ST. 102. V CELJU, CETRTEK 18- SEPTEMBRA 1919 LETO I. Ixhaja vtak torek, četrtek in •oboto. — Cena i Za celo leto 36 K, 2a pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 rncsec 3 krone. Posamesna öteviBBia stane 40 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne more mo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaziiici. Reklamacije glede iista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi sc ne sprejemajo. Na dopisc brez podpisa se ne ozira. Uredni&tvo in upravnibnvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica 6t. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, »iüznanila o smrti, zahvale itd. 50 v od 1 mm. za reklamne notice mud tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. 6ZED&JA m TESKÄ ZVEZD3A TISKctRHA V CELJU. SEE 0DGQU0RB3I UI3ED1S1K VE&1QSLAW SPIBBLEK, Slovenska ženska ucite- Ijisca v — klostrih!? Poročali smo že, da je Narodna vla- da lansko jesen zatvorila v Mariboru dr- žavno žcnsko ueiteljišče. Slovenske go- jenke so začasno obiskovale moško uči- teljišče. Obupeii položaj našega ljudske- ga šolstva na Sp. Štajerskem, v kateri smo zašli vsled vclikanskega pomanjka- nja učiteljstva, navdaja vse prave rodo- Ijube z veliko skrbjo, saj iinamo že nebroj šestrazrednic, kjer imamo samo po dve učiteljski moči, celo vrsto trirazrcdnic z enim sainim učiteljem. V jescn bomo morali zopet oddati mnogo učiteljstva v inesta in v Prekmurje, naraščaja pa sko- ro nič, tako da smo segli k zelo drznemu koraku — da smo vzeli že tretjeletnike vi zavodov in jih poslali v šolo. Kakšno pa bo to naše jugoslovansko šolstvo?! Slovenska javnost je bila torej prc- pričana, da bo vlada v tem oziru vršiia svojo narodno in državno dolžnost in to jesen zopet otvorila državno žensko učl- teijišče v Mariboru. Naša stranka je to še izrecno zahtevala z resolucijo na zais- njem zboru zaupnikov v Mariboru. Čuclf- li smo se pa, da ni izšel noben razglas, če- ravno se je bližal začctek šolskega leta in začeli smo stutiti nesrečo, saj je vofl- ja poverjeništva za uk in bogočastje — politični spreobrnjenec, Šušteršičev pri- staš in vneti sobojevnik dr. Verstovšek. In res! Pretekli teden je dr. Ver- stovšek s svojimi somišijeniki odbil predlog za otvoritev državnega Žen- skega učiteljiSča v Mariboru in naše jugosl. učiteljice nam bo vzgajal za Sp. Štajersko in Prekmurje — nem- Čurski klošter v Mariboru. Tako stno torej zopet zašli popolnoma v Šušter- šičev klerikalni cinizem: najp.rej Rim, strankarstvo, potem šele narodnosr, če jo rabimo za moč stranke. Ali še res imamo na Spodnjem Štajerskem poštenega Jugoslovana, ki bi mu pri tern ne zavrela kri od ogor- čenja — in najsi pripada tudi Ver- stovškovi stranki ? Zato pozivamo vsa kulturna in politična društva, občine, okrajne zastope in vse rodoljube poštenjake vseh strank, dvignite :>e proti strupenemu zmaju nazadnjaštva, poš- Ijite vladi proteste, dokler je še čas, da se nam na razpase tud< v Jugo- slaviji in zastrupi s svojo strupenostjo mlado brstenje, ki je pognalo iz krvi naših mučenikov. To nasilje je sicer samo majhen utrinek iz morja zločinstva, ki ga uga- njajo klerikalni politiki v teh resnih dneh nad mlado Jugoslavijo — je pa zato tembolj značilno in ostudno. Vr- stovšekov časopis »Male novice* v Mariboru je še sam pred dvemi tedni priznal, da so Se celo sedaj nemške nune v mariborskem kloštru, kjer bi nam naj vzgajale jugoslovanske uči- teljice. V tem samostanu je vedno cve- telo nemškutarstvo, za naše goienke je bilo po mnenju vodsiva sramotno, če so med seboj slovensko govorile, voditeljica F. je bila zagrizena nem- čurka — in vendar — le noter s slo- venskimi gojenkami, saj je klerikalno. In tako smo Slovenci v Jugoslaviji osrečeni z dvemi klošterskimi učite- ljišči, v Škofji Loki in Mariboru; sled- nje je odločno nemčursko, in le eno dr- žavno v Ljubljani, ki pa štajerskih gojenk ne sprejema. Na zboru delegatov občin in okrajnih zastopov v Celju pa je Verstovšek pel urnebesne slavospeve svojim zaslugam za procvit narodnega šolstva. Ironija ! Slovenska poštenost, kje si? Mestna trgovska šola v Celju. Ta zavod ima nalogo podati nilacie- ničcm in mladenkam, ki se iramcravajo posvetiti trgovskemu stanu ali druglm sličnim poklicem, dosegljivo innožino splošne izobrazbc, zlasti pa jih izučitl v trgovski stroki ter tako pripomoči, da sc povzdigne pridobitna zmožnost trgov- cev, trgovskih sotrudnikov in uradnikov raznih trgovskih podjetij. Učni jezik je slovenski. Vrhovno nadzorstvo zavoda izvršu- jc poverjeništvo za bogočastje in uk po svojih strokovnih organih. Poseben ku- ratorij vodi zavod v administrativnih Tn denarnih stvareh, pospešuje koristi za- voda in neposredno nadzira njega delo- vanje. '¦ V pedagogičnem in didaktičnem oziru vodi zavod njega ravnatelj, ki ga tudi zastopa na zunaj. Na Mestni trgovski soli v Celju so sledeči oddelki: a) dvoletna deška trgovska sola s pripravljalnim letnikom, ki ima namen kar najhitreje in kolikor mogoče praktič- no izobraziti pomožne sile za trgovski stan. V I. letnik morajo biti sprejeti dečkl, ki so dopolnjli 14. leto ali ga bodo še v tc- ku šolskega leta sprejema in so uspesno prestali izpit iz slovenskega jezika, ra- čunstva, geometrije, prirodopisja, zem- ljcpisja in prirodQslovja. Pri preizkušnjl velja kot mcrilo ucni smoter pripravljal- nega letnika. Učenci, ki so z vsaj zadost- nim uspehorn dokončali 4. razred katce srednje sole ali vsaj popolno meščansko solo, kakor tudi absolventi pripravljalnc- ia letnika so sprejeti brez izpita. V II. letnik lahko vstopijo gojenci, ki so končali z uspehom I. letnik tega odde*- ka na zavodu ali na katerem drugem tn- zcmskem enako orgamziranem zavoilu. V pripravljalni letnik se_smejo spre- jeti gojenci, ki so dovršili 13. leto staro- sti, ali ga bodo spolnili še tekom solar- nega leta vstopa. Če so taki gojenci v ljudski soli obvezni starosti, so oproščenl obiska ljudskih šol. Učni načrt pripravljalnega letnika obsega sledeče predin.: verouk, sloven- ski kot učni jezik, srbohrvatski jezik, tr- govsko računstvo, geometrijo, prirodo- pis, fiziko, zemljepis, lepopis. Obvezni predmeti dvoletne trgovske sole so: verouk, slovenski kot učni jeziK, srbohrvatski jezik in dopisje, trgovsko računstvo, trgovsko dopisje in kontorna dela, knjigovodstvo, vzorni kontor, trgo- vinstvo in meništvo, državoznanstvo, zemliepisje, blagoznanstvo, lepopisje, stenografija; ' relativno obvezna predmeta: nemski jezik in dopisje in italijanski jezik in do- pisje; neobvezni predmeti: francoski jezik in dopisje, angleški jezik in dopisje, telo- vadba. strojepis in petje. b) Dvoletna dekliška trgovska sola ima namen podati deklicam ono splošno in trgovsko znanje, ki jim omogoči uspeS- no delovanje v trgovski praksi in more povečati njih splošno naobrazbo in prido- bitno zmožnost. Sprejemni pogoji za I. in II. letnik dekliške sole solisti, kakor za deško šolo, Učni načrt tega oddelka obsega s!e- deče obvezne predmete: verstvo, sio- venski kot ucni jezik. srbohrvatski jezik in dopisje, trgovsko računstvo, trgovin- stvo in mcnišrvo, dopisovanje in kontor- na dela, knjigovodstvo, uzorni kontor. zemljepis in državoznanstvo, stenograll- jo, leposlovje; relativno obvezna predmeta: nem§kl jezik in dopisovanje, italijanski jezfi\ Tn dopisje; neobvezni predmeti: angleški jezifc in dopisje. francoski jezik in dopisje, bla- goznanstvo, strojepisje, petje, telovadba. Pouk v obveznih predmetih se vrSI od 8.—1. ure, da ga morejo pohajait tudi gojenci in gojenke iz bližnjih krajev ot) železnici, ki jim ni mogoče stanovatl v mestti. Zato so obvezni pohajati pouk v enem izmed relativno obligatnih predmc- tov samo gojenci in gojenke, ki stanujejo v mestu ali njega bližnji okolici, ker jim je možno obiskovati popoldanski pouk. Pouk v tujih jezikih smejo obisko- vati. če dopušča prostor, tudi absolventi (absolventke) te sole ali enako organizi- ranih šol in drugi zadostno naobraženi pripadniki trgovskega stanu. Ti obisko- vulci so izredni gojenci (gojenke).. c) Trgovska nadaljevalna sola si stavi nalogo podati trgovskim vajencem, praktikantom in pomožnim močem teo- retično in po možnosti tudi praktično naobrazbo v onih strokah, ki jim morejo koristiti pri izvrševanju poklica in povc- čati njih pridobitno zmožnost. Za sprejem v tTOvgsko nadaljevahio šolo je potreben dokaz: a) da je prosilec zadostil obveznosti obiska Jjudske sole, b) da zna zadostno čitati, pisati in ra- čunati, kar je eventualno dognati z vs- prejemnfim izpitom. Vpisovanje se vrši od 16. do 22. sep- tembra. Po preteku tega časa je spretem le tedaj dopusten, Če so dani gori nave- deni prcdpogoji in če vajenec razpolaga z znanjem, ki mu omogoča uspešno sle- diti pouku. Obisk trgovske nadaljevalne šoleje obvezen za vse vajence in praktikante trgovin v Celju in njega okolici. OproS- čeni so le oni, ki so že z uspehom dovr- šili ta nadaljevalni pouk, ali se pa more- jo izkazati s tozadevnim, učni smoter te sole presegajočim znanjem. Vajenci, ki pripadajo gremiju trgov- cev v Celju, smejo dobiti učno izpričeva- lo (učno pismo) le tedaj, če se izkazejo, da so dovršili to solo. (Konec prih.) Kongres zaščitnikov dece. Državni oddelek za zaščito dece se je odločil da pozove na sestanek vse prijatelje dece in vse strokovnjake za detinsko vprašanje in dečjo zaščrto. Kongres se vrši v Beogradu v začetku prihodnjega leta; vsi interesiranci, ki na- meravajo prisostovati pri kongresu in razpravljati, se prosijo, naj se pismeno prijavijo oddleku. Isotčasno naj predlo- žijo vprašanja. o katerih bi se moraio razpravljati na kongresu ter katerih v- prašanj so sami vešči in v kateri panogl želijo scdelovati. Na podlagi pravočas- no dospelih poročil se bodo obrazovaTe strokovne ankete in razdelilo delo v seK- cije v svrho razpravljanja pocdinih pa- nog problema. Besedo bodo imeli peda- Dr. Avg. Reisman: Aikoho! in efika. (Predavanje z dne 30. maja 1919 v Celju.) (Konec.) Mimogrede bi omenil, da rodbinske idile tudi nikotin nikakor ne povečuje, §e manje seve v sedanjih casih domačega gospodinjstva. Če je že potrebna cign- reta vojaku na fronti, da preganja dolg- čas in žejo, še iz tega ne sledi, da bi mo- rala r»aša inteligenca tudi vse urade, že- lezniške kupeje, kavarne, in celo hišna stanovanja celi dan okuževati z zoper- nim dimom slabih cigaret. Da pa sc opri- jema tega športa tudi takozvano eman- cipirano ženstvo, izpričuje samo popolno pomanjkanje svojega estetičnega ait a, da se ne izrazim — hujše. Ce bi dražest- ne kadilke slutile, kako s svojo moder- nostjo odbijajo vsakega količkaj fino Cu- tečega moža bi gotovo prav rade prepu- stile tobak potrebnim vojakom. Vsak misleči Človek gotovo cut! dolžnost, pripomoči k regeneraciji svo- jega naroda, posebno nam je sedaj po- trebna regeneracij'a od najnižjega do naj- višjega. Vsakdo pa bo to svojo dolžnos? najbolje izpolnil, če začne pred vsem pri sebi, svoji rodbini, svojih otrocih in nje- mu zaupanih varovancih. Samovzgoja, prerojenje nas samih, to naj bi bilo sedaj naše narodno geslo! Alkoholizem je naT- večje socijalno zlo, ker uničuje osebnost Našega lilapčevskega duha je tildi najveC kriv alkohol. 2e mnogoteri tiran si Je ukrotil svojc podložnike ravn« z alkolio- lom. Eden glavnih vzrokov našega nn- rodnega umiranja je bil ravno alkoItoK ker smo izgubljali trajno na telesni in Cu- sevni sili, ne glede na ogroinno gospo- darsko škodo. Saj se je v rajnki Avstriji izdalo ravno toliko za alkohol, kot je znc- sel celi državrri proračun. Dva- do trikrat toliko smo izdali za alkohol, kot za ceTi militarizem, in mi Slovenci smo vsaj tu prednjačili, ker nismo mogli drugod. Poznatc gotovo mnogo rodbin, kjer takorekoč vsak vinar desetkrat obrnejo, predno ga izdajo, gospod oče pa kot gl\- va rodbine pri tem v svojem prijatelj- skem krogu ob »razvedrilu« izda dnev- no deset, dvajset, tridesct kron in še več za pijačo, ne vštevši velikih svot, ki jih pri tem zaigra s kartami. To je tako vsakdanja prikazen, da jo že smatramo kot popolnoma normalno. Pomisliti pa jc, da je treba tarn, kjer se mnogo pije, tudi več bolnišnic, ječ, sirotišnic, žandar- jev, policajav itd., kar nam dela zopet ogromne narodne izdatke. Nasprotno pa je etika abstinence etl- ka življenja in živjenjske radosti. Spo- minjam se svojega vscučiliškega prorc- sorja, abstinenta dr. Foustke iz Prage, ki sem ga ob prvem srečanju vsled njegovc telesne zdravosti in duševne svežosti smatral za 30 letnega fanta, v resnici pa je bil že nad 40 let star. In če je ohranll prezident češke rcpublike, slavni učenjak Masarvk, še kljub svoji visoki starosti tako svcži duh in krcpko telo, da obvla- da svoje ogromno delo z največjo lah- koto, je to gotovo plod njegovega skraj- no zmernega življenja. Tudi oni je popo- len abstinent. Zmeren človek je veliko zmožnejši za delo in v raznih življenjskih točkah odločnejši, ker alkohol okrepi človeka samo navidezno, samo za trenutek nn- pne živce, ki so nato še veliko slabši. Pije se baje radi slasti, užitka, mno- gokrat pa seve radi nezadovoljnosti s samim seboj in z okolico. Mnogi imcnn- jejo radi tega pijanščino moralni samo- mor. Boj proti alkoholizmu je torej ob- enem boj za boljše življemje. Ne mislim, da bi to lahko dosegli že s samo absti- nenco, ker končno je lahko tudi abstinent podlež in reakcijonar v najh. meri,abstl- nenca je le eden najboljših pripom. za dosego poprej omenjenega enotnega znn- čaja. Marsikdo pa bo seve rekel: meni }e vseeno, najsi živim še dolgo ali kratko, najsi živim tako ali tako, glavno je, Cta. imam svoj užitek. Kaj imamo odgovoriti takšnemu življenskemu filozofu? Misllm, da nič. Ljudje s temi nazori so za naSo gencracijo že izgubljeni. Zato pa mora- mo mi, ki še nismo izgubili vseh idealov, svoj boj proti alkoholizmu, to je boj protl etičroemu in soeijalnemu indiferentizm«, okrepiti. Naše abstinenčno gibanje se je zad- nji čas pri nas že itak tako okrepilo, era smo dobili pri deželni vladi v Ljubljanf že celo posebni oddelek za protialkohoi- no propagando in lahko toraj vjdimo v tem že takorekoč sodbo javnega mnenja o alkoholu. In če hočemo resno iz na5e sedanje kalamitete vstati, ustvariti naše- mu narodu v Jugoslaviji novo, boljše, višje življenje, potem pač moramo prea- vsem iztrebiti ne samo iz Ijudstva, am- pak predvsem tudi iz inteligence izrodke alkoholizma. Najbolje nas je doslej še naslikal Vc- liki Ivan Cankar v svojem večnolepem Kurentu: »Oodba, petje, smeh in vino, to nam je bila doslej vsebina življenja m odtod tudi ta žlahtna slovenska lahko- mišljenost in brezskrbnost, ki se ne strc- zni niti ob robu groba.« To brezbrižnost sem hotel na danaS- njem prcdavanju vsaj majčkeno predra- miti in če se bo ta ali oni jutri mogoCe malo zamislil v ta jugoslovanski, ne sa- mo slovenski, alkoholizem, je bil moj na- men dosežen in prepričan sem, da sem že s tem storil precejsnjo uslugo Jugo- slaviji! Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 102 gogi, zdravniki, pravniki, literati in vsT, ki se natančnejše bavijo z detinsklm vprašanjem in dečjo zaščito. Oddelek goji nado, da bo bavljenje z ljubljenci našega kraljestva in njihovo srečo pri- neslo v naše premučno politično, gospo- darsko, aprovizacijsko in socijalno vpra- šanje občutje ugodnosti, olajšanja in z«- dovoljstva, ter da bo odziv raditega pol- noštevilen, a prebogata žctev bo tiudila tudi zakonodajalcem obilno prilike, öa sodelujejo pri zidangu naše srečne bodo- čnosti. Iz državnega oddelka za zascito dece, Beograd. P0UTIČNE VESTI. Sestavo nove vlade je poveril regent 16. tm. dr. Draži PavloviČu, predsedniku Nar- predstavništva. Dr. PavloviČ je stopil v zvezo z načelniki raznih klubov. Dr. Korošec je priprav- ljen sodelovati. Srbski radikalci in star- čevičanci pa hočejo še vedno, da vlado sestavi Protič. Z druge strani se javlja, da se vlada ue sestavi, predno ne pridejo iz Pariza Pašič, dr. Trumbič in dr. Smodlada. V seji Nar. predstavništva dne 15. tm. je predsednik izjavil, da je vlada odstopila in da se zato seje po po- slovniku ne morejo vršiti, dokler se ne sestavi nova vlada. Komedlja D' Annunzljeva na Reki. Kakor poročajo, je d' Annunzio v zad- njih tednih v vseh italijanskih mestih zbiral prostovoljce za Reko. Čete so se zbirale v Ronkih ob izlivu Soče, odkoder so bile v nočnih pohodih sprav- Ijene na Reko. D' Annunzio je imeno- van za vojaškega poveljnika Reke. Komedlja na Reki. Zavezniške čete na Reki so se vkrcale na vojne ladje, odplule iz luke in namerile na mesto topove. D' Amumzia in njegovo vojsko, ki baje šteje 10.000 mož (druge vesti pravijo, da 3500), se smatra za upomike in bolo baje poslane proti njim redne italijanske čete. Upornikom se bo stavil ultimat, da v 24 urah za- puste Reko. Na Reki vlada popolna anarhija. Jugoslovane love, zapirajo in trpinčijo. D' Annunzio divja v laških listih proti Slovanom in proti italijanski vladi. — Nasproti temu pa je izdal vodjareških avtonomašev, Kalijan Got- hardi, ki je pribežal v Zagreb, dva letaka, v katerih slika gospodarski propad Reke, če pripade Italiji. — V italijanskem parlamentu je min. pred- sednik Nitti odločno obsodil dogodke' na Reki, ki jih smatra za državi ne- varno pustolovstvo in proti katerih povzročiteljem se bo postopalo po voj- nem kazenskem zakonu. Italijanske čete zapuščajo Dal- macijo. Iz Šibenika in drugih krajev Dalmacije odhajajo neprestano italijan- ske čete. Odvažajo jih veliki tovorni parniki. Sokoistvo. Ali je lahko delavec Sokol? Zadnji časse je pojavila v soci- jaldemokratičnem dnevniku „Naprej" polemika, jeli smejo biti tudi delavci, pristaši socijaldemokratične stranke, Sokoli. Tudi nekceljski socijaldemokrat, bivši Sokol, je posegel vmes, in trdil, da delavci ne morejo biti pri Sokolu, češ da tam ni svobode, bratstva in enakosti. V St. 207 »Napreja« z dne 12. septembra pa piše o tern pod na- slovom »Sokoistvo in politične stranke« neki socijaldemokrat I. B.; prinašamo iz njegovega zanimivega članka sledeče odlomke: »Gotovo je, da se zaradi par — po svoji domišljavosti »višje sto- ječih« posameznikov ne more očitati hlinjenih načel svobode, enakosti in bratstva celokupnemu Sokolstvu. Do- kler je Sokoistvo v splošnem res nad- strankarsko, nepolitično in dokler je zastopan v njem po večini delavski stan, se ga pri njegovem delu od strani socijalne demokracije ne sme ovirati. To bi bilo lahkomiselno. Nasprotnol Bila bi naša dolžnost njegovo delo podpirati, kakor to dela že dolgo se- danja demokratska stranka, da si pri- dobimo čim več Sokolov v svojo stranko.« — »Da se torej krivičnih predsodkov o prepotrebni med- narodnosti v svojem razrednem boiu iznebimo, da jih ložje odpravimo, nam bo k temu ravno Sokoistvo veliko po- magalo. — In če Sokol samo pravi: »kot svoboden državljan morem biti socijalni demokrat, kot sin svojega na- roda pa 'sem Sokol, ki mi je naloga in dolžnost, da dvigam nravne in te- lesne sile naroda kot celote«, zakaj bi mi ne rekli: Slovenec sem, če me iz- ženo v Kongo, svoj narod vseeno lju- bim, ker sem izšel iz njega, ker mi je dal življenje, ljubim svojo domo- vino in ji želim napredka, blagostanja in zato sem Sokol. — Proletarec sem in ker kot tak ljubim svojo domovino in svoj narod, sem socijalni demokrat, in Sokol, ki ima dolžnost skrbeti, da je njegov narod sn»čen, da se odpravi izkoriščanje, vsa revščina in beda." Za Geljskega Sokola je podaril 50 K g. Kromerički. Sokolski dan priredite v Ljubljani dne 21. tm. obe ljubljanski sokolski župi, da se vsaj deloma pokrije gmot- na škoda, ki jo je utrpela Slovenska sokolska zveza zaradi prepovedi III. vseslovenskega sokolskega zleta 1.1914. Maribjrski Sokol priredi v ne- deljo dne 21. tm. v Studencih pri Ma- riboru javno telovadbo združeno z veliko veselico. Začetek ob 1/215 uri Vabimo vsa bratska društva, da nas obiščejo! Iz jugoslQv. dcm. stpanbe. Odbopova seja Icrajevne opganizacije JDS v Celju v petek 19. tm. ob 8 uri zvečer v rdeči sobi Narodnega Doma. Važna, pro- slmo vse odbornlce in odbornike za udeležbo. Na veliko okrožno sBav- nost JDS dne 12. okt. v Celju opo- zarjamo ponovno vse naše kraU'vne organizacije in vse somišljenike celj- skega okrožja. Na krajevne orga- nizacije pošljemo te dni zadevne dopise. IZ KOROTANA. Koroški Slovenci onstran demar- kacijske črte so v težavnem položaju. Dejanjski napadi na naše ljudi so na dnevnem redu. Celo ženske zasledujejo in jih napadajo s kamenjem ter jih pretepajo. Gustanj. V nedeljo dne 22. tm. priredi tukajšnja Malgajeva čitalnica veliko ljudsko veselico. Vspored: Ob pol 16 O/2 *•) uri Finžgarjeva igra »Divji lovec«. Po igri prosta zabava v prostorih gostilne Lečnik, šaljiva pošta, srečolov itd. Ker je prireditev velikega pomena za naš Korotan, se prosi mno- gobrojne udeležbe. Dobrodošli! V Borovljah se je usianovila u- radniška kuhinja. Misli se na ustano- vitev delavske kuhinje. — Koncert soc. dem. pevskega društva dne 7. tm., ki so ga hoteli nekateri izrabiti za nem- ško manifestacijo, je dobil, ker so se prireditve udeležili vsi Slovenci iz Bo- rovelj in okolice, popolnoma slovensko lice. Navzoč je bil tudi general Maister. Posestva grofa Thurna so po- stavljena pod nadzorstvo. Nadzornik je inž. Emil Pupis v Velikovcu. MARIBORSKE NOVICE Maribor. Pisali ste že večkrat o tem, kaka prednost se daje nemščini še vedno v naši stolni cerkvi. V tem oziru tudi v frančj5kanski cerkvi ni vse v popolnem redu, kar je tem manj razumljivo, ker — kolikor vemo — obiskuje to cerkev po ogromni ve- čini slovensko ljudstvo. 50 družin brez strehe je še vedno v Mariboru, tunastavljeni Primorci. Sta- nujejo v vlaku s 50—60 vozovi, ki se nahaja na kolodvoru na Tezni. Pri vsem pa so nekateri nemški stroje- vodje še tako neusmiljeni, da včasi ta vlak porivajo brezobzirno sem in tja, tako da se razbije še tisto malo po- hištva, kar so ga rešili. PTUJSKE NOVICE. Stane Vidmar v Ptuju. Ob 9. uri 30 m dopoldne je imel prispeti posebni vlak, ki nam je voz,l goste iz Ljub- Ijane in Maribora. Ker je pa bil ta vlak več kot prenapolnjen, je imel 3A ure zamude. Iz Ljubljane je dospela deputacija sokolskih bratov, njim na čelu Stane Vidmar. Le-ta je zastopal zvezo in Savez. Prispela je tadi depu- tacija »Primorskega Sokola« z zastavo. Te odposlance sta pozdravila v imenu mariborske sokolske župe, ptujskega Sokola in narodne čitalnice dr. Tone Gosak in okr. glavar dr. Pirkmajer. Odgovoril je v imenu zveze in Saveza brat Stane Vidmar. Takoj na to so se odpeljali sprejemnika, Stane Vidmar in primorski zastavonoša z zastavo v av- tomobilu, drugi bratje pa v vozovih skozi špalir ljudstva od kolodvora pred »Narodni dom.« lioteli so prispeti še k slavnostnemu zborovanju »Čitalnice«. Ker se je to trenutek prej končalo, so se odpeljali takoj na telovadišče, kjer so vstopili na čelo sprevoda. Žal je ta zamuda vlaka z dnevnim redom neko- liko kolidirala. Sokolske odposlance je ljudstvo na kolodvoru in na potu k »Narodnemu domu« navdušeno po- zdravljalo. Poznali so Ptuj iz leta 1908 in preje in se niso mogli ubraniti prav posebnenvj zadovoljstvu in veselju na popolnoma jugoslovanskem lieu tega preje tako nerpškutarskega zagrizenega mesteca. Z veseljem smo pozdravili za- stopnike onih sokolskih udruženj, ki so bila ves čas naš voditelj in katerim hočemo tudi odslej slediti. S prav po- sebnim veseljem pa smo sprejeli še brata Vidmarja, v katerem vidimo vzor vseh sokolskih čednosti. CELJSKE NOVICE. 900 srbskih novlncev se je pri- peljalo 16. tm. v Celje. Nameščeni so v šemalni in v vojašnici kralja Petra. Pozdravljamo vrle naše brate, od pre- bivalstva pa pričakujemo, da postopa ž njimi kot s sinovi one veje našega naroda, ki je v vojni žrtvovala stotisoČe svojih sinov za naše osvobojenje. Po- sebej pričakujemo, da se ne širijo s strani izvestnih elementov zopet razne neumne in zlobne govorice, kakor ta- krat, ko smo imeli v svoji sredi srbske legijonarje. Vsem takim dolgojezični- kom bo morala oblast takoj odločno stopiti na jezike. flzlet Tica Lisco (947 m) priredi pri ugodnem vremenu v nedeljo, dne 21. tm. celjski odsek Sav. podr. Slov. plan, društva. Odhod v soboto ob 18. uri 30 minut z vlakom do Sevnice, kjer se prenoči. Vrnitev v nedeljo z vlakom ob 20'12. Provijant je vzeti seboj. Vodi dr. M. lirašovec. »Klub slovenskih naprednlh aka- demlkov« v Celju sklicuje izvanredni občni zbor v ponedeljek dne 22. t. m. ob 9. uri dop. v društvene prostore. Dnevni red: 1, Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo odbora. 3. Vo- litve. 4. SluČajnosti. Vsi c'ani kluba in starejšine se pozivajo, da se občne- ga zbora gotovo udeleže. Zanlmivosti s celjskih ulic. Pišejo nam iz občinstva: Dobra razsvetljava javnih prostorov je glavni znak zdrave mestne uprave. V Celju smo pa v tem oziru slišali že iz vseh oglov in kotov pritožbe. Te pritožbe pa so čisto ne- utemeljene. Kajti naša mestna uprava nam ne razsvetljuje samo ulic in cest, ampak tudi dvorišča zasebnikov. Kdor tega ne verjame, naj si privošči lep večerni sprehod proti ulici , Zrinski— Frankopanki, pa bo kmalu prišel do vile, ki je krasno razsvetljena z mestno električno lučjo na dvorišču zadi zä javno cesto. Ko se boš dovolj načudil tej nežni skrbi mestne uprave za hiš- nega posestnika, pa se Iahko obrneš, če nočeš izginiti v egiptovski temi, v katero je zavit celi ostali del mesta z dvema drugima ulicama, ki nimata ne ene luči tja do barak onstran želez- niške proge. — Ko boš pa, dragi bra- lec, videl, da te modrosti ne moreš pogruntati, lahko na licu mesta pre- skočiš na sorodno uganko: Prejšnja mestna uprava je napravila v teh uli- cah ob strani blatne, ozir. prašne ceste Iepo črno pot za pešce; sedanja upra- va jo pa pusti razpadati, gotovo zato, ker so čevlji vsak dan dražji in torej lahko bredemo po lužah, blatu in prahu, posebno pa v egiptovski temi. UradniŠko kuhinjo ustanavlja okr. glavarstvo v Borovljah, ker je uradni- štvo v vedno večji stiski. Naše gla- varstvo pa je istočasno razpustilo uradniško kuhinjo v Celju, kjer je vsaj tako potrebna kot v Borovljah. Čudna so pota . . . Zanimlvo! Pišejo nam: Ameri- kanska mast je nakrat izginila iz pro- meta. Reklo se je: je ni več. Kmalu se je pojavila »domača« mast po — 40 K Samo čudno je, da je ta »do- mača« mast na las enaka prejšnji amerikanski. Kje ste, rimski poetje, da bi pesnili svoje »metamorfoze«! ObrtniŠki sestanek nocoj 18. t. m. ob 8. uri zvečer pri Radeju na Bregu. 23 agentur obstoja doslej v Celju in okolici. Zvečine vsi lastniki njth so dobili obrtne liste šele po pre- obratu. So to povečini mladi fantje, ki si hočejo na lahek način na stroSke ljudstva kupičiti dobičke. Ljudje pra- vijo: »Kdor nočedelati, postane agent!« Da so mnogi teh agentov verižniki, je splošno znano. Vemo, da je agentura prosta obrt, vendar pa bi morale obla- sti pri izdaji obrtnih listov pač gledati tudi na zanesljivost, da se ne izdajejo ljudem, kakor je n. p. Derganz ml, ki je bil zaradi tatvine zaprt itd. Odločnanarodnjakasta najemnika kavarne pri kolodvoru (doslej Union). Nekateri nemSkutarski petelini so mi- slili, da bodo tudi sedaj kakor prej iahko tam uganjali svoje nemškutar- ske nesramnosti. Tako se je te dni prišel eden teh petelinov h gospej pri- tožit, češ da natakarica noče ž njim nemški govoriti. Gospa pa mu je od- ločno v obraz povedala, da to ni nje- na dolžnost, in da govori nemški, če hoče, ker je kavarna — slovenska. Zato se tem bolj čudimo, da naša narodna gospoda ne Čuti potrebe, podpirati res narodne kavarne! Neprljetnosti na Bregu. Pišejo nam : Na lepem Bregu je postalo prav neprijetno stanovati. Avtomobili, kole- sarji, motorji, vojaški jahalci, to vse se vozi in dirja po oben ovinkih v grozni naglici, dasiravno je na cesti vedno veliko otrok; v vili Sanek tulijo psi cele noči, da sosedni prebivalci sploh do spanja ne pridejo (glavarstvu se je pritožba že vložila, do sedaj še brez uspeha!); otroci za kapucinskim mostom bombardirajo s kameniem od jutra do večera, da je že parkrat v neko hišo skozi okna in vrata kame- nje priletelo; nekdaj je bilo strog pre- px)vedano, se kopati v Savinji poleg ceste, sedaj včasih kar mrgoli polno odraslih fantov in deklet; gostje iz različnih gostiln z dobro kapljico na- polnjeni s kričečim petjem hodijo do- mu ob vsaki nočni uri (policijske ure v nekaterih gostilnah sploh ne poznajo več !). V tem položaju človek sam sebe vpraša, zakaj so občinski nastavljenci in pa policija. Želeti bi bilo, da bi ob- čina malo posegla v ta tiered, da bomo mogli vsaj otroke v šolo pošiljati v nadi, da se nam zdravi in Čili vrnejo. Krasne slike s sokolske slavnosti so izdelali naši vrli slovenski fotografi (gg. Pelikan, Kunšek, Lipovšek itd). Vi- deti jih je v izložbah pri Goričar-Le- skovžeku, Bovhi itd. Marsikdo si bo gotovo omislil spomin na krasno slav- nost. Gospodarski urad Celjske pu- kovske okružne koraande poziva vse moštvo 46. pešpolka, katero je bilo v nemškem ujetništvu in je dospelo 30. avg. t. 1. s transportom v domovino in se sedaj na dopustu nahaja, da se zglasi v svrho izplačevanja pristojbin za čas vjetnižtva pri zgorajšnjem uradu (Kralja Petra vojašnica, soba št. 25), in sicer se izplačuje vsaki dan razven nedelje od 10.—11. in od15.—16. ure. Zglasiti se morajo do konca tm. in se na poznejše prijave ne more ozirati. Za hribolazce. Prejeli smo: Čitali smo, da hodijo ljudje na gore in da potem »odstopajo«. Svetoval bi jim, da se naj počasi vzpenjajo navkreber in ko so se pospeli ali vzpgli na vrh, si naj ogledajo lepo domačo zemljo in premislijo, da ne kaže pačiti slovenske govorice. Potem pa se naj počasi spu- ščajo nizdol; prehitro potakanje ješkod- lj>vo. Ne uvajajmo nemške terminolo- gije! Pevsko društvo »Oljka« v Celju je imelo, dne 12. tm. svoj ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 50 pevk in pevcev. Predsednik N. S. Z. g. Gobec Dragotin je v pozdrav- nem nagovoru navduševai navzoče k marljivosti in vstrajnosti, tajnik gosp. Kresnik je poročal 0 dosedajnem delo- vanju društva, blagajnik se zahvaljuje neimenovanemu darovalcu za dar 50 K, arhivar poroča, da je društvo sprejelo od bivšega del. podp. društva okoli 30 partitur, dve novi ste bili kupljeni. V novi odbor so izvoljeni: Predsednik g. Viktor Čonč, ter odborniki, ozir. od- bornice gL. Bervar Adolf, Kresnik Franc, Zagoričnik Pa^vla, Sentjurc Stanko, Ko- rošec Mimi, Sonc Joahim, Horvat Ste- fan. Namestniki in namestnice: gg. Ramšak Vilma, Drugovič Martin in Ulaga Poldi. Račun. pregl. dr. Schwab in Kramar Josip. p0 v slučajnostih obravanavnih nasvetih zaključi g, Čonč občni zbor s posebno zahvalo g. dr. Stir^ 102 »NOVA DOB Ä« Sfran 3. Schwabu in dosedanjemu pripravljal- nemu odboru. Obenem se sklene, da pristopi društvo kot tako k N. S. Z. Razstava ukradenega blaga. Po- licijski oddelek v Celju nam pi§e: Pri razkritju tatvine usnja na tukajšnjem kolodvoru, se je našlo v stanovanju zločincev raznovrstnega blaga, koje brezdvomno prihaja od drugih Še ne- poznanih tatvin. V svrho ugotovitve oškodovancev se bode to blago za 48 ur razstavilo pri tukajšnjem policijskem oddelku in sicer dne 22. in 23. tm. od 8. ure dopoldne in od 3.—5. lire popoldne. Zgubljene stvari: 1 zlata zapest- nica. Leži na mestnem magistrate celj- skem. DNEVNE NOVICE. Protest zaradi ženskega uč teljišča v Mariboru. Qrga- nizacija demokratske stranke v Celju je poslala ministrstvu prosvete sledečo brzojavko: »Kljub velikemu pomani- kanju učnih sil ni zopet otvorjeno v Mariboru žensko učiteljišče za slo- venski naraščaj. Kandidatinjam iz Štaferske \e celo zabranjen vstop na učiteljišče v Ljubljani. Tako preosta- ne za pol miljona Slovencev edino privatno samostansko učitelfišče v Mariboru. Narod odločno odklanja v svobodni državi tako vslljevanje samostanske vzgoje narodnega uči- teljstva in pros! ministerstvo pro- svete sigurne pomoči.« Še k vprašanju ženskega učite- IjišČa v Mariboru. Tik pred sklepom Iista smo prejeli obvestilo, da se na moškem učiteljišču v Mariboru ženskih gojenk ne sprejema. V nekem mestu na Slov. Štajer- skem se vidi sledeča zanimivost: več- krat se pripeljejo od juga velike mno- žine raznega blaga. Žene »uradnih« osebgaprevzemajoin ga potem v nekem hotelu prodajajo gotovemu trgovcu. Ta blago z ogromnimi dobički naprej prodaja. — V nekem drugem rnestu pa smo videli sledeče: kmetice prine- sejo na trg razne stvari, jajca, kuretino, sočivje itd. Še predno odložijo, jih že pograbijo »uradne« osebe, ki se z ne- kimi ženskimi nekaj italijansko menijo; peljejo kmetice v »uradni« prostor, tam se jim blago odvzame, po »uradno« določenih cenarf plača in žene teh »urad- nih« oseb nesejo cele košare tega blaga na svoje domove. Drugi konsu- menti pa skozi prste gledajo ali pa enako blago morajo dvakrat dražje plačevati. Kako prijetno je biti taka-le uradna oseba! — Pa kmalu nam bo vseh teh neumnosti dosti in potem bomo govorili tako odločno, dasezna nekomu, ki to korupcijo trpi, stolček stresti! Nekje na Slov. Štajerskem je bogataš-trgovec, proti kateremu so prišle na oblast že večkrat utemeljene in od mnogih posestnikov podpisane pritožbe glede njegovih manipulacij s sladkorjem, soljo itd., česar vsega Ijudstvo ne dobi, ali pa le za — jajca. In kaj se zgodi? Bogataš-trgovec dobi »privatno« obvestilo : čez tri dni pride komisija preiskovat. Komisija pride, ne najde seveda nič »nepravilnega« (hvala Bogu je bilo tri dni Č a s a !), se pri možakarju lepo n a i e in n a p i je — in neutemeljenost kmečkih pritožb je na protokolu. Amen! Društvo jugoslovanskih dobro- voljcev za Slovenijo se je 14. t. m. ustanovilo v Ljubljani ob udeležbi 150 legijonarjev. Društvo ni politično in ima nalogo, ojačiti narodno in državno edinstvo na podlagi svobode in enako- pravnosti, varovati interese dobrovolj- cev in invalidov ter zbirati zgodovin- ske podatke prostovoljcev. Predsednik društva je dr. Štefančič. XXX. redna velika skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda se je vršila 14. tm. v Ljubljana. V imenu Ljub- Ijane je pozdravil skupščinarje dr. Iv. Tavčar. Iz tajniškega poročila posne- mamo, da danes že zopet deluje nad 160 podružnic. Za obrambni sklad se je prijavilo doslej 1257 kamnarjev. Po- kroviteljnin ima družba 673. Družbo Čaka ogromno delo v kraiih, ki pridejo pod tujca. Družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela od aprila do konca julija 37.492 kron 79 v dohodkov in 109.564 K 78 v izdatkov, torej 72.071 K 99 v primanjkljaja. Narodnjaki, naloge družbe so še vedno ogromne, zato na delo! Adresar za Slovenijo. Oni gg. župani in obč. tajniki, kateri Še niso vrnili vprašalnih pol, se uljudno napro- šajo, da to nemudoma store, ker gre knjiga v kratkem v tisk in bi bila za splošno javnost velika škoda, če bi bili nekateri kraji v adresarju izpuščeni. Uredništvo adresarja za Slovenijo, Ljub- ljana, Cankarjevo nabr. 5. V podlistku z dne ll.sept. 19 je izostala opomba, da dobro preku- hanje prestanih jedil zadostuje le tedaj, če so dotična jedila sicer še neskvar- jena. Ako pa so skvarjena, recimo, da je meso že gnjilobno, pa prekuhanje ne zadostuje več, ker se pojavi v tem slučaju tudi kemičen vpliv, iz katerega nastane mesno zastrupljenje (batalis- mus). Tako sprijena jedila so zdravju skrajno škodljiva in ne kaže drugega nego da se kot živila izločijo. To smo na željo g. doktorja Schwab-a naknad- no pripomnili, da ne nastane kako nesporazumljenje, dasi ne dvomimo, da so naše izborne kuharice v tem oziru že iz lastnih skušenj dovolj pod- učene. Podpore za dijake višjrh in sred- njih kmetijskih äol. lz študijskega fonda za kmetijsko šolstvo je oddati več podpor slušateljern višjih in sred- njih kmetijskih šol v domovini in v inozemstvu (Dunaj, Praga, Klosterneu- burg), ki jih žele v svrho svojih štu- dij. Podpore bodo podeljene v taki vi- šini, da omogočijo študij tudi v ino- zemstvu. Nekolkovanim prošnjam je priložiti študijska spričevafa, krstni in domovinjski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah, vka- terem je posebej navesti, ali prosilec uživa že kako ustanovo. Na tozadevno že vložene prošnje se bo istotako ozi- ralo. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. I. in jih nasloviti na Slovensko kme- tijsko družbo v Ljubljani. Petnajstdnevni tečaj za tajnike pokrajinskih (oblastnih) odborov za zaščito dece priredi državni oddelek za zaščito dece v Beogradu od 15.— 30. septembra t. l., na katerem se po- dajo udeležencem najpotrebnejše in- strukcije, pouk in navodila za pravilno vršitev tajniške službe. Razpisana je tobačna glavna tra- fika v Zidanem mostu. Ponudbe do 30. tm. Kako oddajajo trafike? Pišejo nam: Poročali ste, da je dobil v Št. Jurju ob j. ž. trafiko št. 51 in 52 vele- trgovec in bogataš, dasi je prosil za trafiko tudi njegov sosed, ki je bii celo vojno vojak in vsled tega gospodarsko uničen. Trafika se je podelila prvemu kot boljšemu ponudniku, ker je ta kot kapitalist in bogataŠ stavil tako visoko ponudbo, da njegov soponudnik ne bi mogel slediti. Čital sem pa v št. 30 »Slov. Naroda« z dne 5. II. 1919 sledeči inserat: »Želim kupiti lepo kavarno z vsem modernim komfortom, trgovino v lepo zidani hiši ali lepo posestvo v mestu ali bližini mesta. Adam Kincel, veletrgovec v Št. Jurju ob j. ž.« Če pri- pomnim, da tak nakup stane dandanes lep milijonček, mi menda ni treba ni- česar več pristaviti. Mogoče pa bo te vrstice čitala tudi gospoda, ki odmerja davke na vojne dobičke. List za zaščito dece. Dr?avno o- delenje za zaščito dece začne s 1. ok- tobrom t. l. izdajati službeni list za za- ščito dece, ter strokovni list za raz- pravljanje vprašanj, ki se tičejo dece. Izdajatelji lista žele, da izčrpajo celi problem in vse njegove panoge pose- bej ter za dete, družbo od jutri, za- interesirajo vse kraljestvo, družbo od danes. V strokovnem delu se bodo ob- javljale bodisi razprave in obvestila načelnega značaja, n. pr.: vrednost de- teta; zaščita dece in rodbine; vsa na- čelna vprašanja vzgoje in pouka itd. bodisi strokovne razprave in članki o poedinih specijalnih vprašanjih tega problema n. pr. pravna zaščita deteta, pojedine ustanove, razne Sole, domača, inozemska in primerjevalna statistika, literatura (prigodne in instruktivne za- deve); poročila (državnih in privatnih ustanov), beležke iz naših in inozemskih listov, navodila, bibliografija, javna vpra- šanja itd. V službenem delu se bodo objavljala uradna oznanila, razpisi, a- drese, oglasi (za deco, in čuvarje) itd. ter listnica uredništva. Odpira se torej zelo široko, zanimivo in nad vse važno polje za delo vsem našim zdravnikom, pravnikom, literatom in sociologom, ki jim teče pero in jih ljubezen do dece ter pravi patriotizem navduSuje za delo, kajti kdor hoče poboljšati človeštvo, se naj obrne do dece«. (Kant.) Na današnji podüstek opozarja- mo še posebej na5 nežni spol. Brado in brke smejo nositi po novem cerkvenem pravu tudi katoliški duhovniki. Tako piše jezuit P. Bremer v svoji razpravi v »Linzer Quartal- schrift«. Začelo se je med našo duhov- ščino tozadevno gibanje, da se vsaj na zunaj približa pravoslavnim tova- rišem. 8-urni delavnik se uvede v celi državi SHS. Regent je tozadevno vlad- no naredbo 13. tm. podpisal. TRGOViNA. ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Hmelj. Beograd, dne 9. sept. 1919. Po- godba z Avstrijo je podpisana. Hmelj po pogodbi v prosti prodaji proti iz- voznici podružnice v Ljubliani in u- voznice Warenverkehrsbureau podruŽ- nica Ljubljana. Žatec, dne 10. sept. 1919. Skraino živahna prodaja na kmetih — rastoče cene — 1250—1300 K (čeških) za 50 kg — na žateškem trgu mala zaloga — malenkosti so se prodale gladko po 1260—1300 K (čeških) za 50 kg — po starem hmelju ni povpraševanja. Žatec, dne 11. sept 1919. Na de- želi se živahno kupuje po 1250—1300 kron (čeških) za 50 kg, izvanredno lepo blago tudi 1325 — prav čvrsto-poma- lem se dvigujoče cene — tu na trgu se je prodalo 30 bal po 1260—1300 — Nürnberg mirno, pa čvrsto — 490— 550 mark za 50 kg. Štipendije za obrtnlke. Deželna vlada razpisuje večje število štipendij za izobrazbo na raznih tehničnih, trgov- skih in obrtnih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bo upoštevalo obrtnike, ki se hočejo na taki inozemski šoli izpo- polniti. Želeti bi bilo, da se priglase ukaželjni, že izučeni mladeniči tesar- ske, sedlarske, plekarske, kolarske, galanterijske, strojarske in lončar- ske obrti, katerim bi bilo tako o- mogočeno obiskovati špecijelne obrt- ne šole, katerih pri nas nimamo. ProŠ- nie je vlagati do 19. septembra na De- želno vlado. Natančnejša pojasnila daje urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. Kdaj pride sladkor \z Češke? Ministrstvo prehrane v Beogradu je naročilo na ČeSkem 600 vagonov slad- korja za našo državo, ki bi moral priti v partijah. Dogovor je sklenjen in pri- čakovati je bilo dobave sladkorja, Ta pa se še ni pričela, ker je Francosska naročila na Češkem 2000 vagonov slad- korja in dokler ta dobava ni izvršena, ne more Češka dobaviti sladkorja nam, dotlej pa tudi ne bo ponehala pri nas sladkorna kriza. Vina v Italiji bodo pridelali letos krog 35 milijonov hektolitrov. DOPSSL Iz Savinjske doline. (Postrvi vSolčavi) inv Logarjevi dolini so v Savinji z vsemi pritoki last Ijubljan- skega knezoškofa. Zaredilo se jih je toliko, da jih vidiš kjerkoli hočeš in vendar jih že par let nihče ne sme loviti. V časih, ko so v tem gorskem kraju živila skrajno pičla, mislil bi človek, da je narava sama poskrbela za živež in da so te postrvi po božjih in Človeških pravicah nekaj, s čemur prebivalstvo lahko poljubno razpolaga. A kakor slišimo, ves vojni čas in še sedaj oskrbnižtvo ne dovoli vlöviti niti ene ribe, češ naj se še par let zaplo- dijo. — Tako počenjanje se nam zdi kruto in zelo dvomimo, da se godi to z vednostjo knezoškofa, ki se je po- kazal v najnovejšem času velikega do- brotnika slovenskega Ijudstva. Menda utegnejo te vrstice pripomoči, da pride solčavsko prebivalstvo v tem oziru do svojih naravnih pravic. Saj je priprav- ljeno vsako ribo poštenoodkupiti. Dr. S. Rajhenburg. Verižništvo je pri nas bilo v polnem cveta. Delomržnadekleta so bila v tem najhujša. Da morajo večkrat na ričet v Sevnico, jih nič ne ženira. Dognati pa se doslej ni moglo, odkod dobivajo sladkor in druge pred- mete, ki jih vedno izvažajo v druge kraje, dočim jih mi nismo dobili. Ta dni se je pa posrečilo orožnikom iz- slediti verižnika dezerterja Urha, ki je od trgovca Preskerja hotel odpeljati nad 100 kg sladkorja v Zagreb, ter velik karton egiptovskih cigaret. Iz- javil je, da je plačal sladkor po 22 K. Izgovarjal se je, dagaje poslala trvdka Slemnjak iz Zagreba. Upamo vendarle, da se bo končno posrečilo udušiti to Ijudstvu kvarno postopanje. Iz Oplotnice. Tukaj pri cerkvi se je vrSil dne 7. t. m. shod kmetske zveze. »Slov. gospodar« poroča, da je shod dobro uspel. nad 300 Ijudi se je zbralo. Pa tega ne pove, da so bili to tisti ljudje, ki so iz cerkve prišli in so trenutček počakali, kaj se bode zgodilo; pa tudi ne poroča, da je g. govornik dr. Anton Jerovšek koncem svojega govora brez poslušalcev ostal. Päenica ne gre veČ v klasje. Slov. Bistrica. Tukajšnja aprovi- zacija prodaja bučno olje po 22 K liter; drago olje (38 K 1) iz Stiger-jevega kartela bo torej moralo čakati boljših časov. Ni čudno, da se gospodje ode- ruhi tako jezijo na aprovizacijo; smo se pač odvadili v teh zlatih vojnih letih solidnega trgovanja. Odpuščena učiteljica, Nemka Novak, se v Mari- boru približuje slovenskim krogom in bi rada bila zopet sprejeta v službo SHS, češ, da ni bila tako „huda" nem- čurka. Jo je menda črešnjevska Ro- barca podučila, ki ji bo pa „spreobrni- tev" ravno toliko koristila, kakor sr- boriti gospici Novak. Ščasoma bi se nam še Lercherca pojugoslovanila- seve toliko časa, da bi bila sprejeta, kakor njen sorodnik, sodni uradnik Hudritz, ki je še pretekli mesec po- žiljal slovenskim rodbinam nemška oznanila o smrti svojega sorodnika in pisal celo nemške naslove Slovencem v Slovenski Bistrici. Takšna je hva- ležnost in zvestoba nemškutarjev do gospodov, ki so jih po prevratu pri- poročali za „zmerne". Št. IIj v Slov. Gor. Namesto od- stopivšega gerenta Fr. Thalerja je imenovan gerentom Franc Frajham, posestnik. i RAZNE VESTI. Turist brez noge., Te dni je Pa- rižan Andrej Beurdeley, ki je izgubil v vojni desno nogo, napravil turo na goro Tete Rousse, 3167 m visoko. To je prvi in edini slučaj, da se je posreČilo kruljavemu človeku se vzpeti na tako strmo in visoko goro. Letalska zveza med Prago In Parizom je bila te dni otvorjena. Po- Stno Ietalo leta čez Moguncijo in Verdun v Pariz. Do 200 kmetov iz Oorskega ko- tarja so naselili doslej na veleposestvu grofa Jankoviča pri Osjeku. In so §e vedno ljudje, ki se upirajo agrarni re- formi. Podržavljenje bank je zahteval kongres strokovnih delavskih zvez v Glasgovu na Angleškem. Novi praski nadškof. Namesto dozdajnega nemškega nadškofa v Pragi, katerega imenovanje za Časa vojne je vzbudilo vihar po celi Češki, je ime- novan dozdajni profesor na bogoslovni fakulteti praškega vseučilišča Franc Kordač. Zadnja po^očila Nova vlada podpiše mirovno pogodbo? LDU. Par iz, 16. sept »Eclair« piše, da je vrhovnemu svetu došla vest, da bo nova jugoslovanska vlada pripravljena podpisati mirovno pogodbo. Pbgodba z Bulgarijo. LDl'. Pariz, 17. sept. V današnji seji se mirovna pogodba z Bolgarijo končnoveljavno ugotovi. Poljski poslanik v Beogradu v av- dijencl pri regentu. LDU. Beograd, 16. sept. V včerajšnji avdijenci je poslanik poljske republike izročil poverilna pisma. V odgovoru je regent izjavil med drugim, da je z zgodovino preteklosti poljskega in našega naroda podana pot za bo- dočnost. Novi bankovci za našo državo. LDU. Beograd, 17. sept. Nad- zornik ministrstva financ odide v Pa- riz, da prepelja v domovino tretji transport novih državnih bankovcev, katerih tiskanje je zelo živahno v Pa- rizu in Beogradu. Dozdaj jih je za eno milijardo 200 milijonov dinarjev. Mirovna pogodba v amerikanskem senatu. LDU. L yo n, 17. sept. Iz Washing- tona poročajo: Amerikanski senat je pričel razpravo o mirovni pogodbi. Strin 4L »NOVA DOB A« Štev. 102 ¦ l/m Jljfc ¦ f^B 1 I ¦ ¦ ¦ fWl dllna In siavbena V vCill tJ libobreslnfe po /*^«| 01 \ fpMjtJHL fZß M m M XL* \J±1Ml zadruga z om. *av. ProiCriiova uUca ft. 15. lrl ln po1 °« Mto ^** '2 1°' Karol Vanic? Prešcrnova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Listnflca uredniSiva. L. P.: Zelo Ti bom hvaležen, če mi bodisi Ti sam redno dopisuješ iz tamošnjih krajev, ali pa mi nasvetuješ dobrega dopisnika! Pozdrav! Frankirajte pisma! Prllagajte za odgovor znamke! Od več strani smo sprejeli pisma in dopisnice, ki niso bile zadostno opremljene z znamkami. Jav- ljamo, da bomo odslej vse take dopise zavračali! — Vsakdo, ki hoče glede inseratov ali glede kake druge zadeve imeti odgovor, naj priloži ali dopisnico ali pa znamke za pismo (30 v), ker sicer ne dobi odgovora! Raznašalka ali razna« šalec za „Novo Dobo" z dobrim zaslužkom se takoj sprejme. Zamenjujem od zdaj naprej ItlOkO proti ŽitU v najmanjši količini 100 S,T.mov- PaFomün Majdič. obstoječe iz 3 sob in kuhinje, 15 minut iz mesta blizu glavne ceste v Savinjsko don™ se zamenja s stanovanjem v mestu z 2 do 3 so- bami in kuhinjo. Ponudbe je poslati na upravništvo pod »Stanovanje«. 1396—1 Proda se otročji voziček za sedeti in ležati. SorČen, Zagrad 23. 1391 Naznanjam, da se anonra v „Jugo- slaviji" St. 224 z dne I6. t. m. nikakor ne tiče moje osebe. Anica Marn, Celje. fionj, 8 let star in lahki lovskl voz za enega kouja 8 4 sedeži ter konjska prsna oprava se poceni proda. — Vpraša se v Gosposki ulici 6. 1395 2—1 Državni uradnik, brez otrok, išče v mestu ali v njega nepo« sredhi bližini za mesec november ali december stanovanje, obstoječe iz dveh sob in pritiklin. — Ponudbe se prosi na upravništvo lista. 1392 2—1 ITllodi prošički, sest tednov atari, so na prodaj. — Yprajia se pri vrtnarju v Novem Celju, poSta Zalec. 1394 1 Izdelowatsjo vseh vpst čevljev od priprosftih do najfinejsih po dutevnih cenah 46 104—75 Hud. Zontič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1298 —8 /van Šancer Marica Šancer mj.Ograjenšek poročena 15, septembra 1919 LAŠKO 1390 CELJE Dne 22. septembra t. I. se vrši if Radincih sejem za žrebela mrzlokrvnega plemena v velikem obsegu. Izvoznine preskrbi politična oblast. — Kupci so vabljeni. 1393 i Županstvo. Valentin Travnik puškor v Bopoy]jsh na SIov. Rorošhem Priporoča najmodernejše lovske puške vseh sestavov, dalje tudi Mannlicher-repetirke z najbolj- šim strelnlm učinkom po prvot- nih cenah. 1353 36-4 Priporoča se tudi za izdelovanje novih puškinih kopit in cevl. Popravlja in prenareja vsako- vrstne stare puške natančno po najnižjih cenah. Stole, žinranice, razno pohištvo in tapetncske izdelke ima v iZ287Oi5^8 Klariia BaumgertnEP Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno jin solidno. ^-^ Kupi se zemljiško ^. O posestvo s hiso O (najraje vilo) ali brez nje v bližini Cclja. Ponudbe je poslati na upiavniStvo Nove Dobe pod »Zemljiško posestvo«. 1383 2 2 Ivan Raunihar 167 104-93 C©IJ© kupuje po najvišjih dnev- nih cenah s laneno seme, suhe gobe, strd in vosek. »Ravnateljstvo knez Alfred Windisch- giätz-ovih veleposestev v Rogatcu, Sp. Štajersko ima ludi letos za taKoJ na raZpOlagO po dnevnih cenah plemenita, prvo- vrstna kakor tudi namizna jabolka. 1385 3-2 Gostllna v Nar. domu v Celju ie ä rokah in zajamčeno je o- ljenim gostom, da bodo vedno ^olidno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sveže Delniško piyo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abonenti na hrano, Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Černe. 1204 12-7 Wl~*m%k&gx sibečico, kraste, lišaje uniči «M«aV J0*2f pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček idi eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubjjanl, Kranisko. 615 34-41 več vagonov raznega sortiranega SADIA Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi Fr. Sire — Kranj Prosim tudi za ponudbe SUllitl gob in vseh drugih deželnih pridelkov. 1482 5-2 Kamnoseki in brasači za granit sesprejmejo takoj. Plača po dogovoru. Kamnoseška __ družba, Celje. __ Wk 1364 3-3 M Usnjarna v najem ev. tudi v prodajo se išče. Ali pa ob yodi ležeča, pripravna za usnjarno, se kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na Jernej Briinik, usnjar na Vranskem. 1369 3-3 YOIiNO ovčjo, kakor tudi cunje, kosti in kože vsake vrste, kupuje po najvišji ceni M. Thorinek & Komp. Celje, Razlagova ulica 8. 1337 5-3 Rabim wee vagonov lepih po primerno ugodni ceni. Ponudbe s ceno za lepo v vagon naloženo blago je poslati na Ernst Marine, Št. Pavel pri Preboldu. 1361 3-3 Dobi se vssaksa množina, ^azpo- šiljajo se tudi v košarah po posts. 242 UClj© 104-C9 Sedlarsks in f ape- tarska dela^niea |0 |^ 245 104-72 I &W& Samosfanska %i^lj^« ufica stevJ6. GOStlknfl" »BRflniBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-65 A. Robek. Rogaška Slatina WaHI^a! lllfrtfstA# Najboljša namizna voda, najboga- I «jIIIiISjI yl hunt te^a na °SÜ'^0V* kislini. Pospešuje lVlll|8wl ffiViVV* prebavljanje in preosnavljanje. S^nMlfl HMflif A A ¦ Zdravilna voda proti kroničnemu ka- Sl/Hli VI (jIlC tarJu želodca in čreves, najboljši pri- lyilM flV&vV* pomoček proti siabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. nnt!/i4i BTWstlna ¦ Najmočnejši vrelec svoje vrste, po- lllllllllruirirl sebno dobro sredstvo proti črevesne- LSVatUH VlVlVV* mu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. SRogaŠKa Slatitia je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva To pa radi tega, ker je izmed vseh alkaučno-saliničnih rud- ninsko-klslih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim/se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka- tera nlma nikdar slabega okusa ali duha. ^52 8-3 Štev 101. »NOVA D O B A« Stran 5. Štev. 6987/19. 1377 Razveljavlj^nje čmov. oproščencev, ki so leta 1896—1898 rojeni. RazglaSc Na podlagi dopisa XLV celjske pu- kovske okružne komande z dne 30. avg. 1919, štev. 13085/19, se razglaša: »V smislu odredbe Dravske divi- zijske oblasti S. O. št. 8056/19 se raz- veljavi oproščenje od vojaške službe vseh, ki so leta 1896—1898 rojeni in bili dosedaj kot železničarji, orožniki, poštni in finančni uslužbenci ter rudar- ji na nedoločen čas od vojaške službe oproščeni. Vsi prizadeti morajo takoj in brez odloga v vojaško službo odriniti in se pri žnpanstvili njih bivališč osebno ja- viti, kjer bodo dobili poverilnico za brez- plačno vožnjp po železnici. Mestni magistrat celjski, dne 4./sept. 19. Za vladnega komisarja: Šubic, s. r. Št. 6952/19. • 1378 Mornarji letniki 1895/1898, aktivno službovanje. Razglas. Na podlagi dopisn XLV celjske pukovske okružne komande z dne 31. avg. 1919, št. 13100/1919, se razglaša: »V ?mislu povelja Dravske divi- zijske oblasti z dne 23. avg. 19. št. 31 morajo vsi bivši mornarii letnikov 1895—1898, ki že do danes niso od- rinili v vojaško službo, takoj k pukov- ski okružni komandi svojega bivališča odriniti. V svrho proste vožnje po že- ieznicah se merajo pri obč. uradu zgla- siti, kjer se jim bodo izdala tozadevna poverila.« Mestni magistrat celjski, 4./IX. 1919. Za vladnega kom.: Šnbic s. r. Štev. 141/pr. 1376 Razglas. Zadnji čas se množe slučaji po- Skodb brzojavnih in telefonskih vodov. Vsak se svari pred takimi dejan- ji, kajti drugače se bode proti njernu postopalo po zakonu, (§ 89 kaz. zak.) Mestni magistrat celjski, dne 5. sept. 19. Za vladnega komisarja: Dr. Föhn. »Ravnateljstvo knez( Alfred Windisch- grätz-ovih veleposestev v Rogatcu, Sp. Štajersko ima tudi letos za takoj na raZpOlagO po dnevnih cenah plemenita, prvo- vrstna kakortudi namizna jabolka. 1385 3-1 več vagonov raznega sortiranega SADIA Ponudbe za vagonsko oddaja franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi Fr. Sirc — Kranj Prosirn tudi za ponudbe SUliih gOt> in vseh drugih deželnih pridelkov. 1482 5-1 Oznanila „Union-Propagande" Maribor, odtk'lek ogla8ne uprave. fndustrija za razsvetljavo družba z omejeno zavezo. Maribar, Gosp. ul. B. teles. ZG7. 1373 l nudis Odd. B. Sestavo elektr. naprav luči in moči v vsakem obsegu za vse vrste toka, telefonske in signalne naprave vseh svrh. Odd. II. Tvarine en gros. Dobava vseh elektrotehn. tvarin, strojev za raz- svetljavo in žarnice. Posebno bakrene vodne tvarine po vagonih iz inozem- stva: strojno olje in mast. Odd. III. Strojno tehn. oddelek sestavi; zgradbe celih tovarn vsake vrste: vo- dovode, turbine, tovarne za obdelovanje lesa, žigalic, železnice, parne naprave, črepalnice, oskrbe vode, livarne, tiskarne, bencin in diseljeve rnotorje in odda poljedelske stroje. Kratka dobava. Na- črti in obisk inženirjev na razpolago. Dobroohranjen pisalnl stroj sistem »Williams« za uporabo slovenščinc, češčine in drugih jezikov sc proda. Kje, po- ve upravniStvo. 1379 1 !! Sladkor !! manje se ga potrebu i e pri porabi surogat „Congo" i™ pražene, zarniete, s pravo kavo mešane, 1 original zaboj 63 kg soitirano, o- kusno, v Vs, Vioi V20 kg zavitkih. Franko zaboj.....K 756 Poštna požiljatev 15 kg sorti- rano franko......K 200 Odpošiljatev: predplačilo ali s poštnim povzetjem. Lang & Comp., Osijek, — — Brzoiavi: Langcomp. 1201 —3 Sutie gObe, kumtlO in druge deželne pridelke kupuje Seves* & komp., Ljubljana 1250 10-lÜ Nazsiftitjam slav. občinstvu v Celjn in okolici, da sem otvoril izdelujem civilne obleke po najnovejSi modi, kakor tudi uniforme po novem kroju. Prevzamem popravila in obra- čanje oblek. Cene primerne! Se priporoča: 1354 3—3 Josip Tomažič civilni In vojaškl krojač, GSavKi irg 10, Il.nadslr. Fran STRÜPI, Celje Zalogga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzefje Ste- klarsKili del Kraljfl Petra cesta Povo(dom nepričakovane smrti gospoda Franca Gradt se čutijo dolžne izreči-javno zahvalo č. duhovščini bra- slovški, posebej g. kanoniku za v srce segajoč nagovor, gg. pevcem, braslovškemu Sokolu in požarni brambi ter mnogobrojnim udeležnikom pogreba za njih izraženo sočutje in tolažbo. Braslovče, dne 10. sept. 1919. Rodbini Oradt in Peršuh. Odda se stanovanje za učenkc s celo oskrbo. Naslov se izve v upravn. 1357 3-3 VOIjMO ovčjo, kakor tudi cunje, kosti in kože vsake vrste, kupuje po najvišji ceni M. Thorinek & Komp. Celje, Razlagova ulica 8. 1337 5-2 Ivan Dečho, Celje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najviSji ceni. 1298 —7 Stole, žisTDnice, razno pofiiištvo in tapetniške izdelke ima v ,;'-;';i:; Mapija Baumgartner Gosposka uSäca 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. XfUSltt nicetngčurki ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mišl 6 K, za podgane in mlši 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tln- ktura za stenice 6K, uničavalec moljev 3 K, prašek proti mrčesom 5 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, niazJIo za uši prl ži- vini 3 K, prapek za uši v obleld In perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzctju Zavod za. eksporl M. Junker, 85 -71 Zagreb 37, $>eirJLnjska uliia 3. IzdeSo^sa^je vseh vpsf čevljev od priprostih do B^ajfšrsejsih po dnevnih cenah 46 104—74 üelje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. T^gow^i mešane stroke, drogisti, kramarji itd., sijajno zaslužijo s prodajo Itfflastina (hranilni prašek za živino in perutnino) pri kme- tovalcili. Treba je pisati dopisnico na naslov: »LeJcarnar Trnköczy. Ljub- ljana, Krarijsko* na sledeči način: »Pošljite rni 15 zavojev (po X\A kg) Ma- stina, obenem veiiki Iepak, oboje po povzetju zaK32'50, prosto poštnine in zavojnine. 591 10--25 Kontopistinji starejša izvežbana moč in začetnica se sprejmeta. Vpraša se v veletrgovini 1362 Ant. Kolenca v Celju. 2—2 Usnjarna v najem ev. tudi v prodajo se išče. Ali pa ^m 4» **L ___ ob vodi ležeča, pripravna za usnjarno, se kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na Jernej Brifinlk, usnjar na Vranskem. 1369 3-2 »'PENSION" ~~ Gregorčičeva ulica §t. 11. Fina domača hrana, cene nizke. Abonement v hiši in zunaj hiše. 1372 2—2 Rabim več vagonov lepih jBl Itrnjiiv po primerno ugodni ceni. Ponudbe s ceno za lepo v vagon naloženo blago je poslati na Ernst Marine, Št. Pavel pri Preboldu. 1361 3—2 Kamnosebi in brusaci za granit se sprejmejo takoj. PlaČa po dogovoru. Kamnoseška __ družba, Celje. __ m 1364 3-2 m Pridnl inleliplni dečeh iz poštene hiše, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pi- savi, star 15—17 let, se sprejme kot pomožni sluga (Laufbursche). Pismene ponube na na- slov: Češka banka Union podružnica 1370 Celje. 2-2 Knjigarna» iZnwfii«!«- IiAiitBnnfftAiI'i i/hIsa umelnine, IlIlFIrllF 11 P\Mll!l\PK: 1 .PHP Zaioga papirja, pisalnih in risalnih potrebščln na debelo in drobno. Hotel „Pri belem volu" v Celjn, Kralja Petra cesta Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča Drag. Bepnardi. lioyaska Slatina UlstmnAf I1MaIaA# NaJbolJša namizna voda, najboga- lvlEI|IVl flvlvv« prebavljanje in preosnavljanje. ^fnnilf IIHaIaa ¦ ^dravilna voda proti kroničnemu ka- |]luIlil~Uiijltil tarJu želodca in breves, najboljši pri- VljIIH VlVlVv« pomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. nnn/fl^l IIHaIaa ¦ Najmočnejši vrelec svoje vrste, po- lllllllllriirKlliC sebno dobro sredstvo proti črevesne- ftfvlQHIA vlVflVv^ mu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. f^OgaŠka Slalina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rud- ninsko-kislih slatln najbogatejža na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi nafboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka- tera nima nikdar slabega okusa ali duha. 1352 8—3 Stran 6, »NOVA DOB Ac Stev. 101 V fX ^StWWSSaVTW IbT^bV *#^ l^iY *"' regtstrovatia Kre- 1/ s^lR'M TTT sprejema hr-anllne vloge In I I/A 3^^ ¦ PM I I ¦¦ infl dltna lu stavbena W "WuJLflU jihobreatuje po/«r%|i 0| \ f f JLJJHL Ifc9 JL JL^i JL Ms Vrl as JL zaüruga z om. zav. Prešerilova „uca tt. 15. *r* *n I><>1 °a sio ^*» |2 |o/ Karol Vanič) Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. 251 ||| fl_ 52-36 VmKo XnHoVec stains podjcfjc in trgo^ina z km Lafa Shi 22 pri Celjtt Sedlavska in tape- fas°ska delavnica j| || 245 104-71 I AHA Samostanska »•j*) ulica štev, 16. Qosniinfl" »ERfllllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244 104—64 A. KODCK. Brusnice so došle !!! Dobi sc vsaka množina, pazpo» šiljajo se tudi v košarah po poštia Karl Loibner 242 Celje 104-68 Banka sprejme takoj Z mlajso uradniba (uradnice) za korespondenco in knjip;ovod- stvo. Samo pismene ponudbe pod »Banka* na upravništvo tega lista. 1371 2-2 Ili še vedno ne vest e ? Mass, slanina in suho meso ter vse špecerijsko in kolonijalno blago na debelo se naročuje pri tvrdki JVan ferlež, elje Najnižje cene! Pozor trgovci! Valentin Travnik, puškar vBorovljah na Slov. Koroškem priporoča najmodernejše lovske puške vseh se- stavov, dalje Mannlicher-repetirke z najboljšim strelnim učinkom po prvotnih cenah. Priporoča se tudi za izdelovanje novih kopit in cevi. Popravlja in prenareja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah. 1353 36-3 Najbol-le^iimi^ brzopatiltiilje, najitgodnefse dobavi veletrgovina z železnino "Merkttr" peter jYiajdic V Celjn. 1341 3-2 Tvornica Jugoslavenske DIANA Menthol vinovice v OsijeRu iščc za posamezne okraje zanesljive, agilne in dobro vpeljane zastopnike ali zastopnice. 1340, : Ponudbe z označbo referenc se prosi na gornji naslov. Ivan RavnihaF 167 104-92 Celje kupuje po najvEŠjih d^ev- nih cenah a la^eno seme, suhe gobe, strd hi vosek. Hotel-rßstnurnrjio priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. Vsobdank^ncerf* PrimešaJ^ „Maslin" its-« v krmo- Dakrmo 2ivina, kokoši, pure, goske lažje pre- bavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za K 17'5O, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v L j u b 1 j a n i, Kranjsko, katera z vsako poŠto razpošilja naročila na vse strani sveta. GüP&P sibečtco, kraste, lišaje uniči VlaOHW JC?^ pri človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maiüe perila. 1 lonček ii\ eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljant, Kranjeko. 615 34-40 Gostilna v Nar. dornn v Celju ie ä rokah in zajamčeno jecenjenim gostom, da bodo vedno solidno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sveže Delniško piyo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abonenti na hrano, Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Černe. 1204 12-6 Franc Tašher klepar vr Celju Za Kresijo (Vodnjaška ulica 7) Sprejemajo se v točno izvršitev vsa stavbena in ^alanterijska hleporsKo delo kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. 1253 18-5 Sf avbena in galant. blepaFsha obrt II. Jošta nam. 243 104-70 Celje, Kralja Petra c. 8 (naspg'oti „foeJega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoČa dela. Postrežba točna in soiidna. ZVEZNÄ TISKARNA V CELfU Sirossmaferjeva ulica it. 3 *«""* izvrsuje vsakovrsfne ilskovine POSOJILNICA U CELJU NARODMI DOM USTANOV. LETA 1880 RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila nä vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 24,000.000 KRON.