L i s t e k. Jožef Kaktelj. Ker sam v silni skromnosti Svoj skriva svit, Naj zdajnosti, potomnosti Bo tu v izgled odkrit. S Gregorei". Ribniška dolina je radi svoje lesne obrti in svojih originalnih stanovalcev znana daleč po svetu. Sredi dnline pa: Tam trg miran je in krasan, A v trgu dragem — ti! Tu v prijazni Ribnici živiš Ti, mož, ki zaslužiš povsem, da se Te spomnimo v svojein listu in Ti posvetiino o priliki stalne upokojitve par vrstic. Do pol veka deloval si v šoli in tudi zunaj nje v korist naroda svojega, držeč se vedno gesla: Dolžan ni samo, kar veleva niu stan Kar more, to mož je storiti dolžan! Nadučitelj Jožef Raktelj je bil voditelj ribniški deški štirirazredniei in dekliški dvorazrednici ter je služboval v Ribnici od 19. vinotoka viharnega 1848. leta do svojega umirovljenja dne 30. kimovca t. 1. O tej priliki mu je izrekel c. kr. okrajni šolski svet v Kočevji svoje popolno priznanje za njegovo mnogoletno uspešno in vestno delovanje v šoli. Njegove obile zasluge v šoli in zunaj šole je pripoznala tudi občina Ribnica s tem, da mu je podelila dne 25. grudna 1886. leta diplomo častnega občana. Zasluge Rakteljeve oznanujejo nadalje njegovi mnogobrojni učenci: različni doktorji, duhovniki, učitelji, uradniki, trgovci, obrtniki, kmetovalci itd. 0 njegovih zaslugah govoriti nadalje, reklo bi se nositi rešeta v Ribnico; oglejino si le malo tek njegovega življenja! Dne 22. prosinca 1825. leta se je poninožila obila družina učitelja, orgljavca itd. v Toplicab pri Nuvem Mestu, Blaža Raktelja za sina. kojega so krstili na ime Jožef. S sedmim letom je začel hoditi Jožef k svojemu očetu v Starem Trgu, kamor je bil ta prestavljen, v šolo. Kmalu poteni so prestavili Blaža Raktelja v Moravče, kjer je hodil sin še štiri leta v šolo. Leta 1836. je prišel s svojim očetom zopet nazaj v Stari Trg, kjer je ta ostal v službi do svoje smrti 1. 1869. Star kakih dvanajst let, je na koru nadomestoval večkrat svojega očeta, ob nedeljab in praznikih pa je bodil orglat na Križno goio. Ko je Raktelj dokončal ljudsko šolo doma, dali so ga roditelji v Ljubljano v tretji razred norrualke. Po dokončanein četrtem razredu je vstopil v tadanjo malo realko. Ker si je izvolil stan svojega očeta, obiskaval je od 1841. do 1843. leta pripravljalnico za učitelje. Jeseni leta 1843. je dobil Raktelj službo učitelja in oiganista v Toplicah, svojeni rojstvenein kraji. V kimovci 1846. leta je naredil konsi.storijalno preizkušnjo v Ljubljani pri deželnem šolskem nadzorniku, kanoniku Janezu Novaku. Dne 19. vinotoka 1848. leta so imenovali Jožefa Raktelja stalnim učiteljem na takratni dvorazredniei v Ribnici, kjer je postal 1856. leta nadučitelj in voditelj trirazrednici in 1874. voditelj štirirazrednici. Dne 22. vel. travna 1869. leta je imenoval naučni minister Raktelja začasnim c. kr. okrajnim šolskirn nadzornikom, kojo službo je opravljal do 11. listopada 1870. leta. Od 1871. do 1888. leta je bil ud c. kr. okrajnega šolskega sveta kočevskega kot zastopnik u<"iteljstva. Leta 1878. se je ustanovila v Ribnici dvorazredna dekliška šola, kateri se je postavil Raktelj voditeljem. G. kr. deželni šolski svet ga je imenoval leta 1880. stalnim nadučiteljem. Dne 28. vel. srpana t. 1. je vložil radi starosti in slabega zdravja — padel je nesrečno in se precej poškodoval — prošnjo za stalno umirovljenje, deželni šolski svet je z dneni 30. kimovra ugodil njegovi prošnji. Raktelj je služboval tedaj oseininštirideset let, in od teh celih triinštirideset v Ribnici. Na ribniški šoli je delovalo pod njegovim vodstvom 33 učiteljev in 8 učiteljic. — Rakteljevo rodbinsko življenje je vzornu in njegovi otroci zavzemajo častna inesta v človeški družbi. Njegov sin iz pivega zakona je izdelovalec orgelj v Mariboru, najstarejši sin druzega zakona Edvard, je urnrl učitelj na Robu dne 3. sušca 1884. 1., kjer mu je bvaležno Ijudstvo postavilo lep spomenik na grobu; drugi sin je drugi učitelj na štirirazrednici v Vipavi; najmlajši Leopold je pel letos novo mašo in je sedaj semeniški duhovnik, hči Barbka je usiniljenka v Ljubljani in Gecilija je učiteljica v nunskeir. samostanu ravno tain. Doma pri roditeljih je pa dvoje hcerk. Raktelj nain je vzur učitelja, soproga, očeta in družbenika. Zato ga pa ne ljubijo in spoštujejo le njegovi bivši mnogobrojni učenci, nego vsak, ki pride ž njim v dotiko. Mi mu pa kličemo: 0 trosi Bog ti sreče iož Na vse poti, A nam pa daj še mnogo mož, Mož vrlih kot si ti. Zc.