Iz Jugoslavije. — Za pokrajinsko skuoščino v Ptuju dne 7. in 8. julija imaio okrajna društva nravočasno i>r_iaviti sainostoine predloire in referate. enako tudi posamezniki, in sicer ored skunščino najmani teden dni. Navodilo za orijavo trlede stanovani. nrehrane in drutro. bo dalo Ptujsko učitelisko društvo notom poverjeništva in bo razelašeno v listu. — Priprave za kongres UJU v Ljubljani. Učitelistvo iz Ljubljane in bMžnje okolice je imelo dosedai tri sestanke na katerih se ie osnoval Drinravlialni odbor. so sc konštituirali odsek! in doloeile glavne smernice. Pripravljalni odbor sestoji iz srlavnesra kongresnega odbora koneresne pisarne in odsekov. Odseki so stanovaniski ex>spodarski. ..rehran.ievalni. orireditveni izletniški in easnikarski. Tovarišice in tovariši ki bi imeli kake nosebne nasvete nai iih sporoče wverjeništvu da iih odda odboru in izvedc. — Ljubljanske tovarišce in tovariše ki imajo za časa kongresa LJJU. 5., 6. in 7. avsrusta. orosto stanovatije. sobo a'!i oostelio in bi bili Dripravljeni io v teh dneh dati na razoolago za kanirres in goste naše bratske tovarišice in tovariše, Dozivamo da oriiavijo isto na .Doverjeništvo UJU (Učiteljska tiskarna). Prijave nai vsebuieio: ulico in nadstropie, število sob in "bosteli v Dosameznih sobah in posebne želie. Knako refl&ktira pripravljalni odbor tudi na taka stanovanja pri znancih in nriiateliih učitelistva. ki nai se nrijavijo direktno ali notom nč.telistva noverjeništvu. Tovarišice. tovariši! Reflektiramo na sodelovanie vseh! — K redukcHi uradništva. {Odgovor na dr. Wendenburgovo razpravo.) Sicer si ne morem Dredstavljati redukciie delavnih moči Dri učiteljstvu in prosvett dokler še vedno nrimanikuje učnih moči in so nastavljene za shižbo nekvalificirane osebe. Vendar naj bode že temu kakor si bodi. Marda ie res učiteliica slede zdravja šibkeisa in nežnejša. na ženske so Doeumneiše v i.renašaniu bolečin. Dr. Wendenburgova statistika tudi zamolčl. koliko moških ie uničil alkohol ki sra me ženske ne ljubimo in ne uživamo v toliki nieri kakor moški. 2al. ne morem tovaiišu odirovoriti s štatistiko naših razmer katere bi rada proučila. a mi podatki niso na raz,'>alago. On trdi, da ženske s'užbuieio samo 26 in pol leta. Temu na mc-.ani vendar oporekati. Zato si dovolim navesti ooročilo o učiteljicah. ki so matuiirale pred 26 leti. Takrat nas je bilo 16 deklet: kje je postranska stvar. ()d teh sta 2 umrli v poklicu. 4 so se omožile in zapustile učiteljski stan, 6 ]e neporcčenih in aktivnih. ki ne bo'ehajo mnoiio in imajo redke donuste 3 so vzeie učitelje in izvršuieio kljub zaposienosti še dalie svoi poklic in !e samo e n a je šla v predčasni poikoj. Tedai ena upokoienka oo 26 letili! Samo 6%. medtem ko bi po Weiidenburgovi štatistiki niorale že vse biti v nokoju. Med noročenimi učiteijicami se nahaja enal kat&ra je mati osmih otrok med temi 7 dečkov, ki vsi žive. Ootovo ie to .orava mati mučenica, kaknr io ooisuje Cankar a vendar izvršuie še svoio učitelisko službo na zadovoljnost in brez bolezenskih 'dopustov, razun onili ki so neizoinbni. Druga poročena flčiteljica ie itnela v 26!etnem s'.užbovaniu samo enkrat Mdnevni dooust vsled bolezni in en 4 tedenski dooust ko so dobili sinčka. Tretia poročena učiteliica ie zomet krepka delavna dama. ki itna tri dečke. Z dopusti neobreimenjuje tovarišev. v kolikor ii ni bi¦!o to i>otfeba ob prihcdu sinčkov ki ^a sa zdai že kmalu dorasli. To ie štatistika maturantk i>red 26 leti. ki že v svoiem malem obsegu ovrže dr. Wendenburgovo teorijo katero ?e i'e krivo snravilo na dan. Mosroče da so mlaiši letniki. ki so vzrasli ob neucodnih razmerah slabejši: a stareiše učiteljice zavračamo štatistiko, ki ni orimerna. — UtKikojitev šefa cddelka za prosveto n vero v Ljubljani. dvcrnega svetnlka dr. Fr. Skaberneta. Kakor nain poročaio ic bil dr. Fr. Skabernc na lastno nrošnio uookoien in ie s tem izstopil iz državne službe. Dr. Skaberne je ored nrevratom deloval v dunaiskem ministrstv.i za uk in bosročastie. Ob nrevratu je nrišel v Liubljano in bil imenovan za naslednika dr. Kaltenefeeria kot eosoodarsko-u^ravneira referenta ori višjem šo!skern svetu. Prva naredba o reirulaciji nlac učitelistvu ie v Dodrobnem nieeovo delo V decembru 1920 ie orevzel dr. Skaberne vodstvo takratnega ooverjeništva za nrosveto Po odnravi noverieništva ie dr. Skaberne v juliiu 1921 nosta! načelnik oddelka za nrosveto. Za svoje izvrstno službovanie ie dr. Skaberne dvakrat odlikovan in sicer z redom sv. Save IV. in III. razreda. Za časa olebiscita je bil dr. Skaberne nrfdeljen kot to'mač za aiigleški iezik iutroslovanski delegaciji nlcbiscitne komisije. Stalrio deluje dr. Skaberne tudi na univerzi. kier je honorarni docent za upravno nravo ter član izaraševalnih komisii za I. in III. jur. državne izpite (cerkveno. ustavno in uoravno m-avo). V Liubljani ie ustanovil društvo za učenic ansdei.ke.ira iezika, ki šte]e danes čez 200 članov in kateremu ie DOd'>redsednik.kod oredsednik i?a vodi Umetnostno-zgodovinsko društvo ki ie letos orireialo vrlo usnela nredavania ter ekskurziie. Z dr. Škabernetoin iz