GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS
ŠT. 9	SEPTEMBER 1983
PTUJ
LETO VIL
35 LET DO AGIS
V AGIS-u smo 9. septembra praznovali. Pravzaprav je bila proslava le vrh praznovanja saj so aktivnosti v počastitev praznika DO AGIS potekale vso leto ali vsaj velik del leta 1983. Tu mislim na vse športne in druge aktivnosti, sem pa sodi tudi priprava in izbira najboljših delavcev, ki ni bila lahka vendar sem prepričan, da je bila uspešna. Danes že lahko zagotovimo, da smo vis^( juUaj DO resnično dostojno proslavili. Nedvomno je vsak izmed As prispevS" svoj delež, da smo lahko zadovoljni. Poseben pey^ya>aiTCsti so dali tudi zaposleni v DO, ki so s svojo številno priaMnostjo dokaz: pripadnost kolektivu.
Prehojeno pot od 1948 leta pa do danes je nazorno orisal predsednik 10 konference sindikata DO Mertelj Franc. Slavnostni govornik predsednik IS SO Ptuj Janko Bezjak pa je orisal položaj AGIS-a v ptujskem gospodarstvu. O težavah Jb nalogah, ki nas čakajo. Od AGIS-a kot nosilca kovinsko predelovalne industrije se pričakuje, da bo z vlaganji novih naporov to tudi ostal. Jajbrž nam to ne bo lahko, toda velikokrat smo že dokazali, da ^^Bposobn|
Osrednje mesto v kulturnem pn buraškega orkestra DO AGIS. Če| »ognjeni krst« pred tako velikim avdi' pa so navdušili člani moškega pevsl Markove. Janez Klasinc član SNG Marji poskrbel, da so se nam razblinile črne napovedanih gospodarskili in drugih težav
so zavzemali člani tam-je bil Tli pravzaprav
?o navdušin^Prav tako ja Alojz Štraren ^svojim humorjem ričakovanju prej
K praznovanju 35. letnice naše delovne priključili tudi krvodajalci DO AGIS, ki so ob 30. let^^T<rvO' na Slovenskem podelili 25. krvodajalcem posebna priznanja.
Torej svečano smo proslavili 35. letnico DO s tem pa še ni vsega konec. Veliko trdega dela nas še čaka, da bomo konec jubilejnega leta lahko ugotovili, da je bilo uspešno in, da smo s poslovnimi uspehi lahko zadovoljni. In to bo najbrž najlepši prispevek k jubileju DO.
Moški pevski zbor AŠ PD Markovci pod vodstvom Janeza Bezjaka ie tudi to pot navdušil . ..
mn leta m v no aeis
Inovatorja leta 1983 Vlada Hansla najbrž ni treba posebej predstavljati. Kdo ne bi poznal moža, tihega vedno prijaznega obraza in —'-' avljenega pomagati z delom ali nasvetom. To je samo nekaj 1	• in bogate delovne poti v AGIS-u. Več kot četrt stoletja
Ho zaposlen v naši DO. Leta 1957 se je zaposlil v takratni ^setA kot konstruktor in je temu delu ostal zvest vse do pokojitve^gt^Jkijecja leta. Le nekaj let je med tem bil obratovodja.
jv komstruikci ve, da sem] izkušnje. D« odkod tolM moram
ometa, ara j 15 Tet s
etja ste delali v
__________ _ >rž so se tudi
■HHH^kiale tako bogate ideje in inov^jjska snovanja?
_^,a sem že pred za-lisiliitViijo '^J^vtokarosejj|i delal IGA Kidričevo po-imel Iže delovne bi laž e razumeli ‘iinovatorskili idej iti, da kem se v žiti z marsičem. Od eč kot
_______Ho opffiSjaHK/ om. Z
nžerstvom sam se 'ukvarjal
skoranSoHiono saj sem aranžiral večino našijj JpredstiMjanj na sejmih.	_____
R e s jtfyiy3D<'F d a ije delo kongstukterja praktično (inventivna HMM|i|pf*en e Trn o je treba skrtiW^^Bwpocenili proizvodnjo kar^ra je gilavnio, treba je stremeti k čim manjši odvisnosti od uvoza. Pred takšno nalogo sem bili jaz postavljen ko sem osvajal ventilator. Osvojen je bi! v enem letu. Iz dvojnega radialnega, dvonamemiskega, seveda uvoženega, je nastal v celoti domač proizvod s še širšo možnostjo uporabe. Kaj to pomeni v današnji stiski za devize najbrž ni treba pojasnjevati.
Kje so vzroki za dokaj skromno inventivno dejavnost v naši DO pa tudi drugod?
Najbrž smo in še vedno dajemo inventivni dejavnosti premalo možnosti razvoja. Premalo ali pa sploh ni posluha za to vrsto stabilizacijskih prizadevanj. Dejstva kažejo, da smo pri nas in po svetu prepozno spoznalli, to se pravi sedaj ko so zelo skromne možnosti za kaj novega, da bi bila v tem rešitev nekaterih perečih težav. Da bi neka inventivna zamisel oživela je potrebno orodje, stroj, čas, skratka denar. Prav tega pa je danes premalo.
Boleča rana razvoja In napredka proizvodnje pa tudi linventiv-
ne dejavnosti pa je tako organizirana konstrukcija kot je v AGIS-u .V vsakem TOZD-u eden ali dva razvojiniika. Zamislite si orkester, ki poskuša igrati skladbo, pa ima vsak drugačne note in drugega kapelnika. Brez dvoma bo tak orkester razpadel1. Pri-nas >pa tega še vedno nočemo spoznati.
Kot upokojenec še nimate »izkušenj«. Kako ste se vživeli v to vlogo?
Življenje se pravzaprav rti kdio-vekako spremenili o. S sodelavci sem obdržal še vedno pristne stike. Brezdelja tudi sedaj ne poznam, imam majhno delavnico v kateri poskušam oživljati svoje zamisli in načrte. V počitnicah
pa je tako kot pri drugih babicah m dedkih, živahno. Družbo mi delajo štirje vnukoi in ena vnukinja. Rad Jih imam im srečen sem, ko so ob meni. Zelo dobro pa se počutim:, ko gobarim. Gob je letos v kidničevih šuimah sicer manj, kot prejšnja leta. Bolj kot gobe pa je važen sveži zrak.
Kaj pa pokojnina. Bo šlo? Nekaterim stvarem se bo sčasoma treba odpovedati. Za sedaj se nimam kaj pritoževati. Če bo zdravje, bo vse.
in prav slednjega mu tudi mi vsi želimo.	Menoni
INVENTIVNA DEJAVNOST
Komisija za inovacije je z izvolitvijo novih samoupravnih organov zopet pričela z delom. Delavski svet delovne organi-zacije je na 1. redni seji dne 26. 5. 1983 imenoval komisijo za inovacije, v kateri so naslednji člani delovnega kolektiva: Papst Rudi iz TOZD Komerciala, Strelec Viktor iz TOZD Orodjarna, Kristovič Janko iz TOZD Vzdrževanje, Satler Mirko iz TOZD Servisi, Paj Albert iz TOZD Vzmetama, Juričinec Štefan iz TOZD Avtooprema, Novakovič Milutin iz TOZD Velika Oprema, Berghans Jože iz TOZD Kovinska obdelava, Osenjak Stanko iz TOZD Precizna mehanika in Vidovič Maks iz DSSS. Komisija je do sedaj imela tri redne seje, od katerih je na prvi redni seji izvedla konstituiranje ter izvolila za predsednika komisije Papst Rudija, za namestnika predsednika pa Osenjak Stanka. Na ostali dveh sejah pa je komisija razpravljala o 27 inventivnih predlogih, od tega o 15 tehničnih izboljšavah in 12 koristnih predlogih. Na omenjenih sejah je bilo od vseh obravnavanih inventivnih predlogov 12 prijav zavrnjenih in ena prijava preložena.
Na tretji redni seji je komisija razpravljala tudi o kandidatih za »INOVATORJA LETA 1983« in po izvedenem točkovanju po kriterijih iz 65. člena pravilnika o inventivni dejavnosti sprejela sklep, da se za inovatorja leta imenuje tov. Hansel Vlado, zaposlen na delovnem mestu konstrukter v TOZD Atvo-oprema, od 1. 8. 1983 upokojen. Za takšen sklep je podala komisija naslednjo obrazložitev:
Tov. Hansel Vlado je izdelal konstrukcijsko in tehnološko spremembo pri ventilatorjih za grelce. Do leta 1981 smo v grelce vgrajevali ventilatorje AURORA, katere smo uvažali in je bila vrednost uvoženega ventilatorja 2.231,85 deviznih dinarjev. Imenovani je s svojim predlogom dosegel, da sedaj ventilatorje izdelujemo v naši delovni organizaciji (TOZD TAP) po ceni 1.838,02 din, s čemer znaša prihranek po kosu 393,83 din in je nastala letna gospodarska korist 787.000,00 din. Prihranek je tudi v devizah, ker ventilatorjev ni več potrebno uvažati.
Na isti seji je komisija razpravljala tudi o predlogu referenta za inovacije, da bi mesec september imenovali za mesec inovacij. Glede na to, da je letos 35. obletnica naše delovne organizacije se predlaga, da se za letošnje jubilejno leto imenuje mesec september za mesec inovacij. Komisija je v zvezi s tem predlagala, da bi vsi inovatorji, ki so v tem mesecu prijavili inventivni predlog, bili posebej stimulirani s knjižnimi nagradami ne glede na to, ali bo njihov predlog osvojen ali ne. S takšnim predlogom in imenovanjem meseca septrember za mesec inovacij bi spodbudili inventivno dejavnost v naši DO in s sprejemljivimi predlogi pripomogli pri naporih za gospodarsko stabilizacijo.
Obravnavani osvojeni inventivni predlogi:
^	Priimek in ime ca	inovatorja “ S	Zaposl. v TOZD	Inovac. za TOZD	Gospodar. korist	Odškodnina ali nagrada
T-12/83 Primožič Anton	TAP	TAP	91.278,55	7.089,80
T-13/83 Horvat Ladislav	TAP	TAP	172.321,03	11.710,70
T-14/83 Kukovec Stanko	VZD	VZM		20.328,00
T-18/83 Tekmec Ignac	VZM	VZM		1.000,00
T-29/83 Vindiš Franc	OR	OR		10.920,00
T-22/83 Petek Janez	VO	VO	37.161,55	2.729,70
K- 2/83 Perič Enco	DSSS VZM		21.493,50	1.898,20
Jurič Ljubo	DSSS VZM			1.898,20
K- 3/83 Šijanec Alojz	TAP	TAP		4.760,00
Varnica Božidar	TAP	TAP		4.760,00
K- 4/83 Kolarič Silvo	OR	OR	205.400,00	15.074,00
K- 6/83 Furjan Alojz	TAP	TAP		7.932,00
K- 8/83 Učakar Emil	KO	KO	910.744,45	80.609,15
K-ll/83 Brodnjak Jože	TAP	TAP	69.935,70	12.941,30
K-12/83 Merc Franc	TAP	TAP	16.824,25	4.028,40
K-13/83 Varnica Božidar	TAP	TAP	35.548,80	6.545,60
			Dušan Žnidarič	
Kako lahko sindikat prispeva k stabilizacijii?
Nelogično bi bilo, če bi pričakovali, da se sindikat kot politična organizacija delavcev z lastnim programom in aktivnostjo ne bo vključil v stabilizacijska prizadevanja družbe, oziroma vseh njenih naprednih sil. Pri tem seveda kot izhodišče jemljejo trditev, da je dolgoročni program gospodarske stabilizacije tudi temeljni delavsko-razredni interes večine delavcev in drugih občanov. Zato je sindikat tudi poklican (oziroma v imenu Zveze sindikatov Slovenije republiški svet), da na tej podlagi pripravi pregled temeljnih nalog za vse svoje organizacije in organe. Vemo, da brez najširše konkretne podpore v vsakem ozdu, interesnih skupnosti in drugod stabilizacijski cilji ne bodo uresničeni. Zato ima sindikalni program vključevanja v stabilizacijska prizadevanja na eni strani namen opredeliti osnovna strateška področja in naloge zveze sindikatov pri tem, na drugi strani pa seznaniti s stabilizacijskimi prizadevanji kar najširši krog delavcev, jih mobilizirati in usposobiti za delo in odločanje v tem težavnem in odločilnem obdobju. To zadnje pa bo zahtevalo tudi spremenjene metode in oblike dela sindikalnih vodstev na vseh ravneh.
Naloge, ki so sedaj pred sindikalnimi organizacijami in vodstvi, na prvi pogled niso nekaj novega, nekaj, o čemer v zadnjih letih ne bi govorili in pisali. Res gre tudi za stara vprašanja in probleme — toda še ne rešena vprašanja in probleme. To so istočasno tudi tista strateška vprašanja družbenoeko-nomskega in političnega sistema, kjer se najmočneje krešejo različni interesi — predvsem razredni.
Osnovni cilj vseh stabilizacijskih prizadevanj, ki nikakor ne morejo pomeniti predvsem omejevanja in varčevanja (čeprav je to za prvo fazo najbolj značilno), je utrjevati socialistični samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev. To pa je mogoče le s pridobivanjem dohodka in uveljavljanjem dohodkovnih odnosov. Pri tem pa dohodek seveda ne more temeljiti na zidanju stroškov in cen ali pa na pretežno posojilnih odnosih. Za sindikat bo zato pri razpravi o delitvi dohodka (naj-prej pa ga bo treba ustvariti z dobrimi proizvodnimi programi, boljšo organizacijo dela in spodbujevalnim sistemom nagrajevanja) za investicijsko, splošno in skupno porabo glavno merilo reprodukcijska sposobnost gospodarstva, oziroma koliko vse te dejavnosti prispevajo k boljšemu delu in proizvodnji v gospodarstvu in povečevanju dohodka. Zahteve za nove prispevke in davke pa bodo morale skozi zelo gosta rešeta tudi glede zaščite življenjskega standarda.
Notranji sistem organizacije poslovnih, delovnih in delitvenih odnosov mora biti v funkciji spodbujanja boljšega dela in večje proizvodnje, pri tem pa ima sistem delitve po delu glavno vlogo. Osebni dohodek bi zato moral biti neposredno odvisen od dohodka in čistega dohodka.
Velike notranje rezerve pa se skrivajo še v združevanju dela in sredstev ter neoviranem pretoku akumulacije tja, kjer bo dala največje družbenoekonomske učinke.
Sindikat se bo zavzemal za povečanje realnih osebnih dohodkov, in to predvsem z opredeljevanjem za take proizvodne programe, poslovne in organizacijske povezave ter delitvena razmerja, ki bodo povečevali dohodek in čisti dohodek.
Da bi večini delavcev (ob drugih pogojih) dejansko omogočili čimbolj aktivno vključevanje v vsa ta prizadevanja, morajo biti tudi sproti in stalno seznanjeni s celoto problemov družbene reprodukcije in stvarno informirani o problematiki lastnega okolja (o odvisnosti lastnega materialnega in življenjskega položaja, od produktivnosti lastnega dela in dela drugih delavcev, od gospodarjenja ter združevanja dela in sredstev). Hkrati pa si bodo sindikalni aktivisti prizadevali, da bodo delavci v široki in demokratični razpravi tudi povedali svoja mnenja in dali predloge za izboljšanje stanja.
S tem v zvezi mora biti sindikat bolj kot doslej tudi opora samoupravnim organom in delavski kontroli v ozdih.
Na področju socialne politike si sindikat ne bo prizadeval za nove instrumente, ampak za dosledno uresničevanje sedanjih. Hkrati pa bo treba preprečevati in odpravljati razlike v družbenoekonomskem položaju ljudi, ki niso posledica dela.
Za vse te opredelitve in usmeritve pa v organizacijah združenega dela po mnenju sindikata ne potrebujejo nekih posebnih formalnih stabilizacijskih načrtov. Ukrepi za boljše, bolj racionalno gospodarjenje, zmanjševanje neproduktivne režije, večji dohodek in večji osebni dohodek naj postanejo sestavni del planskih dokumentov vsakega tozda.
Naši najboljši delavci
Letos smo že drugo leto zapored izbrali najboljše delavce po TOZD in DSSS. Prejšnje leto smo pravzaprav šele iskali in ugotavljali kakšen način nagrajevanja izbrati, da bo dosežen namen. Odločili smo se za plaketo NAJBOLJŠI DELAVEC TOZD in denarno nagrado v višini povprečnega OD za preteklo leto v DO AGIS. Prepričani smo, da je to ena od najboljših poti k prizadevanju za boljše delo in, da tako mislite tudi vi.
V tej številki našega glasila vam predstavljamo tri najboljše delavce TOZD.
Rojs Albin tehnolog v TOZD Vzmetarna, zaposlen od leta 1980. Aktiven v samoupravnih organih, DPO, prizadeven član uredniškega odbora. Najbrž pa je še veliko stvari, ki ga odlikujejo, pa zaradi njegove skromnosti zanje ne vemo.
Albin, prejel si plaketo najboljši delavec TOZD Vzmetar-ne, torej sodelavci so te izbrali za najboljšega v TOZD. Kaj meniš o tem?
Mislim, da je težko izbirati najboljše razen v primeru, ko nekdo posebej izstopa, kar zame ne velja. Za sebe lahko zagotovim, da je še veliko sodelavcev, ki bi si to priznanje prav tako zaslužili kot jaz. Kljub temu pa nisem opazil »faušije«.
Se ti zdi, da denarna nagrada razvrednoti namen priznanja?
Mislim, da ne. To je pač odvisno od vsakega posameznika. Le kdo pa se danes še brani kakšnega dinarja?
Ker se aktivno vključuješ v delo samoupravnih organov ter DPO, kaj meniš kje je rešitev iz sedanjih težav likvidnosti?
Še vedno ni zaživel delegatski sistem. Delegati so na sejah preveč pasivni. Ni povratnih informacij.
Muhič Robert, zaposlen v nabavni službi TOZD Komerciale sedem let, v AGISU pa že polnih dvajset let.
Je prizadeven delavec kakor tudi zelo aktiven v samoupravnih organih ter DPO. Poleg tega pa je Robert tudi zelo aktiven na področju športne kulture v občini ter republiki.
Robert, sodelavci so te izbrali za najboljšega delavca
TOZD Komerciala. Kaj meniš o tem?
Mislim, da je med 96 delavci bilo težko izbrati najboljšega. Prepričan sem, da je veliko sodelavcev, ki bi si plaketo pravtako zaslužili kot jaz. Letos sem bil izbran jaz, drugo leto pa kdo drug. In prav je tako.
Kaj ti pomeni plaketa najboljši delavec TOZD?
Veliko priznanje sodelavcev. Za kar se jim tudi iskreno zahvaljujem. Obenem pa je to priznanje velika obveza za naprej. Zavedati se moramo namreč, da se najboljšemu delavcu ne bi smelo zgoditi kar se dogaja drugim. In prav tega se vsak nagrajenec tudi boji. Saj je tudi on samo človek.
Je bilo kaj nevoščljivosti?
Kjer je prisoten denar je prisotna tudi nevoščljivost. Prepričan sem, da bo tudi nevoščljivost s časom minila.
Se ti zdi denarna nagrada umestna ali bi ne bila dovolj le plaketa?
Denar, denar velikokrat razvrednoti prvotni namen priznanja Če pa se postavim na stališče delavca pa sem mnenja da prav pride vsak dinar. PrL denarni nagradi pa je bolj pomembno to od kod ga vzamemo. Menim, da način, ko vzamemo denar za nagrade direktno iz mase OD ni najboljše. To( se mi zdi kot beračenje, ki pri ljudeh povzroča po-mislike. Sredstva za te nagrade se morajo drugače združevati. Takrat bodo tudi ljudje to drugače sprejeli.
Kakšen se ti zdi postopek po katerem izbiramo najboljše delavce?
Menim, da je prav, da to akcijo vodi sindikat kajti to
je pogoj da pride do in od vsakega delavca.
Kako bi lahko zaposleni prispevali k boljšemu stanju AGIS-a?
Prvi pogoj za boljše stanje je delovna in splošna disciplina ter nesebična sodelovanja med sodelavci.
Vsakdo naj vsaj svoje delo opravi v času in na način kot se od njega zahteva pa bo takoj boljše.
Zaostriti pa bo treba odgovornost v obeh smereh. To je od zgoraj navzdol in obratno. To nam manjka.
Veliko pa se tudi govori o zaostritvi discipline. Najbrž bo to tudi treba začeti uvajati.
Martin Zavec opravlja zunanje kurirske posle že več kot 22 let. Vsa ta leta si je lin si še vedno prizadeva ugoditi slehern© željo. Kot vestnega delavca ga poznajo v domala vseh uradih občine Ptuj, kamor ga sleherni dan vodi delovna pot. Zanj ni slabega vremena, Je, le dalo mora teči svojo pot.
Tinček, sedaj, ko so ti sodelavci priznali, da si najboljši delavec v DSSS, kaj meniš o tem?
Priznati moram, da sem bili nad priznanjem zelo presen ©čem. Prepričan sem, da je v DSSS veliko delavcev, ki bi si enako zaslužili to priznianje.
Kaj meniš o denarni nagradi. Tu mislim na nagrado v višini enega povprečnega OD v Agisu za preteklo leto. Bi po tvoje bila samo plaketa primernejša oblika?
MiisKm, da bi bila samo plaketa dovolj. Pravzaprav bi bilo vseeno, kakšna bi bila oblika in vrednost plakete. Seim pa proti denarnim nagradiam. Čeprav potrebujem denar. Denarna nagra^-da vzbudi preveč zavisti in ti prinese več gemkoibe kot radosti. Žal 'ljudje še vedno ne prenesemo, če dobi kdo kakšen denar. Neprijeten je občutek, ko ljudem z obraza bereš, kaj mlisiliijo.
Kaj misliš, kaj je tisto, kar nas zavira pri razvoju?
Težko je o tem igicvomitl. Pri mojem delu 'lahko opažam, da mi več pravega zaiupanja med ljudmi. Nihče nikomur več prav ne verjame, vse urejamo, samo z dopisi. Nihče ne more verjeti, koliko papirja kroži p,o delovmi organizaciji in izven nje. Ne bom se čudil, če se bomo v papirju zgubili.	M. M.
O razvojni poti DO AGIS je govoril Franc Mertelj, predsednik konference 10 sindikata DO Agis
POPRAVEK
V 7—8. številki glasila »V AGISU« je prišlo v prispevku socialne delavke naše DO do neljube tiskarske napake.
Stavek pravilno glasi: Iz sklada skupne porabe smo nakazali družini enkratno pomoč 30.000 din.
Za napako se opravičujemo in prosimo, da opravičilo sprejmete z razumevanjem.
Uredništvo
Praznovati ne pomeni ie pijančevali
Ugotovili smo že, da smo svečano proslavili visok jubilej DO. Žal pa imamo tudi takšne sodelavce, ki še vedno mislijo, da praznovati pomeni nalivati se z alkoholom do nezavesti in razgrajati. Barbarsko obračunavanje med seboj, ki je posledica prejšnjih nesoglasij ali trenutne nejevolje ne sodi na tako mesto kot je praznova nje tovarniškega jubileja.
Ob tem naj ponovno velja ugotovitev, da so nekateri že prišli močno vinjeni na proslavo pa čeprav je tudi zanje do 14. ure veljal normalen delovni dan. Torej se ponovno postavlja vprašanje kje so bili predpostavljeni? Še vedno lahko Ugotovimo, da predpostavljeni ne vedo za svoje ljudi in seveda obratno. Kako dolgo še?
Požar v transformatorski postaji TOZD Vzmetarna
V noči med 8. in 9. avgustom 1.1. ali točneje 8. avgusta ob 23.20 je prišlo do kratkega stika v transformatorski postaji na lokaciji TOZD-a Vzmetarne v Forminu. Takoj ob kratkem stiku! se je pojavil v notranjosti trafo postaje požar in obenem pok kateri je povzročil izpad električne energije na širši lokaciji Formina, Gorišnice in Markove. Varnostnik je takoj o tem obvestil postajo Milice v Gorišnici, občani Gorišnice pa varnostnika na elektrarni Formin, kateri je vključil sireno. Varnostnik in Gasilsko društvo Formin in Mezgovci so poizkušali skozi odprtine z zunanje strani trafo postaje z gasilskimi aparati pogasiti požar, vendar jim to ni uspelo. Požar je popolnoma uničil notranji del stikalnih naprav, močno poškodoval transformatorski del in gradbeni del objekta.
Takoj po lokalizaciji požara in prihodu dežurne ekipe iz Elektro Ptuja ter ugotovitvi velikosti poškodbe, smo pričeli pripravljati program sanacije in možnosti napajanja iz drugega vira ker je bilo jasno, da poškodovana trafo postaja rabi pravzaprav novo izgradnjo. Že v ranih jutranjih urah so zraven predstavnikov in TNZ Maribor prispeli tudi najodgovornejši tovariši iz Elektro Ptuja in predstavniki naše TOZD Vzdrževanja. Po ponovnem ogledu objekta in skupni ugotovitvi, da je sanacija možna le mimo transformatorske postaje so predstavniki TNZ dovolili, da je ekipa za sanacijo izdelala sanacijski program, kateri je zajemal rekonstrukcijo transformatorske postaje v vasi Formin in napeljavo ustreznega 500 me-terskega kabla v našo nizko napetostno omarico direktno v proizvodno halo. Stekli so tudi hitri dogovori z vaščani, to je lastniki zemljišč preko katerih teče kabl. Sanacija je bila opravljena že do 14. ure istega dne. V takih primerih se vedno postavljata dve osnovni vprašanji: vzrok požara in škoda ki jo tak požar povzroči. O vzroku požara lahko povemo le mnenje strokovnih izvedencev, kateri so ob končni preiskavi podaii ustno skopo poročilo, da je vzrok tehnične narave. Prav pa je, da tukaj poudarimo, kako pomembne so v takih primerih evidence o vzdrževanju objektov, posamezna soglasja k bilo kakršnim spremembam in da se je potrebno vseh improvizacij izogibati.
K drugemu vprašanju, to je kakšna je povzročena škoda, pa moramo odgovoriti, da je ta približno ocenjena za potrebno obnovitev transformatorske postaje v višini 1,800.000 din. Sam izpad proizvodnje pa bistvene škode ni utrpel. Določena ročna dela smo opravili še isti dan v dopoldanski izmeni. Neobhodno nujne pozicije smo termično obdelovali v kalilnici TOZD Orodjarne, dočim dela, katera so bila vezana na električno energijo in so tega dne v prvi izmeni izpadle, smo nadoknadili v prosti soboti dne 27. 8. 1983. Druga izmena pa je že normalno delala.
Poškodovano postajo obnavlja Elektro Ljutomer in po tehničnem pregledu katerega je opravil Elektro energetski inšpektor dne 6. t. m. predvidevamo, da bo končana v tem mesecu.
Prav je, da na tem mestu povema, da so bile sanacije opravljene v tako kratkem času s prizadevanjem, ne glede na čas, katerega so opravili delavci Elektro Ptuj in našega Vzdrževanja. Prav tako je pomembno, da so nam nudile vso pomoč tudi Dravske elektrarne TOZD Formin.
R. A., P. J.
ČLOVEK ČLOVEKU
Pet let je že minilo, odkar je tov. Anton Mencinger moral v invalidsko upokojitev. Bolezen hrbtenice mu je povzročala tako hude bolečine, da dela v gumarni, kjer je bil dolga leta zaposlen kot vulkanizer, ni več zmogel. Takratni delovni pogoji so bili dosti slabši od današnjih. Delavci so pri delu veliko dvigovali, prenašali in marsikateri ima posledice na zdravju. Treba je bilo hiteti, da je lahko preživel štiričlansko družino. Ker je bil tih in skromen, je skoraj neopazno odšel v bolniški stalež, na operacije in spet domov. Čeprav je v mestu doma, so se ga spomnili in obiskali le redki sodelavci. Ker prejema nizko pokojnino, je pred nekaj časa prosil v TOZD, ki sedaj sicer spada pod »Savo«, za pomoč pri odhodu v zdravilišče, kamor so mu zdravniki priporočali, denarja pa ni bilo na razpolago. Vodstvo TOZD in delavski svet je pokazal izredno razumevanje za svojega prizadevnega delavca, ki je zbolel pri delu v gumami, za prešami. Odobrili so enoglasno, da se mu mora pomagati in ga napotili na okrevanje v Cateške toplice, stroške pa bo v celoti nosil TOZD. Solidarnost med zdravimi in bolnimi je nujna. Vsak od nas lahko zboli. Občutek, da v stiski nisi sam, je potreben. Pri tov. Mencingerju se je izkazalo, da se ga vsi sodelavci še dobro spomnijo in vsi mu želijo čimlepše dni v toplicah.	J.T.
Okrasna skulptura v TOZD Vzmetarna
Mladina in sindikat TOZD Vzmetarna so se doslej že večkrat izkazali pni prostovoljnem delu, še posebno takrat, ko je šlo za polep-šanje tim ureditev delovnega okolja. To je do neke mere razumljivo, saj je znano, da dandanes delovni ljudje — prežive povprečno več kot polovico dni v mesecu ob delu v svojih DO.
Ustvarjalci skulpture
Mnogo delovnih organizacij si je na dvoriščih in po parkih ob proizvodnih prostorih dalo postaviti različne skulpture, ki so največkrat napravljene kar iz artiklov njihovega proizvodnega 'programa in tako simbolliono ponazarjajo proizvodno dejavnost teh organizacij. Tako je prišla iz vrst osnovne organizacije ZSMS našega TOZD ideja, da bi nekaj podobnega naredili tudi sami. Predlogov je bilo veliko in nazadnje smo se odločiM za izdelavo velikega ptiča »štorklja«, ki stoji na eni nogi in v kljunu drži črva. Napravljena je v celoti iz samih vzmeti. Ker je bila izdelava za mladince nekoliko pretrd oreh, so na pomoč priskočili tudi »stari maoki«, navijallci. Saj do sedaj na primer še nlismo nlkolli navijali tako-veilikih koničnih vzmeti, 'kot smo jih potrebovali za trup ptiča. Kot zanimivost velja še omeniti, da smo za izdelavo porabili približno 80 kg Izključno ostankov vzmetne žice, ki gre drugače na odpad in znaša tako samo vrednost porabljenega materiala okoli 10.000,00 din.
Štorklja stojli privita na betonskem postavko sredi zelenice pred halo in meri skupaj s postavtam več kot 2 -m višine. Njeno velikost in izrazno moč, ter ddiavce, ki so pri izdelavi sodelovali ponazarjata pričujoča posnetka.
R. A.
RIBIŠKI PIKNIK TOZD VZMETARNE
Ribiško tekmovanje ribičev TOZD Vzmetarne, bo kot vse kaže postalo tradicionalno, saj je ribiška sekcija organizirala letos že drugo ribiško tekmovanje s piknikom. Tekmovalo se je prav tako kot lani, za zapornicami na Dravi v Markovcih.
Tekmovalci so se zbrali zjutraj Ob 8,00 uri in seveda tudi navijačev ni manjkalo. Po žrebanju so se razdelili ribiči po sektorjih, ki so bili že naprej žrebanj s strani komisije. Tekmovanje je trajalo 2 uri, ki sta kar hitro mirtiili. Sledilo je štetje in tehtanje rib, ki mi minilo brez veselih šal in dovtipov. Ponovno se je najbolje odrezal Franc Kovačec, ki je zmagal letos že drugič zapored. Enako se je posrečilo tudi drugo uvrščenemu Ignacu Tekmecu, ki je bil prav tako kot lani drugi. Tretje mesto je osvojil Franc Večerjevič. Vsi trije so prejeli na koncu pokale, vsi ostali pa diplome.
Skupaj je tekmovalo 10 ribičev, kar predstavlja šestino zaposlenih v TOZD. Skupaj z navijači je bilo zbrano trideset delavcev, to pomeni polovico zaposlenih. Iz teh podatkov se vidi, da je piknik postal pravi praznik Vzmetarne.
Po zaključku tekmovanja se je ves ribiški plen o cvrl na roštilju. Za to sta poskrbela Stanko Kolarič in Ivan Keienc. Seveda tudi ni manjkalo sočnih pečenk in pristne haloške kapljice. Za razvedrilo in veselo vzdušje so se med seboj pomerili tudi kolesarji s polževimi dirkami, kjer je po pričakovanju zmagal direktor Janez Pičerko.
Tako se je topel poletni dan hitro prevesil v pozno popoldan. Razšli so se z upanjem, da bo takšnih im podobnih prijateljskih srečanj še več.
V. F.
Neki malici ob rob
V sredini julija, ali točneje 20. 7. 1983 je bilo za hladno malico:
10 dkg graničarska suha salama	41,54	din
20 dkg kruha	9,83	din
10 dkg paprika	6,66	din
PVC vrečka	1,00	din
papir	0,30	din
materialni stroški 59,33 din
K temu pa prištejmo še režijske stroške, ki najbrž tudi niso zanemarljivi. Sicer pa pri tej malici niso sporni, še manj pa pomembna cena malice. Pomembna je ugotovitev, da sta se dve (2) malici tega dne znašli v košu za smeti (mogoče še kje drugje, toda te v košu so bile zelo vidne). Zakaj v košu? »Bile so plesnive in neužitne« so zagotavljali tisti, ki so jih odvrgli. »Ta plesen je takoimenovana plemenita plesen in je »obvezen« spremljevalec suhih salam. Ta plesen je popolnoma neškodljiva. Pri pripravi malice ne smemo lupiti teh salam oz. klobas, kot na primer letne ali tirolke«, je povedal vodja ODP.
Delavci negodujejo nad konzervami, da so prevečkrat na »jedilniku« hladnih malic?
»Najbrž bo držalo. Držala pa bo tudi ugotovitev, da so v teh vročih dneh poleg suhih salam najprimernejše. Če ugotovimo, da se malica prej pripravi, zapakira, prenaša do uporabnika in da nato še čaka do trenutka, ko jo človek použije, da med tem preteče nek čas, ki je v poletnih mesecih zelo pomemben. Torej, kako naprej? Nad konzervami (doručak, pašteta, ribe) negodujemo, salame so »plesnive«.
Pravzaprav se človeku zdi nelogično, in sicer to, da po eni strani tarnamo kako je vse drago, po drugi strani pa se še vedno obnašamo kot v starih zlatih časih, ko je bilo vsega v izobilju. Najbrž bo treba najti skupno rešitev, in sicer v zadovoljstvo vseh, kot delavcev ODP tako nas koristnikov malic. Najbrž si oboji želimo, mi pač da bi dobro jedli, delavci ODP pa, da bi nam lahko to omogočili. To pa najbrž ne bo mogoče, ker smo ljudje... Sicer se pa rešitev ponuja sama od sebe. Saj imamo vendar tudi toplo malico.	M.
Počitek
V	preteklem letu je bila realizirana Ideja o izbiri najboljših delavcev posameznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Podelitev priznanj je bila opravljena tokrat ob našem tovamiškem prazniku. V letošnjem letu smo pri izvedbi te ideje prišli že dalije, saj smo na nivoju delovne organizacije sprejeli;, in sicer na delavskem svetu delovne organizacije dne 29. junija pravilnik o izbiri najboljšega delavca. Ta pravilnik doiloča način, postopek, kakor tudi merila, po katerih izbiramo najboljšega delavca.
Bistvena vsebina tega pravilnika je naslednja:
Namen ideje in pravilnika je, da naj izbira najboljšega delavca služi k vzpodbujanju delovnih uspehov, pozitivnemu odnosu do dela nasploh, pozitivnemu in aktivnemu odnosu do samoupravljanja, kakor tudi tovarištva med delavci.
Za najboljšega delavca dajo pobudo sindikalne skupine svoji osnovni organizaciji sindikata z obrazložitvijo, zakaj določenega delavca predlagajo kot kandidata za majiboljlšega delavca. Na osnovi teh pobud izvršni odbor osnovne organizacije pripravi listo, ki jo posreduje komisiji za odlikovanja in priznanja svoje temeljne organizacije oz. delovne skupnosti. Naloga komisije za odlikovanja in priznanja je, da ovrednoti dostavljeno gradivo im na osnovi meril pravilnika izbere najboljšega delavca.
Naloga delavskega sveta delovne organizacije oz. delovne skupnosti je,, da delavca, ki ga je komisija za odlikovanja in priznanja izbrala za najboljšega delavca, razglasi za najboljšega delavca. Najboljši delavec temeljne organizacije oz. delovne skupnosti določenega leta sprejme priznanje in denarno nagrado v višini enega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v naši delovni organizaciji v preteklem letu. Podelitev priznanj in nagrad se opravi na slovesnosti ob tovarniškem prazniku.
V	pravilniku so določena naslednja merila za izbiro najboljšega delavca:
—	izredna delovna uspešnost in rezultati dela,
—	aktivno sodelovanj,e pri razvoju samoupravljanja,
—	tovariški odnos do sodelavcev im
—	discipliniranost.
Ti kriteriji so v pravilniku posebej razčlenjeni, da se ve, kaj je potrebno pri posameznem kriteriju upoštevati.
'Mislim, da so določila tega samoupravnega splošnega akta dokaj v redu zastavljena, še manj pa je očitati njegovemu namenu, to je vzpodbujanju k boljšim delovnim uspehom, pozitivnemu odnosu do dela nasploh, pozitivnemu in aktivnemu odnosu do samoupravljanja, kakor tudi vzpodbujanja in negovanja tovarištva med delavci, drugo pa je, kako smo to novost sprejeli v naših sredinah. Dejstvo je, da v nekaterih organizacijskih enotah postopek za izbiro najboljšega delavca leta, ni bil plansko Izvedem oziroma je bilo to izvedeno šele zadnji čas. Kljub temu, da so nekateri delavci govorili, da niso bili o Izbiri najboljšega delavca obveščani oziroma, da o tem niso nič vedeli, kar kaže, da o predlogu niso razpravljali v sindikalnih skupinah, smo vendarle o tem dogodku precej govorili. Precej! smo govonUH' tudi o viru, iz katerega naj bi se nagrade najboljšim delavcem izplačale in smo se zedinili, da je v letošnjem letu to lahko le čisti dohodek temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Torej vsaka temeljna organizacija im delovna skupnost sama iz svojih sredstev izplača te nagrade.
Menim, da je biti izbran za najboljšega delavca leta čast in bi je naj bil vesel vsak delavec. Vendar pa vsepovsod ni tako. Kot anekdota je izvenel naslednji dogodek:
Ko je eden od izbranih najboljših delavcev letošnjega leta zvedel, da je bil on predlagan in izbran za najboljšega delavca njihove organizacijske enote, je v svoji skromnosti, kakršen je, v razgovoru ob svojih sodelavcih ugovarjal, da si tega priznanja ni zaslužil, se spraševal s čim bi si ga naj zaslužil. Počutil se ije skoraj užaljenega, nesrečnega in je pri tem tudi rekel': »Kateri bedak je mene predlagal za najboljšega delavca leta.« Predlagatelj je imel najboljši namen, saj je ta delavec bil sigurno eden od tistih, ki so si zaslužili nagrado. Ta delavec, bi lahko rekli, je zelo somokritičen in pošten, čuti pa tudi odgovornost, ki so mu jo naložili s tem, da so ga izbrali za najboljšega delavca leta v njihovi organizacijski enoti. Pri njemu lahko pričakujemo, da bo upravičil oziroma ne bo izneveril zaupanja svoj,ih sodelavcev.
Plaketa najboljši delavec leta je vsekakor lepo priznanje, ki ho v poznejših letih obujala lepe spomine.	Alojz ŠALAMUN
Zahvala
Ob izgubi brata Lojzeta in tašče se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Kovinska obdelava in ostalim za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Vinko Golob
DOPISUJ
V
AGISU
Alkohol in varnost prometa
Uvod
Republiški svet za preventiiivo iin vzgojo v cestnem prometu, se z naslednjim 'prispevkom Vključuje v prizadevanje Koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije v borbi proti perečemu družbenemu problemu — alkoholizmu.
DolgoJetne statistike vzrokov prometnih nezgod kažejo, da je alkohol med odločujočimi dejavniki, ki vplivajo na varnost prometa.
V prometu niso nevarni je alkoholiki, ampak tudi priložnostni pivci.
Na Siovenskem je zakoreninjena tradicija, da alkohol spremlja človeka od rojstva do smrti.
Talko kot doslej bo potrebno tudi v bodoče posvetiti več pozornosti delovanju alkohola na prometno varnost.
Zaradi težjih življenjskih pogojev lahko pričakujemo tudi večje uživanje aikahoilniih pijač. Zaradi pomanjkanja bencina bo promet manjši, vendar pa bodo zato vozniki dosegali izven maselja večje hitrosti, kar pa bo ob morebitni prometni nezgodi izzvalo tudi hujše posledice.
Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v akcijo, da smo, kadar se vključujemo v promet kot vozniki, pešci ali kolesarji, trezni, saj vemo, da že majhne količine alkohola (tudi pod 0,5 %o) v krvi povzročijo motnje pri vsakem človeku.
Mi se »stiskamo« na avtobusih, KRPANI pa še vedno čakajo . . .
Vpliv alkohola na vozniško sposobnost
Alkohol je brezbarvna tekočina značilnega vonja, lažja od vode, ki lahko hlapi in je strupena. Poznamo več vrst alkohola. Poleg etilnega so še meltillmli, pnopiilmi, amiilmi alkohol 'in glicerol. Kadar govorimo o »alkoholu«, mislimo na etilni alkohol, ki ga vsebujejo alkoholne pijače. Etilni alkohol nastaja pri vrenju sladkorja (običajno iz sadja), s pomočjo gliv ikvasoVk. Pri izgorevanju se alkoholi pretvarja v vodo in ogljtikov dl oksid. Najnevarnejši za človeka je meti bi alkohol, ki ga pridobivamo s suho destilacijo lesa ali na sintetični način. V organizmu se pretvarja v mravljično kislino, ki uničuje živčne celice. Za človeka je nevaren že v zelo majhnih 'količinah, 'ker uničuje vidni živec in človek lahko zaradi tega trajno oslepi. Običajno pride alkohol v organizem s pitjem alkoholnih pijač, lahko pa tudi z vdihavanjem njegovih hlapov ali skozi kožo. Proces resorbcije alkohola v želodcu traja 90 minut. V tem času doseže tudi največjo koncentracijo v krvi. Izloča se počasi, odvisno od količine zaužitega alkohola. Manjše količine se izločijo v 6 do 12 urah, za večje količine pa je potrebno tudi do 24 ur.Posamezni človeški organi so na alkohol različno odporni. Največje koncentracije so v jetrih, nato v možganih, srcu, ledvicah, itd.
Učinkovitost alkohola oz. hitrost resorbcije je odvisna od več čiiniiteJjev:
—• resoiiboija je počasnejša, če uživamo alkohol po jedi, ki vsebuje dosti beljakovin (meso, perutnina, ribe, jajca). V tem primeru je maksimalna koncentracija do 20 % manjša kot takrat, kadar pijemo na tešče oz. na prazen želodec,
—	hitrost resorbcije je odvisna od števila im širine krvnih žilic v želodčni sluznici; razni toniki tn sifonih ki' vsebujejo ogljikov dioksid in jih pijemo skupaj z alkoholom, širijo zaradi ogljikovega dioksida krvne žile im tako se alkohol še hitreje absorbira, zato — pozor pred »špricerji«. Alkohol krvne žile zožuje, zato ljudje, ki stalno pijejo prenesejo več alkohola in niso tako hitro pijani;
—	učinkovitost alkohola je odvisna tudi od duševnega stanja osebe, ki ga uživa. Če je človek duševno razrvao, nerazpoložen, depresiven, izčrpan ali neprespan, bo vpliv alkohola veliko večji.
Ko alkohol doseže maksimalno koncentracijo, se začne proces izgorevanja. V emi uri izgori cca 8 g alkohola. 'Največ alkohola se pretvori v jetrih, zato je tudi običajna bolezen kroničnih alkoholikov razpad oz. ciroza jeter. Mlečno kislino, ki je produkt izgorevanja, absorbirajo različna druga tkiva, v katerih se razgradi v ogljikov dioksid in vodo. Za izgorevanje so potrebni kisik, fermenti in vitamini. To pomeni, da proces izgorevanja odvzema organizmu prepotrebne vitamine. Po drugi strani pa pomanjkanje vitaminov upočasni izgorevanje alkohola, kar nujno škodi organizmu v celoti. To potrjuje stanje, v kakršnem so kronični alkoholiki, ki običajno nimajo apetita in so slabo prehranjeni. Pri izgorevanju 1 g alkohola porabi organizem 7 kalorij, to je seveda izgubljena energija, ki ne služi ničemur. Občutek, da nas alkohol »pogreje«, ne izvira iz sproščenih kalorij, temveč iz tega, iker alkohol širi periferne žile v koži, ki zaradi boljše prekrvavitve postane toplejša. Po drugi strani pa 'se na tak način organizem ohlajuje, kar pa zaradi iluzije, da je koža topla, prizadeta oseba niti ne občuti. Veliko je primerov, ko umrejo alkoholiki zaradi mraza, ker so prepričani, da jih alkohol ščiti pred mrazom, kar je seveda le iluzija.
Alkoholne pijače delimo po odstotku alkohola na močne in slabe. Močne alkoholne pijače vsebujejo prek 30 % alkohola in sem štejemo npr. rum, vodko, whisky, vinjak, itd. Slabe pa pod 30 % alkohola, npr. vino, likerji, pivo, Itd. Koncentracija alkohola v krvi doseže maksimum 30—90 minut po zaužitju. Po tem času se alkohol počasi razgrajuje in koncentracija alkohola v krvi pada. Za orientacijo so v naslednji tabeli navedeni podatki o časovnem teku koncentracije alkohola v krvi po užitju različnih alkoholnih pijač. Podatki veljajo za osebo srednje telesne teže (okoli 75 kg). Če je telesna teža manjša, bo koncentracija alkohola v krvi večja.
Koncentracija alkohola v krvi v promilih po določenem časovnem obdobju
Pijača	J ca ca s? ji	i S * ;s	S'l	Ena ura	(D ž'§	Tri ure	Štiri ure
Pivo 1.	3,3-4,5	1/2 l	0,3	0,4	0,35	0,2	0,1
Pivo II.	5,5—6	1/2 'I	0,4	0,6	0.5	0,4	0,3
Vino	8—10	1/2 I	0,6	0,8	0,7	0,6	0,5
Šampanjec	10—12	1/2 1	0,7	1,1	1,0	0,9	0,9
Amaro	32—34	4 ol	0,2	0,35	0,25	0,1	—
Liker	36—38	4 ol	0,2	0,35	0.25	0,1	—
Rum, wbi'sky 50—60		4 cl	0,4	0,55	0,45	0,3	0,2
Pri dvojni ali trojni količini zaužite alkoholne pijače sorazmerno raste tudi koncentracija alkohola v krvi.
Po koncentraciji alkohola v krvi se določa stopnja opitosti. Pri nas se uporabljajo pretežno naslednje norme:
0,5—0,8 promilov —zmanjšana sposobnost uprav, motornega vozila 0,8—1,5 prom i lov — vinj e nost
1.5—	2,5 promilov — pijanost
2.5—	3,5 promilov — močna pijanost
3.5—	4,0 promilov — zastrupitev z alkoholom pri 5,0 promilov — alkoholna koma
nad 5,5 promilov — smrt zaradi zastrupitve z alkoholom
Alkoholiranost pojenjuje približno: po 4,5 urah — 0,5 promilov po 7 urah — 1,0 promilov po 11 urah — 1,5 promilov po 15 urah —2,0 promilov
O alkoholu kroži cela vrsta napačnih prepričanj, med katerimi naj omenimo le najpomembnejše:
—	Ni res, da hi bij alkohol hrana, ker nasprotno odvzema organizmu mnogo tistega, kar mu hrana daje;
—• Alkohoj tudi ni zdravilo. V manjših količinah sicer ni škodljiv, v večjih pa deluje razdiralno na posamezne organe In celotni organizem. Alkohol napada jetra, srce, možgane, živčni sitem, kakor tudi duševne sposobnosti zaznavanja, spomina, mišljenja, itd.
—	Alkohol ne krepi, temveč izčrpava organizem; trenutno sicer ustvarja lažne občutke okrepitve, ki 'izvirajo iz paraliziranih centrov, v katerih se oblikujeta kritičnost in samokontrola. Znano je, da koncentracija okrog 0,5 promilov zmanjšuje mišično moč za približno 16%.
—	Ni res, da bi črno vino povečevalo količino krvi In njeno kakovost. Človekova kri im rdeče vino nima ničesar skupnega razen, da sta si podobna po barvi.
—	Prav tako ni res, da alkohol preprečuje utrujenost, ampak jo nasprotno pospešuje. Alkohol je strup in napada najbolj občutljive centre. Ker so določani centri prizadeti, človek ni sposoben trezno presoditi, kako je utrujen. To je tudi razlog, da se vinjeni človek počuti spočit, dobro razpoložen in zmožen za delo.
—	Alkohol v manjših količinah sicer stimulira tek, večje količine ali daljše uživanje pa vodijo do okvare prebavnih organov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
—• Gibanje ne pospešuje izgorevanja alkohola. Izgorevanje poteka po dojoeiiih zakonitosti brez zavestne kontrole. Nobena telesna aktivnost ne more vplivati na proces izgorevanja alkohola v organizmu.
— Koncentracijo alkohola oz. njeno naraščanje ne moremo preprečevati z uživanjem mineralne vode, kave ipd. Organizem nima nikakršnega obrambnega sistema, ki bi preprečil dvigovanje koncentracije alkohola do nevarne meje.
Vpliv alkohola na osebnost je postopen in razdiralen. Alkoholizem kot tak je dolgotrajen proces in je splet razvoja primarnih osebnostnih značilnosti in teženj, sekundarneiga vpliva alkoholnih opojev na organizem im socialni položaj posameznika, končno pa tudi psihičnih reakcij na vse te spremembe.
Alkohoj prizadene predvsem sposobnosti kritičnosti in samokontrole. Človek pod vplivom alkohola precenjuje svoje sposobnosti in podcenjuje zunanje zahteve. Čim močnejša je alkoholna zasvojenost, tembolj se človek oddaljuje od realnosti. Zanimiv je poizkus, ki so ga izvedli na psihološkem inštitutu univerze v Manchestru.
Poskusne osebe so bili londonski vozniki avtobusov, iki veljajo kot najboljši v Evropi (imajo najstrožjo selekcijo in zelo strogo šolanje). Poskus je bil izvršen v realni situaciji. Na dvorišču so bdi postavljeni kartonski stebri, oddaljenosti 100 metrov. Vozniki so morali ocenjevati na oko, koliko se ti stebri lahko najbolj medsebojno približajo, da bodo s svojim vozilom še prepeljali vmes. Najsposobnejši so prevozili prehod med stebri, ki je imel na vsaki strani avtobusa le 10 cm prostora. Nato so morali použiti manjše in večje količine alkohola in nekateri vozniki so hoteli voziti skozi prehod, ki je bi! tudi do [Kil metra ožji od širine vozila. Jasno je, da so prepreke rušili. Čimbolj je naraščala koncentracija alkohola v krvi, tem slabša je bila samokritičnost. Na koncu poizkusa je koncentracija alkohola dosegla 0,7 promila.
Pod vplivom allkohoila večina voznikov precenjuje hitrost. Trezen voznik bo brez gledanja na kilometrski števec ocenil, da vozi s hitrostjo 80 km/h in bo pri tem zelo malo pogrešil. Nasprotno pa voznik, ki je pod vplivom alkohola, misli, da vozi 50—60 km/h, dejansko pa vozi s hitrostjo 80 ali več km/h. To je eden od razlogov, zakaj pijani vozniki vozijo hitro. Hitro vozijo ne samo zato, ker jih to veseli, temveč zato, 'kar določeno hitrost dživljajo kot manjšo hitrost.
Alkohol vpliva na sposobnosti, pozornost, spomin in razumevanje. Sposobnost časovne orientacije ter hitrost in natančnost gibov upada. Človek reagira vedno bolj brezobzirno in na nižjem nivoju, ker so višje možganske sfere prizadete in nimajo kontrole nad vedenjem. Takšni vozniki ne spoštujejo splošnih družbenih norm, kakor tudi ne prometnih, zaradi česar ogrožajo varnost prometa. Prizadete so seveda tudi druge življenjske funkcije. Pri 1,0 promilov je povišan krvni pritisk, utrip srca je hitrejši, dihanje .neenakomerno In plitvo, pojavijo se tudi težave v govoru. Vidne funkcije napada alkohol že pri koncentracijah 0,4 promila. Pri 0,7 promila so prizadete občutljive mišice, ki obračajo očesna jabolka, vidno polje pa se koncentrično zmanjšuje pri koncentracijah 1,0 promila. To je izredno nevarno, ker izguba, oziroma krčenje vidnega polja zmanjšuje sposobnost opažanja gibanja. Prizadeta je ostrina vida In sposobnost globinskega gledanja. Razlikovanje barv se zmanjša pri 1,2 promila, kakor tudi sposobnost privajanja na temo im po zaslepitvi. Prizadet je sluh. Zvočne dražljaje zaznava do štirikrat slabše kot v treznem stanju. Alkohol pomembna prizadene hitrost reagiranja, ki s povečanjem koncentracije postaja vse počasnejše in neenakomerno. Upada pa tudi vi-zu om oto m a ko ond im aci j a.
Kompozicija . . .
IV. ZAKLJUČKI
Osnovni nosilci boja proti alkoholu v prometu morajo biti občinski sveti za preventivo im vzgojo v cestnem prometu.
.Pomembno vlogo maj pri tem prevzemajo Avto-moto društva. Združenja šoferjev im avtotmehamiiikov, enote milice, sredstva javnega obveščanja.
Akcija maj bo stalna, ne le enkrat tetino v mesecu novembru, mesecu boja proti alkoholizmu.
Le z ustvarjanjem ustreznega družbenega vzdušja in sodelovanja vseh nam bo uspelo postopoma zmanjšati število prometnih nezgod, mrtvih im poškodovanih ter materialno škodo, ki jo povzroča alkohol v prometu.	Tajnik sveta:
Marko MIŠ, dipl.psih.
Pojdite z nami
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
Dvanajst planinskih navdušencev mas je v soboto, 24. septembra krenilo odkrivat lepote naših Miinoirodlnih Haloz. Pod vodstvom vodnika Sliva smo se najprej na bodslkem mostu spustih iz nabito polnega avtobusa. Prvi spust mam je uspel! No, ko smo pogledali proti gradu na Borlu, smo spoznali, da se maše piamistvo začne tukaj, med haloškimi griči im .ne na avtobusni postaji. 'Krenili smo! Lepo drug za drugim smo »osvojili« mize pred Gostiščem grad Bori. Prva zmaga, prvi kontralini žigi v naših iplam,inskih Izkaznicah! Naj tisti »tam doli« vidijo, kako visoko smo hiiii! Časa za proslavljanje ni bito ma pretek, zato smo spet ubogljivo stopali za mašim vodnikom. Preko travnikov smo iprispeili db »bregov« im se vzpeli ma vrh k cerikvii Sv. Ane. Tu smo spoznali, da vodnik Silvo pozna tudi našo zgodovino, ne le planinske markacije. Teh je bito ma maši sobotni poti bolj malo, zato smo 'med vinogradi, iz hriba na hrib, »lazili« bolj po testnem znanju, kje je kakšen pomemben (za mas, plan inče) haloški kraj. Korakali smo lepo počasi, nikamor se nam ni mudilo, saj je bil pred nami še lep, sončen jesenski dan. Iz vinogradov smo slišali petje razposajenih obiralcev grozdja, pozdravljate'smo se z njimi, poskušali sladek mošt im hodili , hodili ...
Najmlajša »hribolazca« štiri in petletna Uroš in 'Mojca sta prav junaško prenašala vse napore im se skupaj z nami veselite, ko smo pri Ivanu Vuzmu v Hrastovcu »pniitismiili« že drugi komltnoilmi žig. Pa celo Blatno jezero se vidi. Mi ga malce meglenega dne nismo videli,, smo pa Imeli čudovit razgled po haloških gričih. Med potjo smo ponovno zapeli, jpceikuŠEili smo sladko grozdje, se jezili, ker imajo orehi letos tako trdo lupimo .. . 'Nekje na sreda, 'naše poti je Anica začuti,la, da jo injieni inovi copati pošteno žulijo,. Mirno Jih je sezula ih ma pordele noge nadela semiš n e poletne čeveljce z majceno potko (ta petka je merila kar nekaj čelni im etrov). Takrat pa so vrte možje maše odprave: Močo, Dušan, Zlatko, Danilo in Silvo, pričeli s ta pravimi »moškimi« štoisr na račun žensk. Me, torej predstavnice ženskega sipala, smo se branite, »opevale« prijetno hojo v potkah im po tihem držal,e pasti, da bi Anica in njene petke zdržale še precejšen del poti. Ha, spet smo zmagale ženske! No, dragii moški, bi vi lahko osvojili haloške griče s petkamima vaših adidaiskah?
Prfljetna pot nas je Vodite v dolino in proti končni postojanki prvega dela poti, proti Cirkulanam. Osnovnošolca Vikica im Sandi sta si pot skrajšala tako, da 'sta neprestano stikala po torbi in, jedla. Žvečila sta vse od jabolk, sendvičev, grozdja, do makovk . . . Tako kot Sandi im Vikica smo tudi vsi ostali »basali« v sebe dobrote,ki jih je ponujala narava. Sama hi lahko pojedla še več orehov, pa kaj, ko mi je bil Močo neprestano za petami 'im me spraševal, kako dolgo mi že doma niso dali nič za »pod zob«. Naj mu (bo, tega lepega grozda pa res ne bom utrgala, vendar pa mu 'oreha, (ki ga imam v žepu tudi ne daim! Postanek v Gostišču v Cirkulanah. Popili smo kavo in se odžejali, spet občudovali' nove žige v 'naših izhazoicah in se enoglasno odločili da še me gremo domov.
V popolni sestavi smo »šibah« proti ‘Emeršičevi domačiji. Pot po prašni cesti smo si malce skrajšate tako, da smo krenili po novo trasirani Ilečovi poti (tako smo jo poimenovali po našem vodiču). Tistim, ki boste kdaj stopali od Cirkulan do Emeršičevih svetujem, da ne greste po bližnjici, saj je še nismo markirali im 'bi se lahko zgodilo, da bi bila bližnjica kar pošteno dolga.
Pri Emaršičevih so tega dne imeli trgatev, a je gospodar našel toliko časa, da je malce posedel v naši družbi im se pod žigi, ki smo si jih »priTiisnili« tud1! podpisal. Spet smo vstali im kreinilliii naprej proti Mooovem vinogradu, kjer smo paskuisiilli še (lansko vino. Po njegovem predlogu smo se 'nato spustili do reke Drave, kjer bi naj po. lepi ribiški poti odvandrali do bonskega mostu. Kmalu smo 'spoznali, da ribiška pot sploh ni pot, ampak pravo močvirje z visoko močvirsko travo. Gazili smo im nergali, ker nais je pošteno »potegnili«. Naši planinki Sonji, ki takrat, ko ne »pleza«, skače s padalom 'iz letala, je bilo 'kar žal, da se ni raje odločila za skok s padalom do mostu. Tako bi vsaj vedela, kam bo »priletela«, ostali pa smo si želeli, da bi čimprej zagledali »rešilno bilko« (beri: borski most). Našega novega vodiča Mocota smo kar naprej zafrkavali im končno je 'le priznal, da je 'lami enkrat pa res hodil ob Dravi. Stopali smo za njim in si prepevali: »Bili smo naivni...« Sonja se je spomnita ma naslov iz nadaljevanke: Kuda liidu divje svinje, ki je kar dobro opisoval naše tavanje. Danilo nas je ves dan »strašili« s svojim fotoaparatom, nas je fotografiral med tisto travo, da bi nikoli me pozabili na prehojeno »ribiško pot«.
Uspelo nam 'je! Na skrivaj smo se povzpeli ma moist, da bi nas slučajno kdo me videl, ko smo lazilil iz močvirja. Še vedno veselo razpoloženi smo se z avtobusom odpeljali domov.
Vse, ki želite preživeti kakšno soboto v naši družbi obveščamo, da bomo vsako sončno soboto v jeseni preživeli na skupnih planinskih izletih po Haloški planinski polti. Pričakujemo vas!
Slavica PIČERKO
Razgovor o samoupravljanju in delegatskem sistemu v naši DO
Septembra 1983 so obiskali mašo DO člani sveta za samoupravljanje im .delegatski sistem pri 00 ZS,S Ptuj.
Razgovora sta se s istranli sveta Mdeležilla tov. Hojiker, predsednik sveta ip tov. Knomiš, članica sveta.
S strani delovne organizacije AGIS pa so se razgovora udeležili: Moimčillo Savič, Franc Mertelj, Sllavlko Mahorič, Franjo Vlah, Robert Muhič, Jože Krajnčič, Anton Anbeiteir, Ludvik 'Fras, Zvonko Hajduk, Anton Štrucl, Janez Pečar, Marjan. Gajzer in Marjama Kramibergeir.
Člana sveta sta se 'želela seznaniiti z delovanjem samoupravno delegatskega sistema, delovanjem samoupravne delavske kontrole, z gospodarsko situacijo, delovanjem samoupravnih organov in izvršilnih organov, 'z nagrajevanjem d stavcev, z delovnim časom, prehrano delavcev, dopusti;, (nadurnim delom, pogodbenim delom itd.
Po seznanitvi z željanimi podatki je predsednik sveta tov. Hojiker dejal, da je maša osnovna organizacija sindikata DO dokaj dobro organizirana, vendar pa treba opraviti še precej mailog na področju gospodarjenja, delegatskega sistema, informiranja in delovanja delegaciji •samoupravnih (interesnih ‘skupnosti. Poudarili je, da bi morala osnovna organizacija sindikata delovne organizacije zagotoviti neposredno (odločanje že pri (nastajanju določenega samoupravnega akta lin me šele v razpravi.
Prav talko je dejal, da je v redu, da se OOS DO boni za delavce z najmižjiiimi osebnimi dohodki,vendar meni, da način, kakršnega smo izbrali, mi 'pravilen, saj bi vsako delovno mesto moralo zagotoviti delavcu takšen osebni dohodek, da bi se lahko preživel.
GJede dela odbora samoupravne delavske kontrole DO je dejal, da mu je zelo všeč, da je delilo odbora zaživelo 'im da je odbor pričel z izvrševanjem malog, kakor je bilo dogovorjeno na posvetu, ter apelira na dnužfoenopoiliitiične organizacije DO, da pomagajo odboru pni reševanju nalog.
Ko je bil seznanjen z nadunnim delom je dejal, da bo svet oz. plenum .seznanili s problematiko ma področju pomanjkanja materiala, kar je predvsem glavni vzrok za opravljanje nadur.
Marjana KRAMBERGER
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Je lahko obrok malice še manjši?
Sedaj, ko počasi pristajamo ma realnih tleh, spoznavamo, da stabilizacija mi muha enodnevnica, pač pa dolgotrajno im trdovratno spopadanje s slabostmi, ki so nas pripeljale v današnje stanje. Najbrž ni dvoma o tem, da so delovni ljudje spoznali, da bo treba voz potegniti naprej. S skupnim ciljem splavati iz tegob, v katerih smo, res pa je, da se bo to zgodilo tdliko prej kolikor bomo vsi po svojih močeh in nalogah pripomogli k temu. T pa, je delo in odgovornost za nedelo. Delati več, prav. Toda dejtsvo, da je malica iz dneva v dan skromnejša, ni prav. Zakaj je malica iz dneva v dan manjša? Preprosto zato ker mi denarja. Cena prehrambenih artiklov dnevno raste, kalkulacije pa že zdavnaj me ustrezajo več. I0 konference se ni strinjal z povišanjem participacije za malice iz 5 ma 10 din, kar je bilo tudi zavrnjeno na delavskem svetu delovne organizacije dne 29. 6. 1983 pa tudi na delavskih svetih TOZD z utemeljitvijo, da za to kar dobe za malico sedaj niso (pripravljeni doplačati. Računovodski sektor je pripravil novi predlog, ki je bil ma delavskem svetu (delovne organizacije 30. 8. 1983 tudi potrjen in sicer:
1.	da se poveča cena toplega obroka do višine, katero nam dovoljuje družbeni dogovor za leto 1983 iln sicer: za topli obrok z višjo kalorično vrednostjo do Višine 1.400 din (63,63) mesečno, na delavca, ta znesek se krije iz materialnih stroškov.
Topli obrok z 'nižjo kalorično vrednostjo višine 900.— din (42) na delavca se krije iz sklada skupne porabe. Delavci v obliki participacije pa bi še naprej krili 5.— din po obroku.
Topil obrok dobi delavec po 'normativu za predlagano povprečno ceno 66,80 din. Posebej pa je potrebno organizirati delitev kruha tako, da dobi vsak delavec lahko 14 dag.
Cena malice za zunanje odjemalce pa se s 15. 8. 1983 poveča na 772,— din.
2.	Naredi se poračun od 1. 1. do 31. 7. 1983 v vseh TOZD in DSSS ter TOZD Gumama od 1. 1. do 31. 3. 1983, katera je bila v sestavi DO AGIS do tega datuma, za kritje toplega obroka do po družbenem dogovoru dovoljene cene za leto 1983 in Sicer: za razlike pri toplem obroku z višjo kalorično vrednostjo do 1.210.— din na delavca, katero smo krili iz materialnih stroškov do sedaj, do dovoljene višine po družbenem dogovoru 1.400.— dim, kar pomeni 190.— dim razlike na delavca oz. 8,63 din po eni malici.
Malica pa se še kljub temu manjša. Se bodo krčili tudi 'naši želodci? Če se bodo bo vse prav, če pa se me bodo pa bo najbrž tudi.
M.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnn
BILI SO NA GORENJSKEM
»IO sindikata Velike opreme je organizirali 17. 9. 1983 za svoje člane Met ma Gorenjsko.
KlijiJb dokaj Slabemu vremenu lahko zagotovimo, da ije izlet izjemoma uspel. Uspel toliko bolj, iker smo združili prijetno s koristnim. Jutro ise je sicer začelo za večina mas slabo. Najprej (nesporazum s prevoznikom to je Certusom iz Ptuja. Rredvidemii odhod za 5. uro se je zavlekel za več 'kot eno uro. Ne dež, ki je M kot za stavo, niti zamuda nista razmajala kasnejšega (razpoloženja.
Vreme na Gorenjski j-e bilo nekoliko »-prijaznejše« kot na Ptuju. Obiskali smo domala vse (bisere Gorenjske, ki jih mi malo, od slapa Savice, Blejskega gradu, ter Vrbe ma Gorenjskem. Za marsikoga izmed nas je 'bila to enkratna priložnost ogledati si vse te lepote o katerih smo lahko 'le čitali ali, slišali. Ne bi bili sindikalisti, če me bi obiskali kakšne trgovine, kjer je mogoče kupiti kaj ceneje. Mi smo izkoristili to ugodnost v Kranju, in sicer smo obiskali trgovino Peko iz Tržiča, kjer prodajajo obutev 'po znatno nižjih cenah kot drugje. Kot je bilo pozneje razvidno je bila ta odločitev pravili,na saj jih je bilo le malo, iki me bi kaj kupili. -Blilo je lepo -le (prehitro je mtnHio, prav bi biilo, da bi bilo takšnih dni še več. Saj to, ne le da daje Jjtidem možnost sprostitve, ampak tudi sodelavce zbližuje, kar je danes še kako pomembno.« Je zagotovili ob komcu razgovora predsednik IO OOS Velika oprema Alojz Majcen.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
NOVA PRODAJALNA RAZNEGA KOVINSKEGA MATERIALA
V petek 19. avgusta smo ma Zadružnem trgu na Bregu odprli novo prodajalno raznega kovinskega materiala. Prodajalna je odprta z namenom,, da bi v njej prodajali najrazličnejše vrste še uporabnega reprodukcijskega materiala, ki je za redno 'proizvodnjo neustrezne kvalitete ali ga zaradi že ukinjenih proizvodnih programov in določenega materiala ne potrebujemo več.
Poudariti ‘pa moramo, da gre za vrsto sicer uporabnih im iskanih materialov. Od raznih cevi, do paličastih izdelkov, pločevin (im odpadnih kosov kovin,, razna rabljena orodja kot so svedri, povntala, rez-karji ipd.; razni merilni instrumenti, pomična merila in mikrometri.
Cene so bistveno nižje od cen podobnih sicer novah materialov. Zato bo to še kako privlačno ob sedanjih cenah raznih materialov v drugih prodajalnah.
MESTNI KINO PTUJ p. o.
Telefon: 773-326
Spored filmov za oktober 1983
4. in 5. »MISTER BOO« hongkongška barvna komedija^ ob 18. in ob 20. uri
6. in 7. »EDINI MOŠKI NA SVETU« ameriška barvna komedija, ob 18. in ob 20. uri
8. in 9. »SUPERSONIČNI« ameriški barvni znanstveno fantastični film, ob 18. in ob 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in ob 20. uri
11. in 12. »VIRUS« japonski barvni film, ob 18. in ob 20. uri
13. »SOSEDA« italijanska barvna komedija, ob 18. in ob 20. uri
14. do 16. »PETEK 13. — II. del« ameriška barvna srhljivka, v petek in soboto ob 20. uri — v nedeljo ob 18. in 20. uri; v petek in soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 16. uri bo na sporedu hongkongški barvni film »SMRTONOSNI ANGELI«
18. »ČLOVEK S ŠTIRIMI NOGAMI« domača barvna komedija, ob 18. in ob 20. uri
19. in 20. »VICTOR VICTORIA« ameriški barvni film, ob 18. in ob 20. uri
21. do 23. »GADJE NA POČITNICAH« francoska barvna komedija, ob 18. in ob 20. uri — v nedeljo ob 16., 18. in ob 20. uri
25. in 26. »SEKTA IZ MARAKEŠA« francoska barvna pustolovka, ob 18. in ob 20. uri
27. »MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG« domača barvna komedija, ob 18. in ob 20. uri
28. do 30. »NOČ ČAROVNIC — II. del« ameriška barvna srhljivka, ob 18. in ob 20. uri — v nedeljo ob 16., 18. in ob 20. uri
28. in 29. NOČNI KINO — »SEKS Z ZVEZDAMI« — angleška barvna erotična komedija, ob 22. uri
Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na št. 773-326 — in
sicer ob delavnikih od 9. do 12. ure
Tamburica v vetru ne poje...
Dvanajst sodelavcev, iz naše sredine, smo lahko videli na proslavi 35-letnice AGIS-A v kulturnem programu. Večina njih se je prvič srečala z aktivnim igranjem, zato so morali vložiti več prostega časa, da so nam lahko predstavili svoje delo. Prisluhnili smo zvokom tamburic, zaploskali, komentirali in že v naslednji minuti pozabili nanje in na njihov trud, vložen v tovrstno glasbeno dejavnost. Mislim, da je prav, če se z njihovim delom malo bolje seznanimo, spoznamo njihove probleme in želje. Na nekaj vprašanj mi je odgovoril tov. Momčilo Savič, član tamburaške sekcije.
Veter je močno nagajal pri nastopu tamburaškega orkestra
Od kod pobuda za ustanovitev sekcije in s kakšnimi problemi ste se srečali na samem začetku?
»Mi&el o tamburaški sekciji je vzklila v meni samem. Po pogovoru s tov. Miadenom Vukom, ki ima izkušnje s tamburico im vodenjem tamburaškega orkestra, sva bila mnenja, da se to miisal da uresničiti. Sledil je prvi sestanek, na katerem smo se sestali prvi člani tamburaške sekcije. To so: Meško Anton, Vuk Mladen, Učen Alojz, Matijašlko Zvonko, Savič Momčiilo. Dogovoriti smo se, da ustanovimo tamburaške sekcijo. Tu pa se že pojavljajo tudi prvi problemi. Vsekakor je bil naj večji problem pri nabavi instrumentov, pa še kup manjših, od prostora za vaje pa do vsikla-jevanja prostega časa med člani tamburaške sekcije. Vse bi se še dalo nekako rešiti, toda problem o nakupu je ostal nerešen.
Takrat se je po Agiisu že razširila vest, da se ustanavlja tam-buraška sekcija. Tu se je našlo Društvo ljudske tehnike Agisa, ki je s 30.000 dinarji potešijo naše želje po nabavi instrumentov. Zaprosili smo tudi pri ZSS občine Ptpj, kjer so prav tako primaknili na naš račun 10.000 din. Tako smo imeli denar za instrumente, toda kakšne naj kupimo. Kvalitetne tamburice izdelujejo privatniki, ti 'pa imajo dolge dobavne roke in visoke cene. Zato smo se odločili, da tamburice nabavimo pri muzički nakladi v Zagrebu, ki ima tudi kvalitetno ponudbo serijsko Izdelanih tamburic. Notni material je priskrbel strokovni vodja tov. Mladen Vuk. Dlani tamburaške sekcije smo si razdelili Instrumente, ki so knjiženi na iposebni kartoteki In katero je vsak član tudi podpisal. Pri tem se je pojavilo še vprašanje, ali naj deluje sek-
cija v okviru društva ljudske tehnike ali v osnovni organizaciji sindikata. Člani sekcije se odločijo, da sekcija spada pod okrilje sindikata.
Tako smo začeli člani tambu-raške sekcije vaditi in se ubadati s črnimi notami na notnem črtovju.«
Ste člani sekcije zadovoljni s trenutnim delom in do sedaj pridobljenimi izkušnjami v svetu glasbe?
»V samem začetku so bile velike težave. Tu mislim predvsem na izostanke strokovnega vodje, ki pa so bili v večini primerov opravičeni. Glede na naše izkušnje, ki jih imamio (nimamo] pri igranju, mislim da zeilo dobro napredujemo. Če vzamemo prvi nastop za DLT in sedaj prosllaivo, moram povedati, da smo zelo zadovoljni s prikazanim delom. Imamo vaje, dvakrat tedensko po dve uri, katere člani sekcije dokaj redno obiskujejo. Delovno vzdušje na vpjah je izredno dobro, saj se skoraj na vsaki srečamo s kakšno glasbeno noviteto. Pa vendar sekcija temelji še vedno na lažji glasbi, to je predvsem takšni, ki je prijetna za ubo. Organizirali smo si tudi piknik v naravi, ki je pripomogel k še pristnejšim in tesnejšim stikom med nami vsemi.«
Za vami je prvi javni nastop pred širšim avditorijem poslušalcev. Kako ste se pripravljali na ta nastop in kako ste bili z njim zadovoljni?
Največji problem nas nastopajočih je bil veter, kajti tamburaši smo takšna skupina, da naše igranje sodi v zaprt prostor, to je dvorano. Prvič pa smo se tukaj srečali tudi z mikrofonom in tako sploh ne vemo, kako se je naše igranje slišalo iz zvočnikov. Menim, da nam je druga skladba
izredno 'uspela, za prvo pa krivimo veter, saj nas je polovica glasbenikov gledala skozi notno stojalo, z notami pa se je igral veter po odru. Tako smo morali prvo skladbo predčasno končati im še to samo s polovično zasedbo. Spoznali smo, da je potrebna na odru večja disciplina in nenehno spremljanje strokovnega vodje. Potrebna so tudi enotna oblačila, ki dajo ansamblu svoj čar. Misliim im prepričan sem, da bomo tudi to uredili, saj smo zbrani pravi »fantje« — glasbeniki, ki to delamo ljubiteljsko, im nam ni težko storiti del, katera smo Si zastavili.
Dobili ste ponudbo za sodelovanje s ptujsko folklorno skupi-
no. So možnosti za takšno sodelovanje in kakšni so načrti sekcije za nadaljnje delovanje?
O ponudbi smo razpravljali lin se skupno odločili, da zaenkrat še ni možnosti za sodelovanje s folklorno skupimo, saj bi kaj takega bilo za mašo sekcijo prezat-htevno. Naši mačntl so trenutno usmerjeni na proslave znotraj naše delovne organizacije Im za potrebe društva ljudske tehnike. Naša sekcija šteje trenutno štirinajst aktivnih članov. Tu lahko izkoristim možnost im povabim vse tiste delavce, ki bi želilii sodelovati v maši sekciji, naša vrata co odprta vsak torek im četrtek od 19. ure dalje v sejmi sobi.«
Milam Horvat
Izvleček iz programa kulturnih srečanj v mesecu oktobru
—	ponedeljek 3. oktober ob 20. uri:
Lutkovno gledališče Ljubljana, Josip Jurčič, Svetlana Makarovič, KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI (Gledališče Ptuj);
—	ponedeljek 10. oktobra ob 20. uri:
EG Glej Ljubljana, Herbert Achternbusch: ELA (klet Bastije pri gostilni Rozika, Titov trg, za blagovnico). Nastopa Alja Tkačeva in Aleš Valič.
—	četrtek 13. oktober ob 18. uri;
Otvoritev razstave ob mesecu knjige (študijska knjižnica);
—	ponedeljek 17. oktober ob 20. uri:
BALETNI VEČER: Vojko Vidmar-ples, Tomaž Lorenz-violina, Igor Saje-kitara (Gledališče Ptuj).
Naj omenim, da je to prvi balet na ptujskem odru v katerem se nam predstavlja znani baletnik Vojko Vidmar, ob spremljavi kitare in violine.
—	četrtek 20. oktober ob 18. uri:
otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Vojka Pogačarja, (razstavni paviljon Dušan Kveder);
—	ponedeljek 24. oktober ob 20. uri:
predstava z Borštnikovega srečanja (delo še ni določeno).
KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI
Kozlovsko sodbo v Višnji gori so v LGL pripravili v počastitev 100. obletnice avtorjeve smrti.. Bolj ko prebiramo to hudomušno zgodbo, prihajamo do spoznanja, da je to eden najboljših političnih tekstov na Slovenskem. Jurčič je v tem delu duhovito ujei vse značilnosti dobrih in slabih navad in razvad naroda in sredine, ki ji je pripadal. Delo je aktualno tudi v današnjem času.
Iskanje grešnega kozla je večna tema, obenem pa naš ljudski običaj. Če grešnega kozla najdemo, je vse v redu, če ne, nam ostane še druga možnost: Krivi smo vsi. In, če smo krivi vsi ni kriv nihče—in spet je vse lepo in prav.
Tokrat si bomo lahko ogledali Jurčičevo delo v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Naj takoj povem da to niso lutke za naše malčke. Na odru nastopajo tudi igralci—voditelji lutk. Predstava temelji na folklornih elementih, zato je tipično slovenska, kar je ena njenih glavnih odlik. Delo je režiral Miran Herzog.
Saj ni res, pa je...
(Zgodilo se je nekoč, nekje)
»Želel bi naročiti ali kupiti 50 komadov, saj veste takšnih za kombi...«
»Ne bo mogoče, na zalogi' jih nimamo, saj sami vidite kartico, Stanje jnulla’«.
Orodje se je poškodovalo. Potrebnih je .toliko in (toliko milijonov za popravijo orodja.
»Ne splača se, saj gre samo za 50 komadov.«
Kupec vztraja im vrta dalje v TOZD.
»Saj bi vam izštancali, pa pločevine nimamo. .Zrihtajte' pločevino.«
Kupec vrta dalje pri stiskalnici.
»Veliko komadov Imamo te-štaneaniih pa me vemo zakaj me gredo naprej.«
Kupec gre dalje v skladišče.
»Joj, gore teh izdelkov imamo pa me gredo nikamor.«
»Je to mogoče, stanje na kartici ije vendar muila.«
Vse je mogoče. Žal, še vse kaj hujšega...
Kako se izognemo ali zavarujemo pred traktorskimi nesrečami
Pred prevračanjem traktorja
Pred prevračanjem voznika najbolje zavaruje ustrezna kabina. Razne opozorilne in signalne naprave imajo več pomanjkljivosti kot dobrih lastnosti. Občutek varnosti, ki ga dajejo, je namreč varljiv. Naprava ne more predvideti nenadne spremembe terena ali obnašanje traktorja, če zasukamo volan.
Premajhno oprijemanje koles (adhezija) pri) zaviranju ali vožnji prek kritičnega nagiba sta poglavitna vzroka za prevračanje traktorja, zato mora voznik storiti vse, da bo v kritičnih razmerah adhezijo izboljšal. Zato:
—	vzpostavimo nizek tlak v pnevmatikah (0,9—1,0 bara),
—	opremimo traktor z dobrimi pnevmatikami,
—	obtežimo kolesa z utežmi,
—	v sili napolnimo pnevmatike z vodo (pozimi ji moramo dodati kalcijev — magnezijev klorid).
Položaj težišča vsakega tratkorja je merilo za njegovo vzdolžno in bočno stabilnost. Bočna stabilnost je toliko boljša, kolikor niže in bliže k zadnji, osi je pomaknjeno težišče in kolikor širša je kolotečina traktorja. Da bo bočna stabilnost čim večja:
—	pri delu v večjem nagibu razširimo razmik koles,
—	izogibamo se kotanj, z mahom poraščenih skal, prelomnic,
—	zmerno obremenjujemo traktor z vleko,
—	previdno vozimo po gladki drseči podlagi (nizka suha trava, dolgo seno, suho listje, zmrznjena tla).
Vzdolžna stabilnost je tem večja, čimbolj pred zadnjo osjo je težišče in čim nižje prijemlje vlečna sila; zato so dolgi traktorji (z dolgo medosno razdaljo) vzdolžno bolj stabilni kot kratki. Vzdolžno stabilnost ohranimo takole:
—	po potrebi obtežimo prednji del traktorja,
—	mehko speljujemo z mesta,
—	razumno obremenjujemo traktor z vleko,
—	pri vožnji v klanec ne pretikamo prestave niti ne ustavljamo,
—	da ostane pri vleki priklopnikov in priprežnih priključkov dovolj teže na prednjih traktorskih kolesih, postavimo priklop čim niže in bliže k zadnji osi tratkorja.
Na splošno se stabilnost traktorja poslabšuje čim hitrejša je vožnja, čim večja je obremenitev traktorja in čim nevarnejši je teren.
Spomin na čas, ko smo pri nas še služili s pranjem železnih konjičkov . . .
Pred padci s traktorja
Če je možno, že ob nakupu izbiramo med traktorji, ki vozniku dopuščajo zadostno gibanje v kabini, nadalje naj imajo dobro razporejene ročice in pedala ter zagotavljajo varen vstop in sestop s traktorja.
Na traktor vstopamo previdno in na kraju, ki je za tb določen. Otroci in ostareli ljudje ne sodijo na traktor, še manj za volan. Traktor zahteva celega moža, veliko sposobnosti, moči, izkušenj, preudarnosti in čuta za odgovornost.
Pomožni sedež na traktorju je izhod v sili, vožnja na njem ni prijetna niti varna. Če že moramo koga peljati, naj bo to odrasla oseba, ki se bo tudi v kritičnih trenutkih obvladala in obdržala na sedežu. Vinjenih oseb ne jemljimo na traktor. Nikakor nikomur ne dovolimo vožnje na blatniku, priključnih ročicah ali na oj esu-oziroma rudu prikolice. .	4 uz
Pred nesrečami pri speljevanju in vožnji
Traktor sme upravljati le oseba, ki ga dobro obvlada oziroma ima ustrezno vozniško dovoljenje. Preden poženemo motor, se prepričajmo, ali je ročica menjalnika v nevtralnem položaju in ali je priključna gred izključena. Če so baterije izrabljene in je treba traktor »potegniti« ali pognati s ključem, bodimo previdni. Če nimamo ustreznih pripomočkov in izkušenj , se tega dela ne lotimo.
Pred vožnjo se prepričajmo, ali oprema traktorja ustreza zahtevam delovne in prometne varnosti. Preverimo količino goriva, olja, hladilne tekočine, napetost jermenov. Razumljivo naj bo pri tem motor ugasnjen. Nadalje kontroliramo luči, signalne naprave, zavoro in spoje traktorja s priključkom oziroma s prikolico in drugo.
Vožnjo prilagodimo stanju vozila (obremenitvi, razporeditvi teže, zaviralnim možnostim) in razmeram na poti. Že pod klancem ali pred njim pretaknemo v prestavo, s katero bo tratkor varno in zanesljivo speljal strmino. Če v to nismo prepričani, sp ne podajajmo v klanec ali po klancu. Izberimo si drugo pot, zmanjšajmo tovor ali si pomagajma s pomožno vleko. Zavoro uporabljajmo z občutkom in upoštevajmo, da smo s traktorsko zavoro ne bomo obvladali traktorja s prikolico ali vlečnim) strojem v mejah primerne hitrosti. Če je potrebno, zaporo diferenciala uporabimo samo na ravnih odsekih, zavoro za upravljanje traktorja pa samo pri delu na polju. Pri vožnji po poljski poti ali cesti morata biti zavorna pedala spojena.
Živa meja, ki je sicer »lepa«, izdaja pa »skrbnost« gospodarja
Pri delu s posameznimi priključki upoštevamo njihov vpliv na stabilnost traktorja. Kosilni greben, če je na strani strmina, poveča varnost pred zvračanjem; ko pa ga dvignemo, neha delovati moment, ki je prej vplival na ugodno obremenitev koles. Posebno nevaren je sunek, ki nastane pri dviganju grebena, zato bodimo še posebej previdni.
Podobno velja za priključke, ki jih tratkor poganja prek priključne gredi. Upoštevati moramo vpliv vrtilnega momenta na stabilnost traktorja.
Ohlapno pripeta orodja in napol prazne škropilnice so lahko vzrok, da se traktor zverne. Zaradi opletanja orodja ali pretakanja tekočine v sodu tratkor zaniha in ga zanese s poti, kjer se lahko prevrne. To preprečimo tako, da aktiviramo stabilizatorje, če delo to dopušča, pri delu v nagibu pa uporabimo škropilnico s prekati v sodu.
Pred nesrečami pri priključevanju, naravnavanju in popravilu priključkov
Pri priključevanju traktorja in priklopnika zapeljemo traktor k priklopniku, nikakor ne narobe, če smo izurjeni, lahko spnemo sami, če pa imamo pomočnika, ga opozorimo na nevarnosti in mu pokažemo, kako je treba držati rudo oziroma oje, da prsti ne zaidejo v priklop ali da vzmeti oziroma vzvodi ne poškodujejo dlani.
V nagibu ne odpenjamo prikolice. Če že ne gre drugače, moramo zagozde podstaviti pod kolesa. Pri vstopanju in sestopanju s prikolice si pomagamo z lestvijo ali s stojalom. Čeprav prometni predpisi dovoljujejo prevoz oseb s traktorsko prikolico — največ pet delavcev — pa to ne pomeni, da je tak prevoz varen. Potniki morajo vsekakor sedeti, morebitni tovor pa moramo dobro pritrditi. Če prevažamo potnike ali visoko naložen oziroma tekoč tovor, vozimo še posebno previdno in počasi.	j : .	„	;	(Nadaljevanj« na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani)
Pri priključevanju tritočkovnih prikjlučkov delamo po naslednjem vrstnem redu: najprej nataknemo spodnjo levo ročico in potem desno. Desna dvigalna spojnica ima namreč vreteno, s pomočjo katerega približamo uho na priključni ročici priključnemu čepu. Nazadnje nataknemo gornjo ročico.
Preden gremo na pot, s hidravliko dvignemo priključek in postavimo komandne ročice hidravlike v položaj, kot ga je za transport predpisal proizvajalec tratkorja. Če jih postavimo napačno, se lahko aktivira ventil hidravlike in priključek med vožnjo zdrsne na tla, kar je zelo nevarno.
Priključek odpenjamo po obratnem vrstnem redu. Pri priključevanju tritočkovnih priključkov delamo od strani in, če je le mogoče, si ne pomagamo s hidravliko.
Za varnost pri spenjanju in odpenjanju priključkov najbolje poskrbimo, če opremimo tratkor s samodejnim spojem. Če se s traktorjem ustavimo za dlje časa, sprotimo hidravliko. Pri naravnavanju, vzdrževanju in popravilu priključkov pa obvezno ugasnemo motor.
Da bo stranka zadovoljna . . .
Pred nesrečami v prometu s traktorjem
Preden s traktorjem speljemo z mesta, pogledamo, ali je pot prosta: ali ni kdo pod tratkorjem, med njim in priključkom ali pri vzvratni vožnji za prikolico. Če imamo delavce, jih z zvočnim signalom opozorimo, da nameravamo speljati.
Pri vožnji bodisi po poljskih poteh bodisi javnih cestah moramo biti zbrani in pozorni, zlasti na otroke^ bolehne in ostarele osebe ter invalide, ki se ne znajdejo v vsakem položaju ali za to potrebujejo več časa. Zeld smo previdni pri vožnji čez nezavarovan železniški prehod, kadar vozimo po spolzkem, blatnem ali poledenelem cestišču, ob zmanjšani vidljivosti ipd.
Preden zapeljemo s poljske ali gozdne poti na cesto za javni cestni promet, ustavimo tratkor, (poljske poti navadno nimajo prometnih oznak) in počakamo, da je pot prosta. Z blatnimi prenvmatikami ne smemo na cesto. Očistimo jih pravočasno in na primernem kraju.
Posebno pozornost zahteva tovor na prikolici. Pazimo, da je pravilno naloženi in pritrjen ter da ne zakriva zavornih, pozicijskih in smernih luči. Tovor ne sme presegati 4 m višine in 2,5 m širine. Če zadaj presega dolžino prikolice za več kot meter, obesimo opozorilno tablo.
Na priključke s štrlečimi in ostrimi — koničastimi robovi (grebe kosilnice, ustje kombajna) namestimo zaščitne okrove, na dolge ali široke priključke pa opozorilne table. Pri prehitevanju in zavijanju, zlasti v levo, bodimo^ previdni, da s priključkom koga ne oplazimo. Če je le mogoče, vozimo po stranskih in manj prometnih poteh. Upoštevajmo prometne predpise, prometno signalizacijo in navodila organov za urejanje prometa. Bolni, utrujeni ali vinjeni ne sedajmo za volan.
Pred nesrečami s priključno gredjo in kardani
Vrteči se deli traktorja, priključkov ali kardani morajo biti ustrezno zavarovani, deli ali sklopi stroja, ki jih zaradi določenih vzrokov ni mogoče zadosti zaščititi, pa opremljeni z opozorilnimi napisi.
Če nameravamo sneti zaščitni okrov, ustavimo motor oz. izključimo pogon. Traktor, in če je le mogoče tudi priključke, oskrbujemo in vzdržujemo pri ugasnjenem motorju. Pri popravkih in popravilih v zvezi z delovanjem stroja izključimo priključno gred. Ne smemo delati s kardanom, ki nima varovalnega tulca ali je ta toliko poškodovan, da ne opravlja svoje naloge. Ko ga nameščamo, pazimo na lomne kote. Biti morajo čim manjši in kolikor mogoče enaki (tako na strani traktorja kot priključka).
DRU2BENA SAMOZAŠČITA NA IZPITU
Izhod v sili . . .
Pot v svobodo . . .
Bližnjici . . .
AG1S
STRAN 11
Slikovna uganka
l\ŠAŠE SAMOUPRAVLJANJE - NASE SAMOUPRA
KAJ JE NA POSNETKU?
—	Bungalov ob morju?
—	Vikendica na Pohorju?
(najbrž pa bo zgrešena investicija na Agisovem dvorišču)
ŠPORTNE AKTIVNOSTI OB 35. OBLETNICI
V počastitev 30. Obletnice delovne oirganizaciije so bite organizirana tekmovanja med TOZD iin DSSS v malem nogometu, kegljanju, lovu rib s [plovcem im streljanju z zračno puško. Ribiči in strelci so se pomerili še z ekipami drugih delovnih organizacij ptujske občine. Komisija je bila prijetno presenečen® z dobro udeležbo, saj so se tekmovanj udeležile ekipe vseh TOZD im DSSS.
Za še vedno najbolj privlačno disciplino nogomet so udeležbo prijavile vse TOZD in DSSS, Je TOZD Komerciala na tekmo ni prišla. Gotovo je z uvrstitvijo presenetila ekipa TOZD Velika oprema, ki je na tem turnirju zmagala — osvojilla prehodni pokal iin prejela pokal v trajno last. Enake so bile nagrade za prvo-uvrščetne ekipe v ostalih disci-plinah. Rezultati tekem so bili
naslednji:
TOZD TAR — DSSS	11:2
TOZD KO — SERVIS	6:2
TOZD OR — KOMERC. (b.b.) 3:0 TOZD PM — VZDR2EV.	1:3
TOZD VO — VZMETARNA	2:1
Polfinale
TOZD TAP — KO	0:2
TOZD VZD — VO	0:4
TOZD OR — prosta Finale
TOZD KO	— OR	1:0
TOZD VO	— OR	4:4
TOZD KO	— VO	1:2
Za zaključek turnirja so zaigrali še suhi in debeli., tekma pa se je po izvedbi prostih strelov končala z rezultatom 7:7.
V kegljanju (borbene partije) je ponovno zmagala ekipa TOZD TAP, ki je s tremi keglji prednosti premagala ekipo drugouvrščene Orodjarne in tretjeuvršče-ne ekipe TOZD Servisi. Ekipni rezultati:
TOZD TAP	186	kegij.
TOZD OR	183	(kegij.
TOZD SERVIS	160	kegij.
TOZD KOVINSKA	152	kegij.
TOZD VELIKA	OPR.	143	kegij.
DSSS	129 ikeglj.
TOZD P. M.	117 ikeglj.
TOZD VZMETARNA	99 kegij.
Strelci so se najprej pomerili med TOZD, za tem pa še s strelskimi družinami delovnih organizacij ptujske občine. Zmagala je ekipa delovne skupnosti skupnih služb.
1.	DSSS
2.	TOZD SER.
3.	TOZD KO.
4.	TOZD OR.
5.	TOZD TAP
6.	TOZD VZDR.
7.	TOZD VO.
8.	TOZD PM.
9.	TOZD VZM.
V meddružinski
650 kroi 625 kroi 601 kroi 572 kroi 488 kro< 477 kroi 413 kroii 344 kroi konkurenci
zmagala ekipa Merkatorja s 680 krogi pred našo ekipo, ki je ime-
la 679 krogov in ekipo Kidričevega s 672 krogi. Sledijo Kmetijski kombinat. Opekama in Pe-
rutnina.
Ribiči so se hkrati pomerili med TOZD in ekipami drugih OZD. Zmagala je ekipa TOZD Velika oprema, ki je imela 8 negativnih točk, drugouvrščena je bila ekipa TOZD TAP s 16 negativnimi točkami, tretjeuvrščena je bila ekipa TOZD Orodjarna s 17 negativnimi točkami, sledijo TOZD KH, (ODP), VZM, DSSS in SERVISI. V konkurenci med delovnimi organizacijami je pokal osvojila ekipa Merkatorja, ki je s toč,ko prednosti premagate drugo im tretjeuvrščeni naši ekipi-
Da bi k sodelovanju pritegnili čimveč ekip, so rezultati tekmovanj v posameznih disciplinah šteli še za skupno uvrstitev za pokal Agisa. Po naprej določenem točkovnem sistemu je največ točk zbrala ©kipa TOZD ORODJARNE, ki je bila letošnji skupni zmagovalec, le s točko razlike sledijo TOZD TAP, TOZD VO, TOZD KO, za temi pa še SERVIS, DSSS, VZMETARNA, PRECIZNA MEHANIKA iin VZDRŽEVANJE.
M. Š.
(SKLEPI DS DO AGIS)
Sklep: (36)
1.	Naj nižja izplačana vrednost faktorja OD znaša 9.790 din in najvišja 10.890 din.
2.	Najnižji OD za poln delovni čas in normalen delovni učinek v II. polletju 1983 znaša 9.500 din.
V	ta znesek se ne vključuje presežek norm, stimulacija in minulo delo, ampak se navedeni dosežki dodajajo.
Obračun morebitnih presežkov, stimulacije in minulega dela se izvaja za posamezna dela in naloge po številu faktorjev in po obračunski vrednosti faktorja.
3.	Sredstva za regresiranje do 9.500 din po tem sklepu povečujejo maso OD obračunano po ostalih kriterijih in sklepih.
Sklep (37):
Delavski svet delovne organizacije prekliče sklep št. 125 z dne 28. 1. 1982 in sklep št. 5 z dne 26. 5. 1983 s tem, da temeljne organizacije urejajo področje oblikovanja internih cen samostojno.
Sklep (38):
Delavski svet delovne organizacije zadolžuje vodjo RTS in vodje TPP TOZD, da pripravijo prednosti in slabosti organiziranja razvijanja proizvodov v TOZD oz. DSSS s tem, da se dokončna odločitev preloži do dokončanja projekta »Proizvodna usmeritev DO AGIS.«
Sklep (39):
Delavski svet delovne organizacije sklene, da se nagrade za najboljše delavce izplačajo iz sredstev sklada skupne porabe za| druge namene, združena na ravni DO AGIS, s tem, da se naredi rebalans plana.
V	kolikor sresdtva ne bodo zadoščala, bo delavski svet DO na naslednji seji ponovno razpravljal o viru financiranja nagrad za najboljše delavce.
Sklep (40):
Delavski svet delovne organizacije vzame komentar k poslovnemu rezultatu v prvem polletju 1983 na' znanje ter na predlog delegata TOZD Velika oprema predlaga temeljni organizaciji Komerciala, da ažu-rira poslovanje glede realizacije cen.
Sklep (41):
Delavski svet delovne organizacije AGIS ugotavlja, da so finančna razmerja med TOZD Gumama in TOZD DO AGIS po stanju 31. 3. 1983 naslednja:
I.	OBVEZNOSTI TOZD GUMARNE:
1.	Kreditna razmerja:
—	interni kratkor. krediti
din 26,057.439,85
—	dolgoročni krediti
din 1,600.000,00
Skupaj din 27,657.439,85
2.	Poslovna razmerja:
—	dobave in storitve
din 4,273.108,15
3.	Prenos osnovnih sredstev
—	prenos OS v Gumarno
din 1,209.716,15
—	zemljišča din 1,007.000,00
Skupaj din 2,216.716,15
SKUPAJ OBVEZNOSTI
din 34,147.264.15
II. TERJATVE TOZD GUMARNE
1.	Kreditna razmerja:
—	interni krediti
din 2,273.231,75
2.	Poslovna razmerja
din 819.548,55
3.	Združena sredstva:
—	osnovna sredstva
din 5,686.895,28
—	sredstva SSP
din 4,440.457,40
—	ostalo
din 597.884,20
Skupaj din 10,725.236,88
SKUPAJ TERJATVE
din 13,818.017,18
SALDIRANA OBVEZNOST
din 20,329.246,97
Sklep (42):
Delavski svet delovne organizacije AGIS odobri TOZD-u Orodjarna povečanje cene urnih kapacitet za 10 % s 1. 8. 1983 s pripombami, ki so naslednje:
TOZD Avtooprema — iz meseca v mesec ugotavljamo, da imamo vedno večje probleme zaradi nesposobnih orodij, kar povzroča zastoje in celo izpade v mesečni realizaciji TOZD. Iz mesečnih poslovnih poročil TOZD Orodjarna je razvidno, da je za naš TOZD največ nezaključenih naročil za popravila orodij — kar 50 % na-pram zaključenim. Za primerjavo naj povemo, da ima GUM 12%, TOZD VO, ki ima slična štančna orodja kot mi, pa le 10 %. To nedoseganje rokov (ne tistih želj enih, ampak tistih, ki si jih postavi TOZD Orodjarna) povzroča velike probleme in zastoje, trpi pa tudi kvaliteta izdelkov, saj moramo večkrat prisilno izdelati komade z le delno sposobnim orodjem.
Enako je pri izdelavi orodij, kjer vedno prekoračujemo roke osvajanja. Mnenje naše temeljne organizacije je, da se ti problemi ponovno preletajo in da se po potrebi pristopi tudi k spremembi SaS oziroma pravilnika o odnosih med TOZD Orodjarna in ostalimi TOZD v DO Agis pri prodaji orodja in storitev. Vključiti bi morah prekoračitev rokov, odstopanje cen in skupni riziko pri osvajanju in prodaji.
(Se nadaljuje)
VLJANJE - NASE SAMOUPRAVLJANJE - NASE SAMOUPRAVLJANJE - NASE SAMOUPRAVLJANJE
Vemo, da bo TOZD Orodjarna zapadla v izgubo, če ne bo aodatnega dohodka. Vendar ugotavljamo, da si kljub temu povečuje maso za izplačilo — v mesecu juliju za indeks 10,03. Naša TOZD pa samo za
0.	78. Obenem pa ugotavljamo, da je večja tudi obračunska vrednost faktorja (naš 8.598 — OR 9.533). Povišanje za 10 % bi za našo TOZD pomenilo v letošnjem letu približno 250 starih milijonov din. Zadnje vprašanje pa je, za koliko se bodo povišale cene eksterne izdelave orodij?
TOZD Velika oprema — s povišanjem cen urnih kapacitet se strinjamo, vendar imamo pripombo na zelo dolge roke izdelave novih orodij.
TOZD Precizna mehanika — delavski svet potrjuje povišanje cen urnih kapacitet za 10 °/o, istočasno pa sporočamo vodstvu TOZD Orodjarna, da nismo zadovoljni s kvaliteto niti z roki izdobav. Zato smo presenečeni nad zahtevo za povišanjem in se sprašujemo, kaj boste storili na bolje v tej smeri. Povišanje cen kljub temu potrjujemo, ker smatramo, da bo povečanje mase za OD stimuliralo delavce vaše TOZD za doseganje napredka na tem področju.
Sklep (43):
Delavski svet delovne organizacije sklene:
1.	da se poveča cena toplega obroka do višine, katero nam dovoljuje družbeni dogovor za leto 1983 in sicer: za topli o-brok z višjo kalorično vrednostjo do višine 1.400 din (63,63) mesečno na delavca, ta znesek se krije iz materialnih stroškov.
Topli obrok z nižjo kalorično vrednostjo do višine 900 din (42) na delavca in se krije iz sklada skupne porabe.
Delavci v obliki participacije pa bi še naprej krili 5,— din po obroku.
Topli obrok dobi delavec po normativu za predlagano povprečno ceno 66,80 din. Posebej pa je potrebno organizirati delitev kruha tako, da dobi vsak delavec lahko 14 dag.
Cena malice za zunanje odjemalce pa se s 15. 8. 1983 poveča na 72.— din.
2.	Naredi se poračun od 1.1. do 31. 7. 1983 v vseh TOZD in DSSS ter TOZD Gumarna od
1.	1. do 31. 3. 1983, katera je bila v sestavi DO AGIS do tega datuma, za kritje toplega obroka do po družbenem dogovoru dovoljene cene za leto 1983 in sicer:
za razliko pri toplem obroku z višjo kalorično vrednostjo od 1.210.— din na delavca, katero smo krili iz materialnih stroškov do sedaj, do dovoljene višine po družbenem dogovoru 1.400.— din, kar pomeni 190.— din razlike na delavca oz. 8,63 din po eni malici.
3.	Referenta za družbeni standard se zadolži, da poišče ponudbe obroka za malico pri zunanjih dobaviteljih.
Sklep (44):
1.	Delavski svet delovne organizacije vzame poročilo o delu komisije za inovacije za
I.	polletje 1983 in analizo obravnavanih predlogov na znanje, ter predlaga delavskim svetom TOZD, da hitreje rešujejo predloge komisije.
2.	Delavski svet delovne organizacije sklene, da se za INOVATORJA LETA imenuje tov. Vlado HANSEL, zaposlen v TOZD Avtooprema, na delih oz. nalogah »konstrukter«, sedaj upokojen.
3.	Delavski svet DO se strinja s predlogom komisije, da se mesec september imenuje za mesec inovacij DO AGIS, ter da vsi inovatorji, ki bodo v tem mesecu prijavili inventivni predlog, prejmejo knjižno nagrado ne glede na to, ali bo njihov predlog osvojen ali ne.
Sklep (45):
Delavski svet delovne organizacije potrdi spremembo o-vrednotenja za naslednja dela oz. naloge:
—	kontroliranje finalnih sklopov zavornih valjev in oljnih hladilnikov
Skupno ovrednotenje se spremeni iz 15,5 na 16,5 razredov
—	kakovostno prevzemanje zahtevnih proizvodov zavornih valjev
Skupno ovrednotenje ostane nespremenjeno t. j. 15,5 razredov.
Sprememba ovrednotenja za dela oz, naloge statično kontroliranje zavornih proizvodov, zavornih valjev in oljnih hladilnikov se ne potrdi, ker ne gre za zahtevo za varstvo pravic, temveč za vsklajeva-nje z drugimi deli.
18 ZA	1 PROTI
Sklep (46):
Delavski svet delovne organizacije na predlog odbora za kadrovska vprašanja in informiranje potrdi štipendije naslednjim prosilcem:
1.	STRUGAR srednji progr.
1.	Širec Janko
2.	Kumer Marija
3.	Trafela Danijela
4.	Skrila Jožef
5.	Kmetec Alojz
6.	Kozel Zlatko
7.	Vesenjak Franc
2.	STRUGAR skrajšani progr.
1.	Šerod Srečko
2.	Toplak Ivan
3.	ORODJAR
1.	Rozman Drago
2.	Grdina Matjaž
3.	Horvat Jože
4.	REZKAR
1.	Svržnjak Mihael
2.	Tuš Zoran (skrajšani pr.)
3.	Lorenčič Milan
4.	Golob Janez (skrajšani p.)
5.	BRUSILEC
L Šijanec Ivan
6.	AVTOMEHANIK
L Hojnik Miran
2.	Turk Danilo
3.	Lovrenko Slavko
7.	AVTOELEKTRIKAR
L Valenko Marjan
8.	AVTOLIČAR
L Vogrinec Franc
9.	AVTOKLEPAR
L Novak Robert
2.	Arnuš Danilo
10.	PRODAJALEC L Preac Brigita
11.	STROJNI MEHANIK L Žuran Ivan
2.	Tavzelj Vladko
3.	Reberc Danijel
4.	Zavec Zvonko
12.	TALILEC — LIVAR L Mlakar Albin
13.	ELEKTROTEHNIK — ELEKTRONIK
L Vučak Silvester
14.	OBRATNI ELEKTRIKAR L Šimenko Bogdan
2. Winter Roman
15.	STROJNI INŽENIR
1.	Tomše Marjan
2.	Rozman Franjo
3.	Kekec Silvo
4.	Čeh Ivan
16.	DIPLOMIRANI METALURG
L Bezjak Jožica
17.	EKONOMIST RAČUNOVODSKA SMER
1. Tement Mitja
18.	Nadalje delavski svet odobri še eno štipendijo za smer obdelovalec kovin — strugar, katera se dodeli tov. Cafuta Danilu
19.	Ugodi se tudi prošnji tov. Marjane Kocbek, katera je podala prošnjo za povračilo stroškov šolanja na VEKŠ za šolsok leto 83/84, ker je od dveh razpisanih šolnin še ena ostala na razpolago.
Sklep (47):
Delavski svet delovne organizacije potrdi spremembo delovnega koledarja za mesec september za II. in III. izmeno, ki je naslednja: Dvoizmensko delo — II. izmena iz 3. 9. dela 24. 9. v I. izmeni — II. izmena iz 9. 9. dela 17. 9. v L izmeni Dvoizmensko delo — montaža
— II. izmena, iz 24. 9. dela 17. 9. v L izmeni — II. izmena iz 9. 9. naj se po možnostih in potrebah v teh TOZD združi v L izmeni 24. ali 17. 9.
Troizmensko delo — L, II. in III. izmena iz
3.	9. delajo v L, II. in III. izmeni 3. 9.
— II. izmena iz 9. 9. dela 24. 9. v L izmeni — III. izmena iz 9. 9. dela 17. 9. v L izmeni
Sklep (48):
Delavski svet delovne organizacije vzame pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj na znanje ter sklene, da je potrebno v samoupravnem sporazumu določiti:
—• merila, ki jih bomo uporabljali za interno ugotavljanje motenj
—	postopke, ki jih bo potrebno opraviti v primeru motenj v posamezni temeljni organizaciji ali v DO kot celoti
—	nosilce odgovornosti za redno spremljanje in ocenje-vanie uspešnosti oz. ugotavljanje morebitnih motenj
—	naloge in obveznosti delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in drugih organov pri spremljanju izvajanja programa ukrepov za odstranjevanje motenj v poslovanju.
Prav tako je potrebno na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja do konca leta vnesti v samoupravni sporazum o delitvi dohodka določila, ki se nanašajo na izvajanje zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.
Sklep (49):
Delavski svet delovne organizacije potrdi varnostno politično oceno DO AGIS v predloženi obliki.
Sklep (50):
Delavski svet delovne organizacije potrdi plan stroškov proslave za tovarniški praznik, ki je naslednji:
— Glasba 40.000 din (30.000 -f- prispevki)
— Kulturni program: monodrama 10.000 din (Klasinc z monodramo Telefonist)
— Pevski zbor 2.000 din
— Gostinske usluge: 200 din na zaposlenega
—	1710 zaposlenih x 200 din = 342.000 din
—	140 upokojencev X 200 din = 28.000 din
—	30 vabljenih x 200 din = 6.000 din
—	skupaj 376.00 din
Stroški kulturnega programa so zajeti v planu sredstev skupne porabe, medtem ko stroški za gostinske usluge niso planirani v skupni porabi, zato te stroške pokrijejo temeljne organizacije kot dodatni topli obrok v breme materialnih stroškov.
2. Delavski svet DO nadalje sklene, da DO AGIS povabi in pokrije stroške za upokojence TOZD Gumarna, ki so bili u-pokojeni do 31. 3. 1983.
Sklep (51):
Delavski svet delovne organizacije AGIS potrdi samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnih kapacitet v DO ZIV TAM s tem, da si pri izvajanju sporazuma upoštevajo pripombe TOZD Precizna mehanika, TOZD Vzmetarna in TOZD Avtooprema.
Sklep (52):
Delavski svet delovne organizacije AGIS odobri službeno potovanje v tujino — Nemčijo v Frankfurt za tov. Martina Učakarja, direktorja delovne organizacije.
Službeno potovanje bo trajalo od 19. 9. do 24. 9. 1983.
Sklep (53):
L Vodjo obrata družbene prehrane se zadolži, da pripravi predlog možnosti izbire med hladno in toplo malico.
2. Na delegatsko vprašanje TOZD Avtooprema se zadolži tov. Žirovnika, da ugotovi, kako je z vrnitvijo terminala DSSS, ki ga je ta posodila TOZD Gumami.
IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI - IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI - IZREČENI DISCIPLINSKI
Na podlagi določil 172. čl. pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo ukrepe, katere je skupna disciplinska komisija izrekla na obravnavah.
TOZD Orodjarna
1. HORVAT Janko, zaposlen na delih in nalogah specialna rezkarska dela je odgovoren, ker je:
—	dne 13. 3. 1983 odklonil delo, nato pa zapustil DO
—	dne 19. 3. 1983 je prišel na delo ob 7. uri.
S storjenimi dejanji pa je TOZD povzročil materialno škodo.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti navedenih v 21., 25. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI O-POMIN in vrnitev materialne
škode v pavšalnem znesku 300,— din.
TOZD Vzdrževanje
1.	BERLAK Andrej, zaposlen na delih in nalogah zahtevna elektrikarska dela je odgovoren, ker je:
—	dne 19. 4; 1983 neopravičeno izostal z dela in s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi dne 6. 7. 1983 izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500,— din.
2.	HEBAR Ivan, zaposlen na delih in nalogah čiščenje proizvodnih prostorov je odgovoren, ker je:
—	dne 25., 26., 28., 29. 10. in 2. 11. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Istočasno je tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v 1 letu od dneva pravnomočnosti ne bo huje kršil delovne obveznosti.
TOZD Velika oprema
1. BIŠKUP Miha, zaposlen na delih in nalogah vrtalec je odgovoren, ker je:
—■ dne 28. 7. 1982 malomarno opravljal svoje delo, saj je imel 20 kom izmečka. Istega dne tudi ni pravilno evidentiral komadov, katere je izdelal, saj jih je napisal 750, izdelal pa le 380. Istega dne je bil tudi v vinjenem stanju.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti po 21. 30. in 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Istočasno je komisija tudi izrekla, da ukrep ne bo izvršen, če delavec v treh mesecih od dneva pravnomočnosti ne bo huje kršil delovnih obveznosti.
2.	KOSEC Slavko, zaposlen na delih in nalogah varilec C02 je odgovoren, ker je:
—	dne 14. 4. 1983 neopravičeno izostal z dela
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
3.	KOZEL Andrej, zaposlen na delih in nalogah varjenje C02 je odgovoren, ker je:
—	dne 21. 3. 1983 prišel na
delo v vinjenem stanju in istega dne tudi odklonil delo.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 30. in 25. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
TOZD Avtooprema TAP
1.	PEKLAR Janez, zaposlen na delih in nalogah galvanizi-ranje izdelkov je odgovoren, ker je:
—	dne 26. 2. 1983 neopravičeno izostal z dela in s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500,— din.
2.	GLOGOVČAN Srečko, zaposlen na delih in nalogah lakiranje izdelkov je odgovoren, ker je:
—	dne 24. 2. 1983 neopravičeno izostal z dela in s tem TOZD povzročil materialno škodo.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500,— din.
3.	KUMER Stanko, zaposlen na delih in nalogah rezkanje je odgovoren, ker je:
—	dne 9. in 10. 3. 1983 iz skladišča cevnega materiala v TOZD Avtooprema TAP odtujil železne cevi v skupni teži 118 kg.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 8. in 64. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Zoper takšno odločitev skupne disciplinske komisije je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic na DS TOZD TAP, kateri je zaradi obstoja izredno olajševalnih okoliščin ukrep disciplinske komisije spremenil, tako da ta glasi: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Ukrep ne bo izvršen, če delavec v 1 letu od dneva pravnomočnosti tega u-krepa ne bo huje kršil delovne obveznosti.
4.	ZAGORSEK Mirko, zaposlen na delih in nalogah rezkanje je odgovoren, ker je:
—	dne 10. 3. 1983 pomagal Kumer Stanku odtujevati železne cevi v skupni teži 118 kg iz skladišča cevnega materiala
Klop, ki je potrebna temeljite obnove ali pa . . .
v TOZD Avtooprema TAP.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 8. in 64. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Zoper navedeno odločitev skupne disciplinske komisije je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic na DS TOZD TAP kateri je zaradi obstoja izjemno olajševalni okoliščin sklep disciplinske komisije spremenil, tako da ta glasi: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Ukrep ne bo izvršen, če delavec v 1 letu od dneva pravnomočnosti tega u-krepa ne bo huje kršil delovne obveznosti.
5.	KARO Franc, zaposlen na delih in nalogah žaganje cevi in profilov na žagi Kaltenbah je odgovoren, ker je:
—	dne 9. 3. 1983 opazil delavca Kumer Stanka s cevmi v rokah. Cevi je prenašal na takšnem mestu in ob takšnem času, ob katerem se nikoli ne prenašajo, pa o tem odtujevanju ni obvestil svojega predpostavljenega.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 12. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Istočasno je komisija tudi izrekla, da ukrep ne bo izvršen, če delavec v 6. mesecih ne bo huje kršil delovne obveznosti.
Zoper tako odločitev skupne disciplinske komisije je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic na DS TOZD TAP, vendar pa njegovi zahtevi DS ni ugodil in je potrdil odločitev skupne disciplinske komisije.
6.	KOSTANJEVEC Branko, zaposlen na delih in nalogah statistično tekoče kontroliranje zahtevnih polizdelkov je odgovoren, ker je:
—	v času od 25. do 28. 1. 1983 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi preklicala disciplinski ukrep pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 6. mesecev, izrečen na obravnavi disciplinske komisije dne 28. 9. 1982 in sklenila, da se ukrep prenehanje delovnega razmerja izvrši.
Zoper takšno odločitev skupne disciplinske komisije je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic na DS TOZD TAP, kateri je zahtevi ugodil in spremenil sklep oz. izrečeni disciplinski ukrep, tako da ta glasi: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Ukrep ne bo izvršen, če delavec v 1.
IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI - IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI - IZREČENI DISCIPLINSKI
letu od dneva pravnomočnosti ne bo huje kršil delovne obveznosti.
7.	SVENŠEK Vincenc, zaposlen na delih in nalogah po-služevanje pri lakiranju je odgovoren, ker je:
—	dne 16. 2. 1983 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. točki in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN
in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500,— din.
8.	KRAJNC Simon, zaposlen na delih in nalogah vlivanje na stroju za tlačno litje je odgovoren, ker je:
—	na delovni list pisal več komadov, kakor jih je odlil. Pisal jih je 5400, dejansko pa je bilo odlitih le 4840 kom.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 56. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
9.	HORVAT Martin, zaposlen na delih in nalogah vlivanje na stroju za tlačno litje je odgovoren, ker je:
—	v času od 20. do 22. 1. 1983 na delovn list pisal več komadov, kakor jih je dejansko odlil. Odlitih je bilo 4840 komadov, na delovni list pa je bilo pisanih 5400 kom.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 56. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupni disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
10.	STUBIČAR Tomo, zaposlen na delih in nalogah zahtevno plinotesno odlivanje je odgovoren, ker je:
—	na delovni list pisal več komadov, kakor jih je odlil. Odlival je kljuke 217100-00 in je na delovni list pisal toliko komadov kot je bilo lansira-nih, odlitki pa so manjkali.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 6. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
11.	GOMILŠEK Lovrenc, na delih in nalogah vlivanje na stroju za tlačno litje je odgovoren, ker je:
—	v dneh od 20. do 22. 1. 1983 na delovni list pisal več komadov, kakor pa jih je dejansko odlil. Odlitih je bilo 4840 kom, na delovni list pa je bilo pisanih 5400 konu
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 56. točki 157. člena pravilni-
ka o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
12.	VOGRINEC Danica, na delih čiščenje odlitkov na brusilnem traku in ročno je odgovorna, ker je:
—	dne 18. 2. 1983 onemogočila opravljanje delovnih obveznosti analitiku časa, saj je odklonila snemanje časa na artiklu 866000-01 in sicer op. 012, to je pobrusiti srh.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 57. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupni disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
13.	BEDRAČ Slava, zaposlena na delih in nalogah čiščenje na brusilnih trakovih in ročno je odgovorna, ker je:
—	dne 18. 2. 1983 onemogočila opravljanje delovnih obveznosti analitiku časa, saj je odklonila snemanje časa na artiklu 866000-01 in sicer op. 012, to je pobrusiti srh.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 57. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupni disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
14.	ZIDARIČ Terezija, zaposlena in delih in nalogah čiščenje na brusilnih trakovih in ročno je odgovorna, ker je:
—	dne 18. 2. 1983 onemogočila opravljanje delovnih obveznosti analitiku časa, saj je odklonila snemanje časa na artiklu 866000-01 in sicer op. 012, to je pobrusiti srh.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 57. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupni disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
15.	CETUŠIČ Antonij a, zaposlena na delih in nalogah čiščenje odlitkov na brusilnih trakovih in ročno je odgovor-
no IrpT' ip*
—	dne i8. 2. 1983 onemogočila opravljanje delovnih obveznosti analitiku časa, saj je odklonila snemanje časa na artiklu 866000-01 in sicer op. 0l2, to je pobrusiti srh.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 57. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupni disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
16.	LJUBŠA Franc: na delih in nalogah varilec je odgovoren, ker je:
—	dne 1. 9. 1982 dal lažne podatke glede izdelave komadov. Vodji oddelka strojne obdelave je namreč rekel, da je izdelal 400 kom in je ta podatek tudi bil vpisan na delovni list, dejansko pa je bilo ugo-
tovljeno, da je izdelal le 288 komadov.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 56. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupni disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
17.	SEREC Marjan, na delih in nalogah vodenje izmene v
livarni je odgovoren, ker je:
—	dne 21. 4. 1983 malomarno opravljal svoje delovne obveznosti, saj je v času kontrole prisotnosti delavcev na delu v 3. izmeni spal.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
18.	KRAJNC Simon, zaposlen na delih in nalogah vlivanje na stroju za tlačno litje je odgovoren, ker je:
—	dne 21. 4. 1983 malomarno opravljal svoje delovne obveznosti, saj je v času kontrole prisotnosti delavcev na delu v 3. izmeni spal.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
19.	ŠIMENKO Olga, zaposlena na delih in nalogah pripravljalna dela je odgovorna, ker je:
—	dne 9. 2. 1983 onemogočila analitiku časa opravljanje njegovih delovnih obveznosti, saj je odklonila snemanje časa na čiščenju vilic 950100-00.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 57. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupni disciplinska komisi-
ja na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN.
20.	LAČEN Milica, zaposlena na delih in nalogah pripravljalna dela je odgovorna, ker je:
—- dne 9. 2. 1983 onemogočila analitiku časa opravljanje njegovih delovnih obveznosti, saj je odklonila snemanje časa na čiščenju vilic 950100-00.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 57. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar ji je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN
21.ZUPANIČ Friderik, zaposlen na delih in nalogah vodenje izmene linijske montaže je odgovoren, ker je:
—	25. 2. bil na delu v vinjenem stanju in istega dne odklonil preizkus z alkotestom.
—	26. 2. 1983 je neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti navedenih v 4., 20. in 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Istočasno je komisija tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe ne bo huje kršil delovne obveznosti.
Nova športna panoga
Ali že veš za novo športno panogo v DO AGIS?
Ne, kakšno pa?
INOVATOR?
Nemogoče! Saj 'iinovafrorstvo ni športna panoga.
Seveda je, če pa so plaketo iin priznanje najboljšemu imovatorju leta podelili skupaj s športnimi priznanji1.
Nov avto pa ga je treba še toliko »glancati« . . .
Agisovih 35 let-enkrat in nikoli več
35 let vsake delovne organiKacije je spoštovanja vreden jubiJai in v navadi je, da se takšen mejnik v razvoju kolektiva tudi primemo proslavi. Proslava Agisove obletnice je bila 9. septembra. Bil je cisto navaden dam kot vsak drug, vseeno pa s prazničnim prizvokom. Modre Agisove zastave so plapolale v vetru in proslava se je začela ob 14. uri s kuiltumnih programom. Za nadaljevanje prijetnega vzdušja je poskrbel Ptujski imstnumenitaJinti ansambel in vse je kazalo, da se obeta lep, družaben večer. Oh, kakšna zmota!
Že okrog 17. ure se ye namreč nekdo z glavo zadel v pest svojega sodelavca in občinstvo je lahko opazovalo brezplačno boksarsko predstavo. Dobri ljudje so seveda posredovali in prvi incident je sko-raj bij pozabljen. No, saj' vemo, na vsaki zabavi lahko pride do vroče krvi in če bi ostalo samo pri tem, bi ljudje na koncu verjetno ugotovili, da je bila zabava enkratna im še zabeljena z nekaj »moškega prepričevanja«. Pa ni bilo tako!
Še predem so vsi prisotni sploh ugotovili kdo so bili glavni sodelujoči v pravkar minulem pretepu, že je 'izbruhnila podobna situacija na drugem Ikoincu. ‘Kot, da je bili prvi pretep povod za vse ostale. Gelidalci skoraj niso utegnili slediti vseh duelov hkrati. Prizorišče je bilo še najbolj podobno gostiilni na ameriškem divjem zahodu. Ne vem, če so tisti petek v kinu vrteli ‘kakšen kavbojski film ali ne, gotovo pa je, da so ljubitelji vvcstornov prišli na svoj račun na dvorišču TOZD Servisi. Udarjalo se je s pestmi, kovinskimi predmeti in z vsem kar je pač prišlo pod roke ... Končna bilanca je zastrašujoča: 18 »uradno« preštetih pretepov Im 4 zdravniške intervencije z rešil-cem In vso potrebno opremo vred. Naslednji dam me je znanec vprašal: »Kaj iste pa imeli včeraj v Agisu? Celo noč nisem zatisnil očesa
vaše ljudi smo šivali ...
Agisovih 35 ;let — enkrat im nikoli več. Človek skoraj ne more verjeti, da hi se kaj podobnega še ‘kdaj lahko zgodilo. Ali bomo ukinili »tovarniške veselice« ali pa bo potrebno pripeljati cel eskadron policajev? Sreča v nesreči je pravzaprav bila v tem, da mi prišlo do kakšnega resnično tragičnega primera. Kaj lahko bi se namreč pripetilo, da !bi v treznem pomadellijku visele črne zastave.
Kaj naj rečemo na vse to? Ali naj 'neslavni zaključek tovarniške proslave preprosto potisnemo v pozabo, ali pa se je morda kot rdeča luč prižgal trenutek, ko bi bilo potrebno pojasniti par dilem? Ali je Mio vse skupaj ie slučajno? Lahko poiščemo vzroke le v tistih preveč popitih litrih alkohola ali pa se za vsem še skriva nekaj več? »lin vino veiritas« so rekli stari Rimljani, resnica za nas pa bo bržkone v tem, da se v »'divjem zahodu« zrcali široka paleta nerazčiščenih in slabih medsebojnih delovnih odnosov posameznih sredin, ki bi jih bilo potrebno popraviti im izboljšati. Toda kako? Tudi slabi delovni odnesi imajo mamerč svoje bolj ali manj trdožive vzroke.
Običajno se podobni članki končujejo z moralno pridigo im apelom, da se moramo vsi potruditi za samoupravno razreševanje vseh konfliktnih situacij in m e sporazumov, da smo vsi odgovorni za preprečitev negativnih pojavov, itd., toda resno utemeljen je dvom, da vse Skupaj ne bi pomagalo (kot že tolikokrat prej ne).
Reis je, da je vsak po svojih močeh dolžan nekaj storiti, ampak — nekdo mora biti prvi ... Kdo?
Hm, bi že moral hiti kakšen Henkules . ..	BRRR
Slišali smo
... da v AGIS-u še vedno nismo dojeli, da samo od ogledov avtosalonov v tujini nič nimamo. Razen stroškov in skomin seveda ...
... da smo na veselem delu ob praznovanju 35-letnice DO dosegli svojevrsten rekord in sicer v pretepanju.
Do sedaj je samo nam uspelo, da smo se v eni noči 18 krat »spoprijeli« ...
... da je nekemu delavcu v neki tovarni norma povzročala izredne težave. Direktor to opazuje in mu z delom dokaže, da se da več narediti.
»Kako lahko meni delo uspeva vam pa ne«?
»Jasno, tovariš direktor. Vi ste šlosar jaz pa dipl. ekonomist!« ...
... da bi morali vodjo ODP razglasiti za inovatorja leta 1983? To pa zato, ker mu je uspelo izredno zmanjšati obrok malice z obrazložitvijo, daje s tem nastala gospodarska korist...
... da bi vendarle kazalo namestiti registratorje delovnega časa. Opaziti je namreč, da ljudje vse preveč pozabljamo koliko je ura, tudi vodilni ...
... da so na prireditvi 35-let-nice DO nekateri poravnavali stare račune kar fizično. Obsojanja vredno; res pa je, da ni bilo opaziti med tozdovske-ga obračunavanja. Pohvalno, mar ne ...
... da se bodo malice zmanjševale vse dotlej ko ne bomo pripravljeni za malico več prispevati.
Slišali pa smo tudi, da bomo, če bo šlo tako naprej, hodili v jedilnico na jedilni list samo še gledat, kaj bi naslednjega dne jedli če bi...
... Da nekateri iz naše sredine še vedno niso dojeli, da praktikanti opravljajo počitniško prakso v OZD povsem z drugim namenom kot oni mislijo. Ti isti namreč praktikante u-porabljajo samo za1 organizacijo in nabavo malic in »nedovoljenih« priboljškov...
»Gorelo« v lakirnici TOZD Avtooprema
Praktična reševalna vaja enot CZ DO AGIS
Po letnem planu štaba CZ DO AGIS je biiia izvedena praktično reševalna vaja dne 16 . 9. 1983 ob 14,15 z naslednjo predpostavko, »Požar« v lakirnici TOZD Avtooprema.
V praktično reševalni valji so sodelovale posamezne enote, im to:
—• Gasilska enota
—	Tehnično reševalna enota im
—	Enota prve medicinske pomoči.
1.	Gasilska enota je imela nalogo, da lokalizira požar v objektu lakirnice in del zgradbe skladiščnega prostora ter pomaga pri reševanju ponesrečencev.
2.	Tehnično reševalna enota je imela nalogo, da poišče zasute ponesrečence in odstrani ruševine ter omogoča hiter dostop enoti prve medicinske pomoči.
Trojka prve medicinske pomoči je imela nalogo, da nudi ponesre-čencam prvo pomoč.
Pri ponesrečencih je bilo ugotovljeno, da so imeli zlom roke in opekline II. stopnje, kar pa je težja poškodba in se je ponesrečence po čim krajši poti odpeljalo do ambulante.
Vsi sodelujoči v vaji so se zbrali na zbornem mestu, kjer je poveljnik operativnega štaba tov. Franc Veselič predal poročilo o opravljeni praktični vaji tov. Učakarju. Sledila je tudi ocena vaje, v kateri je bilo poudarjeno, da se sleherni pripadnik CZ vedno dodatno usposablja, pa se še kljub temu ugotovijo napake. Stari pregovor pravi: na napakah se učimo. Zatajila (je tudi tovarniška sirena; da se kaj takšnega lahko pripeti? Vsako soboto je namreč sirena preizkušena.
Tudi občinski funkcionarji niso izpolnili svojih obveznosti. Njihova naloga je bila, da zagotovijo na vaji vse spremljajoče efekte (dim) ter megafon, s katerim bi lažje komentirali vajo im v večjem obsegu prikazali pomen im naloge pripadnikov CZ DO AGIS.	F. K.
Kadrovske spremembe
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO
RAZMERJE V MESECU AVGUSTU 1983
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	BELŠAK ALBINA, ekonomski tehnik pripravnik — za določen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	KOSTANJEVEC LOVRENC, delavec transporti ranje —• ročno — za nedo-
—	DAJNKO ZLATKO, delavec, pripravljalna dela — za določen čas
—	FRIC STANKO, prodajalec, pripravljalna dela — za določen čas
—	PINTARIČ DANICA, delavka, montiranje linijsko zaht. sklopov — za do-
—	KRAMBERGER MIRAN, delavec, vrtanje polizdelkov — za določen čas
—	SUŽNIK ZDENKA, delavka, vrtanje polizdelkov — za določen čas
—	GRANDA MILAN, delavec, vlivanje na stroju za tlačno litje — za dolo-
—	EMERŠIČ ZDENKO, delavec, struženje na RTS 26/28 — za določen čas
—• BRATUŠA BRANKO, avtomehanik, struženje na RTS 40, HW — za določen čas
—	HRGA JOŽEF, ključavničar, vrtanje na vrtalnem stroju za vrt. tečajev — za določen čas
—	BOSILJ DRAGUTIN, delavec, pripravljalna dela — za določen čas
—	ČEH LIDIJA, delavka, montiranje linijsko zaht. sklopov — za določen čas
—	KRISTOVIČ MILAN, pleskar, rezkanje
—	za določen čas
—	CAFUTA MILAN, ključavničar, varjenje na točk. varil, aparatu, el. bra-dav. — za nedoločen čas
—	KOLARIČ MARJANA, delavka, galvanizirale izdekov — za določen čas
—	MIKO KATICA, delavka, čiščenje odlitkov na brus. trakovih in ročno — za določen čas
—	KRAJNC ELIZABETA, strugar, struženje na Krušiku — za določen čas
—	SVENŠEK JANEZ, delavec, transpor-tiranje — ročno — za nedoločen čas
—	KUPLEN ZVONKO, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas
—	DREVENŠEK SLAVKA, delavka, galvanizirale izdelkov—za določen čas
—	CIGULA BRIGITA, zobozdr. asistentka, montiranje linijsko zaht. sklipov
—	za doočen čas
—	HERCOG OLGA, kuharica, galvanizi-ranje izdelkov — za določen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	DUKARIČ IVAN, delavec, posluže-vanje pri varen ju — za določen čas
—	CINGESAR BRANKO, delavec, poslu-ževanje pri varenju—za določen čas
TOZD SERVISI
—	RODOŠEK BRANKO, avtomobilski klepar, manj zahtevna avtokleparska dela — za nedoločen čas
—	BEDRAČ IVAN, avtomehanik, manj zahtevna avtomehan. dela na os. v. Zastava-Škoda — za nedoločen čas
—	VOGLAR JOŽE, avtomehanik, manj zahtevna avtomehanska dela na sov. jet. voz. — za nedoločen čas
—	EBERL MARJAN, prodajalec, prodaja blaga — za določen čas
—	METLI ČAR SREČKO, trgovec, prodaja blaga — vrnitev iz JLA
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO
RAZMERJE V MESECU AVGUSTU 1983
TOZD KOMERCIALA
—	DEŠNIK VESNA, dipl. oec., pripravnik — delo za določen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	BEZJAK MARIJA, delavka, vrtanje polizdelkov — invalidska upokojitev
—	KRISTOVIČ MILAN, pleskar, rezkanje —na lastno željo
—	RODVAJN FRANC, delavec, transpor-tiranje — na lastno željo
—	KOVAČEC MARJAN, orodjar, struženje na Monforts-u — redni odpovedni rok
—	GORIČAN MARIJA, delavka, končna ročna obdelava in poprav, polizdelkov — upokojitev
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	DOMANJKO JANEZ, delavec, struženje srednje zaht. odlitkov — sporazumno
—	TRETINJAK ŠTEFAN, strojni tehnik, vod. in planiranje stand. in spec. orodij — redni odpovedni rak
—	KRISTOVIČ MIRKO, delavec, struženje srednje zaht. odlitkov—redni odpovedni rok
TOZD VZDRŽEVANJE
—	DRAGŠIČ ELIZABETA, delavka, čiščenje poslovnih prostorov in san it. — upokojitev
Interni transport . . .
NASMEJTE SE Z NAMI - NASMEJTE SE Z NAMI - NASMEJTE SE Z NAMI - NASMEJTE SE Z
MEDTOZDOVSKA
BOLNIŠKA
— TOVARIŠ ZDRAVNIK, TO BO NAJBRŽ 100 % BOLNIŠKA, SAJ SEM JO SKUPIL TAKO REKOČ NA DELOVNEM MESTU.
PRAZNIKU V ČAST	NAGRADE
— NEKATERIM SMO PODELILI PRIZNANJA, NEKATERI PA BODO .. .34, 35! TAKOLE, ZA ŠTIRIDESETO OBLETNICO PA JIH BOŠ DOBIL ČEZ KAK MESEC DOBILI POLOŽNICO OD SODNIKA ZA PREPET VEČ!	KRŠKE!
DELOVNO TOVARIŠTVO
— AH TOVARIŠ MILIČNIK, SAJ VESTE, DA GA NISEM MISLIL RESNO ...! SAJ SVA KONČNO DELOVNA TOVARIŠA!
AGISOVA KORUZA
— NAM PRAVITE, SLUŽBA ALI KMETIJA! AGIS PA SE HOČE REŠITI FINANČNIH TEGOB S KMETIJSTVOM . . .
PRAZNIČNA KRIŽANKA
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Korenjak Franc. Potočnik Martin. Auer Anica, Osenjak Stanko. Mlakar Albin. Toplak Alojz. Rojs Albin, Medved Ana. Gabrovec Majda. Žuran	Maks. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada
1950 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna. Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi S mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.