predsednik društva navzoče, zahvaljujoč se za mnogobrojen obisk; obenem je obrazložil pomen društva ob naši skrajni severni meji. f.epe besede našega župana so gotovo navdušile tudi igralce, da so svoje vloge res izborilo igrali.
VURBERG PRI PTUJU. Dragi čitatelji in či-lateljice : Domovine; ! Vam vsem je dobro znana i naša preljuba -.Domovina . Mislim, da ga ni v
sirovo zapodili. Obsojena je bila od ljudstva tudi ona, ki je bila povstn nedplžna.
Naenkrat je začula v daljavi glasno vpitje: cUbijmo jo! Umreti mora tudi ona! Čarovnica je kakor njena mati!» Anica je zagledala pred cerkvijo množico ljudstva, oboroženega s koli in sekirami.
Ubogo dekle zbere zadnje moči in steče proti gradu. Množica ji z vpitjem sledi. Tekla je, kolikor hitro so jo nosile noge. Končno je le prispela ored grajska vrata, ki so bila odprta Zunaj je stal Lovrenc iu popravljal klop. Ko Lovrenc vidi položaj, v katerem se nahaja deklica, ji proži obe roki v pomoč. Silno izmučena mu pade sirota v roke in omedli, Lovrenc jo dvigne in odnese v grad, za seboj pa dobro zapre vrata.
Množica je pridrvela pred grad in vpila na ves glas: «Ubijte jo!»
Graščak Gotfrid stopi pred grajska vrata in nagovori svoje kmete: cDragi prijatelji, naj stopi eden od vas bliže in naj mi razloži. za kaj grc!»
Hitro se odzove pozivu neki kmet iu pojasni Gotfridu, da je ta deklica hčerka stare Ivane, ki čaka v ječi na smrt na grmadi, in da jo hoče ljudstvo ubiti, da se čarovništvo v tem kraju ne bi razpaslo. Ostali mu z glasnim vpitjem pritrjujejo.
Lovrenc je med tem odnesel ubogo Anico na grajski stolp ter močno zaklenil vrata za seboj.
Mladi graščak je miril ljudstvo, branil nedolžno deklico in naposled potolažil množico. Ko jim je tako pripovedoval, da dekle nI ničesar zakrivilo, zapazi v vasi ogenj. Ko vpraša kmete, kje gori. mu povejo, da so
sosedje zažgali hišo stare Ivane. Sedaj se pa Gotfrid zresni in zagrmi na kmete: «Poberite se mi izpred oči in hitite gasit, da se reši, kar se rešiti da. sicer vas zadene kazen!» Takoj se je grajska planota spraznila in plaho je bežalo ljudstvo nazaj v vas. da izvrši gospodarjevo zapoved.
Gotfrid je stal še dolgo pred gradom ter nemo zrl v daljavo.
Na stolpu se je Anica bridko jokala, ko je videla svoj dom v plamenih. Lovrenc ie siroto, brez matere in brez doma tolažil ter ji obljubil, da ji bo stal vedno ob strani, da si bosta zgradila nov dom in živela skupaj.
Ljudje so se razšli od pogorišča. Rešiti se ni dalo nič več. Prišli so prepozno.
Mrak je legel na zemljo. Postalo je mirno, samo na pogorišču so še pokali zadnji ostanki Aničnega doma, delo razjarjenega ljudstva. Sirota je ostala odslej na gradu.
V.
Minuli so meseci.
Lovrenc jc vzel Anico za ženo. Dobri Gotfrid pa je na prošnjo obeh mladih prijateljev odpustil zločine stari Ivani in ji nakazal v gradu izbo, da preživi zadnje dneve življeoja v miru. On sam si ni iskal žlvljen-ske družice ter je podpiral Lovrenca in našel v tem svoje veselje, ko je videl dvoje ljubečih se obrazov v gradu.
Ivana se je bavila z zdravili in je vedno kuhala v izbici rože in druge rastline ter si je hotela na ta način pridobiti naklonjenost kmetov, da jim je v časih bolezni pomagala.
Pridna Anica je skrbela za moža, obenem pa tudi za graščaka. Rekli bi, živeli so v
= Stran 3	—
Sloveniji bolj zanimivega, poučljivega in sabav-nega tednika kakor je ta. Komaj že čakamo dneva, kdaj priroma po pošti. In potem, mislim, nihče prej ne odloži lista iz rok, dokler ga ne prečita do konca. Torej vsi jo spoštujemo, ki nam je znana. Mnogo ljudi pa je tudi takšnih, ki zelo radi čitajo «Domovino>, samo to jim ne pade v glavo, da bi si jo naročili in plačali to neznatno naročnino. Vsem tem mi naročniki naravnost povejmo: Kdor hoče <Domovino> čitati, naj si jo naroči in plača. Na tuje stroške bi vsakdo rad čital- Menda se ti ljudje bojijo zamere pri nasprotnikih. Pač zelo strahopetni ljudje! Sedaj pa vse naročnike prosim: Ostanite vsi zvesti {Domovinikakor je ona zvesta Vam! Bog naj živi vse sDomoviuarje>! Vsem pozdrav od Franja Rojka.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo bo priredilo na pustni torek svojo običajuo pustno zabavo, združeno z maškerado. Na sporedu bodo nastop Kitajcev, pustne burke, godba, ples. Za plesalce in ueptesalce je v obilni meri preskrbljeno za zabavo in smeh. Začetek ob 18. popoldne. Na pustni torej torej vsi, stari in mladi, v Društveni dom k Mali Nedelji!
VERŽEJ. Na otročji dopis v ^Slovenskem Gospodarju* 9. t. m. pod naslovom Veržej si uso-jatno odgovorili naslednje: Ako je dopisnik do-tičnega članka imel okenca svojih oči dobro odprta, je moral opaziti, da pri omenjenem pretepu in birmovanju, kakor se je on izrazil, ni sodeloval n o h e n učenec jurjevskega učitelja in tudi ne vernik ljutomerskega škofa. Pač pa je bil glavni pretepač vnet častilec SLS, ki je pred zadnjimi občinskimi volitvami neprestano kričal: cJaz bom volil Korošcab Ali ni tako, gospod dopisnik? Ce nimate, gospod dopisnik, v cSlovenskega Gospodarja- kaj boljšega dopisovati, je bolje, da dopisovanje sploh opustite, ker take otročje neslanosti kvarijo prt branju Slovenskega Gospodarja* človeku ves apetit. Ako pa s takimi otročarijami ne boste mirovali, Vam bomo prihodnjič v odgovor brenknili ua drugo struno.
VERŽEJ. V uedeljo 5. t. m. se je vršil v Ver-žeju ob zelo dobrem obisku ustanovni občni zbor Sokolškega društva. Načelnik ljutomerskega okrožja bral Lubaj iz Ljutomera je v svojem govoru razložil udeležencem sokolske dolžnosti, podal sliko sokolske zgodovine ter pomen in namen Sokolstva sploh. Pri odborovih volitvah so
skupnem gospodinjstvu. Ljubili so drug drugega in živeli zelo srečno in zadovoljno. Graščak je prirejal večkrat love, katerih so se udeležili tudi kmetje, katere jc vedno pogostil z dobrimi jedili ter s pijačo.
Nekega zimskega dne je dobri Gotfrid nevarno zbolel in legel v bolniško posteljo. Ležal je že mesec dni. Zvesti Lovrenc In Anica sta mu pridno stregla ter ga negovala, toda ves trud je bil zaman. Bolezen se Jc slabšala in bati se je bilo za življenje gospodarjevo. Poklicali so zdravnike, pa tudi ti niso mogli več pomagati.
Nekega dne sedita ob bolnikovi postelji Lovrenc in njegova žena. Pa je slednja omenila. da bi bolniku morda pomagala mati Ivana. Poklicali so potuhnjeno Ivano, naj pomaga dobremu gospodarju. Prišla je in zatrjevala, da ima izvrstne kapljice. Med čaj vlije nekaj kapljic te zelene tekočine in reče bolniku, naj hkrati izpije vso čašo.
Bolnik hlastno izpije dano zdravilo, toda tisti hip se prime krčevito za vrat in zavpije: «Lovrenc, Lovrenc, zastrupila me je!» Ni mogel več govoriti, bolečine so bile neznosne, zvijal se jc po postelji, smrtni pot ga je obiil. glavo je nagnil nazaj in izdihnil.
Začudeno gleda prestrašeni Lovrenc. Ko vidi mrtvega prijatelja dobrotnika, se vrže na mrtvo truplo in bridko joka. Rahlo ga nekdo prime za rame. obrne sc in vidi Ivano, ki mu zašepeče na uho: «Ne žaluj. Lovrenc, sedaj je vse vajino! »>
Anica je med tem zbežala neznano kam. Lovrenc, ves besen, zgrabi Ivano iu jo nese v grajsko ječo, rekoč: »Prekleta bodi, starka.
bili izvoljeni naslednji bratje Sokoli: starosta Jakcb Seu.-ar, podstarostu Ivan Bunderl, načelnik F ran jo Ko/ar, tajnik Hajko Topoiovec, blagajnik Jožko Oster«, nadalje odborniki: Jožef Topolnik, Jakob Fcrene, Frane JanežiČ in sestra Tončka Ruadetiova. Zanimanje za novo društvo je veliko, razpoloženje izvrstno. Novo izvoljeni odbor nam pa jamči, da bo vodil društvo po poti Sokolstva in poštenosti, v duhu ljubezni do naše lepe domovine in v znamenju bratstva, enakopravnosti iu svobode.
Kmetijski pouk
NAJBOLJŠE SORTE SADJA.
Po naših sadnih vrtovih imamo razne sorte sadja, dobre in slabe. Ta mešanica, ki je nastala tekom časa, nam je danes v škodo. Naši gospodarji so cepili in razmnoževali, kar jim je prišlo v roke. Mnogi gospodarji so se celo ponašali, če so imeli na svojem vrtu obilico najrazličnejših sort. To je veljalo posebno za jabolka. Čini več sort je imel gospodar, za tem večjega sadjerejca je veljal. Ti časi so pa minuli. Danes se ne gleda in ne presoja sadjarja po številu sort, ki jih ima na svojem vrtu, ampak po kakovosti sort, ki jih goji v svojih nasadih, iu po enotnosti blaga, ki ga ima naprodaj. In to je prav in tudi potrebno. Iz dosedanje številne mešanice raznih sort moramo priti do maloštevilnih, enotnih sort, ki se po svoji kakovosti najbolj prilegajo našim krajem in ki so tudi za sadno kupčijo najbolj primerne, kajti koncem koncev imamo tudi pri nas zazreti glavni dohodek iz sadjarstva v ugodni prodaji svežega sadja.
Prav sedaj se bližamo pomladi, ko pride čas, da razširimo naše nasade, da jih izpopolnimo, da drevje pretopimo itd. Kdor še ni naročil potrebnega drevja, naj to nemudoma stori, da ne bo prepozno. Prav tako je pa tudi*skrbeti za potrebne cepiče.
Pri tej priliki je opozoriti naše gospodarje in sadjerejca na našo najnovejšo in krasno opremljeno knjigo o sadnih sortah, katero je izdalo Sadjarsko iu vrtnarsko društvo za Slovenijo v
Ljubljani pod naslovom »Sadni izbor v Sloveniji> in ki jo je spisal naš priznani strokovnjak M. Hu-mek, višji sadjarski nadzornik v p. Ta knjiga nam bodi zanaprej kažipot pri izbiranju sadnih sort. Ta izdaja, ki jo pojasnjuje 40 krasnih v naravnih barvah izdelanih slik in ki obsega 72 strani besedila, ima poglaviten namen, delati na to, da razmnožimo po naših sadnih vrtovih le te sorte, ki se najbolj prilegajo našim krajem in sadni kupčiji, in da vse druge manj vredne sorte opustimo, oziroma polagoma prccepimo. Ziasti se je pri novih nasadih in pri naročauju poprijemati le teh sort, ki se v knjigi tudi izčrpno opisujejo. Tudi naše drevesnice naj se ravnajo po smernicah te knjige in naj v bodoče cepijo in razmnožujejo le te sorte, ki so v knjigi navedene. Tudi pri nas moramo sčasoma priti do tega, da bo vse naše sadjarstvo bolj smotreno in bolj enotno in da sc bo vsa naša sadna trgovina tako razvila hakor po drugih bolj naprednih deželah.
LASKI RIZLING.
Med sortami grozdja, ki so se tekom zadnjih desetletij tudi v Sloveniji vpeljale in močno razširile, je velikega pomena laški rizling, ali kakor ga tudi imenujemo, daška graševina>. Cenjena je ta sorta tudi po drugih deželah, kakor na Nižjo-Avstrijskem, na Ogrskem in po Hrvatskem. Po vsej verjetnosti je prišla ta trla iz Francije najprej v Nemčijo v Porenje in od tam na Štajersko, kjer je našla ugodna tla in se je hitro udomačila in razširila.
Pri zadnjih razstavah v Ptuju, Ljutomera in Ivanjkovcih se je odlikovalo posebno vino laškega rizlinga, in sicer po velikem številu razstavljenih vzorcev kakor tudi po svoji izvrstni kakovosti. Dasi ne štejemo laškega rizlinga med najfinejša vina, daje vendar vina, ki jih moramo šteti med prvovrstna namizna vira in ki so v ugodnih letih tudi prav dobra za buteljke. Najboljši dokaz o tem nam dajejo ravno omenjene vinske razstave, na katerih je bil med trojico poleg šipena in belega burgundca najbolj častno zastopan tudi laški rizling.
Važno je zaradi tega vprašanje, v katerem obsegu in razmerju naj se ta sorta pri obnovi naših vinogradov vpošteva za nove nasade, ker je zna-j no, da niso vsi kraji in vst lege enako ugodne za 1 to trto. Kjer je laški rizling utrdil do sedaj svojo
slavo, tam ga bodo tudi naprej sadili in cepili. Drugače pa je po raznih drugih krajih naše vinorodne Slovenije. Laškemu rizlingu na dobro moramo pripisati posebno njegovo bogato rodovitost. Dasi je Irta le srednjemočne rasti in ima grozdje drobne jagode, je pa zato nastavek grozdja tako bogat kakor pri malokateri drugi trti. Bogato pa rodi le v prikladnih srednjih in višjih legah, kjer je zemlja bolj rahla in gorka, lega sama na sebi pa bolj zavetna in solnčna. Nizke lege niso zanj, ravno tako pa tudi vetrovne ne. Značilna za laški rizling je ta lastnost njegova, da pozno zori, da pa nazadnje nahitroma dozori. S trgatvijo je treba tedaj počakati do zadnjega. Potem pa daje mošt, ki ima 18 do 24 odstotkov sladkorja in Ie 6 do 7 tisočink kisline, tedaj kakor najboljše druge sorte. Na ameriški podlagi raste dobro, bodisi na ripariji portalis ali pa rupestris, le na solonis niso bili uspehi povsod enako ugodni. Proti ples-nobi je občutljiva. V ostalem je pa zbog svojih drugih dobrih lastnosti vredna, da jo vpoštevamo povsod, kjer je lega zanjo dosti ugodna. Laški rizling spada med najbolj rodovitne sorte.
Letošnji vzorčni velesejem v Ljubljani
VIII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se bo vršil letos od 2 do 11. junija Še nas muči gospodarska onemoglost. Mislilo se je, da je bilo leto 1926. v gospodarskem oziru eno najtežjih po vojni, pa je zaključek leta 1927. pokazal, da je bilo to leto še težje. Navzlic temu pa smo na najboljšem potu, da se otresemo gospodarske krize. Mi delamo. Delo in složnost nam bosta pomagala, da se rešimo težke more.
Vsak zaveden podjetnik vč. kaj pomenja delo baš ljubljanskega velesejma v sedanji dobi težkih finančnih rezmer in splošnega gospodarskega zastoja; on ve, kaj mu nalaga ozir do sebe in do splošnosti. Bolj kakor keoaj prej se ruti v današnjih razmerah potreba po obstoju čisto gospodarske ustanove, v kateri naj se najbolje odraža splošno ekonomsko stanje naših krajev, pa tudi specialno stanje poedinih gospodarskih panog.
Taka ustanova je naš ljubljanski velesejem. Vendar njegovi uspehi niso odvisni le od dela uprave, ampak v prvem redu od zavednosti na-
in mati moje žene! Ni ti bilo dovolj nesreče nad mladim Gotfridom v otroških letih! Vse ti je odpustil, sedaj si ga pa zato še umorila!«
Vrže jo v klet ter steče v vas po kmete. Kar drveli so z vseli strani na grad zvesti kmetje* da se zadnjikrat poklonijo dobremu graščaku. Vse je ob postelji pokojnega bridko plakalo. Obsuli so ga s cvetjeu, nato pa so sklenili, da sodijo morilko. Na grajskem dvorišču so napravili veliko grmado. Pred grmado so postavili stol, ga okrasili z grajskimi preprogami iu posadili nanj mrtvo truplo graščaka. Vsi so obkolili dvorišče in štirje krepki možje so šli v klet po morilko. Medtem so že prižgali grmado.
Lovrenc reče: »Priporoči se še enkrat Bogu, potem moraš dati zadoščenje temu svetu!«
Hip nato so starko zvezali in vrgli na ogenj, kjer jc zgorela.
Kmetje so se razkropili na svoje domove. Na gradu je postalo tiho. Truplo Gotfrida so odnesli v grajsko dvorano in pohržiii na mrtvaški oder.
Zvesti Lovrenc jc stal ob mrtvaškem odru svojega gospodarja iti dobrotnika, dokler ni tega sprejela mrzla zemlja.
Tisti žalostni dan so umrli na gradu Ber-berštajnu trije. Gotfrid na strupu. Ivana v ognju in nesrečua Anica v grajskem vodnjaku, kjer si je sama poiskala grob. Obupani Lovrenc jc naložil popotno torbo in odšel v svet.
Grad jc pozneje začel razpadati. Danes so vidne samo še razvaline, ki zijajo v dolino iu k! so bile nekoč priče te žalostne povesti.
Soteščan:
V vrtincih usode
(Povest nesrečne žene.)
I.
Raz streho ponosnega ležiškega gradu so plapolale zastave; lična grajska kapeiica je bila zunaj in znotraj ovita z venci in z zelenjem, pripravljena na izredno slovesnost, ki je privabila na Ležišje poleg plemstva tudi mnogo preprostega ljudstva.
Zvonec v grajskem zvoniku je naznanil slovesni trenutek. Iz graščine proti kapelici se je razvil sprevod razkošno oblečenih svatov; med njimi je stopal graščak Lambert. plemeniti Ležiščan, za katerim je korakal priletni grof Tulipan s svojo hčerko Narciso, da mu jo izroči pred oltarjem za zakonsko družico. Ljudstvo je med burnim pozdravljanjem vihtelo robce in klobuke ter ju obsipalo s cvetjem, želeče zaročencema obilno srečo v novem življenju.
Nenadoma so utihnili pozdravljalni vzkliki gledalcev, med osuplo množico se je prerivala visoka žena in jc silila pred ženina in nevesto. Došla ju je tik pred vhodom v kapelico, kjer je svarilno iztegnila desnico, na kateri jc bleščal zlat poročni prstan.
«Vaji na poroka se ne sme skleniti*, je prepovedala s slovesnim glasom. »Nezakonito je sklepanje zakona, ako je ženin poročen, kakor je v tem primeru graščak Lambert, plemeniti Ležiščan. moj pravi zakonski mož in oče mojega otroka.«
Med plemstvom in med množico je zar vladala grobna tišina. Plaho se je oklenha nevesta svojega zaročenca, ki je zavoljo nepričakovanega očitka mrliško prebledel. Slednje oko je bilo uprto v predrzno tujko pred cerkvenimi vrati; govorila je s tujim naglasom, razločno in s poudarkom je izgovarjala svojo obtožbo. Oblečena je bila v žalno črno opravo, prozoren pajčolan ji jc pokrival izmučeno obličje. Zunaj ob grajskem obzidju je stala zaprta kočija, iz katere je izstopila.
Nestrpnost radovednih gledalcev je rasla od hipa do hipa. Nemirno so čakali, .kaj bo ukrenil graščak. čigar čast je bila med ljudstvom neomadeževana. Pričakovali so strogega obračuna s sramotilko njegovega imena. Videli so, kako vre v njegovih prsih, obenem pa so opažali tudi prizadevanje, s katerim je skušal ohraniti ravnotežje. Mrko jc gledal predse in molčal na sramotilno obtožbo.
Mučno tišino je prekinil njegov bodoči tast, grof Tulipan, ponosen sivolasi mož. kateremu se je poznalo, da je prestal že dokaj življenskih viharjev. Ponašal se je s slavnimi predniki, njegova sinova, Karel in Ev-gen, sta služila kot častnika v kraljevi vojsk*. Narcisa mu je bila edina hči, katero je spremljal pred oltar. Silno neprijetno je bil izne-naden, zakaj ni se nadejal tolike sramote.
«Lambert, ali poznaš to ženo?« je zaklical ženinu s trdim glasom.
«Nc poznam je,» jc odgovoril Lambert in beseda mu je drhtela na jeziku. «Nisem je še videl do danes.»
ših gospodarskih krogov in njih čuta solidarnosti Ti moraio delati z upravo velesejma ramo ob rami. S tem bodo služili sebi, pa tudi splošnim gospodarskim interesom naše domovine. Le v skupnem delu, v enotni gospodarski fronti je naša moč in naša rešitev.
Vsi so povabljeni na sodelovanje in v interesu naše gospodarske moči in ugleda je, da se povabilu odzovejo.
Tedenski tržni pregledi
ŽITO. Domača ]>šenica iu turščica sta se daljo podražili. Naši obmejni kraji so že začeli uvažati madžarsko in ameriško pšenico, ki sta cenejši navzlic uvozni carini kakor domače blago. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 14. t ni. za lOOkg (postavljeno na slovensko postajo) uasled-nje cene: p š e u i c a: baska 385 do 387 Din 50 p, slavonska 375 do 377 Din 50 p; turščica: ba-ška 287 Din 50 p; oves: baški 300 Din; moka <(b: 525 do 530 Din.
ŽIVINA. Tržni položaj nespremenjen. Izvoz ui velik, vendai priličen.
HMELJ. Trgovina s hmeljem v inozemstvu prilično živahna, a naši hmeljarji od tegn nimajo mnogo. Cene brer posebnih spremenil).
22.	februarja: Teharje, Verače.
23.	februarja: Velenje.
24.	februarja: Moravče (okraj Kamnik), Bučka, Laško, Žubna, Čerinošnjics, Lesce (okraj Radovljica), Slovenska Bistrica, Kozje, Rogatec.
25.	februarja: Boštanj, Cerknica (okraj Logatec), Beltinci-
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dui v valutah:
1 ameriški dolar za 5617 do 5637 Din;
v devizah 14. t. m.: 100 avstrijskih šilingov ga 800*25 do 803 25 Din; 100 nemški mark za 1356 50 do 1359 50 Din; 100 madžarskih pengov za 99358 do 093C8 Din; 100 ita'ijanskih lir za 300 85 do 302 65 Din; 1 ameriški dolar za 56 80 do 57 Din; 100 češkoslovaških kron za 168*40 do 169 30 Din.
Kratke vesti
— Uredba zu pospeševanje iivnareje. Nekateri listi so te dni poročali, da je izdelalo kmetijsko ministrstvo moderno uredbo o pospeševanju živinoreje. Da bo javnost pravilno informirana, moram poudariti, da je omenjena uredba tako pravno kakor strokovno popolnoma nesprejemljiva. V zadevah živinoreje ima uredbodajno pravico le oblastna samouprava. Država bi mogla izdati le okvirni živinorejski za k on, ki bi dajal vsem oblastnim uredbam v najvažnejših točkah enotne smernice. Uredba pa je tudi strokovno za naše kraje povsem neprikladna iu tako n. pr. glede zahteve po občinskih živinorejskih referen-j tih z akademsko strokovno naobrazbo naravnost | otročja. Uvaja nemogoč centralizem, n. pr. nad-j zorovanje občinskih bikov po ministrstvu, fond j za pospeševanje živinoreje v Beogradu in ' slično. Toda podrobna strokovna kritika spada pred forum strokovnih društev in v strokovno časopisje. Tukaj naj zadostuje ugotovitev, da uredba nikakor ni sprejemljiva. Ing. B- \Veuko.
= Tečaj za živinorejsko inšpektorje. Nedavno jo bil zaključen prvi tečaj za živinorejske inšpektorje za vso drŽavo. Vršil se jo v Zagrebu pod vodstvom vseučiliškega profesorja za živinorejo dr. ing. Save Ulmanskega.. Od desetih sprejetih kandidatov se je le sedmerica udeležila tečaja; od teh je bil eden iz Slovenije, dva iz Hrvatske, eden iz Dalmacije, dva iz Bosne in eden iz Srbije. Vsi absolventi so se pripravili za inšpektorski izpit, ki se bo vršil, kadar bo to odredilo kmetijsko .ministrstvo.
Sejmi
1». iebruarja: Izlake.
19.	februarja: Pišoče, Lož.
20.	februarja: Videni pri Brežicah (le za ži-
DOMAČE NOVOSTI
Največja nesreča.
A.:	c Kakor se mi vidi, hoče vaša zona imeti vedno zadnjo beaedo.> .
B.:	-..To še ne bi bila taka nesreča. Največje
vino), Zgornji Tuhinj, Velike I^išče, Radohova . zlo je v tem, da hoče imeti tudi vse ostale be-
vas, Braslovče, Sv. Lenart pri Mislinju.
sede.. .>
*	Po enega novega naročnika lahko pridobi vsak naš dosedanji naročnik. Vztrajajte pri delu za ^Domovino*, ki mora sčasoma priti v vsako slovensko hišo!
*	<V vrtincih usodo se imenuje naša nova povest, ki jo je napisal naš znani sotrudnik So-teščan. Da bo vsein ugajala, jamči že ime Sote-ščan, ki nam je doslej še vedno napisal le dobre stvari. Povest nesrečne žeue, kakor jo je označil pisatelj, je skozi in skozi napeta. Zgodba se odigrava v dobi graščakov. Na to povest opozorite vse, ki še niso naročniki cDoinovine*! Naj se takoj naroče, da bodo laliko čitali povest že od začetka.
*	Mod iskalci zlata na skrajnem severu^ se bo imenovala naša nova povest, ki jo je napisal pisatelj Ivan Albreeht po spominih M. Muca. Da bo to ena najnapetejših in najzanimivejših p uvest L kar smo jih priobčili v zadnjem času, nam da slutit že naslov sam. Poravnajte pravočasno naročnino, da se Vam list ne ustavi,
*	Otvoritev aračnega prometa med Zagrebom ia Beogradom. Dne 15. t. m. se je pričel redni potniški zračni proiuet z novimi modernimi avi-joni med Zagrebom in Beogradom. Pozneje, ko bodo prispeli še ostali naročeni avijoni (okoli dvajset), se bo uvedla še redna zračna služba med Ljubijauo, Zagrebom, Susakai«, Splitom, Sarajevom in Dubrovnikom ter med važnejšimi mesti Srbije.
*	Ljuba Jovanovie f I)ue 10. t. ui. je umrl v Beogradu znani narodni poslanec in bivši minister vseučiliški profesor Ljuba Jovanovič, ki je preko 20 let igral veliko vlogo v srbski politiki. Rodom je bil iz Boke Kotorske. Znano je še* da je bil v cadikalski stranki vodja opozicije proti Pašiču, zaradi česat je bil u stranke izključen. Pokojnik je zaradi svoje visoke inteligence in poštenosti užival splošen ugled. Časten mu spomin!
*	Dr. Peter Ko5< aiaa ( V Ljubljani je po daljšem bolehanju preminul v 65. letu starosti zdravnik g. dr. Peter K o še »i na, rodom iz Drage pri Medvodah. Služboval je svoječno pet let kot okrožni zdravnik v Metliki, nato pa sc je preselil
Tujka je dvignila roke ter jih je obupno sklenila nad glavo. Srd in ljubezen sta se borila v njenem srcu.
«Lambert, moj mož in oče mojega otroka!« jc govorila globoko iz prsi. «Ti ne poznaš Leonore, katero si tolikokrat videl in klical v tujini, kjer te je otela iz robstva divjakov? Poglej mi v oči in reci, ako liioreš, da me ne poznaš. Krvavela sem zate na bojišču in sem te odnesla ranjenega v varno zavetje. Skrila sem tc v votlini med peče v-jem, noč in dan sem stala ob ležišču, skrbno sem ti stregla iti cclila tvoje rane. Takrat si cenil moje delo, vzljubil si me ter si mi prisegel zvestobo. Tako setn postala tvoja edino zakonita žena.»
Tiho sočutje je prevzemalo navzočo množico. Marsikatero oko sc jc orosilo ob pogledu na ubožtco. ki jc opravičeno zahtevala svoje pravice.
«Le poglejte trie.» je pozvala ginjeno ljudstvo, cženo nehvaležnika. ki me je zapustil v nboštvu, ko sc mu je zableščalo bogastvo, in zdaj iztegujc roko po drugf cvetlici, da bi jo utrgal m zopet zavrgel.®
Plaho je kriknila nevesta po teh besedah. Njena brata sta jo šiloma zadržala, da jima ui ubežala.
«Lambert, slišal si. česa te je obdolžila.« ie grof Tulipan opozoril svojega zeta. «Pri svoji časti zahtevani, da se opravičiš.»
Graščak se je vzravnal, zaničljivo je pogledal obtoževalko, ki mu je pogumno zrla v obraz. «Ali naj ponovim, kar sem že povedal?* je zagrmel v svojem dostojanstvu. »Govoril sem resnico, katere ne morem spremeniti. Mnogo sveta sem že obhodil, a nikjer
nisem videl tega strašila, zato tuui uisetri njen mož ter me ne zadene njena obtožba. Mogoče je, da se moti v moji zunanjosti ali pa je najeta, da me spravi v sramoto. Tudi ni izključeno, da je znorela.*
Njegove gromke besede je spremljal Mišk iz njegovih oči, švigajoč od glave do glave po grajskem dvorišču. Malo jih je bilo, ki so dvomili o resničnosti graščakove izpovedbe; večina je soglasno obsodila tujko ter jo hotela kot nasilnico odstraniti
•Konmr ne zadostuje moja izjava, ta uaj pretehta okolnosti,» je Lambert rolmei nad onimi, ki so neznanko pomilovali. «Grofova hči Narcisa je edina, kateri sem ponudil roko v zakonsko zvezo; ako me sumi obtoženega dejanja, tedaj je še vedno čas, da razveljaviva zaroko in kreneva vsak po svoji potl» Nevesto je oblila rdečica. Proseče je pogledala očeta, ki je zarjul na neznanko:'« Ali si čula, sleparka? Dokaži mi svojo trditev, sicer se boš kosala ..
Iz vrste povabljenih svatov je stopil imeniten gospod, najprej se je oprostil zaradi vmešavanja v tujo zadevo, na kar je prosil za dovoljenje, da sme s predrznico temeljito obračunati. «Jaz sem deželni sodnik,* se je predstavil neznanki. «Oprite obtožbo na tehtne dokaze!»
«Samo vam jih zaupam, tukaj jih imate.» — 2ena je segla pod obleko tio zavitek z listinami; izročila mu je svoj poročni list in krstni list svojega otroka.
Med ljudstvom jc zavladalo napeto zanimanje, vsi sn radovedno čakali končnega izida.
Deželni sodnik si je nadel očala, razvil je listine ter jih natančno pregledal. »Papirji dokazujejo, da ste žeua nekega AdoHa Pelana,* ji je raztolmačil. «Nekaf vas 'jc moralo zbegati, kar vam je omračilo razum in spoznanje, zavoljo česar zaslužite pomilovanje. Upam. da vam bo plemeniti gospod ženin iz teh razlogov odpustil kaznivo žalitev.»
Graščak Lambert in. grof Tulipan sta mu zadovoljno prikimala, na kar ji jo vrnil papirje ter .jo je hladno odslovil.
Žena je sprejela listine ter jih jo začudeno pregleduvala. »Prevarana sem!« je kriknila v nepopisnem strahu. '--Prave papirje mi jc zamenjala hudobna roka.»
«$ele zdaj je opazila,* je gror Tulipan zaničljivo omenil, na kar jo namignil služabnikom, naj .bodo pripravljeni, da jo odvedejo, kadar jim bo dal povelje.
«Kdo vara je zamenjal listine?» jc zaui-ntalo deželnega sodnika.
«Nc vem,» jc stokala nesrečna žeua. 41u-dobnež me je pahnil v vrtinec usoden
«Ne trdi. česar ne moreš dokazati.» jc zavpila polovica svatov.
« Poglejte me v razboleno srce,« je ihtela in vila roke. «Ali se vam ne smilim, zavržena od moža in pregnana iz lastnega doma? Prevarana sem in uničena, pa ga ni človeka, ki bi mc ščitil v boju za pravico.«
Vrgla se je na kolena iti dvignila roke proti nebu. «Vsaj ti mi pomagaj!« ie vzdihnSa k nebesotn. »Koliko noči sem že prcčiila v molitvi, da pripelješ moj čolnič iz vrtinca v mirno pristanišče. Usliši me, oče sirot, vekomaj te bom hvalila za to dobroto.*
(Dalie prihodnjič.)
za stalno v Ljubljano, kjer je imel obsežno prakso kot zdravnik tobačne tvornice in bolniške blagajne. Bil je več let tudi železniški zdravnik. Pokojnik je bil navdušen ljubitelj prirode in zna-
čajen mož. Blag mu spomin, žalujočim naše so-žalje!
*	Smrt narodne mučeniee. V Rušah je umrla po dolgem trpljenju upokojena učiteljica gdč. Albina Lasbacherjeva, hči nadučitelja v pokoju g. Josipa Lasbacherja. Pokojna je bila z drugimi slovenskimi žrtvami zaprta ob izbruhu vojne in je v ječah dobila kali bolezni, ki jo je mučila 13 let. Blag ji spomin, staršem pa iskreno so-žalje!
*	Volitve županov v nekaterih občinah pri Korenju. V Stari cerkvi je bil izvoljen za župana gostilničar in posestnik Friderik Povše, za občinske svetnike pa: Rihard K6nig iz Mlake, Ivan 11 iigler iz Sp. Lošin, Jože Erker iz Stare cerkve, Alojz Jaklič iz Slovenske vasi in Kren Franc iz Koblarjev. — V Koprivniku je bil izvoljen za župana Jože Rožič iz Koprivnika; za svetnike: Kdvard Medic. M. Grammer, Jože Medic, Matija Marincelj in Jože Rankel. — V Livoldu je bil izvoljen za župana Franc Zdravič, gostilničar iz Dolge vasi; za svetnike: Hud. Tanke, Franc Klim in Adolf Poje. — V Črnem potoku je bil izvoljen, *a župana Ernest Gasparič, za svetnika pa Franc Eisenzopf in Matija Haas.
*	(itiletnica odličnega obrtnika. Dne 15. t. m. je v Ljutomeru praznoval šestdesetletnico svojega rojstva g. Janko Horvat, slikarski mojster. Možu, ki je ves čas svojega življenja posvetil delu in se boril za gospodarski napredek obrtniškega stanu in vsega naroda, želimo ob njegovem 601et-nem jubileju, da bi nam bil ohranjen še dolgo rasa.
*	Zlata poroka. Iz Poljan nad Škofjo Loko nam pišejo: V soboto 11. t. ni. sta praznovala SOletnico poroke zakonca Jera in Pavle Bezo-vičar v Poljanah, po domače pri Pavletovih. Ona ima 77 let, a on 83. Za svojo starost sta oba še •losti trdna. Kar je še posebno omembe vredno, je to, da sla bila na ženitovanju sedanjih jubilantov pred 50 leti dva naša slavna moža, umetnik Janez Šubic in dr. Ivan Tavčar. Bila sta, kakor pravijo, prav dobre volje in sta izvršila vse sva-tovske dolžnosti, ki so bile tedaj v navadi. Od vseh tedanjih svatov, ki jih je bilo precejšnje šte-
vilo, živita le še ženin in nevesta. Zdaj imamo v vasi Poljanah dva para, ki sta prekoračila 50 Jet zakonskega življenja. Še na mnogo leti
*	Srebrno poroko sta slavila v krogu svojih domačih 11. t. m. v Kamenščaku posestnik g. Ivan Rajh in njegova žena ga. Marija, rojena Robin-ščakova. še mnogo let!
*	Druga številka «Skovirja». Prejeli smo: V soboto je izšla druga številka ljubljanskega, vsako drugo soboto izhajajočega, šaljivega lista <Skovirja3, ki je tako glede slik kakor vsebine res prav izvrstna. Ljudem, ki imajo radi šalo in razvedrilo, naročnina ne bo previsoka. Ako uva-žujemo dejstvo, da so slike in tisk zelo dragi, je naročnina( 20 Din četrtletno itd.) razmeroma mala. Druga številka je na primer v Ljubljani tako ugajala, da so nekatere trafike doposlane izvode razprodale že v dveh dneh. Naroča se na naslov: Uprava <Skovirja?, Rožna dolina, eesta 11/18., p. Vič. Naročite se. da bo omogočeno življenje vsaj enemu v slove . .-kem jeziku pisanemu šaljivemu listu!
*	Ilumorističen detektivski roman. Borba Slo-\euca Američana, tatu iz ljubezni in hvaležnosti, proti najslovitejšemu ameriškemu detektivu Doddu. Oha sta športnika, oba genijalna prebri-sanea jeklenih živcev in neomajne volje. Dodd lovi Slovenca po Zedinjenili državah, Angliji, Nemčiji, Poljski, Rusiji, Sibiriji in Japonski, a Slovenec Jack Bell ali Ivan Belič mu uide vedno znova pred nosom. Roman je tudi potopisno in narodopisno vseskozi skrajno napet, vele/animiv, predvsem pa pobi humorja in rteodoljivo komičnih prizorov. <Tat> Jack Bell ima prekrasno, pogumno ženko Polly, ki doživlja v lovljenju pobeglega moža po svetu čudovito zabavne ljubezenske avanture z lastnim soprogom. Londonske, hamburške, berlinske, varšavske, peterburške, sibirske in japonske dogodivšične med Bellom, Doddom in Polly so vedno bogate pikantnosti najdecentnejše oblike. Angleške, nemške in ruske j ječe pa kažejo celo vrsto silno zanimivih znača- j jev iz uradne, policijske in arestantske družbe, j vseskozi originalov. Življenje na preUmorskih parnikih, obmorskih kopališčih, prvih modernih svetovnih mestih, po roških vlakih in japonskih čajarnah je opisano živo in plastično. Tako mora roman, ki je bil tudi že filmjran. zelo zanimati
I
genta in preprostega čitatelja, kpr je po dejanju, idejah in toriščih izredno pester in bogat, a vrha vsega napisan v lepem jeziku in najboljšem slogu. Roman je hkratu prvi, ki ima za junaka vrlega tata Slovenca Američana. Knjigo z lepo naslovno sliko torej lahko prav toplo priporočamo.
*	Strokovna razstava za gostilničarsko, hotelsko in kavarnarsko obrt v Ljubljani. Uprava Ljubljanskega velesejma se je odločila., da svojemu letošnjemu velesejmu od 2. do 11. junija priključi še posebno strokovno razstavo za gostilničarsko, hotelsko in kavarnarsko obrt. Namen te razstave je, da pokaže zainteresiranim, kako naj izboljšajo svoje obrate, da bodo v vsem ustrezali zahtevam gostov, tako domačih kakor tudi bolj razvajenih tujih. Tujski promet v naši državi vedno bolj narašča. Vendar samo krasote naših dežel tujcem niso dovolj, oni hočejo tudi udobnosti in prvovrstne postrežbe, kar vse se jim pri nas še ne nudi v toliki meri kakor v drugih državah in na kar so oui navajeni. Zato je korist te prireditve na dlani. Razstava bo nudila najmodernejše na tem polju, nove strokovne izume Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in ostalih držav. Inozemstvo bo razstavilo pretežno stvari, ki se pri nas ne izdelujejo. Kot razstavljale! pridejo torej v poštev tudi naše domače tvrdke, ki spadajo v eno ali drugo naslednjih skupin: I. Kuhinje in oprema kuhinj. II. Konserviranje živil. III. Pohištvo. IV. Oprema točilnic. V. Svetlobna tehnika. VI. Kurjava, zračenje, hlajenje. VII Kurilna tehnika. VIII. Pralni in snažilni pripomočki. IX. Oprema kopalnic in stranišč. X. Samopre-skrba z vodo, plinom, elektriko, naprave. XT. Vrtovi, igrišča, garaže. XII. Kletarstvo. XIII. Organizacija strokovnega knjigovodstva in zaračunavanja. XIV. Knjige, tiskovine, plakati in stično. — Tvrdke, ki se zanimajo za to posebno prireditev, naj se prijavijo uradu velesejma v Ljubljani.
*	V Ljubljani odpovedana c-tanovanja. Stanovanjski oddelek ljubljanskega -.kri žnega sodišča je prejel 1153 stanovanjskih odpovedi, ki veljajo vse za 1. maj, razen ene, ki velja za 1. avgust.
*	Delavski dom v Celju. Delavska zbornica v Ljubljani je kupila poslopje stare deške okoliške šole. Kakor poročajo, je ministrstvo /a social-
vsakogar, moškega ali žensko, najvišjega inteli- no politiko ta nakup odi brilo Hišo bodo priredili
Oustav Strniša:
Go.dec Boštjan
Vas sc vzpenja v lirib. Ob široki kolovozni ccsti počivajo nizke hiše. a vrhu klanca se reži mračna siromašna bajta godca Boštjana. vešelcga fanta.
Oospodar bajte sedi pred hišo, s hrbtom naslonjen na staro hruško, dolge noge mu počivajo zleknjene v travi, dočim pritiskajo gibčni prsti tipke harmonike, ki piska in cvili kakor razposajeno dekle, da še vrabci plašno čivkajo v bližnji mejici.
Boštjan je vedno dobre volie in tudi danes, usta so raztegnjene na smeh, neobriti podbradek sc mu trese, da mu vivček med zobmi kar poskakuje in spušča modre oblačke dima, ki se kodrajo in vrtinčijo ter naposled splavajo slični nemirnim obročkom kvišku.
♦Vsaka reč. še dim me spominja na že-nitev. Tile modri oblački, ki jih spuščam iz svoje pipe, so okrogli kakor prav tisti obročki, jih je treba, da se človek zveže s svojo nevesto iri splava v sladko razkošje zakonske sreče«, se jc pogovarjal sam s seboj Boštjan in šc krepkejc puhal dim iz svojega 1 vivčka.
V meji sc ie oglasil slavec, Boštjauova harmonika jc utihnila, v dolini je pozvonilo. Oodcc je poslušal, se odkril in molil. Kmalu se jc vzdramil, sc pokrižal in spet pograbil harmoniko.
Zagorela je zarja, ognjeni prameni' so objeli godca, sloncčcga na hruški, harmonika
je na svojih pločevinastih robovih zab!cstela j kakor okovana z zlatom.
Spet se je oglasila s hriba vesela pesem, j slična zvočno sc smehljajoči nevesti v rož-; nem šalu zarje je prihajala v dolino.
Polagoma se je jelo mračiti. Harmonika jc igrala vedno poskočneje, klicala in vabila ter sc razigrano hahljala.
Med zvokom harmonike se jc zazdelo Boštjanu, da hiše v dolini lahno, komaj vidno j vstajajo in se vrte pred njim. Njegov pogled je plaval od ene do druge, njegove misli so j povsod povasovale.
«Za to sem prestar ..., saj jih bom kmalu petdeset, čeprav je moje srce mlajše kakor srce marsikaterega vaškega mlečnozobnika. j Vem pa, da bi me tako mlada, kakor so naša dekleta, ne marala, prav nobena ne. Za strica bi me že marsikatera želela, za strica, da bi jo zabaval, a za moža nikoli,» je be^edičil Boštjan in odkimaval s kodeljasto glavo.
Povasoval jc v mislih pri vseh dekletih, a nikjer sc ni ustavil za dalj časa, dokler mu ni pogled obstal na nizki beli hišici na jasi ob gozdu, kjer se cepi pot v hosto in čez polje v sosednje selo. Spomnil se je zale Marine, črnooke čvrste tridesetletnice, popolnoma bele polti in vranje črnih las.
Usta so sc mu spet raztegnila v smeh, zadovoljno je pokimal in besedičil sam pri sebi: «Zala je, čvrsta in zdrava. Otroka ima, malega parlctnega nebogljenca, pa kaj za to, otroci morajo biti, jc pač bila nesrečna rc-vica! Morda bi me pa hotela, prav tale bi bila še najbolj zame. Misel ni napačna, takoj bo treba poskusiti, če ne, bom spet odlašal kakor že toliko let in ostal plesniv samec.»
Spet je Boštjan pokimal in zaigral, radostna poskočnica je zaplesala po hribu in godec je zapel z visokim, prijetnim glasom:
»Cincara, cincara, petdeset k t, v vasi ne manjka nam zalih deklet, k po nevesto si zdaj bom izbral, na harmoniko srečen isral.
Cincara, cincara, petdeset let, \ svate povabil bom godcev deset, sam boni za mizo širuk.o sedel, lepi nevestiei pesem zapel:
Cincara, cincara petdeset let. li si nevestica rožni moj cvet, s tabo zasanjal lx>m večno pomlad, v tvoji ljubezni bom vekomaj mlad.»
Boštjan se je razvnel, z nogami je tolkel krepko po tleh, a s hrbtom sc je gugal in upogibal ter suval v tepko za seboj, da je drevo trepetalo in lahno pošumevalo. Veselemu godcu se je zdelo, da sc jc tudi vejevje nad njim pridružilo njegovi pesmi in da šu-šteče prenaša njegovo popevko v dolino, ki se je že ovila v popolno mračino in zginila izpred godcevih oči.
Drugi dan jc bila nedelja. Boštjanova teta, stara samica Agata, je sedela v svoji bajti, ki jc bila oddaljena kak streljaj od Boštja-nove, ležeča nižje v dolini.
Starka Agata je sedela pri oknu z naočniki na nosu in prebirala staro knjigo, pisano v bohoričici.
Začnla sc je hoja po veži in žc je vstopil Boštjan. Teti se je veselo zarezal in kriknil: «No, teta, dober dan. v svate prihajam!*
za delavsko kuhinjo, borzo deJa in vse pri Delavski zbornici registrirane delavske strokovne organizacije.
*	Samomor mladega fanta. V Poljanah se je v mladeniški nepreudarnosti ustrelil J81etni fant AdoJf Rak. sin uglednih staršev. Baje je izvrši) samomor zaradi tega, ker je prejel . d sodišča povabilo, naj se pride zagovarjat, ker je ob priliki nekega vasovanja pobil šipe.
*	.Samomor mladenke. Te dni se je na Jesenicah zastrupila z lizolom 20)etna mladenka Anica Kosmusova, blagajničarka kolodvorske restavracije. Vzrok samomora je bila menda nesrečna ljubezen.
*	Smrtna nesreča na svatbi. V Novi Štifti v Savinjski dolini se je pripetila ob priliki svatbe nekega tamkajšnjega posestnika huda nesreča. Sin posestnika Anton Enzi, ki je I>i9 izbran za starešino, je pripravljal svojo pištolo, s katero je nameraval streljati pri svatbi. Pištola je eksplodirala in naboj je Enziju prodrl v glavo. Enzi je podlegel težki poškodbi.
*	/aloigra nesrečne ljubezni. V Kranju sta se ustrelila zaljubljenca Josip Toni iz Ljubljane in njegova izvoljenka Gizela Bernardijeva iz Kranja, ker so jima branili, da bi se vzela. Samomor obeh mladih bitij je vzbudil tako v Kranju kakor v Ljubljani splošno sočutje s pokojnikoma.
*	Samomori v Ljubljani se kar vrste drug za drugfm. Tekom minulega tedua je Ljubljana zabeležila 4 samomore in več samomorilnih poskusov. Med drugimi se je iz neznanega vzroka zastrupila visokošolka Lidija Poznikova, hčerka notarja Viktorja Poznika v Ložu.
*	Smrtna nesreča v kaincnolomu. V Gornji Polskavi je 32 let starega posestnika Štefana Brušneca v kamenolomtt zasul plaz. Ponesrečenca so mrtvega odkopali.
*	Mrlič v Savinji. Blizu kamenoloma v Polulali pri Celju so našli v plitviui moško truplo, ki so ga orožniki prepoznali za '27letnega delavca Alojzija Caterja iz Pečovnika. Po okoliščinah je ugotovljeno, <!a je samomor izključen. Domnevajo, da se je vračal Cater ponoči vinjen domov ter da je, namesto da bi krenil preko Grenadirjeve brvi na levi breg Savinje, korakal kar ob desnem bregu po cesti naprej. V bližini kamenoloma je najbrž zapazil, da ie zgrešil pravo pot, na kar je mislil
prebresti Savinjo, a nu» je sredi vode spodrsnilo in je utonil.
*	Zaradi nesrečnega zakona v smrt. V nedeljo popoldne je našel posestnik Marko Petric iz Bo-janjc vasi v gozdu med vasjo Radovieo in Slanino vasjo obešenega na hrastu 581etnega posestnika Antona Kondo iz Radoviee. V zadnjem času je Konda živel s svojo ženo stalno v prepiru. Očital ji je, da ne gospodinji dobro in da mira on plačevati dolgove. Počutil se je prav nesrečnega in je večkrat dejal, da si bo končal življenje. Na Svečnico je Konda odšel od doma ter se bržkone že tega dne obesil. Pri obešencu so našli pismo, naslovljeno na ženo z raznimi očitki in poslednjim obupnim vzklikom: <Kdo bo skrbel za moje otroke ?»
*	Za zastrupljenjem krvi je umrl v celjski javni bolnici 181etni Franjo Radoslavnik z Rečice na Paki. Imel je nesrečo, da se je ustrelil s pištolo v roko, pri čemer si je zastrupil kri.
*	V Ameriki umorjena rojakinja. V slovenski naselbini v Collinvvodu v Ameriki se je januarja odigrala pretresljiva ljubavna žaloigra, katere žrtev je postala 201etna rojakinja Presperjeva. Ustrelil jo je njen fant, komaj lOletni Jontez. Preskerjeva in Jontez sta imela že delj časa Iju-bavno razmerje in sta se sploh dobro razumela. Nedavno pa se je dekletova ljubezeu ohladila. Fant ni mogel pozabiti svoje izvoljenke in sklenil je, da se ji osveti. Usodnega dne je čakal svojo nezvesto ljubico pred njenim domom in ko se je pojavila, ji je pognal kroglo v glavo. Morilca so zaprti.
*	Očeta umoril. Te dni je Boleti)! posestnik Josip Perše v Gorenjih Hadončah ob Kolpi v gozdu ustrelil svojega očeta Miho, katerega se je hotel znebiti. Zverinskega zločinca so že dali pod ključ.
*	Obsodba zaradi deniuidjacij. Iz I aškega nam pišejo: V torek 7. t. m. se je vršila pri okrajnem sodišču v Laškem razprava proti obtožencu Feliksu Šibili, bivšemu ,>a/.niku v Hudi jtmi.
j Imenovani je bil obdolJeu raznih donuncijacij pri j Trboveljski preinogokopni družbi proti nameščencem. Za primer denuncija^ije proti g. Kokalju, i uadpazniku v Hudi jami, je bil .bdolžeu«c kazno-I\an s petdnevnim zaporom in v poravnavo vseh l stroškov. Ostale tožbe so v laku. Dr. Godnič, za-• stopnik obdolženca, se trti Ii, da bi rešil pristaša
v -
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjige
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena jc s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenie, o načinu, kako sc žival prisllj, da jc mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbi kopita in zakovanju, pri priSču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjenju, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved In ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solniarlci, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omcdlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovali Škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti io knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Dm 36 "50, sc naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti plavne poŠte)
SLS, vendar brez uspeha, ker v takih zadevah odločata resnica in pravica.
Starka je pogledala svojega nečaka izpod očal. mlasknila parkrat z jezikom, da se ji ic i povesila suha kljukasta brada, zmigniia z' ramami in odvrnila: »Bog daj dobrega, kaj j želiš?«
♦ Teta. ženil bi se rad.»
Starka jc dvignila glavo, nasršila obrvi, pa se spet ozrla v svojo knjigo: <.Saj sc tako vedno ženiš, pa si šc danes sanice kakor jaz samica, ki sc nisem možila nikoli.»
♦Teta. kaj če bi vi povprašali Marino? Kako mislite? Nikoli ni bila napačna. Cc jo jc zadela predlanskim tista nesreča z otrokom, to sc pozabi, saj ni prva. zadnja pa menda tudi nc. Morda bi Marina mene vzela, kaj mislite ?»
Teta jc spet parkrat odprla usta, sc zasukala proti godcu s celim životom, ga ostro pogledala s svojimi sivimi ostrimi očmi in siknila skozi svoje škrbaste zobe: »Poskusi!«
♦Saj še ni sveti postni čas, teta, zakaj ste pa tako molčeči? Nikar nc mislite, da sc boste zastonj trudili zame. Vi bi mi morda res lahko malo pomogli in Marino vprašali takole od strani; nc skrbite, jezike si bova že prej namazala, da bo laže šlo. Ampak najraje bi videl, da bi se takoj inalo poskusilo. Siccr sc pa oglasim pri vas po maši in prinesem s seboj čutarico.. Upam, da sc bova pomenila.«
Starka se jc hotela nekoliko nasmehniti, pa se je njen nagubani obraz samo za spoznanje nakremžil, kar je smatral Boštjan za dobro znamenje, lirešče mu jc starka odvrnila za slovo: «Le pridi,« in sc spet obrnila k oknu.
Tisto popoldne jc sedela Marina v svoji hišici in se igrala z dveletnim sinčkom To-
mažkom. Otroče jc tekalo po sobi. lovilo z drobnimi ročicami blesteče solnčne žarke, v snopih prluitajočc skozi okno. Tomažek jc radostno vzklikal, ko sc mu jc na solncu zasvetila ročica, in mežikal.
Nalahno so se odprla vrata, vstopila jc Agata. «No, Marina, ali si kar sama?«
<•(), saj nisem sama. poglejte tule mojo družbo, ki mi jc dražja od vsega: prav nič i:ii ni dolgčas in nikogar ne pogrešam,« jc odvrnila.
'Agata jc pričela kakor star diplomat. Najprej sc jc lotila vremena, potem jc prešla na zemljo in na kmete, češ, da so rcvcZi, da imajo danes večne križe, saj vreme vedno nagaja, letine so nestanovitne in so povsod težave. Končno jc dospela do svojega nečaka, češ, da ta najlepše živi, nc seje nič, nc žanjc nič, samo svira in poje, pa ima vsega dovoli, šc preveč, saj bi bil lahko že bogat in živci v izobilju, če bi našel pravo žensko. Za prvo lakoto žc pridela, a s harmoniko zasluži lepe denarce in jih bo še, saj sc ženitnine nc bodo nikoli nehale.
Marina se jc smejala zgovorni žcnici, ki je za priboljšek dobila ta dan par kozarcev dobrega vina, katero je zdaj pomagalo njenemu jezičku, da je beseda tekla gladko.
Preden se je Agata poslovila, je prišel mirno hiše, kakor slučajno, Boštjan sam. »Vidiš ga, pa prav zdajic gre mimo, kakor nalašč,« jc dejala teta. «Pokličem ga za trenutek noter,« in že je stegnila svoj suhi vrat skozi okno in poklicala godca. Prihitel je v sobo, hlastno je vstopil, na pragu bi se bil kmalu spodtaknil; zardel jc ves velik in neroden, jecal nekaj v pozdrav in pridno gledal
v tla. Teta ga jc suvala, a Marina ga jc gledala radovedno in mirno. Ta velikan sc ii je dozdeval kot neroden, nepokvarjen otrok. Njegov suhljati, okrogli obraz nikakor Sc ni bil star, mirne jasne oči so gledale tako prijazno in odkritosrčno, samo njenega pogleda so se bale.
Ko jc Boštjan zagledal na tleli oiročička, se mu je obraz razveselil, pograbil je dete, naenkrat pozabil vso zadrego, sel na bližnji stol, posadil si otroka na kolena, ga zaujsal in zapel prav kakor včasih njemu pokojni ded: Hija, Itaja, hoj, deček jezdi v boj, na konjiču, ej, količu, daleč po zelenem griču, hija, haja, hoj, boj se, deček moj.'
Hija, haja, hoj, deček jezdi v boj, pa konjiček se obrne, deček v jamico se zvrne: hija, haja, hoj, jo j, o jo}, je joj!
Pri tem jc Boštjan razpel nogi, da je deček preplašen zagledal v globočini tla pod seboj in trenutek zamižal. A že so ga ujele krepkej godčeve roke pod pazduho in Boštjan ga ie^ smehljaje pritisnil k sebi. Deček se je zad«^ voljno smehljal in vpil: «Se tic!»	^
Marina ju je opazovala. Ko je videla, kako se njen mali Tomažek z Boštjanom razume,* je začutila neko ugodje in milino. Kar dobro' ii je delo.
(Konec piilt.)
*	V Gornjem Cmureku aretirana vlomilca. V
sobolo je orožniška postaja v Gornjem Cmureku zaprla nekega Alojza Lozinška in cigauko Alojzijo Gartnerjevo, ki sta v noči od 5. do 6. t. m. vlomila v Cverlinovo trgovino v Mariboru ter odnesla za več tisoč dinarjev obleke.
*	Pri srčnih boleznih, zapnencnju žil, nagntnju h krvavitvi možgan in kapi povzroča naravna grenčica c F ran z Josef* brez vsakega napenjanja lahek stol. Znanstvene preiskave na klinikah za krvne bolezni so dognale, da grenčica «Franz Josefj. izborno služi posebno starejšim ljudem. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Tudi najhujšega sovražnika naših sadovnjakov uničimo z zimskim škropljenjem z a r b o -rinorn tvrdke C h e m o t e c h n a, Ljubljana, Mestni trg 10.
Ljubljanska porota
Pretkan vlomilee. Na pet let težke ječe s po-ostrenjem je bil obsojen Lojze Zalar zaradi več prav premeteno izvršenih vlomov.
Uboj. SOletni mlinarski pomočnik Lovrenc Rozman iz Rečice pri Bledu oženjen, je v gostilni v prepiru zabodel Toneta Vovka, da je ta ranam podlegel. Rozman je dobil 2 in pol leta težke ječe s poostrenjem.
Posiljenje. Zaradi posiljecja 77letne starke Helene Zajčeve in dveh malih tatvin je bil obsojen Alojzij Kosec, rodom iz Rašice, na 15 mesecev težke ječe s trdim ležiščem vsaka dva meseca.
Uradna poneverba. Oproščena jo bila poštna uradnica Karolina Horakova, rodom iz Ljubljane, ki je bila obdolžena, da je na pošti v Mengšu, ko je nadomestovala neko drngo uradnico, po-jaeverila 10.000 Din. Izgovarjala so je, da je hotela denar vrniti.
Drzen tat. Na štiri leta težke ječe je bil obsojen drzen tat France Marolt, rodom z Bohinjske Bele, zaradi raznih tatvin. Zlasti je kradel kolesa in konje.
Gorenjski čaniga. Kot zadnja se je vršila razprava proti nevarnemu vlomilcu in tatu Janezu Ankerstu, rodom z Brezij. Gorenjski Caruga, kakor ga imenujejo, se je moral zagovarjati tudi zaradi uboja. Ustrelil je namreč orožnika Seraj-nika, ki ga je s tovarišem Duhom hotel aretirati, ko se je zločinec nahajal pri svojem stricu na Brezjah. Ankerst je bil obsojen na 8 let težke ječe s postom in trdim ležiščem vsakega pol leta.
Brezbrižni Indijec
Na vsaki ladji je med potniki gotovo vedno kaj plahih ljudi, ki mislijo venomer samo na nezgode, nevarnosti in na smrt. Tako je bilo tudi tedaj, ko sem se z Daljnega Vzhoda vozil na parniku «Angers» nazaj v Evropo.
Bili smo nekako sredi Indijskega oceana. Vladala je silna vročina, čas, ko rade nastanejo razne bolezni. Za primer smrti vozi vsaka ladja s seboj tudi nekaj krst. Medtem ko mrliče, ki niso v življenju premogli dosti cvenka, pokopljejo kar na ladji tako, da jih spuste v morje, si premožnejši tudi v tem primeru lahko pomagajo. Ako umre bogatin, polože njegovo truplo v rakev in ga izkrcajo, kjer žele sorodniki. Zato vozi torej vsaka ladia po nekaj krst s seboj.
Ko smo torej bili nekako sredi Indijskega occana, ukaže kapitan mornarjem, naj prinese* krste na krov in jih lepo očistijo in pre-suše. Čim potniki zagledajo krste, se loti mnogih, zlasti imovitejših, silen strah in skrb. Kakor poznajo prebivalci na kopnem razna ■Znamenja, ki naj pomenijo skorajšnjo smrt, tako je tudi med mornarji splošno razširjena vera, da bo kmalu kdo umri na ladji, ako beže podgane z nje ali pa se pode za njo v množinah delfini in druge velike ribe. Kakor nalašč se jc gnala za našo ladjo izredno velika množica delfinov. To je potnike tem bolj
utrdilo v prepričanju, da bo skoro na ladji smrt zamahnila s svojo neusmiljeno koso.
JVled potniki je bil tudi star Indijec, budist po veri. Potoval je v Francijo. Medtem pa, ko so vsi ostali potrti in so le plaho in zgolj zdaleka ogledovali krste, je stari Indijec mirno sedel k njim. Dotlej je moral ladijski zdravnik, kadar je prišel na krov, najmanj po dvajsetkrat povedati, da ne ve. kdo bo umrl, zdaj pa je vsaj on imel mir. Na mah so bili vsi ljudje prepričani, da je ubogi Indijec tisti, ki si ga je izbrala božja dekla za svojo žrtev.
Premožnejši potniki se začno spoštljivo zbirati okrog častitljivega Indijca in občudovati njegovo hrabrost in hladnokrvnost. Dame ga pomihijejo. Dasi se mu pozna breme let, se jim ga vendar zdi škoda za grob. Elegantna gospa se naposled ne more premagati ter ga začne izpraševati, kam upa po svoji veri priti po smrti. Indijec, ki je samo za silo obvladal francoščino, je v mnenju, da ga vpraša po cilju potovanja, mirno odvrnil:
«V Pariz.»
Vse se je zasmejalo. Tudi Indijec sam; kajti on ni niti slutil, da so krste kaj drugega nego navadni zaboji. Ako bi bil vedel, bi morda tudi on sam ne sedel tako mirno kraj njih...	^
Opice na potu
Bilo je na potu v domovino. Vozi. se s francoskim parnikom «Angers», ki je bil nekdaj nemška iast. a ga je po vojni dobila j Francija na račuti reparacij. Ladja je zcloi velika in udobna.
i Poleg drugega je ladja dobila v Singa-j puru prav zanimiv tovor. Neki francoski j | trgovec, ki kupčuje s tamošnjimi živalmi, je i oddal na ladjo cel roj papig in raznih drugih ptic, ki jih je tamkaj prav tako v izobilju kakor pri nas vrabcev, med tem ko so pri nas v Evropi zelo cenjene in plačujejo ljudje zanje znatne zneske. Poleg tega je natovoril deset zabojev opic, skupaj nekako dvesto.
Za novi tovor se ni nihče mnogo brigal. Mirno je plula ladja po Indijskem oceanu. Ko priplovemo že tako daleč na odprto morje, da smo bili v smeri od suhe zemlje oddaljeni po kake štiri dni vožnje, nas nekako ob dveh ponoči nenadoma predrami žalostno tuljenje ladijske sirene. Vsi potniki planejo iz kabin in v silnem strahu begajo po ladji. Navprek ln navzkriž izprašujejo. kaj pomeni turobni klic sirene, vendar nihče ne more, dati pojasnila. V prepričanju, da grozi ladji; katastrofa, so ljudje kakor brez uma. Ne-j kateri mečejo obleko raz sebe. da bi laže J plavali v primeru potrebe, ženske jočejo in vzdihujejo, nosijo križem otroke in jih.objemajo, drugi hitč k rešilnim čolnom in pasovom in vsak hip je razburjenje večje in zmeda hujša.
Tedaj se pojavi francoski mornar, ki se z obema rokama drži za trebuh in se tako nazarensko smeje, da na vsa številna vprašanja nc more dati nobenega odgovora. Za njim pride še kapitan, ki pove, da so vsega razburjenja krive opice.
Tri izmed živali so se bile naveličale ujetništva. Pregrizle so kletko in smuknile na svobodo. Po vrveh so splezale na jambore, skakale in se prckopicevale križem ter se tako po svoje zabavale. Pri tem je ena zdrknila v razigranosti na debelo žico za dajanje signalov. S težo svojega telesa je na žico pritisnila tako močno, da so se odprle zaklopke in je začela, sirena tuliti.
Kakor je bilo prej hudo razburjenje in velik strah, tako je bilo zdaj med potniki nepopisno veselje, ko so izvedeli, da ni nevarnosti. Vseh nas se jc lotila nekakšna prešerna razigranost in vsi smo hoteli na lov na opice, vendar je kapitan odredil, naj počakamo do jutra.
Ko se je zdanilo, smo se res lotili posla, ki pa ni bil tako lahek, kakor bi si človek mislil. Živali so kakor strele švigale po vrveh na jamborih, tako da je trajalo precej časa. preden smo ujeli prvo. Zdrknilo ji je namreč tako, da je padla. Drugo so ujeli mornarji na zanjko, tretja pa se je izmikala tako spretno, da ji nikakor nismo mogli priti do živega. Po večurnem preganjanju se je naposled posrečilo, da smo jo spravili v tak položaj, da ne bi mogla več pobegniti. Žival, ki je to opazila in spoznala, se nekaj časa ozira okrog in nestrpno momlja z gobcem, potem pa hipoma s prednjimi tacami zakrije oči in se z viška vrže v morje. Raje nego bi bila žrtvovala svojo svobodo, jc šla prostovoljno v smrt. Živalski samomor! Presunljiv prizor, ki sem ga videl tedaj prvič in zadnjič, dasi sem hodil toliko križemsvet. Kadar mislim nanj. mi jc težko pri srcu. Svoboda, of. zlata svoboda, kako brezmejna je tvoja cena!
Po spominih M. -V.ticu napisat I. Albrelrt.
Vzpeniača
„Vzpenjača, vzpenjača, viseko nad dolino mora iti, a tik ob moji kroni na hribu se mora nehati," je razlagal ošttr Luka vinskim bratcem na Hribu, kjer je imel svojo krčmo. Pod gričem je tekla reka, meječa na drugem bregu na prijazno vasico Drago.
„0, prijatelji, to bo bogačija. denar bo sam padal v vrečo, toliko ga bo! In pili fcomo in jedli ter živeli po grofovsko, moja gostilna to slavna, mestna gospoda fco prihajala k meni po vzpe-njači, saj je mesto komaj četrt ure oddaljeno od Drage, a do mene je pešpoti skoro-dve uri," je besedičil Luka.
„Kaj boš s škrici, pusti jih pri miru," je ugovarjal mozolasti Bicek s cvetečim nosom. „Saj že tako samo Bogu čast krade ta gospoda, a nam kmetom denar. O, tudi jaz bi jih vzel na tako vzpenjačo, da bi jih spustil na nji k vragu, prerezal bi vrv in vse bi odletelo v prepad."
„Ti si divjak, Bicek, neumno govortš in neotesan si, kazen zaslužiš, liter ga boš zdaj plačal zato, ker žališ gospodo," je godel vedno žejni Oregec, ki je najraje popival na tuj račun.
„Luka, kar prinest ga, da ga popijemo na tvojo todočo slavo," se je bahaško zadri Bicek.
„Da, da, prijatelji, imenitno bo, toda ti oštir, ki nam točiš slab pir, ali pa veš, če ti bo Dragan odstopil tisti kos travnika on?tran reke, da boš mogel napraviti svojo vzpenjačo?" je vprašal dvomljivec kmet Jernač.
„E, zakaj pa ne, če mu dobro plačam," se je odrezal Luka.
„Dragan ima sam dovolj denarja, na svojo zemljo je pa skop kakor Judež na svojo mošnjo j mnogo posia boš imel ž njim, Luka, če ga boš hotel ugnati v kozji rog," je ugovarjal Jernač.
„Mi boš pa ti pomagal," se je norčeval krč-mar. „Pride župan, pridejo občinski možje, vsi bodo vanj fcesedičili: .Dragan, za vso vas bo boljše, promet bomo imeli, kar odstopi tisto ped travnika!' In tako ga bodo pregovorili. Pa bo prišel žolnir in pokazal, kje bo drsela vzpenjača v hrib, a s hriba po železnih vrveh na gladkih vretencih v dolino. Ni vrag, da bi se ne zasukali tudi v Draganovi glavi vretenci"
Jernač je skomignil z rameni in se dvomljivo nasmehnil: „Rad imam žganje, čeprav me je ugonobilo, a prav tako ga tudi sovražim. Nič manj ne sovraži Dragan novolarij, boste že videli."
Pijani Luka pa je gostolel z visokim glasom: „Kaj bi tisto, vsakdo bo vesel, vsa vas bo vesela: v lahnih kočijcah se bomo pni popeljali kvišku. Smehljaje bom plaval med nebom in zemljo s čutaro najboljšega v roki in z rujnim vincem bom krstil dolino pod sabo, le prvi in zadnji požirek bo veljal meni. In ko se bom tako dvigal na svoj tirib, bom zavriskal in zapel, Dragan pa, ki bo sedel poleg mene, mi bo sekundiral, boste videli. Dolge zimske dni si bova krajšala čas in se vozila drug k drugemu v obiske, ziba-
Lepa povest Ivo 5 o r I i:
V deželi Čirimurcev
<s slikami)
velja le Din 16'— in poštnina Din 3'—
llaročile lo v MM zadrugi d UMIib


joča se udobno v vzpenjači kakor na žametni zofi."
„Glej, da se ne bo zazibala tvoja zanikarna oštarija," je zbodel krčmarja zbadljivec Matevž, najstarejši vaški fant, znan kot največji pretepač devetih far naokoli.
„I<aj boš govoril, sam sebe glej, kako se boš nocoj prizibal domov. Toliko si že pri meni žrl na kredo, da bi se bil lahko že naučil lepše govoriti s svojim dobrotnikom," se je zadri gostilničar.
„Da, da, dobrotnik si, res pravi dobrotnik, rrav kakor tisti, ki da žejnemu strupa in zahteva ^anj denar," se je repenčil Matevž.
še dolgo so tisti večer modrovali, naposled -i se bili še kmalu z Matevžem stepli. Preklinja-
oči in jezni so odhajali.
«
Luka je res vztrajal mi svojem osnutku, jel nadlegovati župana, siliti v svetovalce in jim razlagal važnost vzpenjače.
Pri Draganu je pa oštir slabo opravil, o prodaji travnika ni hotel le-ta ničesar sliJati in se ni dal pregovoriti. „Travnik je moj in za nobeno ceno ga ne prodam," je zavrnil krčmarja. Luka se pa ni dal kar tako odpoditi. ,.Vzpenjača, o, vzpenjača, ti ne veš. kaj bo to! Vagoni bodo sami drčali z griča v dolino na tvoj travnik, kjer bo sedala vanje gospoda, a pri meni se bo krepčala. Ali ne bo lepo. Denarja bom imel kot hudič toče. No, če si že tak, pa pristopi kot družabnik," je hitel Luka. Dragan je pa samo odkimal z glavo in pustil zgovornega možička pred hišo samega ter se napotil na delo.
»Vzpenjača, moram te imeti, moram, pa če grem peš do kralja," je godrnjal polglasno Luka, stiskal pesti in se hitel krepčat h krčmarju, Dra-ganovemu sosedu, kjer je pil in klel ter se jezil d trmastim ljudmi, ki nočejo sami sebi dobrega.
In res ni odnehal. Zbobnal je komisijo, ki je vse pregledala, govoril je in mesetaril, a Dragana ni mogel prisiliti, da bi mu prodal travnik. Polagoma je postala vzpenjača Lukova edina misel. Ponoči je sanjal o nji, podnevi je letal okoli gosposke in nadlegoval trmastega Dragana, ki ga je naposled šiloma pahnil skozi
vrata. Ljudem je vedno govoril o svoji sreči;! kadar je srečal katerega znanca, mu je samo razlagal korist, ki bi jo imela vsa okolica od vzpenjače. Delal nikoli ni mnogo, a zdaj je sploh vsako delo opustil. Neko nedeljo je naletel na Dragana v gostilni, jel je siliti vanj, naposled ga je parkrat udaril, ponosni kmet ga je šel tožit in Luka je dobil par dni zapora.
Ko se je vrnil iz zapora, je hodil nekaj časa zelo zamišljen okoli. Kmalu se mu je pa lice zjasnilo, vesel in ponosen je postopal po svojem griču in šetal v dolino, kjer je vsakomur razlagal, da pridejo v kratkem sirokovnjaki, ki bodo jeli graditi vzpenjačo brez Draganovega dovoljenja. „Imel jo bom, imel jo bom,44 je vedno trdil,
si mel zadovoljno roke in se smehljal.
♦
Zopet so sedeli Lukovi prijatelji v njegovi krčmi in pili vino na njegov račun. Najbolj ga je žlampal Luka sam.
Ko so bili vsi že dokaj pijani, je oštir ginjen vstal in jel govoriti o svoji vzpenjači: ,, Jutri se prične delo in z delom novo življenje zame. j Dvignila se bo vzpenjača in. jaz se bom prvi j vzpel kvišku. Povabil sem vas, prijatelji, da se poveselimo in že nocoj praznujemo ta shvnostni dan. Zvrnimo ga na našo bodočo srečo. Saj ga danes pijemo zadnjikrat skupaj."
Vprašali so ga prijatelji, zakaj ga zadnjič pijejo v njegovi družbi, a on se jim je samo zagonetno smehljal.
Vsi so bili že močno pijani, le Luke se ni hotelo vino prijeti. Polagoma so zakimali drug poleg drugega, oštir sam je pa mirno sedel pri svoji kupici in čakal.
Ko je videl, da vsi smrče, je vrgel skozi kavelj na stropu močno vrvico, si jo privezal za vrat, malo dvignil spečega debelušastega sodarja Andraža, ki je zlezel pod mizo. in mu privezal drugi konec vrvice okoli pasu. Se enkrat se je ozrl Luka po zbranih prijateljih in polglasno zašepetal: »Vzpenjača, moja vzpenjača!" Poten je pahnil debelega Andraža, da je odletel kakor žoga po tleh, kjer je obležal, vrvica se je napela
in oštir Luka je obvisel v zraku.
*
Ko je prišel prihodnje jutro na vse zgodaj k Luki rubežnik rubit njegovo opravo, je začuden obstal na pragu in se prekrižal: Štirje pijančki so ležali na tleh drug poleg drugega in smrčali, a pod stropom je bingljalo truplo oštirja Luke.
Gustav Strniša.
pil, je poln mleka, pomešanega s slino. To se s kipa takoj, in če daš otroku piti iz take nepomite posode z nenmitim cucljem, mu to škoduje.
Kadar pripravljaš otroku mleko, si poprej vedno umij roke, naj si delala karkoli. Stari ljudje mislijo, da pride otrok z glistami na svet. To je zmota. Trebila si solato, imela opraviti g krompirjem, zeljem, kjer se radi nahajajo jajčeca glist, pa greš s takimi rokami otroku dati mleka. AH ti pa otrok zajoka, ker mu je padel cueelj ia ust na tla, ti pa ga obrišeš kar z roko ali pa t umazan predpasnik. Vidiš, na ta način zaneseS jajčeca glist otroku v usta, od tam jih dobi v želodec in čre<m, in tako je otrok že glistav, čeprav je komaj nekaj tednov star.
Imej za otroka vedno dva cuclja pripravljena. Če mu pade eden na tal, imej vedno drugega čistega pripravljenega, ker na tleh je vedno polno bacilov, ki se primejo cuclja, in je tako nevarnost, da dobi otrok kako bolezen.
Če imaš otroka na vajenega na cucelj, daj mu ga, a ne tlači mu ga po nepotrebnem vedno v usta. Otroku, ki vedno vleče cucelj, rade obole ustne žleze. Če opaziš, da so se otroku naredile po ustih bele lise, mu jih moraš često izmiti s kainiličnim čajem. Zmoči čisto krpic) in izbriši z njo otroku jezik in nebo. Splcli je priporočljivo, otroku večkrat usta izmivati.
Najbolje pa je otroka čimprej odvaditi od cuclja. Vsekakor grda razvada je, če ortok, ki jo že shodil, še vedno vleče cucelj.
Pri tej priliki naj še omenim, da tudi ni dobro, otroka preveč pokrivati. Zlasti pa je zelo slabo, otroka pokrivati čez obraz. Otroku treba vedno svežega in čistega zmkat Tudi moraš otroka, kadar spi, obrniti proč od okna ali od luči, da mu ne pada svetloba na oči.	M e t a.
Za kuhinjo
ZDRAVSTVO
REVMATI2
Zahvalna isjava.
Q. dr j«. J. R a h 1 e i e v ti
Beti* rad
R<mvs».a nlica <1.
Gospod doktor! VaSe cd lično zdravilo Radio Baisamika, ki san ga naroči! pretečeno leto, šota porabil za sebe. Drgnil sem si ž njim roke in n<«c, v katcriii sem imel liud revmatizem. Prej sem uporabljal vsakovrstna tfruga zdravila ia kopeli, toda vse mi ni nič pomasalo. Zato- se Vam najlepSe Jtahvaljnjem za VaSc zdravilo Radio lial-saraika, s katerim ste mc rešili trpljenja iw bolečin, ki se itit mučite *«; od leta JU12.
Sveti sla v Simoiiovk". Božiču (bosiljgradska), 20. februarja 1927. Zdravilo „li,U)lO BABAMI K A" izdeluje, P'o-duja in razpošilja do povzetju laboratorij „R/\DIO BALSAM1KA" drja. 1. Rahle jeva v Beojnutu, Ko-—<«Aa ulica 43.	?\!2
Pelin je inana zdravilna rastlina. Pelinov čaj krepi želodec in vzbuja tek. Pelin posuši in ga spravi v zaprte steklene ali drugačne posode, da se v vlagi ne izkvari. Sušiti ga je treba v senci, ne na solncu. V žganju namočen pelin je dobro domače zdravilo pri pokvarjenem želodcu; pomaga tudi proti driski. Zato moraš gojiti na svojem vrtu tudi pelin. Koristna rastlina je to in vedno jo lahko spraviš v denar, ker lekarne pelin rade kupujejo.
Ce se opečeš, sc hitro namazi s spenjenmi milom, pa se ti ne bodo naredili mehurji na opeklinah in tudi bolelo te bo manj.
ŽENSKI VESTNIK
Cucelj
Mati, ki hoče imeti svojega otroka zdravega, mora predvsem skrbeti, da je otrok vedno v snažnem. Ztasii velja to za njegovo prvo, najnež-nejšo dobo, za dete v zibeli. Tu treba pri detetu, ki ga je mati že odstavila od prsi, posvetiti posebno pozornost sesalni steklenici in pa euclju. I Steklenica in cucelj morata biti vedno čista.
Ne daj nikdar otroku pili iz njegove stekle-! niče, preden nisi tako steklenico kakor cucelj dobro umila. Cucelj na steklenici, iz katere je otrok
Mlinček za kavo včasi nerad melje. To je znak, da se je nabralo notri nekaj kave, ki je bila vlažna. Da ga očistiš, vlij vani kropa in hitro vrti. Potem ga pa daj sušiti, da ne zarjavi.
Korenje za kuho je bolje samo oprati v vodi, ne pa ga ostrgati, ker ostrženo izgubi na okusu.
Da se krompir hitro speče, ga daj prej deset minut kuhati v slani vodi.
Ako ima meso že slab duh, ga izperi v vodi, kateri si primešala par žlic kisa. Potem pa meso še enkrat izperi v čisti vodi.
Ako se suha klobasa ne da rada olupiti, jo je treba vtakniti za kako minuto v mrzlo votlo.
Ce Ima jajce počeno lupino, ga vseeno lahko skuhaš, če prideneš vodi žličico kisa.
Po posodi, ki se malo rabi, sc radi naredijo madeži. Da to preprečiš, deni med vsak krožnik kos čistega papirja, takisto tudi med sklede in skodelice.
V vročo loščeno posodo nikar ne ulivaj mrzle vode, sicer lošč (emajl) rad razpoka in se odlušči.
Če postane krompir vlažen in začenja gniti, ga je treba izpostaviti prepihu in ga večkrat pre-metati. Krompir sušiti s toploto ni pravibio, ker potem rad segnije.
Flancati (štravbe) s kvasom. Dem v lonec pet žlic mlačnega mleka, žlieo sladkorja in dva deha-grama drož (kvasa). Zmešaj v skledi četrt litra mlačnega mleka, dv« jajci, za dve žlici sladkorja, malo soli in eno žlico masla ali pa čiste masti. Prideni vzhajani kvas in en liter moke ter vse
Samo 8 Din
s poštnino vred velja povest
LISJAKOVA HČI.
Naročite jo pri TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani, Pcožtrcova ultca šter. 51.
skupaj narahlo zmešaj in stepaj četrt ure. Potresi B moko, pokrij s prtičem iu postavi ua toplo, du vzhaja. Vzhajano testo deni na desko, r moko potreseno, raz valjaj ga za prst ua debelo, potem pa razrezi s koleščkom ali z nožem ua za dlan široke in malo daljše krpe. Naredi v vsako tako krpo po tri zareze, ki naj bodo za pr.>t narazen, a ne prerezi do kraja. Položi jih na prtič in postavi na toplo, da vzidejo. V kožici razbeli masti, in ko so flancati vzhajani, jih pokladaj v vročo mast in pokrij s pokrovko; ko so rumeni, jih obrni še na drugo plat in jih več ne pokrivaj. Ko so na obeh plateh rumeni, jih poberi iz musti in zloži v skledo ter potresi s sladkorjem.
Jaha is paradižnikov. Vzemi eno žlico masti, na še hladno mast deni štiri koščke sladkorja, in ko sladkor porjavi, daj poldrugo žlico moke. Ko je tudi moka lepo rumena, dodaj eno celo, za oreh debelo čebulico, osoli in dodaj eno žlico paradižnikove mezge, dobro premešaj in zalij z vodo. Ce pa imaš čisto govejo juho, zalij z njo. Nato kuhaj kake pol ure, da se vsa moka in sladkor ražkuhata. Potem zakuhaj eno pest opranega riža iu kuhaj še pol ure. Ce imaš, daj v juho še žlico smetahe, ker jo to naredi posebno okusuo. Da je več spremembe, je tudi dobro, če namesto riža zakuhaš rezance (nudlne) ali žličnike (no-kerle) v juho.
Ocvrto svinjsko meso. Vzemi pol krle mesa od mlade svinje, ne preveč mastnega. Razreži na r rezke, te zrezke malo raztolči, posoli, povaljaj v moki in raztepnem jajcu, nato še v drobtinah in položi v razbeljeno mast in cvri, dokler se na obeh plateh rumenkasto ne zapeče. — Namesto svinjine vzameš lahko toletino.
razmerah kot on, ki sedi v pisarn: ali se pa sprehaja po sosedni občini, kakor se mu poljubi. Dobiva lepo plačo, ima udobno stanovanje in vse to plačajo davkoplačevalci. Odkod imamo kmetje svoje dohodke? Ali ni ediui in najboljši vir naših dohodkov živinoreja? Ti dohodki pa so v današnjih razmerah zelo pičli, saj večini od nas omogočajo komaj plačevanje obresti za dolgove, v katere smo zabredli zaradi gospodarske krize.
Dopisnik ima pred očmi samo one posestnike, ki imajo vsakdanje postranske zaslužke. Gotovo nam je stavil za vzgled posestnika Hrastnika, vendar je pa pozabil povedati, da vozijo imenovani in njegovi prijatelji gramoz vsak dan na ceste, občinske in okrajne. Večina nas posestnikov pa ni tako srečna, da bi bila deležna milosti, naklonjenosti in dobrot gotovih gospodov, h katerim spada tudi pisec članka.
Večina nas kmetov ima res črue kuhinje in če se ne motimo, se je vzgojil pisec, tudi v hiši s črno kuhinjo. Vsi prizadeti, ki hodimo po sejmih in ki imamo črne kubiuje, želimo, da pisec, ki ima veliko besedo v štabu SLS, ukrene vse potrebno potom poslaucev SLS, da nam ne bo treba več hoditi po sejmih in da si bomo lahko naše domove uredili kakor želi pisec. Ako nam ne stori tega, naj se ne pokaže več pred volitvami /. agitacijo o naših črnih kuhinjah.
kot jako omikan narod, od katerega so tudi drugi narodi prevzeli marsikatero pridobitev njihove izobrazbe. Gojili so razen psa še goved, svinje, ovce, koze, konje, bržkone tudi kure, gosi; pridelovali so ječmen, pšenico, oves, rž, proso, lan, konopljo, grah, lečo, bob, mak, korenje, repo, hmelj, čebulo in česen; gojili so tudi že sadno drevje, kakor jablan, hruško, višnjo, črešojo, slivo, oreh ter so to drevje tudi cepili. V čebelarstvu so bili mojstri. Pripravljali so rar.na olja, ' med in pivo.
Iz te slike posnemamo, da so bili trdno na-| seljeni uarod z zelo razvito živinorejo in razvitim poljedelstvom.
Domovina Slovanov se je vedno bolj širila. Okoli leta 100 po Kristusu so že segali od Vzhodnega do Črnega morja- V krajih pa, kjer prebivajo danes Jugoslovani, so živeli takrat drugi narodi, nekateri manj, drugi dalj časa; saj je bila to doba, ki jo imenujemo v zgodovini dobo preseljevanja narodov. V tem času je zače1 tudi slovanski narod zapuščati svojo prvotno d: movino, ker nui je postajala pretesna. Razselitev je trajala blizu 200 let. Nikjer pa ni bila zveza z jedrom pretrgana in bi do današnjega dne ostala takSna, da se niso vrinili na koncu devetega stoletja mednje Madžari, ki ločijo Jugoslovane od Cehov in Slovakov ter od Malorusov.
Praktični nasveti
Mod zdravilo /.a otroke. Za bledtčne otroke je med posebno priporočljiv. Med ima vsak otrok rad iu je vsekakor pametneje, namesto drugih sladkarij dajati otrokom medu, že zato, ker je med najlažje prebavljivo hranilo. Dobro učinkuje med tudi pri prehladu, kašlju, hripavosti.
.Smrekovi vršički kot zdravilo proti kašlju. Nabori pomladi smrekovih vršičkov. Na 1 kilogram vršičkov deni 1 kilogram sladkorja. Vzemi široko steklenico, uatres- vanjo plast vršičkov, nanju plast sladkorja, na to zopet vršičkov in tako dalje, dokler ni posoda polna. Sladkor mora biti na vrhu. Posodo zavezi nato s papirjem, ga nekoliko nabodi z iglo, ua kar.ga postavljaj za kakih 20 dni na .sobice, da se sladkor popolnoma stopi. Potem tekočino precedi iu nalij v .male posode (čase, lončke), ki jih zamaši iu shrani. Ce ti otrok kašlja, nui daj zjutraj, opoldne in zvečer pq eno žličico tega soka.
Mravlje, ki se s prvo pomladjo začno pojavljati v hiši, so velika uadloga. l>a se jih znebiš, zmešaj v plitki posodi nekaj medu z lugom, ki ga kot prašek kupiš v trgovini, in postavi posodo tja, kjer se mravlje pojavljajo. Vse bodo šle na to vabo in poginile.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Svetokrištofs <o pismo
S v. K r i š t o t pri L a š k e m, februarja.
V	zadnji številki ::Eiiotnosti> je dal izjavo neki Anton Goršek iz Hude jame na delavce in kmete, da se agitira z njegovim imenom in da ni pripravljen sodelovati na neki združeni listi SDS in SKS. Krajevna organzacija SDS je ugotovila, da se Anton Goršek sploh ue nahaja v fLidi jami, pač pa živi pod istim imenom neki železničar v p. nekje v Trnovem pri Sv. Jederti. Ker je pisec dopisa najbrž zamenjal svoje bivališče na papirju, moramo resnici na ljubo pripomniti, da se jo imenovani Goršek svoječasno ponudil za agitacijo v prid naši organizaciji. Po naših informacijah se je organizacija odločila, da ne potrebuje plačanih agitatorjev in je prekinila z njim vse zveze.
V	predzadnji številki ^Slovenskega Gospo-darja> se znani pisec iz Laškega norčuje iz nas kmetov, ki hodimo na sejme in ki imamo črne kuhinje. Ali misli pisec, da živimo kmetje v istih
Izvor slovanskih narodov in stanje njihove prvotne omike
V zadnjem članku smo govorili o omiki evropskega človeštva najstarejših dob: kameni!?, bronaste iu železne dobe. 0 narodih, ki so ustvarili v Evropi najstarejšo omiko, nismo mogli določiti, kakšnega plemena so bili in kak jezik so govorili. Sčasoma pa so se pojavili na evropskih tleh današnji narodi, oziroma ujih predniki. O vseh narodih tu ne bomo razpravljali, temveč bomo skušali kaj več povedati le o Slovanih, h katerim spadamo tudi Slovenci.
Slovani so del velike arijeevropske družine, h kateri spadajo med drugimi Indijci, Romani, Germani, Kelti itd. Vsi ti narodi izhajajo iz enega samega naroda, od katerega so se odcepili. Na ta način se je pojavil nov narod: slovanski. Kdaj se je to zgodilo, je težko določiti, vsekakor pa pred letom 500. pred Kristusom. Stari Slovani so prebivali v današnji jiižnozapadnt Rusiji v porečju gornjega Dnestra ter ob srednjem teku Dnepra. Na tem ozemlju so živeli skupno vsi današnji Slovani ter so govorili še en jezik. Ta jezik je bil še enoten, dasi se je delil v razna narečja, podobno kakor se deli današnji slovenski jezik v narečja. Gorenjci govore prav tako slovensko kakor Dolenjci, a imajo vendar različno narečje, ki je zopet drugačno kakor je koroško, štajersko, primorsko itd. Podobno si moramo misliti razmerje med posameznimi narečji starega slovanskega jezika. Ko so se pozneje deli starih Slovanov začeli seliti, ker jiin je poslala prvotna domovina pretesna, so postajale razlike med njihovimi narečji vedno večje iti so danes že tolike, da imamo že več slovanskih jezikov, ki pa so si še vedno toliko podobni, da se tudi najoddaljetiejši Slovani lahko med seboj razumejo.
Tako starti slovansko narečje so v prvotni slovanski domovini govorili tudi piedniki današnjih južnih Slovanov. Da je bito to enotno «uretj»' nam kaže še današnje stanje jezika. Od Celovca pa do Črnega morja prehaja eno narečje v dru gega tako ueopažeuo, da je težko določiti, kje se neha to in prične drugo; sklenjena mi med seb >j. kot so sklenjeni členi verige med set>o;.
Ko smo na kratko opisali, kako so nastali današnji slovanski narodi, jeziki iu njih narečja, si hočemo ogledati, kakšna je bila omika naših prednikov v oni sivi davnini, ko so prebivali še vsi skupaj in govorili še en sam jezik, ki ga hočemo imenovati praslovanski jezik.
Slika, ki so jo ustvarili zgodovinarji in jezikoslovci o starih Slovanih za dobo, preden so se začeli cepiti v narode, nam kaže naše prednike
X Smrt odličnega angleškega državnika. Ie
Londona poročajo, da je umrl včeraj znani angleški državnik lord Asquit, svaječasni ministrski predsednik, voditelj liberalne stranke in važea činitelj v angleški politiki. V zadnjem času se zaradi bolezni ni udeleževal političnega življenja, 1 X Američani so lani pokadili ogromno množino cigaret, iu sicer 100 milijard To pomeni brezkrajno verigo 4 milijard metrov, če bi se u v rs tik cigarete druga za dr ijj:>.
X Žena pustila inoža umreti za lakotjo. Kmet Cotriuer v Asslingu na Tirolskem je pred tremi meseci nevarno zbolel. Žena pa se ni zmenila zanj, ni poslala po zdravnika in je moža pustila stradati. Zadnje tri tedne mu sploh ni dajala jesti in mož je pred dnevi umrl. Zdravniški ogled je ugotovil, da je umrl za lakotjo. Orožniki so podivjano ženo zaprli.
X Okrog 6(50 žensk je .»siopari!. Pred dunajskim senatom se je zagovarjal te dni nevaren mednarodni pustolovec Anton Dobruška. Mož je lani osleparil okrog 600 žensk, katerim je obljubil zakon. Dobruška ni baš prikupne zunanjosti, ima pa silno namazan jezik. Skoro nemogoč je primer, kako je oskubil neko SOletno žensko, ki ji je obljubil, da jo poroči. Priletna ženska je služila pri grofu Karolyju že dolgo let in si je prihranila prav lep denar, ki ga ji je možak vsega izvabil- Se več! Ženska je bila tako prismojena, da si je dala izdreti zlate zobe in jih prodala Lopovu pa tudi to ni zadostovalo. Ko je nesrečno žensko popolnoma oskubil, jo je pregovoril, da je okradla tudi svojega gospodarja. In tako je uesrečnica izgubila še službo.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
NEKAJ S MESNIC IZ UCBLJANSKEGA ŠALJIVEGA I.ISTA «SK0VIRJA>. Njegov zaročni dar.
Ida: dim i l mi je dat kot zaročno darilo prekrasno ovratno verižico. Ali si jo že videla?*
Lida: tO, r.e! Lani sem jo nosila nekaj časa jafc...»

===== Stran 11	' ' 1
Duhovnika spreleti smeh, bolnica pa pristavit «ReŠeto prinesite !>	i
In skozi rešeto se je vse izvršilo brez nesrečeuj
Zakaj je Bog ustvaril Adama velikega:
Ljudsko modrovanje. Ko je Bog Adama ustvaril, seveda še ni bilo na svetu nobenega drugega človeka, kateremu bi ! lahko dal Adama v vzgojo. Ker torej ni bilo pestunje, je Bog moral ustvariti Adama in Evo Že kar velika.
DOMOVINA
Ne najde razlike.
naj naroči knjigo
: Damir Feigel:
TIK ZA FRONTO
Cena Din 14-—, poštnina Din 3*—
Naroči se t knjigarni Tiskovne zadruge ¥ Ljnbljani
PreSernova ulica 54
m v vit.t	t t ^tittivi1! m*m it tt* t t * ? ti v. t.ttit t.~ t.t t t v *,*, t
till	liljVlVl Itil liti	lili LL*
'""	Edina pomoč.
Listnica uredništva
Turški vrh pri Zavreti. Obrnite se na naroda nega poslanca dr. Pivka!	I
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Proti zakonu in zato kaznivo.
A.:	«Pravijo, da so blondinke nežnejše kakor <rnke.».
B.:	<Moja žena je bila oboje, a jaz ne opažam
uifcake razlike.. .>
Ni vseeno.
Vsi, ki boste to leto zidali, pozor I
Za zidanje podstrešnih sob, za majhne stavbe, zn vsa medzidovja lahko rabite najcenejšo opeko «0 k a»» Z zidanjem s to opeko si prihranite veliko Stroškov. Opeka «0 k a» se dobi vedno pri meni v zalogi. Pišite po 'brezplačna tozadevna pojasnila in cenike. Nask> vite na: Korošec Dragotin, Šmartno ob Pakf.
Modroce
vrhnje in spodnje, otomane, razne divane. žimo, afrifc^ cvilh in vse potrebščine kupite najceneje pri tapetnifca Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2._
Vljudno naznanjam,
da sem prevzel s 15. t. m. mlin v Ivanjcili (prej Fran« Tott). Kakor poprej tako bom tudi zanaprej sprejemal vsakovrstno zrnje v mlenje. Za mnogobrojna naročila se priporoča Franc Ko št i, lastnik mlina.
Model: «Petnajst dinarjev na uro in dva dni vam bom stala za model. Ali je prav?>
Slikar: <Res, z užitkom sprejmem vašo po-nudbo.s
Model: <Z užitkom? Dragi gospod, z užitkom je pa dražje...>
Zapeljiva misel.
«Edino sredstvo, dragi Milan, da se finančno zopet okrepiš, je to, da poročim tvojega očeta in ti potem dajem toliko denarja, da boš lahko vzdrževal ljubezen z menoj...>
,	Zvesta ljubezen.
Proda se hiša
v dobrem stanju z njivo in vrtom. Tujci imajo pred* nost. — Poizve se na licu mesta pri Ivani Rozman.
Ribno št. 58, pošta Bled I, Gorenjsko.	*
Iščem službo h konjem
pri kakem trgovcu ali kaki vdovi za pomoč pri ga spodarstvu. Sprejmem tudi kak drug posel. — Naslov v upravništvu »Domovine*.	^
Šef: «Vaša prednica, prav mlado dekle, je poročila onega bogatega starca Zaletelnika. Ali vam gre kaj takega v glavo, gospodična Vanda?> Strojepiska: cSeveda! Misel, da postane kmalu bogata vdova, je vendar prezapeljiva.*
Zora (vsa v solzah): «Zakaj hočeš razdreti zaroko z menoj ?»
Miran: «Draga ljubica, če se zaročim z gospodično Branko, mi bo njen oče priskrbel izvrstno službp — in potem bom poročil tebe . . .s
Prclkanec.
Kcrtcm življenskih dob žene.
Otrok.
Mlada deklica.
Gospodična, i .'	. Mlada. žena.
Mlada žena.
Mlada žena.
Mlada žena.
V pokoju.
A.:	«Kakor vidim, se te bolje drži d< uar, odkar si v pokoju.»
B.:	«Časa imam dovolj, pa sem se lahko naučil varčevati. Kdaj sem pa prej utegnili*.
Na smrtni postelji.
Potovka Urša je pozvala k smrtni postelji duhovnika, da jo pripravi za boljši svet. Nikakor se pa ni mogla začeti spovedovati.
«Kakor ponavadi začnite!* ji, pomaga duhovnik.	.
<Ne morem. Čakajte, da premislim *
Slednjič se dvigne proti spovedniku in mu za-šepeče na uho: «Rešeto!» ,
Tisoli že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom
prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal le 10.000 izvodov zastonj, zato pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov:
6E0RB F1KBHER — Berlin - Heii&ailn,
Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 881 46
Teta: .«Kaj pa počenjaš, Jurček?* Jurče: cS povečevalnim steklom hoče.u pove čati svoj kolaček, da bo tako velik kakor Tončkov ,,.»:

Lovska.
Prvi lovec: «Veš, prijatelj, jaz sem zadnje tri dni ustrelil 999 zajcev.*
Drugi lovec: «Zakaj pa ne rečeš kar tisoč?» Prvi: «Kaj misliš, da bom zaradi enega samega zajca postal lažnivec!*
V šoli.
Učitelj (vpraša dečka): «Kdo in kaj so bili Babilonci?*
Učeijec (razumevši «babji lonci*): c Bab j i lonci so tisti lonci, ki so jih naša mama zmetali ateku v hrbet...»
Sledeče srečke državne razredne loterije
kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubliani, Sv. Petra cesta št. 19, oziroma v oglasnem oddelku .Jutra" v Ljubljani, Prešernova nlica št 4, in v ekspozituri „Jutra" v Šiški, so bile dne
9. februarja izžrebane in so zadele:
Din IOOO*— številki 99 871 in 97.370;
po Din 300 — pa številke: 5.724, 15.456, 15.473, 15.484, 53.409, 66.606,66.659,66.662,66.665, 115.624, 7.576, 7.599, 7.625, 7.654, 7.656, 7.663, 46.035, 58.210, 58.258, 70.227, 70.287, 72 115, 95.438, 99.860, 120.233, 120.267, 97.370, 34.652, 34.719, 47.337, 47.367, 60 151, 60.171,60.183,
84 581, 84.586, 97.456.
Pravico do morebiti neobnovljenih srečk za tretji razred imajo oni, katerih srečke so bile izžrebane. Oni, ki želijo igrati nadalje, naj izžrebano srečke do dne 3. marca izroče
ZADRUŽNI HRANILNICI, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19,
da jim more morebiti neobnovljene srečke prihraniti.
Prodaja posestva v Grahovem pri Cerknici.
V nedeljo dne 4. marca ob 11. uri dopoldne se bo vršila v gostilni pri Krajcu v Grahovem pri Cerknici prostovoljna javna dražba dveh kmečkih posestev: dve hiši št. 27 in 91 z gospodarskimi poslopji, 13 hektarov in 50 arov zemljišča, 2 hektara in 51 arov gozda.
Prodajalo se bo po posameznih parcelah ali tudi skupno.
Informacije posreduje Zadružna banka v Ljubljani, Aleksandrova cesta.	42
Kmetje šmarskega okraja UMETNO GNOJILO
ia sicer Tomaževa žlindra in kalijeva sol se kupuje najcene e v veletrgovini
Ed. SUPPANZ v Pristavi. ,e
Prostovoljna javna dražba nepremičnin.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah bo v zapuščinski zadevi po dne 16. julija 1927 umrlem Petru Mesarecu, veleposestniku v Jurjovskem dolu, na javni dražbi prodajalo k tej zapuščini spadajoče nepremičnine, in sicer:
I.	Dne 2. marca 1928. ob pol 9. uri na licu mesta v Zgornjih 2erjavcih gozd pare. št. 47 k. obč. Zgornji 2erjavci v izmeri 2 ha 61 a 87 m* v cenilni vrednosti 5257 Din.
Istega dne ob 11. uri posestvo vi. št. 31 k. o. Jurjov-ski dol na licu mesta v izmeri 24 ha 88 a 95 m3 (hišna št. 13) v cenilni vrednosti 64.210 Din 75 par in pritik-lin: 1 breja krava, 2 kravi, 1 brana, 1 plug, 2 voza, konjska oprema, okoli 40 meter, stotov sena. 2 kobili, vejalnik, mlatilniea, v cenilni vrednosti 8845 Din.
Oddaljenejši gozd v izmeri 2 ha 3 a 79 m2 se bo prodal za sebe kot parcela.
II.	Dne 3. marca 1928 ob 9. uri:
a)	posestvo vi. št. 50 kat. obč. Jurjevski dol v izmeri 16 ha 76 a 09 m5 v cenilni vrednosti 68.640 Din 30 par (Rantaša). To posestvo se bo prodalo na licu mesta po skupinah, ki se bodo določile, ocenile in pokazale na licu mesta. K temu posestvu pritiče gozd v izmeri 8ha 79 a 31 m5;
b)	istega dne na posestvu vi. št. 50 k. o. Jurjevski dol (Rantaša) se bo prodala parcela št. 417 k. o. Plo-deršnica vrt v izmeri 4 a 35 m2 v vrednosti 21 Din 75 par.
III.	Dne 5. marca 1928 ob 9. uri:
a)	zemljišče vi. št. 126 k. o. Jurjevski dol (Šenveter) y Izmeri 16 a 30 m2 v cenilni vrednosti 336 Din 50 par na licu mesta v Jurjovskem dolu;
b)	nato istega dne posestvo vi. 5t. 6 k. o. Partinje v Izmeri 5 ha 63 a v cenilni vrednosti 18.038 Din s pri-tiklinami- 1 voz, 1 vejalnik, 1 lojtre, 1 omara. 12 metr. stotov sena, v cenilni vrednosti 425 Din na licu mesta v Partinju (Šumandl);
c)	nato istega dne posestvo vi. št. 275 k. o. Partinje (pristavnik Zvajkar) v Izmeri 7 ha 20 a 66 m2 v cenilni vrednosti 20.806 Din 70 par.
sodišče Sv. Lenart v
dne 26. januarja 1928.
Okrajno
IV.	Dne 6. marca 1928 ob 9. uri:
a)	posestvo vi. št. 328 k. o. Partinje (Šnofl) v izmeri 1 ha 3 a 54 m2 v cenilni vrednosti 5187 Din 40 par;
b)	nato posestvo vi. št. 125 k. o. Partinje (Plaveč) v izmeri 13 ha 55 a 80 m2 v cenilni vrednosti 32.185 Din. To posestvo se bo prodajalo po skupinah, oziroma parcelah in se bodo parcele, oziroma skupine določile na licu mesta kakor tudi njih cenilna vrednost.
V.	Dne 9. marca 1928 ob 10. uri se bo prodajalo posestvo vi. št. 38 k. obč. Zgornje Hlapje v izmeri 4 ha 42 a 13 m2 v cenilni vrednosti 11.070 Din 90 par s pri-tiklino enega dreva od stiskalnice v vrednosti 400 Din. Na licu mesta se bodo določile skupine, oziroma parcele, ker se bo posestvo prodalo po skupinah, oziroma parcelah, če ne bo kupca za celokupno posestvo. Ce-nilne vrednosti parcel, oziroma skupin se bodo določile na licu mesta.
VI.	Dne 10. marca 1928. ob 9. uri:
a)	posestvo vi. št. 46 k. o. Grušova v izmeri 7 ha 70 a 54 m2 v cenilni vrednosti 21.748 Din 44 par;
b)	zemljišč'; vi. št. 17 k. o. Trčova v izmeri 44 a 24 m2 v cenilni vrednosti 1327 Din 20 par ob približno 12. uri na licu mesta.
Po želji kupcev in po volji zapustnika se lahko napravijo nove skupine, oziroma se bodo posestva prodala po parcelah, kajti vse dražbe vseh zemlilšč se bodo vršile na licu mesta In se bodo skupine takol za-mejičile. Tako se bo prodajalo, če bo taka prodaja v korist zapuščine.
Vsak kupec bo moral položiti takoj 20 % izklicne cene kot varščino, brez katere se ne more nikdo udeležiti dražbe. Nadponudek je mogoč v roku 14 dni po podelitvi domika pri podpisanem sodišču In mora znašati najmanj 10 % kupnine, oziroma domika.
Ostali in natančnejši dražbeni pogoji so kupcem na vpogled pri okrajnem sodišču Sv. Lenart, na oddelku I.
Slovenskih Gorioah, Dr. Tavželj.
KS&LsCI KALIJEVO SOLJO
na en hektar (1V4 orala) s sledečimi količinami 40% kalijeve soli: Na žitih in travnikih: 100-150 kg (50-75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200-300 kg (100—150 kg na oral). Na hmel|u, vinogradu in sočivju: 250—350 kg
(125—200 kg na oral).
Navedene količine kalijeve soli rabite le tedaj, če niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem, drugače rabite manjše količine. Lemo gnojenje s 40»/, kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim dušikom je edino sredstvo za dosego najvišjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. Ze mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo.
Agrikuiturno kemični urad ZAGREB, Trg. N. br. 4/b
ki deluje po nalogu znanega nemškega „KALI SINDIKAT"-a, Vam daje brezplačna pojasnila 38	in brošure od vseh um£tnih gnojil.
Uzd
Ceniki franko
J. STJEPUSIN
ZAGREB, JURJEVSKA 57
pripiroča
boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa jlasjila
Odlikovan na pariški izložbi
Miado lice

la'iko ohranite do visoke starosti, ako sto ca to skrbeli, predan je lice začelo veneti. Mladeniiko avežost je treba varovati, dokler ne min*. Uporabljajte za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaš h rok in Vaših las: I. Fellerjevo pravo kavkatko pomado za zaidlto Uoa ln kote. Ta pomada izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko ia nežno, bn. o sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Izne-nadilo Vas bo, s kakšno br<ino izginjajo solacue pege, kožue brazde, rdečilo uosa, mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedostatki kože.
XI. Fellsrjevo modno pomado za rast las, ki preprečuje izpadanje las, prerauo osivelost, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke in bajne ter potpetaje njih rast.
Z* poizkus staneta 2 lončiča ene, ali po en lončič od vsake EIsa-pomade z omotom ia poštnino vred 38 Din.
XXI. Elsa-mllo zdravja ln lepote, ki Di samo parfimirano toaletno milo, temveč ima v sebi medicinsko preizkuSane, dobro delujoče sestavine, ki prodirajo v Vašo kožo in vzdržujejo Vašo zunanjost zdravo, lepo, mlado in mUdtoiško svežo. F.llerjeva prava mila zdravja in lepote so: ELSA lilijino mlečno milo ELSA rumenjakovo milo ELSA glicerinovo milo ELSA-boraksovo milo ELSA katrauovo (šampon) milo ELSA-milo za britje
Poizkusite j h I Nikdar ne boste rabili drugih mili
Za poizkus stane 5 kosov EUamila z omotom in poštnino vred 62 Din.
Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar naprej, zakaj pošiljatev po povzetja stane 10 Din več.
Naročila naslovite takole:
LEKARNAR EUGEN V. FELLER
BTUBICA DON JA, Eleatrg 360, Hrvatska

Jedaja za konzorcij .Domovine. AdolI Ribnika r.
Urejuje Filip O mladič.
**a Narodno tiskarno Pran JezerSek,