■

* .-. o v- - s ■: ■; *•;

v ■•'■■■V "-n

■' \ ■ V •?/■,... ■; ..v - .A-H

j'•:■■■■  , :•••>•■ ..v. ;••

v ‘j  A’ ’v v 'v-

,A

- A

- v , jiv

v fc •.

■ *

S - ~J' ■  f \  J -i V  ‘ - -

f  •• ■ >i..  • - t,  • ■ ■  *XV-. •

, >>.. . . 'T. ■- ■, / i

• •, ' '/ r ^š'■■  • •'V--.

. » S-.;

' ' i

' '  X ! -$*<%&#.

'

s v W.

V '"'' 1  r

’

.

.




BsVzSfk:-

M. V .-- ' •

.

£•/-*■ •*>;

r , .

■Aa •*


• :•. STi- J- .?:■'■ ' • .*'■■■.  . ■ •.  'v. i\

v" 1 . ■ ». 1  , / '■

.. -

A, A v. • A --

^ y:  ■ •? v>. A.

- V- i/  - ■ " 1  - . v v - A~


tB "-iM

:-:f  s/aa  ■ . ?  ^ . ...

£ v . , ' i' \ : K-'  > ' ■■■■-•., , ,

H‘ v -s:, j:

i'X  i-' V 4 ;

.' : - ^ ^ ' " X ’ ' > '• ■ • '• ' <















‘‘ V';'- -



< .

r-.















-> •;■ i?;: i . '














iv .

Zbirka

avstrijskih zakonov

slovenskem jeziku.

III. zvezek.

Izvršilni red.

V Ljubljani 1902.

Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. — Natisnili J. Blasnikovi
nasledniki.

Izvršilni red

z dne 27. maja 1896 drž. zak. št. 79

Z

uvodnim zakonom

z dne 27. maja 1896 drž. zak. št. 78

in

drugimi zadevnimi zakoni, ukazi in raz*
piši ter odločbami c. kr. najvišega sodišča

uredil

Ivan Kavenik

c. kr. sodni tajnik. y ,»

ti \

N

Bi v K  * L  j

V Ljubljani 1902.

Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. — Natisnili J. Blasnikovi
nasledniki.

osaoAh^s

Predgovor,

Odbor društva „Pravnika ; ‘ je sklenil v svoji
seji z dne 19. aprila 1901, da društvo nadalje
izdaja zakone v slovenskem jeziku. Ker je dru¬
štvo doslej izdalo dva zvezka — kazenski zakon
in kazenskopravdni red — oznameni naj se pri¬
hodnja izdaja z zvezkom III. V tem zvezku zbere
naj se vse naše izvršilno pravo tvoreee zakone
in predpise. Uredništvo tega zvezka je poveril
odbor sodnemu tajniku g. Ivanu Kavčniku,
sestavo kazala pa sodnemu tajniku g. Franu
Mil čin s k emu.  Občni zbor je potem odobril
te odborove sklepe.

Gospod urednik se je takoj po danem mu
nalogu lotil dela in poročal o napredovanju v
nekaterih odborovih sejah. Glede tvarine mu
je prepustil odbor popolnoma prost izbor. Zastran
terminov pa mu je naročil, da naj se o njih
posvetuje z ministrskim tajnikom g. dr. Jankom
Babnikom  in urednikom državnega zakonika
g. dr. Franom Vidicem,  potem pa poroča
o posledku skupnega posvetovanja. To se je
zgodilo. Skupno določene termine je potem
odbor odobril, glede prevoda nemškega izraza
„Gericht ; ‘  pa, o katerem so imenovani go¬
spodje prepustili odboru, da odloči, ali se rabi
„sodišče“ ali pa „sodnija“,  sklenil, da se
rabi „sodišče“.  Ta izraz je namreč edina

VI

Predgovor.

pravilna tvorba iz staroslovenske besede ,,sa-
dište“. Tudi se je ,,sodišče“ rabilo dolgo
vrsto let izključno, tako v praksi in uradnih
obrazcih, kakor v državnem zakoniku in v stro¬
kovnem slovstvu. Mimo tega pa se je ta izraz
že do cela udomačil med ljudstvom. Nikakor
torej ni bilo potrebno, da so ga uradni prevodi
novejših zakonov nadomestili s „sodnijo“.

Društvo „Pravnik“ spremlja to novo svoje
strokovno delo z gorko željo v javnost, da bi
pomoglo h kolikor moči razsežnemu in pa enot¬
nemu uradovanju v slovenskem jeziku.

V Ljubljani  meseca julija 1902.

Odbor.

Pripomnje urednikove.

V tem zvezku sem zbral vse zakone, ukaze in razpise,
ki se tičejo izvršilnega prava, in pa odločbe najvišega
sodišča, kar jih je bilo dobiti v Glaser-Ungerjevi zbirki,
potem v nemških strokovnih listih in pa v češkem Pravniku
ter v Slovenskem Pravniku. Zakone, ukaze in razpise
priobčil sem z večine po celi vsebini, nekatere pa sem
samo citiral. Odločbe najvišega sodišča navajam k dotičnim
paragrafom pod črto, oznamenjajoč jih po datumu, šte¬
vilki in virih, koder sem jih našel. Tiste ukaze in razpise
ter odločbe najvišega sodišča, ki so izšle med tiskanjem
tega zvezka, priobčil sem v posebnem dodatku. (Glej
dodatek I).

Pri § 77. izvrš. reda sem zbral vse važne ukaze, ki
se tičejo sodnih položeb,  pri § 24. izvrš. reda vse
izvrševalnim organom  namenjene predpise, pri
§ 144. pa vse cenitev nepremičnin  zadevajoče
predpise. S temi priobčitvami upam da sem ustregel
sodnikom in zastopnikom strank, izvrševalnim organom
in pisarniškim uradnikom, ki imajo posla z izvršilno
službo. Da je izdaja tem popolnejša, pridejal sem v po¬
sebnem dodatku točno po ustanovljeni terminologiji pre¬
vedene »vzglede knjižnih zaznamb«  (priloga k
ukazniku pravosodnega ministrstva v kosu XVIII/1898),
kar utegne posebno služiti vodjam zemljiških knjig in
pospešiti enotnost knjižnih vpisov.

Zakone in ukaze, ki so v državnem zakoniku, in pa
navodilo za prisilne upravnike priobčil sem po uradnih

VIII

Pripomnje urednikove.

prevodih s premembami, ki so bile potrebne glede na
ustanovljeno terminologijo, o kateri govorim nižje. Tiste
ukaze in razpise pa, ki so v ukazniku, potem odgovor
na prašanja,  ki so se predložila pravosodnemu mini¬
strstvu o določbah novih pravdnih zakonov (ukaz z dne
3. decembra 1897 št. 25801 v ukazniku št. 44), končno
navodilo za izvrševalne organe  preložil sem sam.

Zastran terminov  omeniti mi je to le:

Takoj ko sem začel zbirati gradivo, videl sem, da
v uradnih prevodih ni nikake enotnosti glede terminov.
Zlasti v izvršilnem redu rabi se za en in tisti nemški
izraz po več slovenskih izrazov in naopak: en in tisti
slovenski izraz služi po več nemškim izrazom. Tako
n. pr. se med »Bekanntmachung, Kundmachung, Verkiin-
digung« nič ne razločuje, nasprotno pa n. pr. slovenski
izraz »oprava« služi 35 različnim nemškim izrazom.
Sklenil sem te različne izraze kolikor mogoče zenačiti
in sicer po dr. Babnikovi terminologiji. Da pa ne bi ravnal
svojevoljno, izpisal sem si vse te izraze in jim pridejal
še vse v izvršilnem redu, v uvodnem zakonu in v ukazih
se nahajajoče nove izraze, potem pa si s privolitvijo
društvenega odbora glede njih ustanovitve izprosil sopo-
moči pri uredniku državnega zakonika gosp. dr. Franu
Vidic-u  in pri ministrskem tajniku g. dr. Janku  Bab  ni  k-u.
Oba gospoda sta mi radovoljno obljubila sodelovanje, in
na Dunaju smo potem skupno na podstavi dr. Babnikov«
terminologije  vse te izraze— bilo jih je čez 700 —
zenačili. Kar je novih  v uradnem prevodu, smo skoro
vse obdržali, prav zarad tega, ker so uradno ustanovljeni.
Premenili smo le nastopne;

Namesto »terjavščina« vzeli smo terjatev,  ker
se je doslej ta izraz rabil izključno in ga ima tudi uradni
prevod na prav mnogih mestih (n. pr. v čl. VIT, IX št. 12
in 13, XII uvodn. zak., v §§ 47. odst. 2, 123. odst. 1,

Pripomnje urednikove.

IX

124 št. 3, 152., 171. odst. 2, 172. št. 2, 300. odst. 2, 305.
odst. 2, 379. št. 3 izvrš. r.). Namesto »ustanovitev za¬
stavne pravice« (Pfandrechtsbegriindung) postavili smo
osnova  zastavne pravice, ker se ta izraz rabi tudi v
uradnih formularih, izraz »ustanovitev« pa služi za »Festel-
lung der Besteigerungsbedingungen«. Namesto »prosto¬
voljna prodaja« (Verkauf aus freier Hand) določili smo
prodaja pod roko,  ker Verkauf aus freier Hand ni
prostovoljna  prodaja ampak prisilna.  Izraz »po¬
trata« (Verbringen) ne ustreza v § 379. odst. 2 izvrš. r.
z »Verbringen« ustanovljenemu pojmu, zato smo ga na¬
domestili z izrazom raznašanje.  Potem smo vzeli
mesto »stan bremen« (Lastenstand) bremenski stan,
ker ima zemljiškoknjižni zakon za »Lastenblatt« bre¬
menski list.  Končno smo »Einlaufstelle« prevedli z
izrazom vložišče  in zavrgli uradni prevod »vložni
oddelek«, ker nemški original ne pravi »Einlaufabtheilung«.
Izraza sodnija,  ki ga rabijo uradni prevodi novejših
zakonov, nismo spremenili, ker se nahaja v vseh tisko¬
vinah. Soglasno pa smo bili mnenja, da je edina prava
tvorba sodišče,  in prepustili smo odboru »Pravnika«,
da se odloči za eno ali drugo. Glede izrazov, ki smo
jih skupno ustanovili, je obljubil g. dr. Vidic,
da jih bo izključno uporabljal pri bodočih
prevodih državnega zakonika.  Vsi ti termini so
priobčeni v tem zvezku kot dodatek III.

Naposled mi je še pripomniti, da je uradni prevod
ponekod napačen ali pa netočen. Dotična mesta sem po¬
pravil v zmislu nemškega izvirnika. So pa nastopna:

Čl. XVI. odst. 2. Die Bestimmungen der E. O., die

den Bestand von offentlichen_Buchern zurVoraus-

setzung  haben: o katerih se d omneva  bitje javnih ....
knjig, namesto: katerih pogoj  so javne . . . knjige.

X

Pripomnje urednikove.

V  § 44. odst. 1 izvrš. r.: Wenn die Execution fort-
gefuhrt werden kann:  če se sme  izvršba nadaljevati,
namesto: če se more.

V  § 46. odst. 1 izvrš. r. ni preveden izraz »b e -
friedigt \vorden ist«.

V §47.  odst. 2 izvrš. r. je Grund  preveden s:
pravna  podstava, namesto samo podstava.

V  § 90. odst. 1. izvrš. r.: Die zu pfandende
Liegenschaft: z a r u b n a nepremičnina, namesto: k i j o
je zarubiti.,

V  § 92. in mnogih drugih je izraz Vertreter  pre¬
veden z: namestnik,  namesto: zastopnik.

V  §139. odst. 3. izvrš. r. je izraz Acten  preveden
s: spisi,  namesto: čini.

V  § 4. reda za cen. nepr. (pri § 144. izvrš. r.):
Gut: blago  namesto: posestvo.

V  § 9. odst. 4 r. za cen. nepr.: M i t b e u r t h e i 1 u n g
des Schatzvverthes: skupna cenitev,  namesto: skupna
presoja cenilne vrednosti.

V  § 23. reda za cen. nepr.: Die Schdtzung ist durch
Vollstreckungsorgane mit Ausschluss  der Diener vor-
zunehmen: je opraviti po izvrševalnih organih, ne po
slugah,  namesto: izključivši sluge.  (Sluge so'tudi
izvrš. organi).

§160. izvrš. r.: Eine gemass  §158. angeordnete
Venvaltung hat fortzudauern: V §158. zaukazana, na¬
mesto: po § 158. zaukazana uprava.

§ 171. odst. 1. izvrš. r.: Wenn fur . . . Theilschuld-
verschreibungen Pfandrechte haften:  kadar za . . . za¬
dolžnice jamčijo  zastavne pravice, namesto: kadar se
nepremičnine drže  zastavne pravice za . . . zadolžnice.

§173. odst. 1 izvrš. r.: Die Anberaumung  des
Versteigerungstermines \vird angemerkt: zaznami draž-

Pripomnje urednikove.

XI

beni narok, namesto: zaznami  se  določitev  draž-
benega naroka.

V  §222. odst. 3 izvrš. r. : Ungetheilt haftende
Forderung: nerazdelno jamčeča  terjatev, namesto: ne¬
razdelno držeča  se  terjatev.

V  § 224. odst. 1. izvrš. r. : Forderungen, \velche
entstehen k o n n e n: ki so morda  nastale, namesto:
ki utegnejo  nastati.

V § 229. je prvi odstavek tako preveden, kakor da
je tu ustanovljen kak vrstni red; zato je popravljen v
zmislu nemškega izvirnika.

V  § 251. št. 9 izvrš. r. : Unbeschadet der Z u 1 a s -
sigkeit  der Zwangsverwaltung: kar pa ne brani, od¬
rediti  prisilno upravo, namesto: kar pa ne brani do¬
pustnosti  prisilne uprave.

V  § 251. št. 11 izvrš. r. : Familienbilder mit A u s -
n ah m e der Rahmen: podobe brez  okvirjev, namesto:
i z v z e m š i okvire.

V  § 270. odst. 2. izvrš. r. : Wenn sie innerhalb drei
Wochen nach Ertheilung des gerichtlichen Verkaufsauf-
trages aus freier Hand nicht verkauft werden: ako se ne
prodajo v treh tednih potem, ko se je dalo sodno na¬
ročilo za prostovoljno prodajo,  namesto: ako se
prostovoljno  (prav: pod roko)  ne prodajo v treh
tednih potem, ko se je dalo sodno naročilo za prodajo.

V  §285. odst. 1 izvrš. r.: Das alleinige oder  das
erste Pfandrecht: Edina i n prva zastavna pravica, na¬
mesto: edina ali prva.

V  §372. izvrš. r.: Die Sicherstellung  (desUnter-
haltes) darf gewahrt  werden: Varščina se sme dati,
namesto: zavarovanje se sme podeliti.

V  § 374. odst. 2 izvrš. r. : Soferne es zur Beschaffung
hinreichender Sicherheit  nothwendig erscheint: V do-

XII

Pripomnje urednikove.

šego zadostne varščine,  namesto: v priskrbo  za¬
dostnega zavarovanja.

V § 375. zadnji odst. in v § 377. odst. 2 izvrš. r.:
Zeitraum. ftir dessen Dauer Sicherheit  gervahrt wird:
doba, za katero se daje varščina,  namesto: doba, za
katero se podeli zavarovanje.

V § 390. odst. 1 izvrš. r. : Bei nicht ausreichender
Bescheinigung:  Ako bi ne bila dovolj pismeno
potrjena,  namesto: ako bi ne bila dovolj izpričana.

V LJUBLJANI  meseca julija 1902.

Ivan Kavčnik.

Kratice

C. BI. = Centralblatt fiir
die juristische Praxis.
c. pr. r. = Civilni pravdni red.
drž. zak. = državni zakonik.
G. H. = Gerichtshalle.

G. Z. = Gerichtszeitung.
izvrš. r. = izvršilni red.
Jur. BI. = Juristische Blatter.
jur. prav. = jurizdikcijski
pravilnik (pravilnik sodne
pristojnosti).

Konk. r. = konkurzni red.
Min. odg. = Odgovor na pra-
šanja, ki so se predložila
pravosodn. ministrstvu,
naj v. sod. = naj više sodišče,
nav. za izvrš. org. = navodilo
za izvrševalne organe,
nav. za upr. = navodilo
za prisilne upravnike.
Not. Z. = Zeitschrift fiirs
Notariat und freiwillige
Gerichtsbarkeit (Nota-
riatszeitung).

odd. = oddelek,
odst. = odstavek,
op., opomn. == opomnja.
opr. r. = opravilni red.
Pr. = Pravnik,
r. za cen. nepr. = red za
cenitve nepremičnin,
razp. = razpis.

Sl. Pr. = Slovenski Prav¬
nik.

str. = stran.

t. = točka.

u. = ukaz.

uk. = ukaznik.
uv., uvodn. zak. = uvodni
zakon.

vroč. in izvrš. odd. = vro-
čevalni in izvršilni od¬
delek.

z. = zakon.

z., zak. o ur. sod. = zakon
o uredbi sodišč (Gerichts-
organisationsgesetz).

Popravki.

prevoda.

» 86. v opomnji 3 k § 30. v oklepu, namesto:

»§ 213. str. 2 opr. r.«: § 213.
odst. drugi  opr. r.

» 293. » 1, zadnji odstavek, prva vrsta;

namesto: »iztirjavo«: izterjavo.

» 310. » 5, zadnja vrsta, namesto »ukaz.

fin. min.«: ukazn. fin. min.

» 329. v odločbi 7 v četrti vrsti, namesto: »na¬
menjen«: namerjen.

» 335. v opomnji 1, namesto: »čl. XXV v p. zak.«:
čl. XXV uvodn.  zak.

» 344. v odločbi 3 k § 251., namesto »blagaj¬
niške« : blagajnične.

Vsebina

Stran

Uvodni zakon k izvrš. redu.1—38

Izvršilni red. 39—-486

Dodatek I (med tiskom izdani ukazi in od¬
ločbe) .487 — 492

Dodatek  II (vzgledi knjižnih zaznamb) . . 493 — 498

Dodatek  III (terminologija). 499 — 524

Kazalo. 525 — 633

Zaznamek  v tem zvezku priobčenih zakonov,

ukazov in razpisov. 634 — 642




.


Zakon z dne 27. maja 1896. L, drž.
zak. št. 78.

ki se tiče uvajanja zakona o izvršilnem
(eksekucijskem) in zavarovalnem postopanju.

razglašen v XXIX. kosu dne 6. junija 1896.

S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takč:

Člen I. Zakon o izvršilnem in zavarovalnem
postopanju (izvršilni [eksekucijski] red) stopi v
kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem
zboru, v veljavnost ob enem z zakonom o sodnem
postopanju v državljanskih pravnih sporih (ci¬
vilnim pravdnim redom) kot predpis za posto¬
panje pri izvršbah in začasnih odredbah, katere
so odkazane rednim sodiščem.

Z istim dnem izgube, v kolikor ni v tem
zakonu ali izvršilnem redu izjeme, veljavnost
vsa v drugih zakonitih predpisih obsežena do¬
ločila o predmetih, kateri so urejeni v izvr¬
šilnem redu.

Člen II. Zlasti izgubi veljavnost določilo
resolucije z dne 31. oktobra 1785. 1. (zb. pr. z.
št. 489, lit. qq).  da se smejo stranke tudi ob iz¬
vršbi podvreči razsodniku, in pa pravica, dana
na podstavi tega določila posameznim razso¬
diščem po privilegiju ali državno odobrenih pra¬
vilih, 1  da smejo dovoliti izvršbo svojili razsodov.

1  Gledo borznih razsodišč glej čl. XIII.) uvodn. z. k
c. p. r.

1

2

Uvodni zakon.

Člen III. Obstoječi zakoniti predpisi o pred¬
nostnih pravicah in o zavarovanju in izterjevanju
davkov in drugih dajatev v javne namene, potem
drugih dolžnosti, katere se štejejo glede izter¬
jave po zakonu za enake davkom, in pa takih
terjatev državnega zaklada, glede katerih je
odločba in ugotovba odkazana upravnim obla-
stvom, dalje obstoječi predpisi o zavarovanju
dohodarstvenih kazni, o zavarovanju terjatev iz
zakupnih pogodeb o javnih dohodkih in o izter¬
jevanju takih terjatev ostanejo v veljavnosti.

V kolikor je' po teh predpisih zaradi za¬
varovanja in izterjevanja zahtev in terjatev,
označenih v prvem odstavku, postopati sodiščem,
se uporabljajo za dovolitev in izvedbo izvršbe
ali zavarovalnega postopanja določila izvršilnega
reda. V koliko sme zavezanec ali kedo drugi
izpodbijati zahtevo ali terjatev po pravdni poti
ali se upreti po pravdni poti zoper izvršbo, to
je presoditi po posebnih predpisih, obstoječih
za to.

Za uveljavo pravic do stvari, katere je
zadela politična izvršba (§ 37. izvršilnega reda).

Člen III. Proti prodajalcu nepremičnine, kateremu
plačilno povelje zastran prenosne pristojbine ni bilo vro¬
čeno, izvršba s prisilno osnovo zastavne pravice na pro¬
dano zemljišče v svrho izterjave pristojbine ni dopustna,
ker proti njemu ni izvršilnega naslova, § 72. pristojb.
zakona pa daje le pravico, zahtevati zavarovanje  te
pristojbine. — 6. nov. 1900 št. 15000. Not. Z. št. 7 ex 1901.

Člen III. odst. 1 in 2. Odločbe okrajnih zastopov
o povračilni pravici okrajne posojilnice proti zadružniku
ne spadajo sem, ker jih je šele pravdnim potom ugoto¬
viti. — 23. junija 1898 št. 8715. Gl. U. 237.

Člen III. odst. 2. Glej odi. 1. pri § 330.

Člen III—IV.

3

so merodajni edino le predpisi civilnega pravd¬
nega reda in izvršilnega reda. Za tožbo je pri¬
stojno tisto okrajno sodišče, v katerega okolišu
so ob podaji tožbe povsem ali deloma stvari,
glede katerih zglaša tožnik svoje zatrjevane
pravice.

Zastran razmerja mej sodno in politično izvršbo
glej pri §§ 97, 254, 237 navedene ukaze.

Ukaz min. za pravosodje in finance z dne
18. januarja  1898. št. 28 drž. za k. o poobla¬
stitvi davčnih uradov, postopati sodno v za¬
varovanje in izterjavo neposrednih davkov,
pristojbin in drugih javnih davščin.

Kadar se zavarovanje ali izterjava neposrednih
davkov, pristojbin in drugih, glede izterjave neposrednim
davkom zenačenih javnih davščin opravi po sodnem potu.
tedaj so v toliko, v kolikor ni na sedežu izvršilnega so¬
dišča uradni sedež finančne prokurature, tudi davčni
uradi pooblaščeni, uvesti in opraviti namesto finančne
prokurature vsa po izvršilnem redu z dne 27. maja 1896.1.
(drž. zak. št. 79) dopustna izvršilna uradna dejanja, in
pa sodelovati v korist države ali udeleženih zakladov pri
izvršbah, ki se začno po drugih strankah.

Člen IV. Pravice, katere pristoje posameznim
družbam, zavodom in društvom na podstavi njih
zakonito ustanovičenih ali državno potrjenih
pravil gledč na izvršbe po politični ali sodni
poti kot izjemne ugodnosti, ostanejo neprikraj-
šane s to utesnitvijo, da se morajo brez ozira
na dotična v pravilih obsežena izjemna določila:

1. glede sodelovanja rednih sodišč pri opravi
izvršbe uporabljati edino le dotični predpisi
izvršilnega reda;

Ukaz 18. j an. 1898 drž. zak.  š t. 28 (pri čl. III.)
Davčnim uradom odmeriti je stroške zastopanja po odvetn.
tarifi. — 25. jun. 1901 št. 8862. G. II. str. 402.

Člen IV. in V. Glej odi. pri § 140. izvrš. r.

1 *

4

Uvodni zakon.

2. da so pri prisilni upravi v korist tem
družbam, zavodom in društvom za imenovanje
upravnika merodajni predpisi §§ 106. do 108.
izvršilnega reda;

3. da je dopustnost in pogoje za vstop v
že začeto postopanje presojati po predpisih iz¬
vršilnega reda o pristopu k izvršilnemu posto¬
panju ;

4. da morajo za domik na dražbi prodanih
telesnih premičnin veljati predpisi §§ 277. in 280.,
odstavka 2., v izvršilnem redu.

Za avstro-ogrsko banko veljajo zak. 27. junija 1878
drž. zak. št. 66, zak. 21. maja 1887 drž. zak. št. 51 in res.
ukaz z dne 21. sept. 1899 drž. zak. št. 176.

Člen V. Določila členov III. in IV., lit. b)
do d)  v ministrskem ukazu z dne 28. oktobra
1865. 1. (drž. zak. št. 110) o izjemah od občih
pravosodnih zakonov, pristoječih zavodom, ki se
pečajo s kreditnimi opravili, ostanejo v veljav¬
nosti s to utesnitvijo, da je dopustnost in pogoje
za vstop v že začeto dražbeno postopanje (lit. d)
presojati po predpisih izvršilnega reda o pri¬
stopu k dražbenemu postopanju.

Člen VI. Zakoniti predpisi, po katerih so
neke stvari sploh odtegnjene prometu ali so
glede otujitve in pridobitve lastnine podvržene
omejitvam, ostanejo tudi v prihodnje za izvršilno
postopanje veljavni.

Člen VII. Zakoniti predpisi in pa v državnih
pogodbah obseženi dogovori, po katerih so neke

Člen VII. Rubež dedne pravice je nedopusten (dv.
dekr. 3. jun. 1846 zb. pr. zak. št. 968 in čl. VII. uvodn.
zak. k izvrš. r.). — 19. aprila 1899 št. 6039. Gl. U. 585.

Glej odi. 1. in 2. pri § 251. prvi odst.

Člen IV—VIII.

5

reči, pravice in terjatve popolnoma odtegnjene
iz vrši l n zavoljo denarnih terjatev ali zavaro¬
valnemu postopanju v korist denarnim terjatvam,
ali po katerih se takšne izvršilne in zavaro¬
valne naredbe glede takih reči, pravic in ter¬
jatev dopuščajo le v določenih mejah in z do¬
ločenimi omejitvami, ostanejo v veljavnosti.

Člen VIII. Zlasti ostanejo neizpremenjeni:

1. predpisi carinskega in državnega mono-
polskega reda z dne 11. julija 1835. 1. o ome¬
jitvah sodnih izvršilnih in zavarovalnih naredeh
glede orodja, priprav in drugih potrebščin za
izdelovanje ali pripravljanje predmetov državnih
monopolov in o omejitvi otujitve in zastavitve
reči. glede katerih izvršuje državna uprava po¬
polnoma državi pridržane pravice;

2 .  predpisi dvornega dekreta z dne 11. maja
1841. 1. (zb. pr. z. št. 535) o omejitvi pridobitve
zastavne pravice in otujitve glede tobaka, kar
ga je pri založnikih;

3. predpisi ministrskega ukaza z dne
31. marca 1853. 1. (drž. zak. št. 91) o nedopust¬
nosti zastavitve in otujitve pravice za izdelo¬
vanje smodnika in o izključbi sodnih zavarovalnih
in izvršilnih naredeb glede smodnika, za njegovo
izdelovanje potrebnih tvarin in pa za to potre¬
bovanega orodja ter drugih potrebščin;

4. predpisi carinskega in državnega mono-
polskega reda o blagu, glede katerega se postopa
carinskouradno;

Člen VIII. št. 1 in 4. Zarubno je blago, ki se nahaja
še v carinsko-uradni hrambi in s katerim se še carinsko-
uradno postopa. — 25. junija 1901 št. 9194. G. II. str. 395.

6

Uvodni zakon.

5. predpisi dvornega dekreta z dne 16. maja
1793. 1. (zb. pr. z. št. 103) o omejitvi sodne pre¬
povedi in sodne izvršbe na ladje, odmenjene
za prevažanje državnega blaga ob vojski, in na
orodje, pripadajoče k tem ladjam, ter na mezdo
ladjinega mojstra;

6. predpisi dvornih dekretov z dne 13. maja

1814. 1. (zb. pr. z. št. 1086) in z dne 15. februarja

1815. 1. (zb. pr. z. št. 1132) o omejitvi sodnih
prepovedi in rubežev za čas, dokler traja zala-
galna, vozna ali druga pogodba, katero je sklenil
državni erar z zasebniki;

7. predpisi patenta z dne 5. nov. 1837. 1.
(zb. pr. z. št. 240) o nedopustnosti prepovedi ali
zastavne pravice na poštne službe se tikajoče
pravice in na dohodke, izvirajoče iz njih po¬
štarjem, potem na denarje, katere pobirajo ti
na račun državnega zaklada, in pa na službi
odmenjena vozila, priprave in orodje ter na
pošiljke, izročene poštam, pa še ne vročene
adresatom;

8. predpisi zakona z dne 7. maja 1874. 1.
(drž. zak. št. 50) o izvršbi na cerkveno in nadar-
binsko imovino;

9. predpisi cesarskega ukaza z dne 19. sept.
1886. 1. (drž. zak. št. 144) in razglasa vsega mini-

Člen VIII. št. 6. Semkaj spadajo ustanove, katere
podeli državni zaklad aspirantom vojaškega zdravniškega
častniškega kora. — 15. januarja 1900 št. 6966. C. BI.
str. 744 ex 1901.

Člen VIII. št. 7. Poštna nakaznica je pošiljka;
dokler ni vročena adresatu, je rubež nedopusten. Ona ni
papir po zmislu § 296 izvrš. r. — 28. jul. 1898 št. 10211.
Pr. str. 55 ex 1899.

Člen VIII—IX.

7

strstva z dne 8. novembra 1886. 1. (drž. zak.
št. 151) o tem, da ni dopustno, rubiti vozila tujih
železnic;

10. predpisi zakona z dne 28. aprila 1889.1.
(drž. zak. št. 64) o nedopustnosti izvršilnih in za¬
varovalnih naredeb glede blaga, o katerem je
izdan skladovni list, in glede pravic, pristoječih
do blaga imetniku skladovnoposestnega ali skla-
dovnozastavnega lista.

Člen IX. Prav tako ostanejo neizpremenjeni:

1. predpisi dekreta dvorne pisarnice z dne
29. septembra 1835. 1. (zb. pr. z. št. 84) o omejitvi
izvršbe na vojaške ženitvene kavcije;

2. predpisi notarskega reda (zakon z dne
25. julija 1871. L, drž. zak. št. 75) o omejitvi
izvršbe na notarske kavcije;

3. predpisi zakona z dne 23. marca 1885.1.
(drž. zak. št. 48) o omejitvi izvršbe na kavcijo,
ki jo je položil imetnik zastavarskega obrta;

4. predpisi zakona z dne 28. maja 1882. 1.
(drž. zak. št. 56) o nedopustnosti prepovedi in
izvršeb na hranilne denarje, vložene pri uradu
poštne hranilnice, oziroma na poštnohranilniene
vložne knjižice;

5. predpisi dvornega dekreta z dne 21. avg.
1838. 1. (zb. pr. z. št. 291) o nedopustnosti pre¬
povedi ali sodnega rubeža zoper še ne ugo¬
tovljene (likvidne) in pri javnih blagajnicah še

Člen IX. št. 4. Kakor v obče vsak način izvršbe
nedopustna je tudi prisilna izročba imetka pri poštni
hranilnici (izvršba po § 317. izvrš. r.), tudi če ima sodba
tak izvršilni naslov. 3. jan. 1900 št. 16811 ex 1899.
Jur. BI. 30 ex 1900.

8

Uvodni zakon.

ne nakazane terjatve, s premembo, ki se pokaže
iz § 299. izvršilnega reda;

6. predpisi o omejitvi prepovedi in izvršeb
na oskrbne prispevke, vdovščine, preskrbne do¬
neske, katere dajejo nastopni zavodi in društva,
namreč:

a)  zavod za oskrbo trgovinskih služabnikov,
ki so postali nezmožni za službo (zasebni
pokojninski zavod za dunajske trgovinske
pomočnike);

b)  družba za preskrbo ubožnih in slabotnih
udov dunajske pravoslovne fakultete;

c)  družba pravoslovnega doktorskega zbora na
Dunaju za vdovske in sirotinske pokojnine;

d)  medicinska in kirurška družba na Dunaju
za vdove;

e)  preskrbovalnica za ubožne in slabotne praške
odvetnike in ude tamkajšnje pravoslovne
fakultete;

f)  praški zavod za vdove, sirote in gluhoneme;

7. predpisi dvornega dekreta z dne 23. marca
1793. 1. (zb. pr. z. št. 94) o nedopustnosti prepo¬
vedi na nadarbine gosp! kanonis;

8. predpisi zakona z dne 21. aprila 1882.1.
(drž. zak. št. 123) o izvršbi na prejemke javno

Člen IX. št. 8. 1. Ta določba ne velja za izterjavo
pravdnih stroškov. — 28. dec. 1900 št. 17292. G. II. 19
ex 1901.

2. Pod izrazom »polovica sicer izvršbi odtegnjenega
letnega prejemka« razumevati je polovico onega letnega
prejemka po 800 gld.. ki mora ostati zavezancu po g 1.
zak. 21. apr. 1882 drž. zak. št. 123 takrat prost, ko gre za
izterjavo drugih dajatev kakor iz zakona dolžne prehrane.
— 3. jan. 1899 št. 17783. Gl. U. 41-1. V tem zmislu tudi
odi. 7. marca 1899 št. 3562. Gl. U. 583.

Člen IX.

9

službujočih oseb in njih ostalih, s to premembo.
da mora v primeru izvržbe zaradi dajatve iz
zakona dolžne prehrane ostati zavezancu nedo¬
taknjena polovica sicer izvršilu odtegnjenega
letnega prejemka;

Zakon z dne 21. aprila 1882 drž. zak. št. 128.

§ 1. Od stalnih službenih prejemkov, kakor so: plača,
gaža, čakarina, osebni, starostni, poslovni, dejalnostni pri-
kladi in drugi enakovrstni prejemki vojaških oseb, urad¬
nikov in služabnikov stoječih v službi dvora, države,
kake dežele, kakega okraja, kake občine, kakega javnega
zaloga, kakor tudi dušnih pastirjev zakonito priznanih
cerkva in verskih družeb, potem od dohodkov iz duhovskih
nadarbin podvržena je izvršilu samo tretjina in tudi ta
z omejitvijo, da mora izvršencu od skupne vsote teh pre¬
jemkov 800 gld. letnega prejemka nedotaknjenih ostati.

Kadar pa izvršilo meri na dajatev iz zakona dolžne
prehrane, tedaj je izvršilo podvrženo samo tej omejitvi, da
mora zvršencu 300 gld. letnega prejemka nedotaknjenih
ostati.

Vojaškim osebam prištevati je sosebno tudi osebe,
katere pripadajo deželni brambi, deželnim strelcem, orož-
ništvu, vojaškemu policijskemu stražništvu in vojaškemu
stražništvu za civilna sodišča.

Javno službujočim uradnikom in služabnikom pri¬
števajo se sosebno tudi načelniki, profesorji, učitelji,
učiteljske pomočne osebe in služabniki učilišč države,
kake dežele, kake občine, potem verskih šol, ki jih je
smatrati za bogočastne zavode kake zakonito priznane
cerkve, ali verske družbe.

§ 2. Od pokojnin v § 1. imenovanih oseb, kamor
spadajo tudi plače bolnih duhovnikov (deficijentov).

Zak. 21. aprila 1882 drž. zak. št. 123.

§ 1. 1. Državnozborski poslanci ne spadajo semkaj,
zato so njihove dijete in odškodbe za potovanje zarubne.

- 13. febr. 1900 št. 1757 uk. št. 220.

2. Če zavezanec poteguje več prejemkov, je vse
sešteti in od vkupne vsote odšteti izvršbi odtegnjeni
znesek. — 22. dec. 1898 št. 17235 Pr. str. 712 ex 1899:
24. maja 1899 št. 8085. C. BI. zv. 11.

10

Uvodni zakon.

milostne plače, osebni prikladi in drugi enakovrstni užitki,
potem od prejemkov podeljenih vdovi ali otrokom takšne
osebe podvržena je izvršilu samo tretjina in tudi ta z
omejitvijo, da mora izvršencu od skupne vsote teh pre¬
jemkov 500 gld. letnega prejemka nedotaknjenih ostati.

Od odpravnine sme se samo tretjina in to v toliko
podvreči izvršilu, da mora izvršencu 500 gld. nedotaknjenih
ostati.

Zarad zahteve do dajatve iz zakona dolžne prehrane
pa se sme segati z izvršbo na te prejemke brez omejitve.

§ 3. Izvršilu povsem odtegnjeni so ter se tudi ne
devajo v poštev pri preračunu izvršilu podvrženega dela
prejemkov vsi drugačni prejemki oseb omenjenih v §§ 1. in
2., sosebno pristojbine v novcih ali v blagu namenjene v
založbo troška, katerega kdo mora v javni službi storiti,
dalje dnevščine (diurna), mezde, pristojbine moštvu,
oskrbnine invalidske, prikladi ranjencev, pristojbine
združene s kolajno za hrabrost, in pa pristojbina obitelji

§ 3. 1. »Drugačni prejemki« so taki postranski pre¬
jemki, ki gredo upravičencu iz službenega razmerja
in so torej samo ti izvršbi sami ob sebi odtegnjeni in v
izvršbi podvrženi del prejemkov nevračunljivi. Inačne
prejemke pa je presojati kot samostojne  dohodke, a
jih ni upoštevati pri preračunu izvršbi podvrženega dela
službenih prejemkov. - 12. jan. 1901 št. 3327. G. H. št. 27.

2. Na službene prejemke moštva finančne straže
ni moči segati z izvršbo, ker niso plača ampak mezda.

29. dec. 1899 št. 18360. Pr. št. 179 ex 1900.

3. Na dnevščine, katere dobivajo v javni službi

uporabljani dijurnisti ni uporaben ta zakon, ampak zakon
z dne 29. aprila 1873 drž. zak. št. 68. 8. junija 1900

št. 8126 uk. št. 273 in 16. okt. 1899 št. 14615. Pr. str. 245
ex 1900.

4. Dnevščine so tudi pri izterjevanju alimentov,
same ob sebi popolnoma odtegnjene izvršbi in jih ob
ovedbi vkupne vsote ni prištevati drugim službenim in
pokojninskim prejemkom. 19. sept. 1900 št. 12793.
Not. Z. str. 374.

5. Izvršbi odtegnjeni so kilometerski denarji in pre¬
mije za prihranek na materijalu, ki gredo uslužbencem
drž. železnic. — 15. maja 1901 št. 6781. G. II. str. 372.

Člen IX.

11

katere v § 1. imenovanih oseb kot pogrebna ali posmrtna
četrt ali z enakovrstnega naslova nakazana.

Dalje so izvršilu popolnem odtegnjene take pristoj¬
bine, kijih stranke neposredno plačujejo dušnim pastirjem
za duhovska opravila. Vendar naj se iznos teh pristojbin,
kakor ga dušni pastir pove v napovedi (fasiji), všteva
pri preračunu tistega dela njegovih prejemkov, kateri je
podvržen izvršilu.

Na stanovnine (stanovninske namestke) sme se samo
zarad najemnine z izvršilom segati. Računeč izvršilu pod¬
vrženi del službenih prejemkov naj se stanovnine (sta-
novninski namestki) ne vštevajo.

§ 4. V račun prejemkov podvrženih izvršilu treba
je naturalne prejemke, kateri so bili ob ustanovitvi služ¬
benega prejemka vanj vračunjeni, v poštev devati po
vrednosti, kakor so bili takrat ocenjeni. Ako niso bili
vračunjeni, to naj se čisti dohodek, ki ga dajo naturalni
prejemki, postavlja v račun s tistim zneskom, kateri se
je z oceno v kak drug uradni namen opravljeno usta¬
novil, a kjer je več ocen, ki se ločijo druga od druge, z
najnižjim zneskom.

§ 5. Na obresti od vojaške ženitvene kavcije sme
sc z izvršilom segati samo zarad takih zavez, katere sta,
dokler je trajal zakon, na se vzela oba zakonska ali pa
po prestanku zakona moža preživevša vdova.

Izvršilu podvržena je samo tretjina teh obresti, in
tudi ta z omejitvijo, da mora 500 gld. letnega prejemka
nedotaknjenih ostati. Vendar ta omejitev ne brani takega
izvršila, katerega se za prehrano po zakonu pristoječo po¬
prime žena ali poprimejo otroci zarojeni v zakonu, kate¬
remu je kavcija bila odmenjena.

Zarad prehrane dolžne iz zakona roditeljem obeh
zakonskih sme se z izvršilom segati na obresti ženitne
kavcije samo z omejitvijo, da mora od njih 500 gld.
letnega prejemka nedotaknjenih ostati.

§ 6. Prejemkov oznamenjenih v zgornjih paragrafih,
kolikor so odtegnjeni izvršilu, ni moči niti z zavaroval¬
nimi naredbami prijemati.

§ 7. Uporaba §§ 1. do 6. ne more se z dogovorom,
sklenjenim med izvršiteljem in izvršencem ni izključiti
ni omejiti.

12

Uvodni zakon.

Vsako določilom teh paragrafov nasprotno razpo¬
laganje z odstopom, nakazom, zastavitvijo ali z drugim
pravnim opravilom je brez pravne moči.

§ 8. Prepovedi, ki jih je kdo izprosil, predno je
veljal ta zakon, naj se na dolžnikovo prošnjo razvelja¬
vijo, kolikor se ne dado zediniti z določilom tega zakona.

Stvarnih pravic, ki so bile pred tem časom pridob¬
ljene po dogovoru sklenjenem med strankama ali po
izvršilnih naredbah z izvršilom v zavarovanje vred, ne
dotikajo se določila le tega zakona v oziru na njihov
obstoj in na nadaljšno njih uveljavo.

§ 9. Določila tega zakona se ne dotikajo izterje¬
vanja terjatev po upravnem potu, kolikor je isto dopu¬
ščeno po veljajočih predpisih.

Zneski, kar jih je po tem potu izterjati, naj se od¬
tegnejo od tistega dela prejemkov, kateri je po tem zakonu
izvršilu podvržen.

9. predpisi §§ 24. do 26. v zakonu z dne
12. julija 1872. 1. (drž. zak. št, 112) o omejitvi,
izvršbe na prejemke sodniškega uradnika ob
izterjatvi povračila, do katerega ima pravico
država;

10. predpisi zakonov z dne 29. aprila 1873.1. .
(drž. zak. št. 68) o zavarovanju in izvršbi na
prejemke iz delovnega ali službenega razmerja,

§ 8. odst. 2. Pred začetkom veljavnosti tega zakona
potom izvršilnega prisojila na pokojniuo zavezanca pri¬
dobljena zastavna pravica je stvarna pravica, ki glasom
§ 8. odst. 2. nav. zak. ni odpravljena. — 31. jan. 1899
št. 1381. Gl. U. št. 494.

Člen IX. št. 10.1. Ta določba ne velja ža izterjavo
pravdnih v  stroškov. — Odi. 1. pri čl. IX. št. 8.

2. Če služabnik ni trajno nameščen, podvržena je
izvršbi zarad davkov i. t. d. polovica mezde, bodisi zaslu¬
žene ali ne, bodisi dospele ali ne, — 1. febr.1899 št. 1217.
Sl. Pr. št. 6: 27. jul. 1899 št. 11164. Gl. U. 684.

2a. Nasprotno: čl. IX. št. 10 pri netrajnem name-
ščenju ni uporaben; odi. 15. jul. 1899 št. 11146. G. H.
str. 276 ex 1900.

Člen IX.

13

in z dne 26. maja 1888. 1. (drž. zak. št. 75) o
izvršbi na prejemke v zasebni službi trajno na¬
meščenih oseb in njih ostalih, dalje na pokoj¬
nine, provizije, prehranščine in vzgojnine. katere
dajejo zavodi, društva ali družbe svojim udom
in njih ostalim, s to premembo, da mora v pri¬
meru izvršbe zaradi davkov in javnih davščin
z dokladami, razpisanimi za javno upravo, in s
pristojbinami za prenos imovine vred, ter v pri¬
meru izvršbe zaradi dajatve po zakonu pristo-
ječe prehrane ostati zavezancu nedotaknjena
polovica sicer izvršilu odtegnjenega letnega pre¬
jemka ;

Zakon z dne 29. aprila 1873, drž. zak. št. 68
o zavarovanju in izvršilu na prejemke iz
delovnega in službenega razmerja.

§ 1. Odmeno, katero osebe, po svojem delovanju edino
ali največ delavcem ali služečim prištevane, dobivajo za
svoja v teh razmerah opravljana dela ali službe (mezdo,
plačo, zaslužek, nagrado, dnevščino i. t. d.), sme kdo
drugi samo po naslednjih določilih z zavarovalnimi ali
izvršilnimi naredbami prijemati.

§ 2. (na njega mesto stopi nižje navedeni zakon z
dne 26. maja 1888 dež. zak. št. 75.).

3. Določba čl. IX. št. 10 uporabiti je tudi na služ¬
bene in mezdne prejemke v zasebni službi netrajno
nameščenih oseb, vštevši rudniške delavce, če ti po zmislu
§ 201. obč. rud. zak. z dne 23. maja 1854 drž. zak. št. 146
ne veljajo za trajno nameščene, in sicer tako, da je jedna
polovica teh službenih ali mezdnih prejemkov, ne glede
na visokost teh prejemkov in ne glede na omejila § 3.
zak. 29. apr. 1873 drž. zak. št. 68, podvržena dotični izvršbi,
dočim druga polovica ostane popolnoma nedotaknjena.
Pleniss. sklep 23. marca 1900 št. 651 praes. v knjigi
judikatov  št. 145, uk. št. 169.

Zak. 29. apr. 187 3 drž. zak.  št. 68. Glej od¬
ločbo 3. pri § 3. zak. 21. apr. 1882 drž. zak. št. 133 pri
čl. IX. št. 8.

14

Uvodni zakon.

§ 3 . Odmeno (§ 1), ki komu pristoji razen primerov
§ 2, sme se z omenjenimi naredbami zadeti še le potem.

1. ko so dela ali službe opravljene, in

2. ko je iztekel dan, katerega se je odmeno po zakonu,
pogodbi ali navadi imelo odšteti.

§ 4 . Za uporabo tega zakona ne dela to nobenega
razločka, je li odmeno za dela ali službe vsota denarjev
ali kaka druga korist v imovini, in pa če se zaslužek
računi po času ali po kosu. Ko se sešteva vsota denarjev,
katera velja za odmeno, treba toliko, kolikor-komu gre za
gradivo in za troske, odločiti in odbiti.

§ 5 . To, kar določujeta §§ 2. in 3., ne more se s
pogodbo ni izključiti, ni omejiti.

Kolikor se zavarovanje in izvršilo po določilih §§ 2.
in 3. ne dopušča ali kolikor se izpodbiti da, nima pravne
moči niti odstop, nakaz, zastavitev niti katero koli drugo
pravno opravilo, ako se je eno ali drugo naredilo pred
tistim dnevom, katerega je bilo izplačati zaslužek, ali
tudi ta dan, pa predno se je v resnici izplačal.

§ 6. Na delež, ki se odkazuje kaznjencem od zaslužka
za njih dela, ne morejo se, predno bode izplačan, zava¬
rovalne in izvršilne naredbe zasebnim upnikom dotičnih
kaznjencev dovoliti.

Kadar je delež zaslužka izplačan, sme se ga še le
po izteku tridesetega dneva od časa, ko so kaznjenca iz
kaznilnice izpustili, z zavarovanjem ali izvršilom prijeti.
§ 7. Določila tega zakona ne veljajo:

1. za plače in druge službene prejemke dvornih,
državnih, deželnih in javnih založnih uradnikov in slu¬
žabnikov, oseb prištetih oboroženi moči, niti sploh za
take plače in službene prejemke, na katere se vsled
posebnih zakonitih določil celo ne more ali se le do
nekega dela sme s prepovedjo ali izvršbo segati;

2. za zavarovanje in izvršilno izterjanje;

а)  davkov in javnih davščin z dokladami, ki so raz¬
pisane za namene javne uprave, in s pristojbinami
za prenos imovine vred;

б )  zahtevane prehrane na podstavi zakona ;

c)  tega, kar smejo po obrtnem redu ustanovljene
podporne in bolniške blagajnice terjati od svojih
deležnikov.

Člen IX.

15

§ 8. Prepovedi, že izprošene ta čas, ko pride v moč
le-ta zakon, naj se po dolžnikovem predlogu razveljavijo,
kolikor se vidi, da se ne vjemajo z določili tega zakona.

Izvršilnih naredeb, z izvršilom za zavarovanje vred,
na podstavi katerih se je v tem času že pridobila kaka
stvarna pravica, določila tega zakona nikakor ne zadevajo,
kar se tiče njih obstoja in daljne izvedbe.

Zakon z dne 26. maja  1888, drž. zak. št 75
o izvršilu namerjenem na prejemke v zasebni
službi trajno nameščenih oseb in njih ostalih
dalje na pokojnine, provizije, prehranščine
in vzgojnine, ki jih zavodi, društva ali družbe
podeljujejo svojim udom in njih ostalim.

Člen I. Zakona od 29. dne aprila 1873 (Drž. zak.
št. 68) § 2. izpreminja se ter naj v bodoče slove tako:

§ 2. Plač in drugih službenih prejemkov oseb, trajno
nameščenih v zasebni službi, se ne more prijemati s takimi
odredbami, ako ti prejemki vsega skup ne prezezajo 800
goldinarjev na leto. Za trajno v tem zmislu velja službeno
razmerje tedaj, kadar je po zakonu, pogodbi ali navadi
določeno najmanj na leto dni, ali je pa — če ni določeno,
doklej traja — treba držati se za odpoved najmanj roka
treh mesecev.

Zak. 26. maja  1888 drž. zak. št. 75 in zak.
29. apr. 1878 drž. zak.  št. 68.

1. Za primer, da zavezanec poteguje več prejemkov
glej odločbi 2. pri § 1. zak. 21. apr. 1882 (čl. IX. št. 8.)

2. Igralna nagrada trajno engažovanega igralca je
zarubna. — 23. sept. 1898 št. 13065. Jur. BI. str. 604.

3. Prejemki iz kontandinskega ali kolonskega raz¬
merja so brez omejitve zarubni (ker niso prejemki iz de¬
lovnega ali službenega razmerja, ampak je to razmerje
družbena pogodba). — 6. dec. 1899 št. 17591. Gl. U. 788.

Zak. 26 v maja  1888 drž. zak.  št. 7 5.

§ 2. 1. Če se določenega roka za odpoved ni do¬
govorilo, zavezanec pa je že več kot eno leto v službi
istega gospodarja, potem se je že prvotno nameravalo,
ustanoviti trajno in ne samo začasno službeno razmerje!
— 3. maja 1899 št. 6532. G. Z. 28: 29. dec. 1899 št. 18441
Gl. U. št. 812.

16

Uvodni zakon.

Ako skupni znesek letnih prejemkov preseza 800
goldinarjev, uporabljajo se v oziru na prebitek obči
predpisi o zavarovanju in izvršilu.

Členil. Od pokojnin, ki jih osebam trajno nameščenim
v zasebni službi (§ 2. zakona od 29. aprila 1873, Drž.
zak. št. 68) njihovi službeni gospodarji dajo, potem od
prejemkov, ki jih zarad služeb teh oseb gospodar podeljuje
njihovim vdovam ali otrokom, dalje od onih pokojnin
(penzij), provizij, prehranščin in vzgojnin, ki jih zavodi,
družbe ali društva, imajoči namen svoje ude in njih
ostale podpirati ali preskrbovali, tem dole, podvrženo
je izvršilu samo toliko, za kolikor letni prejemek, kateri
komu pristoji iz tega povoda, preseza 500 goldinarjev.

Od odpravnine, ki jo službeni gospodar dodeli
osebi stalno v zasebni službi nameščeni ali nje vdovi
ali otrokom, podvrženo je izvršilu tudi samo toliko, za
kolikor odpravnina preseza 500 goldinarjev.

Zarad pravice do prehrane, ki pristoji komu po
zakonu in tako tudi zarad davkov in javnih davščin z
dokladami, ki se razpisujejo za kako svrho javne uprave,
in pristojbinami za prenos imovine vred, moči je vendar
brez omejitve na te prejemke sezati z izvršilom.

Kolikor veljajoči privilegiji za posamne izmed ome¬
njenih prejemkov dodeljujejo prostost od izvršila, ki sega
dalje nego se tu zgoraj določa, naj ostane pri tem.

člen III. Prejemkov navedenih v členih I in II, ko¬
likor so odtegnjeni izvršilu, ni moči niti z zavarovalnimi
naredbami prijemati.

2. Protivno pa odločba z dne 7. aprila 1899. Jur.
BI. št. 39.

3. Tudi drugi kakor v § 2. navedeni razlogi morejo
ustanoviti trajno službeno razmerje. — 21. marca 1900
št. 3496 uk. št. 207.

4. Znaki trajnega službenega razmerja v § 2. zak.
29. apr. 1873 drž. zak. št. 68 in zak. 26. maja 1888 drž.
zak. št. 75 niso taksativno navedeni. Je li podano tako
razmerje, to presojati je od primera do primera po po¬
sebnih, če tudi ne v okviru § 2. ležečih okolnostih. Pleniss.
sklep z dne 3. jul. 1900 št. 246 praes. v knjigi judi-
katov  št. 148, uk. št. 211.

Člen IX.

17

Člen IV. Uporaba določil obseženih v členih I do II
ne morejo se z dogovorom, ki ga skleneta izvršitelj in
izvršenec, ni izključiti ni omejiti.

Vsako tem določilom nasprotujoče razpolaganje z
odstopom, nakazom, zastavitvijo ali katerim drugim
pravnim opravkom je brez pravne moči.

Člen V. Prepovedi dosežene na prejemke navedene
v členih I in II, predno je ta zakon začel veljati, treba
je na dolžnikov predlog razveljaviti, v kolikor se ne dado
zediniti z določili tega zakona.

Določila tega zakona se ne dotikajo obstoja stvarnih
pravic, ki so bile pred tem časom pridobljene na podstavi
dogovora sklenenega med strankami ali po izvršilnih
naredbah, z izvršilom v zavarovanje vred, niti branijo
dalje uveljavljati jih.

11. predpisi občega rudarskega zakona z
dne 23. maja 1854. 1. (drž. zak. št. 186) o ne¬
dopustnosti prepovedi in izvrže!) na pogodbeno
ali postatno mezdo rudarjev;

12. predpisi zakona z dne 28. decembra
1887. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1888. 1.), zakona z
dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33), zakona
z dne 28. julija 1889. 1. (drž. zak. št. 127) in
zakona z dne 16. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 202)
o omejitvi izvršilnih in zavarovalnih naredeb
glede terjatev, pristoječih upravičencem do od¬
škodnine, oziroma zavarovancem na podstavi teh
zakonov nasproti zavarovalnici proti nezgodam,

Člen IX. št. 11. Za izterjavo, prehrane, pristoječe
komu po zakonu, pa se more segati z izvršbo, vendar
pa mora ostati nedotaknjena polovica izvršbi sicer odteg¬
njenih prejemkov. — 3. maja 1898 št. 5950 uk. št. 1454.

Člen IX. št. 12. Te terjatve so izvršbi popolnem
odtegnjene in jih pri preračunu izvršbi podvrženega dela
službenih prejemkov ni prištevati kot »drugačne prejemke«
§ 3. zak. 21. apr. 1882 drž. zak. št. 123 (pri čl. IX. št. 8).
— 12. marca 1901 št. 3327. G. II. št. 27.

2

18

Uvodni zakon.

bolniški blagajnici, bratovski skladnici ali na¬
sproti vpisani pomožni blagajnici;

Zakon z dne 28. decembra 1887 drž. zak..
št. 1 iz 1. 1888.

§ 43. Terjatve, ki upravičencu na podstavi tega
zakona pristoje zavarovalnici nasproti, ne morejo se ni
izvršilu podvreči, ni z naredbami v zavarovanje zadeti.
Izjema velja samo na korist onih, kateri imajo proti upra¬
vičencu po zakonu iskati prehrano. Kolikor izvršilo in
zavarovalne naredbe niso dopustne, brez pravne moči je
tudi vsako razpolaganje o gori omenjenih upravičencu
pristoječih terjatvah z odstopom, nakazom, zastavitvijo-
ali kakim drugim pravnim opravkom.

Zakon z dne 30. marcij a 1888 drž. zak. št. 33.

§ 62. Terjatve, ki zavarovancu pristoje na podstavi
tega zakona, ne morejo se ni izvršilu podvreči, ni z
naredbami v zavarovanje zadeti. Izjema velja samo
na korist onih, kateri imajo proti zavarovancu po zakonu,
iskati prehrano. Kolikor izvršilo in zavarovalne naredbe
niso dopustne, brez pravne moči je tudi vsako razpolaganje-
o gori omenjenih zavarovancu pristoječih terjatvah z
odstopom, nakazom, zastavitvijo ali kakim drugim pravnim,
opravkom.

Določbe zakona z dne 28. julija 1889 drž.
zak. št. 127 v stvareh bratovskih skladnic  v § 43.,..
in zakona z dne 16. julija  1892 drž.  zak. št. 202
v stvareh vpisanih pomožnih blagajnic  v § 42.
so doslovno skladne z ravnokar navedenim predpisom.
§ 62. zak. z dne 30. marca 1888 drž. zak. št. 33.

13. predpisi zakona z dne 16. junija 1894. 1.
(drž. zak. št. 120) o omejitvi izvršilnih in zava¬
rovalnih naredeb glede terjatev nasproti cesarja
Franca Jožefa I. deželnemu zavarovalnemu za¬
kladu v Pragi.

Člen X. Denarji, katere so nabrali lote¬
rijski nabiralci na račun države, se ne smejo
na korist zahtevam nasproti loterijskemu na¬
biralcu podvreči izvršbi, niti jih ne smejo zadeti
zavarovalne naredbe.

Člen IX—XIII.

19

Zakoniti predpisi o oprostila loterijskih
dobitkov od prepovedi ostanejo neizpremenjeni.

Člen XI. Na gradivo, ki je potrebno za
vzdržbo in za obrat podjeteb za parno plovstvo,
za prevažanje črez reko, za brzojave, telefone,
in javne skladovnice ter je v posesti dotične
podjetbe, ni izvršbe posebe.

Člen XII. Predpisi člena VI. do XI. in pa
predpisi izvršilnega reda, kateri odtezajo popol¬
noma neke stvari, pravice in terjatve izvršiln
zavoljo denarnih terjatev ali pa dopuščajo take
izvršilne naredbe glede takšnih stvari, pravic
in terjatev samo v določenih mejah in z določenimi
omejitvami, veljajo tudi za konkurzno postopanje.

Člen XIII. Neizpremenjeni ostanejo:

1. predpisi § 47. v zakonu z dne 19. maja
1874. 1. (drž. zak. št. 70) o napravi železniških
knjig, o moči hipotečnih pravic, danih na železnico
in o knjižnem zavarovanju zastavnih pravic
posestnikov železniških prednostnih zadolžnic;

2. predpisi o vročbi sodnih odlokov, s ka¬
terimi se dovoljujejo knjižni vpisi, če tudi se
zgodi vročba med tekom izvršbe;

3. predpisi § 19. cesarskega patenta z dne
9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) o uvedbi
izvršilnega postopanja, ki jo je odrediti uradoma ;

4. predpisi ministrskega ukaza z dne 5. nov.
1852. 1. (drž. zak. št. 227) in z dne 11. februarja
1855. 1. (drž. zak. št, 30) o načinu, kako je
izterjevati in premenjevati denarne kazni, katere

Člen XIII. št. 3. V nespornem postopanju izdano
odločbo, da se soproga vrne k soprogu, izvršiti je ura¬
doma in ne po § 354. izvrš. r. — 7. jun. 1898 št. 7892.
Pr. str. 276 ex 1899.

2 *

20

Uvodni zakon.

prisojajo sodišča v civilnem in kazenskem
postopanju;

5. predpisi občega zemljiškoknjižnega zakona
o zavarovanju pravic in zahtev z zemljiško¬
knjižno predznambo;

6. predpisi dvornega dekreta z dne 5. nov.
1819. 1. (zb. pr. z. št. 1621) o zastavnem popisu
s sabo prinesenih premičnin v zavarovanje
najemnine in zakupnine;

7. predpisi občega zemljiškoknjižnega zakona
o pogojih in učinkih zaznambe odpovedi hipotečne
terjatve, zaznambe hipotečne tožbe, zaznambe
spora in pa predpisi o pristojnosti za dovolitev
teh zaznamb;

8. predpisi zakona z dne 16. marca 1884. 1.
(drž. zak. št. 36) o knjižni zaznambi izpodbijalne
tožbe;

9. predpisi člena 310. v trgovinskem zako¬
niku in § 47. v uvodnem zakonu k njemu o
javni prodaji zastave.

Člen XIII. št. 6. Glej odi. 4 pri § 286. odst. 3.

Člen XIII. št. 8. Po § 46. tega zak. more se vero-
jetni izkaz nevarnosti nadomestiti z varščino. Treba pa
je mimo tega v §§ 389., 390. predpisanega izpričevala za¬
hteve. Zaznamba tožbe je torej le dopustna, če je izpri¬
čana tudi zahteva. — 28. nov. 1899, št. 17061. Gl. U. št. 772.

člen XIII. št. 9. 1. Ta določba ni uporabna za pro¬
daje pod roko po čl. 343 in 348 zadnji odst. trg. zak. —
17. jan. 1899 št. 683. Gl. U. št. 465.

2.  Na postopanje uporabljati je določbe izvrš. reda.
— 24. maja 1898 št. 8125. J. BI. št. 10 ex 1899.

3.  Zato je nedopusten izredni revizijski rekurz proti
dovolitvi prodaje (§§ 528. c. pr. r. 78 izvrš. r.). — 19. marca
1901 št. 3744. C. BI. zv. 6.

4.  Rekurzni rok znaša 8 dni. — 24. maja 1898
št. 7351. Gl. U. 194.

Člen XIV—XV.

21

Člen XIV. Neizpremenjeni ostanejo:

1. obstoječi predpisi o prehodu stvarnih
(realnih) bremen za cerkvene in šolske namene
na zdražitelja nepremičnine; 1

2. obstoječi predpisi, po katerih je dana
dajatvam za cerkvene in šolske namene zakonita
zastavna pravica ali predstvo ; 2

1  § 32. zak. 7. maja 1874 drž. zak. št. 50.

2  zak. z dne 7. maja 1874 drž. zak. št. 51.

Člen XV. Ne krate določila § 265. izvršilnega
reda ostanejo neizpremenjeni predpisi §§ 1. do

3. v ukazu ministrstev za pravosodje in finance
z dne 2. julija 1859. 1. (drž. zak. št. 120) o
izvršbi na javne zadolžnice, ki slovejo na določena
imena ali so vsled vinkulacije odmenjene dolo¬
čenemu namenu, in pa o izprosbi sodne prepovedi
glede njih. 1

Vrstni red zastavnih pravic, pridobljenih
na takih zadolžnicah, se ravna glede zadolžnice
same in obrestnih kuponov po času rubeža
(§§ 253., 256. in 257. izvršilnega reda), kadar
pa se potegujeje obresti pri javni blagajnici
brez kuponov, so za pridobitev in prednost
zastavne pravice merodajna določila §§ 295. in
300. izvršilnega reda. 2

1  Min. ukaz z dne 2. julija  1859 drž. zak.
št. 120, s katerimi se vreja postopanje, kako
priobčiti sodne ukaze javnim blagajnicam
in tem nadrejenim uradom zastran prepovedi,
rubeža, prisodbe ali izročitve javnih zadolžnic
ali obresti od njih.

§ 1. Vsak sodni ukaz, s katerim se dovoljuje ali
razveljavi prepoved ali izvršilo (rubež, prisodba ali izročitev)
javnih zadolžnic, ki slovejo na določena imena ali so
vinkulovane za določen namen, bodisi glede glavnice
bodisi glede obresti, je po sodišču uradno vročiti tisti

22

Uvodni zakon.

javni blagajnici, pri kateri je naložena glavnica, in hkratu
naznaniti oblastvu, kateremu je blagajnica neposredno
podrejena. Kadar pa so obresti ali glavnica plačne pri
kaki drugi blagajnici in ne pri tisti, pri kateri je naložena
glavnica, mora prosilec prepovedi ali izvršila to sodišču
naznaniti, da je moči sodni ukaz tudi oni blagajnici
vročiti; ker sicer ta ni odgovorna, ako je izplačala obresti
ali glavnico, preden je po drugi poti uradno dobilo
obvestilo o sodnem ukazu.

§ 2. Blagajnica mora sodni ukaz takoj začasno
predznamiti, izvršiti pa šele, ko je to pismeno ukazalo
ji nadrejeno oblastvo.

§ 3. Ta predpis velja za v § 1. oznamenjene javne
zadolžnice tudi tedaj, če so položene pri sodišču, nikakor
pa ne za javne zadolžnice, ki slovejo na prinosnika in
niso vinkulovane za kak določen namen.

3  Ukaz ministrov za pravosodje in finance
z dne 24. oktobra 1897 drž. zak. št. 249 o izvršbah
na javne zadolžnice, ki slovejo na določena
imena ali so vsled vinkulacije odmenjene do¬
ločenemu namenu.

Na podstavi člena XLI. v zakonu z dne 27. maja
1896. 1. (drž. zak. št. 78) se v izvrševanje v členu XV.
tega zakona obseženih določil o izvršbah na javne, na
določena imena sloveče ali take zadolžnice, ki so vinku¬
lovane za določen namen ali položene v hrambo, ukazuje:

§ 1. Predpisi §§ 1. do 3. v ukazu ministrstev za
pravosodje in finance z dne 2. julija 1859. 1. (drž. zak.
št. 120) o izvršbah na javne zadolžnice, ki slovejo na
določena imena ali so vinkulovane za določen namen, in
pa o izprosbi sodne prepovedi glede njih ohranijo tudi
po začetku veljavnosti izvršilnega reda moč s tem raz¬
ločkom, da je

1. javno blagajnico, pri kateri je naložena glavnica,
in oblastvo ali zavod, kateremu je neposredno podrejena
ta blagajnica, obvestiti uradno z obrazcem št. 1 o vsakem,
po §§ 258. in 257. izvršilnega reda opravljenem rubežu
javnih, na imena slovečih ali za določen namen vinku-
lovanib zadolžnic;

2. da stopi na mesto izvršilne prisodbe ali izročbe
zadolžnic ali njih obresti sodni preodkaz (§ 303. nadd.
izvršilnega reda) terjatve iz zarubljene zadolžnice;

Člen XV,

23

3. da se sme dovoliti odslej prepoved na take za¬
dolžnice samo po dopustnosti sodne prepovedi dolžnikovemu
dolžniku (§§ 379., št. 3 in 38B. nadd. izvršilnega reda);

4. da je zarubljene zadolžnice prodati po predpisu
■§§ 268. in 270. izvršilnega reda;

B. da se javne zadolžnice, ki so kot kavcija vinku-
■lovane ali položene v hrambo na korist erarju ali
kakemu deželnemu zakladu, ne smejo prodati, dokler ni
dokončano dotično obvezno razmerje in se niso kake po¬
vračilne zahteve ugotovile po upravnem potu (§ 265.
izvršilnega reda), in

6. da mora sodišče, ako so obresti ali glavnica
plačne pri kaki drugi blagajnici in ne pri tisti, pri kateri
je naložena glavnica, obvestiti vselej najprej izplačujočo
blagajnico, če treba uporabljaj e kak hitrejši način vročanja.

§ 2. Oblastvo ali zavod, kateremu je neposredno
podrejena izplačujoča blagajnica, mora dati vročeno
plačilno prepoved ali dolžnikovemu dolžniku prepoved
in pa obvestilo o rubežu na določeno ime sloveče ali
vinkulovane (zavezane) zadolžnice, katere obresti se pla¬
čujejo proti pobotnici, predznamiti v svojih knjigah kot
plačilno prepoved in naložiti izplačujoči blagajnici izvršitev
plačilne prepovedi ali prepovedi dolžnikovemu dolžniku,
in to, ako je to predlagal zahtevajoči upnik (stranka v
nevarnosti) in so stroški založeni, po telegrafu.

Ako po stanu predznambnih knjig ni izvršitev iz¬
vedljiva, mora nakazujoče oblastvo ali zavod naznaniti
sodišču zadržke izvršitve, da se o njih obvesti zahtevajoči
upnik ali predlagatelj. Ako je izvršitev sicer izvedljiva,
če pa šteje o plačilni prepovedi (prepovedi dolžnikovemu
dolžniku) obveščeno oblastvo ali zavod, da je izvršbo na
zarubljeno zadolžnico proti obstoječim predpisom, sme
izpodbijati plačilno prepoved (prepoved dolžnikovemu dolž¬
niku) z rekurzom (§§ 194., 295. izvršilnega reda).

V kolikor gre za terjatev zoper erar ali zaklad, ki
je v javni upravi, se sme v primeru, oznamenjenem v
sprednjem odstavku, namesto rekurza podati tudi izvršil¬
nemu sodišču uradno naznanilo, da je izvršba nedopustna
po predpisih obstoječih o tem (§ 39., odstavek 2. izvr¬
šilnega reda).

§ 3. Vrstni red zastavnih pravic, ki se pridobe na
zadolžnicah oznamenjenih v § 1., se tedaj, kadar so

24

Uvodni zakon.

obresti plačne proti kuponom, ravna glede obligacije same
in obresti po času opravljenega rubeža (§§ 253., 256.,
257. izvršilnega reda).

Kadar se potegujejo obresti takih zadolžnic pri kaki
javni blagajnici brez kuponov, tedaj je merodajen za
vrstni red pridobljenih zastavnih pravic čas, v katerem
je v korist posameznemu zahtevajočemu upniku izdana
plačilna prepoved ali, če se je opravil zastavni popis,
obvestilo o njega opravi (§ 2.) došlo oblastvu ali zavodu,
ki je poklican v nakazovanje zadolžnične glavnice in
obresti (§§ 295. in 300. izvršilnega reda, člen XV. uvod¬
nega zakona k izvršilnemu redu). Enako je določiti vrstni
red zastavnih pravic tudi tedaj, kadar so take po izvršbi
zadete obligacije položene pri sodišču.

Kadar dojdejo na korist raznim upnikom glede iste
zadolžnice, katere obresti se potegujejo proti pobotnici,
istega dne pri nakazujočem oblastvu ali zavodu plačilne
prepovedi ali v sprednjem odstavku oznamenjena obvestila
o opravljenem rubežu, tedaj so si tako osnovane zastavne
pravice po redu enake.

Za prednost zastavnih pravic na državnih zadolžnicah,
ki slovejo na imena ali so zavezane (vinkulovane), ali
na enakovrstnih dolžnih pismih, ki jih je prevzela država,
da jih plača sama, je merodajen čas, v katerem je došla
sodna plačilna prepoved, in v primeru rubeža čas, v
katerem je došlo obvestilo o njega opravi pri c. kr. rav¬
nateljstvu državnega dolga.

§ 4. Kadar dojdejo blagajnici, ki mora odkupiti v
§ 1. oznamenjene javne zadolžnice ali izplačevati njih
obresti, sodne plačilne prepovedi ali prepovedi dolžniko¬
vemu dolžniku, tedaj mora ona počakati z nadaljnim
izplačevanjem za plačilo dospelih zneskov, dokler ji ne
ukaže nič drugega tisto oblastvo ali tisti zavod, ki je
poklican v nakazovanje plačila.

Sodni preodkazni sklep sme izvršiti blagajnica še le,
ko ji dojde pismen zaukaz ravnokar omenjenega oblastva
ali zavoda.

§ 5. Ko se je prodala na ime sloveča, pa ne kot
kavcija na korist državi ali kakemu deželnemu zakladu
zavezana (vinkulovana) javna zadolžnica, je na zadolžnici
sami posvedočiti prodajo in prehod lastnine na kupca,
ki ga je natančno oznameniti (§ 268. odstavek 6. izvr-

Člen XV.

25'

silnega reda), in predložiti ali poslati nato vrednostni
papir nemudoma v to vpravičenemu oblastvu ali zavodu,
da ukrene prepis na ime novega lastnika. Kako pred¬
pisano golično ali prepisno pristojbino je plačati iz
prodajnega izkupila.

§ 6. V kolikor gre za državne zadolžnice ali dolžna
pisma, ki jih je prevzela država, da jih sama plača, jih
je v primeru, oznamenjenem v § 5., s spiskom po obrazcu
št. 2 vposlati c. kr. ravnateljstvu državnega dolga. \ r po-
šiljati se smejo na Dunaju po c. k. civilnem sodnem
depozitnem uradu, zunaj Dunaja po dotičnem c. k. davčnem
uradu ali tam, kjer je kaka c. k. deželna blagajnica
(deželna glavna blagajnica, finančna deželna blagajnica,
deželni izplačevalni urad), po ti blagajnici.

§ 7. Omenjeno oblastvo ali omenjeni zavod (§§ 5.
in 6.) sme na zaprosbo kupčevo namesto prepisa zadolž¬
nice ukreniti nje razrešitev (devinkulacijo), to je zameno
za prinosniške papirje, pri izžrebnih vrednostnih papirjih
proti povračilu tiskovnih stroškov. Tiskovne stroške mora
plačati kupec.

§ 8. Ko dojdejo prodane zadolžnice zastran prepisa
ali razrešitve, mora nakazujoče oblastvo ali nakazujoči
zavod nemudoma poslati izvršilnemu sodišču izkaz o
predznambah, vpisanih glede prodanih zadolžnic.

Poslatve izkaza se ne sme odlagati zato, ker se
prepis ni mogel napraviti takoj.

Ta izkaz je narediti na podstavi knjižnih pred-
znamb, sodnih plačilnih prepovedi in drugih sodnih ob¬
vestil s povedbo časa njih dohoda natančno po vrstnem
redu. V izkaz je poleg natančnejših znakov obligacije (vrste,
zneska glavnice, zastalih obresti itd.) sprejeti vse pred-
znambe, katere dajejo, kakor kake z listinami izkazane
premembe v lastnini ali pravici do prejemanja obresti ali
nesodno pridobljene zastavne pravice (§ 1368. v. d. z.),
pojasnilo o pravicah, ki so jih pridobile na zadolžnice
druge osebe, in pa pri papirjih, ki niso zavezani (vinku-
lovani) na korist erarju ali deželnemu zakladu, pojasnilo
o obstoju kake druge vezi odgovornosti. Izvršilno sodišče
mora vzeti izkaz v podstavo pri razdelitvi prodajnega
izkupila.

§ 9. Nakazujoče oblastvo ali nakazujoči zavod mora,
ko izvaja prepis ali razrešitev, izbrisati stan vseh pred-

26

Uvodni zakon.

znamb in poslati ali izročiti prepisano ali razrešeno
zadolžnico izvršilnemu sodišču.

§ 10. Da se doseže dovolitev prodaje vrednostnih
papirjev, ki so kot kavcija zavezani ali v hrambo položeni
na korist erarju ali kakemu deželnemu zakladu, mora
zahtevajoči upnik predložiti uradno spričevalo o tem, da
.je dokončano dotično obvezno razmerje in da so se kake
povračilne zahteve ugotovile po upravnem potu.

V to mora on najprej pri tistem oblastvu, katero
je poklicano, izročiti hranjeno ali razrešiti zavezano za¬
dolžnico, zaprositi s povedbo pravnega naslova in z
dokazom pridobljene zastavne pravice.

§ 11. V kolikor so take zadolžnice položene v uradno
hrambo, jih mora kavcijsko oblastvo po vročbi sklepa,
..s katerim se je dovolila prodaja, poslati izvršilnemu
sodišču.

§ 12. Kadar so se povračilne zahteve, v katerih
založbo služi na korist erarju ali kakemu deželnemu za¬
kladu kot kavcija zavezana ali v hrambo položena
■obligacija, ugotovile pri dokončanem obveznem razmerju,
tedaj je o tem po upravnem oblastvu obvestiti vse tiste
osebe, ki so pridobile zastavno pravico na zadolžnici
•(§ 265., odstavek 2. izvršilnega reda).

§ 13. Prodaja vrednostnih papirjev, ki so zavezani
■ (vinkulovani) kot vojaške ženitvene kavcije, se sme
dovoliti še le tedaj, ko se je razrešila kavcijska vez, o
čemer mora zahtevajoči upnik predložiti izvršilnemu
sodišču (člen IX., št. 1 uvodnega zakona k izvršilnemu
redu in dekret dvorne pisarnice z dne 29. septembra
1835. 1., zb. pr. z. št. 84) uradno spričevalo pristojnega
oblastva (c. in k. državnega vojnega ministrstva, c. k.
ministrstva za deželno bran, kraljevega ogrskega mini¬
strstva za deželno bran).

§ 14. Za prodajo vrednostih papirjev, ki so na
korist erarju ali kakemu deželnemu zakladu zavezani
(vinkulovani) kot kavcija ali ženitvena kavcija, veljajo
sicer predpisi §§ 5. do 9. Kadar se kot kavcija na korist
erarju ali kakemu deželnemu zakladu zavezane obligacije
predložijo ali pošljejo zastran prepisa ali razrešitve, je
priložiti uradno spričevalo o razrešljivosti obligacije (§ 10).

§ 15. Ta ukaz zadobi moč 1. dne januarja 1898. 1.

Člen XV—XVI.

27

Člen XVI. V kolikor se v izvršilnem redu
kaže kje na določila občega zemljiškoknjižnega
zakona (zakon z dne 25. julija 1871. L, drž. zak.
št. 95), se morajo v tistih deželah, v katerih
se pišejo ingrosacijske knjige, uporabljati za¬
konita določila, veljajoča za ingrosacijsko knjigo.

Določila izvršilnega reda, katerih pogoj je
obstoj javnih, po predpisih občega zemljiško¬
knjižnega zakona pisanih knjig, je v tistih de¬
želah, v katerih se pišejo ingrosacijske knjige,
uporabljati zmisloma. Natančnejše predpise o ti
uporabi in o izvrševanju vseh na javne knjige
se nanašajočih določil izvršilnega reda v tistih
deželah, v katerih se pišejo ingrosacijske knjige,
in pa določbo, katerih izmed dotičnih določil
izvršilnega reda ni uporabljati v teh deželah in
katere naredbe pridejo v tem primeru ob izvršbah
namesto dotičnih knjižnih činov, je izdati z
ukazom. Vendar se morajo v tistih deželah, v
katerih se pišejo ingrosacijske knjige:

1. glede izvršbe s prisilno osnovo zastavne
pravice (§§ 87. in nad. izvršilnega reda) in pa
glede zavarovanja denarnih terjatev s pred-
znambo zastavne pravice na nepremičninah
(§ 374. izvršilnega reda) uporabljati doslej za
to veljajoči zakoniti predpisi tudi nadalje;

2. v kolikor se po izvršilnem redu pri pri¬
silni upravi in prisilni dražbi, pri izvršbi na
pravice na vpisanih nepremičninah ali pri za¬
časnih odredbah pripetijo knjižne zaznambe ali
pa jih je izbrisati, se mora zgoditi ingrosacija
dotičnih sklepov (odlokov), katero je naročiti
uradoma. Ti ingrosaciji pristoje pravni učinki,
ki jih daje izvršilni red knjižni zaznambi, in

28

Uvodni zakon.

to tako, da se ravna prednost po dnevu ingro-
sacije;

3. mimo primerov, navedenih v št. 1 in 2,
so neuporabni predpisi izvršilnega reda, kateri
se nanašajo na knjižne predznambe ali zaznambe;

4. predpisi, ki so v §§ 145., odstavku 3.,
in 170., št. 1, izvršilnega reda ustanovičeni za
nepremičnine, katere niso vpisane v javno knjigo,
veljajo za vse nepremičnine;

5. predpisa § 184., št. 3, ni uporabljati.

Člen XVII. Neizpremenjeni ostanejo pred¬
pisi § 4. notarskega reda (zakon z dne 25 jul.
1871. L, drž. zak. št. 75). Za tožbe, s katerimi
se oporeka izvršilna moč notarskega pisma,
veljajo določila, ki so ustanovičena za tožbe,
oznamenjene v § 36. izvršilnega reda. Odložba
izvršbe (§ 42., št. 1, izvršilnega reda) se sme
zaukazati, kadar je dokazano s sodnim ogledom
ali z listinami, da je bilo notarsko pismo na¬
rejeno ali izdano tako, da so se prelomili pred¬
pisi. od katerih izpolnitve je po notarskem redu
odvisna moč pisma kot javne listine ali izvr-
šilnost njegova.

Člen XVIII. Za cenitev in dražbo jamskih
in nadnevnih mer, glede katerih se je pravno¬
močno razsodilo, da jih je odvzeti, veljajo tudi
poslej predpisi §§ 253. do 262. občega rudar¬
skega zakona.

Člen XVII. Ta določba nanaša se samo na primere,
v katerih se ne izpodbija veljavnost, ampak samo iz¬
vršljivost not. pisma. Tožbe, ki temeljijo na dejanstvih,
katera razveljavijo ali ovirajo zahtevo in katera so na¬
stala po napravi izvrš. not. pisma, spadajo pod določbo
§ 35. izvrš. r. in jih je podati pri onem sodišču, ki je
dovolilo izvršbo. — 11. apr. 1900 št. 5163. Not. z. št. 14.

Člen XVI—XXIII.

29

Člen XIX. Predpisi §§ 86. in 373. izvršilnega
reda veljajo tudi glede sodnih sodeb in drugih
tem enakih razsodil sodišč v Bosni in Herce¬
govini 1  in pa glede plačilnih nalogov, ki so jih
izdala ta sodišča, ter poravnav, ki so bile skle¬
njene pred njimi.

1  Glej ukaz pravosodn. min. z dne IB. decembra
1897 drž. zak. št. 286 pri § 86. izvrš. r.

Člen XX. Zatozemstvo po zmislu izvršilnega
reda velja ozemlje kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru. Osebe, katere nimajo v tem
ozemlju državljanstva, je glede na predpise
izvršilnega reda šteti za inozemce.

Člen XXI. V kolikor se sklicuje izvršilni red
na določila državljanskega prava, se razumevajo
s tem ne samo predpisi občega državljanskega
zakonika, ampak tudi predpisi trgovinskega
prava in meničnega reda in pa v drugih zakonih
obsežena pravila zasebnega prava.

Člen XXII. V § 4., št. 6, in v §§ 5. in 6.
izvršilnega reda obsežene predpise o pristoj¬
nosti za dovolitev izvršbe je uporabljati tudi
na izvršbo razsodov in poravnav razsodišč za¬
varovalnic proti nezgodam (§ 38. zakona z dne
28. decembra 1887. L, drž. zak. št. 1 iz leta 1888),
razsodišč bolniških blagajnic (§ 41., odstavek 2,
zakona z dne 30. marca 1888. L, drž. zak. št. 33),
razsodišč bratovskih skladnic (§ 20., odstavek
2., zakona z dne 17. januarja 1890.1, drž. zak.
št. 14) in obrtnih sodišč (§ 75., odstavek 2.,
zakona z dne 14. maja 1869. L, drž. zak. št. 63).

Člen XXIII. Niti sodniški uradniki niti
država ne odgovarja za škodo na imovini, ki
nastane vsled tega, ker ni sodišče po § 77.

30

Uvodni zakon.

izvršilnega reda odredilo uradoma, kar je po¬
trebno zaradi plodonosne naložbe gotovine, polo¬
žene pri njem.

Člen XXIV. Ako je treba vsled izvršbe
postaviti posestnikom na imetnika slovečih ali
prenosnih (indosabilnih) delnih zadolžnic skup¬
nega skrbnika zato, da bi ne bili drugi ovirani
v zasledovanju svojih pravic, sme izvršilno
sodišče pri sodišču, katero je po zakonu z dne
24. aprila 1874.1. (drž. zak. št. 49) za to pristojno,
uradoma predlagati, da naj se postavi skrbnik.

Člen XXV. Izvršbo na deleže pri imovini
za rudarjenje ustanovljene rudarske družbe (na
kose, kukse) je izvesti po predpisih o izvršbi
na telesne premičnine.

Člen XXVI. Določila § 72. občega zemljiško¬
knjižnega zakona o zaznambi izvršilne dražbe
veljajo za zaznambo podeljenega domika (§ 183.
izvršilnega reda).

Člen XXVII. Kjer je po besedah obstoječih
zakonov in ukazov, ki se ne izpremene s tem,
da stopi v veljavnost izvršilni red, dopustna
dovolitev izvršbe v zavarovanje ali dovolitev
posameznih zavarovalnih naredeb, tedaj se morajo
za zavarovalna dejanja, ki jih je opraviti, in
za postopanje uporabljati predpisi izvršilnega
reda o izvršilnih dejanjih v zavarovanje denarnih
terjatev (§§ 370. do 377.) in o začasnih odredbah
(§§ 378. do 402.). V kolikor ni pristojnost v
teh zakonih in ukazih urejena drugači, je za¬
prositi dotične izvršilne ali zavarovalne naredbe
pri tistem sodišču, katero je poklicano za njih
dovolitev p o predpisih izvršilnega reda.

Člen XXVII. Glej odi. 1 pri § 387. odst. 2.

Člen XXIII—XXVIII.

31

Z ozirom na to se morajo v prihodnje
predpisi izvršilnega reda o izvršilnih dejanjih
v zavarovanje denarnih terjatev in o začasnih
odredbah uporabljati zlasti:

1. namesto v § 13. zakona z dne 8. aprila
1869. 1. (drž. zak. št. 44) dopuščene zavarovalne-
izvršhe sodbe, izdane pred zglasitvijo spora
zaradi pristojnosti pred državnim sodiščem.

2. namesto izvršbe, dopuščene v § 74. zakona
z dne 14. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 63) na
podstavi še izpodbojne sodbe obrtnega sodišča
do zavarovanja;

3. v zavarovanje pravice do povračila, ki
jo ima država v primeru § 26. zakona z dne
12. julija 1872. 1. (drž. zak. št, 112), s katerim
se ureja pravica strank, tožiti zavoljo krivic,,
ki jih store sodniški uradniki v opravljanju
službe;

4. kadar civilni sodnik po § 11. zakona z
dne 28. maja 1881.1. (drž. zak. št. 47) o pomoči
zoper nepošteno ravnanje pri kreditnih opravilih
odredi zavarovanje terjatve;

5. kadar se zahteva zavarovanje po § 7.
zakona z dne 6. junija 1887. 1. (drž. zak. št. 72)
na podstavi razsodila na povračilo, ki so je
upravoma izrekla ohlastva stalne vojske, vojne
marine in deželne hrambe.

Člen XXVIII. Vsak upnik za katerega iz¬
vršljivo terjatev je osnovana na nepremičnini
zastavna pravica, ali zaradi katerega terjatve
se godi izvršba na nepremičnine, sme glede
poprednjih hipotečnih terjatev drugih uveljavljati
po pravdni poti ali z uvedbo amortizacijskega
postopanja pravico do izbrisa hipotečne terjatve,.

32

Uvodni zakon.

pristoječo lastniku nepremičnine vsled plačila
ali drugih razlogov. 1  To pa ne velja za posa¬
mezna plačila na odbitek pri terjatvah, ki jih
je povrniti v letninah.

Upnik, ki se poganja s tožbo za izbrisno
pravico, pristoječo lastniku, mora temu naznaniti 2
spor po sodišču; sklep o uvedbi amortizacijskega
postopanja je vročiti tudi lastniku.

1  Primeri § 230. izvrš. r.

2  Glej § 21. c. pr. r. in § 131. opr. r.

Člen XXIX.' Kadar se zahteva, kateri v
korist se je dovolila na podstavi razsoda izvršba,
opira na diterenčno opravilo, katero je šteti za
igro ali stavo, tedaj se mora izvršba na zahte¬
vanje zavezancevo ustaviti. Ta zahtevek sme
zavezanec uveljavljati kakor z rekurzom zoper
dovolitev izvršbe, tako tudi s tožbo. Tožbo je
podati pri tistem sodišču, pri katerem se je
predlagala dovolitev izvršbe na prvi stopinji.

Po zglasitvi rekurza ali podaji tožbe se
sme odložiti izvršba po predlogu tako dolgo,
dokler se ne odloči pravnomočno o tožbi; za
tako odložbo veljajo predpisi §§ 43. in 44. iz¬
vršilnega reda.

1  Ta člen zadobi moč z dnevom razglasitve zakona:
člen XL.

Člen XXX.' Na podstavi razsoda dovoljeno
izvršbo je nadalje na zahtevanje zavezančevo
ustaviti, če je on sklenil pogodbo na razsodnike
z ozirom na domenek udov podjetniške zveze
(kartela), vsled katerega je tvarine, orodje ali

Člen XXIX. Te določbe niso uporabne za izvršbo
na podlagi razsodov borznih razsodišč, za katere daje
uvodni zak. k c. pr. r. posebne določbe. — Pleniss. sklep.
9. febr. 1897 št. 460 uk. št. 1330.

Člen XXVIII—XXXI.

33

druge pripomočke, ki so mu potrebni za nje¬
govo obrtno produkcijo, prodajati v tozemskem
prometu samo s tem pogojem, da se kupec glede
sporov, izvirajočih iz dotične kupčije, podvrže
pravoreku razsodišča. Za uveljavo zahtevka, da
naj se ustavi izvršba, in za nje odložbo veljajo
predpisi člena XXIX.; zahtevek ustavitve pa
je odbiti zavezancu, če se je pri razpravi pred
razsodniki odrekel izrečno ugovorom zoper iz¬
vršbo, izvirajočim iz tega nedostatka v pogodbi
na razsodnike.

Posebna določila o izpodbijanju razsodov
borznih razsodišč na podstavi člena XXIII., št. 1,
in člena XXV., odstavka 1., v uvodnem zakonu
k civilnemu pravdnemu redu (zakon z dne 1. avg.
1895: L, drž. zak. št. 112), se ne izpreminjajo
s predpisi tega in poprednjega člena. 2

1  Ta člen zadobi moč z dnevom razglasitve zakona:
člen LX.

2  Pač pa veljata čl. XXIX in XXX tega zakona za
borzni razsodišči v Budimpešti in na Reki: čl. III, V ukaza
pravosodn. min. z dne 13. dec. 1897 drž. zak. št. 285 pri
§ 86. izvrš. r.

Ustavitev izvršbe, katero dovoli še le sodišče druge
stopinje vsled rekurza, sega v toliko nazaj, da je od¬
praviti vsa dotlej opravljena izvršilna dejanja (§ 39.
od. 1 izvrš. r.); otujitve, ki so se zgodile pred rešitvijo
rekurza, ni moči preklicati. Takim izvršilnim dejanjem
se more zavezanec ubraniti, ako doseže odložbo izvršila
dotlej, da je rešen rekurz (čl. XXIX odst. 2, uvodn. zak.
k izvrš. r. §§ 13., 14. izvrš. r.). [Min odg.].

Člen XXXI. Izvršilna dejanja, ki jih dovoli
sodišče prve stopinje, preden zadobi moč izvr-

Člen XXXI. Pred časom, ko je stopil izvrš. red v
veljavo, dovoljeno izvršilno prisojilo izvesti je po doslej
veljajočih predpisih. — 1. marca 1898 št. 3091 uk. št. 1106.
— Glej tudi odi. pri čl. XXXIV.

3

34

Uvodni zakon.

silni red, je opraviti v kolikor ne določajo
nastopni členi nič drugega, po doslej za to
veljajočih predpisih in pred tistimi sodišči, ka¬
tera so bila doslej pristojna za to.

Ko zadobi izvršilni red moč, ne ovira upo¬
rabe njegovih predpisov to, da se predlaga
izvršba ali zavarovanje na podstavi izvršilnega
naslova ali sodnega spisa, izvirajočega iz tiste
dobe, za katero so veljali dosedanji zakoni.

Člen XXXII. Na izvršilne in zavarovalne
sekvestracije, ki so bile dovoljene, preden je
začel veljati izvršilni red, in še niso razveljavljene
tisti dan, ko zadobi izvršilni red moč, se morajo
uporabljati od tega dne nadalje predpisi izvr¬
šilnega reda o prisilni upravi.

Po dosedanjih predpisih izvršeno imeno¬
vanje sekvestra se sme na predlog zavezanca
ali pri sekvestraciji udeleženega upnika, celo
če je dotični sklep že pravnomočen, zopet raz¬
veljaviti za to, da se postavi po §§ 106. in 107.
izvršilnega reda upravnik.

Sodelovanje, ki pristoji sodišču po izvršilnem
redu pri prisilni upravi in tudi pri imenovanju
upravnika, je izročiti tistemu sodišču, ki je po
predpisih izvršilnega reda poklicano, da nastopa
kot izvršilno sodišče.

Člen XXXIII. Izvršilne dražbe nepremičnin,
ki so bile dovoljene, preden je začel veljati

Člen XXXII. Tudi pred 1. januarjem 1898 pravno¬
močno dovoljeno izvršbo na preži vitek je moči ustaviti
po § 39. št. 2 izvrš. r., če je kaj v § 330. izvrš. r. dolo¬
čenih pogojev za to. — 25. maja 1898 št. 7011 uk. št. 1458;
28. jul. 1898 št. 10273. Gl. U. 266; 6. okt. 1898 št. 11935.
Gl. U. 329.

Člen XXXI—XXXIV.

35

izvršilni red, je izvesti od dne, ko zadobi izvr¬
šilni red moč, po njegovih predpisih o prisilni
dražbi, ako še niso bili ta dan določeni naroki
za opravo dražbe. Kadar sega več upnikov z
izvršilno dražbo ob enem na isto nepremičnino,
tedaj velja v tem primeru, od kar začne veljati
izvršilni red, da so drugi upniki pristopili k
družbenemu postopanju tistega upnika, kateremu
je bila izvršilna dražba nepremičnine dovoljena
najprvemu.

Kadar se, ko začne veljati izvršilni red,
že pravnomočno določeni dražbeni naroki ne
opravijo, ker odstopi izvršitelj od dražbenega
postopanja ali je pusti začasno, da počiva, in
kadar se potem, ko zadobi izvršilni red moč,
obnovi dražbeno postopanje, tedaj veljajo za to
postopanje predpisi izvršilnega reda.

Kadar se uporabljajo predpisi izvršilnega
reda, je izročiti prisilno dražbeno postopanje
tistemu sodišču, ki je po predpisih izvršilnega
reda poklicano, da nastopa kot izvršilno sodišče.

Člen XXXIV. Prej ko je zadobil izvršilni
red moč na premične stvari, pravice ali terjatve
nvedena izvršba, katera ni še, ko je začel veljati
izvršilni red, prišla dalje, kakor do pravnomočne
osnove izvršilne zastavne pravice v korist za¬
htevajočemu upniku, se sme nadaljevati od tega
dne samo po določilih izvršilnega reda.

Člen XXXIV. Nedopustno je preodkazati terjatev,
ki je bila že pred dnem, ko je stopil izvrš. r. v veljavo,
izvršilno prisojena zahtevajočemu upniku. — 2. avg. 1898
•št. 10568. Gl. U. 267. — Glej tudi odi. pri čl. XXXI.

3 *

36

Uvodni zakon.

Sodišču po tem pristoječe sodelovanje pri
izvršilnem postopanju je izročiti tistemu sodišču,,
ki je po predpisih izvršilnega reda poklicano,,
da nastopa kot izvršilno sodišče.

Ako predlaga upnik potem, ko je zadobil izvršilni
red moč, izvršilno dražbo premičnih telesnih stvari, ki
so bile cenjene poprej, izvesti jo je po predpisih izvrš.
reda za prodajo zarubljenih reči (§§ 264. nad. izvrš. r.).
Reči, katere je dražbenim potom prodati, ne treba zopet
oceniti, temveč je dražbi vzeti za podstavo posledek po¬
prejšnje izvršilne cenitve. [Min. odg.].

Člen XXXV. Kupnino, ki se je dosegla z
izvršilno dražbo, opravljeno po dosedanjih za¬
konitih predpisih, je, potem ko je zadobil izvr¬
šilni red moč, razdeliti po dotičnih njegovih
predpisih, če se ni razprava o razdelitvi kupnine
že začela tisti dan, ko je zadobil izvršilni red
moč. Ne glede na uporabo predpisov izvršilnega
reda ostanejo vendar za razdelitev kupnine
pristojna tista sodišča, ki so bila za to pokli¬
cana po dosedanjih zakonitih predpisih.

Člen XXXVI. Kadar je na izvršilno posto¬
panje, ki je že začeto, ko stopi izvršilni red v
veljavnost, po zgoranjih določilih uporabljati
predpise izvršilnega reda, tedaj mora sodišče,,
če stvar tako nanese, uradoma odrediti, kar je
potrebno, da se prevede izvršba v novo posto¬
panje, zlasti mora, zmiselno razumevaje izvršilni
zahtevek priravnati dovolitev izvršbe predpisom

Člen XXXV. 1. Del naj v. ponudka, ki se pozneje
oprosti, razdeliti je po predpisih, ki so veljali za časa
prve razdelitve. — 5. jul. 1898 št. 9409. Pr. str. 814.

2. Nasprotno (razdelitev po izvrš. r.) pa odi. 9. maja
1899 št. 6973. Pr. str. 552.

Člen XXXIV—XL.

37

izvršilnega reda in, če je dolžno opraviti izvršbo
drugo sodišče, odstopiti pravno stvar pristojnemu

sodišču.

Člen XXXVII. Za izvršilne zastavne pra¬
vice, ki se drže premičnih telesnih stvari oh
času, ko zadobi izvršilni red moč, je računati
v § 256. izvršilnega reda ustanovljeni letni rok
od dne, katerega začne veljati izvršilni red.

člen XXXVIII. Če kedo na podstavi izvršila
v zavarovanje, opravljenega pred začetkom ve¬
ljavnosti izvršilnega reda, zaprosi po tistem
dnevu, katerega zadobi izvršilni red moč, izvršbe
v poplačilo, tedaj je to uvesti po predpisih iz¬
vršilnega reda, in to brez škode za prednost
pridobljenih zastavnih pravic.

Člen XXXIX. O prošnjah za dovolitev za¬
časnega zavarovalnega pomočka, ki so že pred
sodiščem tisti dan, ko zadobi izvršilni red moč,
je odločiti in pa ta sodna odločila izvršiti po
predpisih izvršilnega reda.

Učinek in trajanje zavarovalnih naredeb,
■dovoljenih in izvršenih po dosedanjih predpisih,
je presojati po doslej za to veljajočih predpisih.
Glede na osebno oprostilo od prisodbe zavaro¬
valnega osebnega zapora in glede na izvršitev
njegovo pa se morajo od tistega dne, ko zadobi
izvršilni red moč, uporabljati njegovi predpisi
tudi tedaj, kadar se je izvršitev začela že pred
tem dnem.

Člen XL. Določila člena XXIX. in XXX.
zadobe moč, ko se razglasi ta zakon, določila
člena II. do XXVIII. in člena XXXI. do XXXIX.
pa, ko začne veljati izvršilni red.

38 Uvodni zakon. Člen XLI.

Člen XLI. Izvršiti ta zakon je naročeno
pravosodnemu ministru.

On mora izdati vse za uvod in izvedbo
tega zakona in izvršilnega reda potrebne ukaze,,
in to v porazumu z drugimi ministri, v kolikor
bi ti ukazi segali v njih področje.

Zakon z dne 27. maja 1896. L, drž.
zak. št. 79.

o izvršilnem (eksekucijskem) in zavarovalnem
postopanju (izvršilni red, eksekucijski red).

Razglašen v XXX. kosu dne 6. junija 1896.

S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takO:

Prvi del.

Izvršilo (eksekueija).

Prvi oddelek.

Splošna določila.

Prvi naslov.

Izvršilo iz spisov in listin tozemstva.

Izvršilni naslovi.

§ 1. Izvršilni (eksekucijski) naslovi po
zmislu tega zakona so ti v ozemlju, za katero
velja ta zakon, narejeni spisi in listine:

1. Končne sodbe in druge v spornih
stvareh izdane sodbe, sklepi in odloki civilnih

§ 1. odst. 1. Ugotovitvene zahteve po zmislu §§ 236.,
259. c. pr. r. tudi tedaj niso izvršljive, če se jih je spre¬
jelo v končno sodbo. — 30. maja 1900 št. 6718 uk. 253.

§ 1. št. 1.1. Zamudne obresti od prisojenih pravdnih
stroškov imajo samo tedaj izvršilni naslov, če se jih je
v dotični določbi expressis verbis navedlo; brez tega in
zgolj na podstavi odločbe v glavni stvari za zamudne
obresti ni izvrš. naslova. — 2. jul. 1901 št. 9632. Sl. Pr. št. 8.

2. Glej odi. 5 pri § 65. odst. 1.

40

Izvršilni red.

sodišč, ako je izključena pritožba zoper nje do
više stopinje ali vsaj ni dovoljen izvršbo ovi¬
rajoč pravni pomoček;

Potrdila pravnomočnosti sodeb, katere je izvršiti v
inozemstvu, podvržena so koleku po 2 K, če stranka
sama prosi potrdila, sicer pa niso podvržena nikaki pri¬
stojbini. Priobčilo v ukazn. kos III str. 31 ex 1901.

2. plačilni nalogi (plačilna povelja), ki so
se izdali v mandatnem' in meničnem postopanju 2
ali po zmislu § 19. v zakonu ž dne 12. julija
1872. 1. (drž. zak. št. 112), s  ako se ni o pravem
času ugovarjalo zoper nje;

1  §§ 548., 550. c. pr. r. 2  § 557. c. pr. r. 8  § 602.
c. pr. r.

3. v opominjalnem postopanju 1  (zakon z dne
27. aprila 1873. L, drž. zak. št. 67) izdana po¬
gojna plačilna povelja, zoper katera ni več
upora in katera tudi niso s pretekom časa iz¬
gubila moči;

1  Opominj. postopanje vzdržano s čl. XXVII uvodn.
zakon k c. pr. r.

4. sodne odpovedi 1  zakupne ali najemne
pogodbe o zemljiščih, poslopjih in drugih ne¬
premičnih ali po zakonu za nepremične izrečenih
stvareh, o mlinih na ladjah in drugih na ladjah
zgrajenih stavbinah, ako se ni o pravem času
ugovarjalo zoper odpoved, in pa z enakim po¬
gojem sodni nalogi, 2  da je predati ali prevzeti
zakupni ali najemni predmet;

1  § 560. in nasl. c. pr. r. 2  § 567. c. pr. r.

5.  poravnave, katere so bile sklenjene pred
civilnimi ali kazenskimi sodišči o zasebno¬
pravnih zahtevah;

§ 1. št. 2. Glej odi. 3. pri § 256.

§ 1. št. 5. Nedopustna je izvršba v izterjavo stroškov
na podstavi sodne poravnave, ako sklep, s katerim se

41

§ 1 .

Izvršilni naslov niso samo poravnave, ki so se o
zasebno-pravnih zahtevah napravile pred civilnim ali
kazenskim sodiščem, ampak tudi poravnave o stroških
civilnega pravdnega ali kazenskega postopanja, če se je
o njih dogovorilo posebej. (Min. odg.).

6. v nespornih pravnih stvareh izdane od¬
redbe civilnih sodišč v kolikor se smejo izvršiti
po predpisih, veljajočih za nje (§ 12. ces. patenta
z dne 9. avgusta 1854. L, drž. zak. št. 208);

Predpis § 1. št. 6 izvrš. r. ne daje izvršilnega na¬
slova vsem sodnim odredbam, katere se izdajo v nespornih
pravnih stvareh, ampak ta predpis samo zarad popolnosti
naštevanja ponavlja določbo § 12. ces. pat. z dne 9. avg.
1854 L, drž. zak. št. 208. Katere v nespornih stvareh
izdane odredbe vsebujejo izvršilno moč, je tudi v pri¬
hodnje presojati po ces. pat. z dne 9. avgusta 1854. L,
drž. zak. št. 208 in po pravosodstvu, ki se nanaša nanj.
— Tako je tudi presojati prašanje, če se sme na podstavi
prisojila proti sodedičem, ki so v posesti zapuščine, za¬
htevati prisilno vpeljavo v posest, kar je pravosodstvo
zvečine zanikavalo, in če ima po § 178. nav. pat. izdano
potrdilo kot izvršilni naslov moč tudi zoper dediča, ki
noče izročiti voljenega mu predmeta. (Min. odg.).

7. v konkurznem 1  postopanju sklenjene,
sodno potrjene poravnave, med takim posto¬
panjem izdani pravnomočni sodni sklepi in moč
izvršljivosti imajoči uradni izpiski iz likvida¬
cijskega zapisnika, narejenega med konkurznim
postopanjem:

Zastran konkurza pridobitnih in gospodarskih zadrug
glej zakon z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak. (§§ 60..
65., 85.).

1  Glej §§ 158., 227. konk. r.

8. pravnomočna razsodila kazenskih sodišč,
katera se izdadd o stroških kazenskega posto-

stroški odmerijo, še ni pravnokrepen, vendar pa je po¬
tekel v poravnavi določeni rok za plačilo stroškov. —
24.. jul. 1901 št. 9973. C. BI. zv. 11.

42

Izvršilni red.

panja 1  ali o zasebnopravnih zahtevah 2  ali s
katerimi se izreka, da je zapadla dana varščina; 3

1  glej §§ 389. in nasl. k. pr. r.

2  §§ 367. in nasl. k. pr. r.

3  §§ 193. odst. 3, 419. k. pr. r.

9. pravnomočni sklepi in odločila civilnih 1
in kazenskih 2  sodišč, s katerimi se prisojajo
strankam ali njih zastopnikom denarne kazni a
ali globe; 4

1  glej § 220. c. pr. r., §§ 168., 394. izvrš. r., § 80.
konk. r., § 19. ces. pat. 9. avgusta 1854. drž. zak. št. 208.

2  glej §§ 132., 235., 288., 409. k. pr. r. in min.
ukaz 11. februarja 1855. L, drž. zak. št. 30.

3  kako se iztirjajo denarne kazni  glej
§§ 104. in nasl. 110., 111. opr. r.

4  § 27 zak. z dne 6. januarja  1890. drž. zak.
št. 19 o varstvu znamk in § 57. zak. 26. decembra
1895. drž. zak.  št. 197  o avtorskem pravu.

10. odločila o zasebnopravnih zahtevah, ki
so jih izrekla upravna oblastva ali drugi v to
poklicani javni organi ter katera niso več pod¬
vržena nobeni izvršbo ovirajoči pritožbi do više
stopinje, v kolikor je namreč izvršilo po zakonitih
določilih odkazano sodiščem;'

1  zak. z dne 6. junija 1887 drž. zak.  št.  72
(§ 8.): razsodila oblastev stalne vojske, vojne morna¬
rice in deželne brambe;

zak. z dne 7. maja 1874 drž. zak.  št. 50 o
uredbi zunanjih pravnih razmer kat. cerkve (§ 26.); po¬
vračilna razsodila upravnih oblastev so izvršljiva;

zak. z dne 11. januarja  1897 drž. zak.  št. 30
o varstvu iznajdeb (§ 86.); izrecila patentnega urada in
patentnega zbornega sodišča so sodno izvršljiva;

11. neizpodbojne ali ne več izpodbojne sodbe
obrtnih sodišč in pa pred njimi sklenjene po¬
ravnave ;

zak. z dne 14. maja  1869. d. z. št, 63, § 75.;

43

§ 1 .

12. v stvareh javnega prava izdana pravno¬
močna razsodila državnega sodišča, upravnih
oblaste v ali drugih v to poklicanih javnih organov,
v kolikor je izvršilo po zakonitih določilih od-
kazano sodiščem;

13. o neposrednih davkih in pristojbinah
in pa o deželnih, okrajnih in občinskih dokladah
izdani, po predpisih, obstoječih o tem, izvršljivi
plačilni nalogi in izkazi zastankov;

14. pravnomočna odločila v št. 10 in 12
imenovanih oblaste v 1  in javnih organov, s ka¬
terimi se prisojajo denarne kazni ali globe ali
se nalaga povračilo stroškov kakega postopanja,
v kolikor je izvršilo po zakonitih določilih od-
kazano sodiščem; 2 3

1  z a k. z dne 30. julijal895. drž. za k. št. 108,
§ 6.: V sporu o obstoju znamkinega prava določi stroške
spora trgovinski minister in njegovo izrecilo je sodno
izvršljivo;

2  za k. 22. oktobra 1875 drž. za k. št. 36 ex
1876, § 40.: Od upravnega sodišča priznani stroški
iztirjajo se upravoma;

§ 1. št. 12 in 13. 1. Na podstavi izkaza zastankov
delavskih zavarovalnic proti nezgodam, okrajnih, obratnih,
stavbinskih in zadružnih bolniških blagajnic in pa bra¬
tovskih skladnic more se dovoliti sodno izvršbo pod
pogojem, da je pravna moč in izvršljivost teh izkazov
potrjena po v to pristojnem oblastvu. Pleniss. sklep 7. jul.
1899 št. 486 praes. v knjigi judikatov  št. 144, uk.
št. 124.

2.  Izkazi deželnega knjigovodstva o oskrbnih stroških,
prisiljenca v prisilnem zavodu niso izvršilni naslovi. —
26. aprila 1899 št. 6183. Gl. U. 597.

3.  Na podstavi plačilnega naloga o šolskih prikladah,
izdanega po občinskem uradu, ni uvesti sodne izvršbe.
— 24. sept. 1901 št. 13355. Pr. str. 715.

44

Izvršilni red.

15. poravnave, katere so bilo sklenjene
pred občinskim posredovalnim uradom, 1  pred
policijskimi oblastvi ali pred drugimi v zapi¬
sovanje poravnav poklicanimi javnimi organi,
ako jim je po obstoječih predpisih dana moč
sodne poravnave;

1  za k.  z dne 21.  septembra 1869 drž. za k.
št. 15 0;

16. razsodi 1  razsodnikov in razsodišč, katerih
ni več izpodbijati pred višo stopinjo razsodišča,
in pa pred njimi sklenjene poravnave; 8

1  razsodi razsodišč delavskih zavarovalnic proti
nezgodam, bolniških blagajnic, bratovskih skladnic, vpisane
pomožne blagajnice: glej pri čl. IX št. 12 navedene zakone;
razsodi borznih razsodišč: čl. XIII, XVIII, XXI uvodn.
zak. k civ. pr. r.

a  ukaz trgov. min. z dne 16. junija 1899
št. 26228  (v ukazniku pravosodn. min. XIV str. 219).
Prispevke k bolniškim blagajnicam za mojstre, katere so
zadruge ustanovile na podstavi § 115-ga obrtn. reda, je
iztožiti pri zadružnem razsodišču ter je potem na pod¬
stavi dotičnega razsoda ali poravnave izposlovati izvršbo
pri redno pristojnem sodišču dolžnika;

3  Poravnave, napravljene pred razsodniki, ki so
bili na podstavi veljavne pogodbe na razsodnike poklicani,
da razsodijo pravno stvar, so izvršljive. (Min. odg.).

17. v § 3. zakona z dne 25. julija 1871. 1.
(drž. zak. št. 75) oznamenjena notarska pisma;

18. nesodno dane odpovedi 1  zakupne ali na¬
jemne pogodbe o predmetih, navedenih v št. 4,
ako se predloži o odpovedi notarska posve-
dočba, uraden zapisnik ali sicer kaka dokazno

§ 1. št. 16. »Mešana komisija«, sestavljena po ukazu
vojn. min. 18. jul. 1880, je razsodišče in njene odločbe
o konvencijskih kaznih po § 11. tega ukaza so izvrš.
naslovi po § 1. št. 16. izvrš. r. — 28. dec. 1899 št. 18740.
G. H. str. 160 ex 1900.

§ 1-3.

45

moč imajoča listina in se ni o pravem času
ugovarjalo zoper odpoved.

1  Glej §§ 565., 566. c. pr. r.

§ 2. V § L, št. 1 do 10 in 12 do 15, ozna-
menjenim, v ozemlju, za katero velja ta zakon,
narejenim spisom in listinam so glede na izvršilo
enaki iste vrste spisi in listine tistih oblastev
ali javnih organov, ki so sicer zunaj ozemlja,
za katero velja ta zakon, pa stoje pod oblastvom,
ki ima sedež v ozemlju veljavnosti tega zakona.
Od teh oblastev ali javnih organov izhajajoče
posvedočbe je glede izvršilnih naslovov, nave¬
denih v § 1., št. 18, šteti za enake posvedočbam
oblastev ali javnih organov tozemstva.

Dovolitev izvršbe.

§ 3. Za dovolitev izvršbe na podstavi iz¬
vršilnih naslovov, navedenih v §§ 1 . in 2 ., so
pristojna civilna sodišča.

Dovolilo se daje po predlogu 1  upravičene
stranke (zahtevajoči upnik). O predlogu za do¬
volitev izvršbe je 3 , v kolikor ni v tem zakonu
ukazano nič drugega, sklepati brez poprednje
ustne razprave 8  in brez zaslišbe 4  nasprotnika.

1  Vsebina predloga: §§ 53., 54.

2  Prim. § 55.

3  Poprednja razprava potrebna v primeru § 10. —
Pozvedbe pred dovolitvijo izvršbe v iztirjanje terjatve
zoper občine in zavode, ki so izrečeni za javne in obče
koristne (§ 7. min. ukaza 6. maja 1897 drž. zak. št. 153,
pri § 15. izvrš. r.) in pred dovolitvijo izvršbe na podstavi
inozemskih razsodeb (§ 82. odst. 3).

4  Zaslišba zavezanca pred dovolitvijo izvršbe v
primerih §§ 11. odst. 2, 309. odst. 3, 358. — O postopanju
pri zaslišbah:  §§ 55., 57.

§ 3. Če zavezanec nima pravdne zmožnosti, je uve¬
dena izvršba nična. Odi. pri § 187. odst. 1.

46

Izvršilni red.

§ 4. V kolikor ni v zakonu zaukazano nič
drugega, 1  je za dovolitev izvršbe pristojno:

1. ako se opira predlog na kak v § 1., št. 1,
2 in 3, oznamenjenih izvršilnih naslovov, na kako
v državljanskih spornih stvareh sklenjeno po¬
ravnavo (§ 1., št. 5) ali na kak med posto¬
panjem v državljanskih spornih stvareh izdan
kazenski sklep (§ 1., št. 9), tisto sodišče, pri
katerem je tekla pravda na prvi stopinji;

2. ako se opira predlog na izvršilne na¬
slove, navedene v § 1., št. 4, tisto sodišče, pri
katerem se je vložila odpoved ali stavil na prvi
stopinji predlog za izdajo naloga, da je predati
ali prevzeti zakupni ali najemni predmet;

3. glede izvršilnih naslovov, navedenih v
§ 1., št. 6., in v nespornih državljanskih pravnih
stvareh sklenjenih poravnav in izdanih kazen¬
skih sklepov (§ 1., št. 5 in 9) tisto sodišče, pri
katerem je tekla pravna stvar na prvi stopinji;

4. kadar se sklicuje stranka na kak v § 1.,
št. 7, navedenih izvršilnih naslovov, konkurzno
sodišče;

5. kadar se sklicuje stranka na kak v § 1.,
št. 18, navedenih izvršilnih naslovov, okrajno
sodišče, v katerega okolišu je zakupni ali na¬
jemni predmet;

6. v vseh drugih primerih okrajno sodišče,
pri katerem ima tisti, zoper katerega se sega
z izvršbo (zavezanec), občo podsodnost v spornih
stvareh. Kadar nima te zavezanec v ozemlju,
za katero velja ta zakon, tedaj je prositi za

§ 4. odst. 1. Po ustavitvi izvršbe dovoljuje vnovič
zaprošeno izvršbo dovoljujoče in ne izvršilno  so¬
dišče. — 30. apr. 1901 št. 6320. Jur. BI. št. 21.

47

§ 4.

dovolitev izvršbe pri tistem okrajnem sodišču
tozemstva, v katerega okolišu je imovina, na ka¬
tero je seči z izvršbo, ali ako je seči z izvršbo
na knjižno vpisane nepremičnine in na pravice
na njih, pri okrajnem sodišču, pri katerem je
vložek o dotični nepremičnini. Ako ni nobenega
teh pogojev, je za dovolitev izvršbe pristojno
tisto okrajno sodišče tozemstva, v katerega
okolišu je dejanski opraviti prvo izvršilno de¬
janje. V kolikor je seči z izvršbo na terjatve,
velja za kraj, na katerem je imovina, domova-
lišče, sedež ali bivališče dolžnikovega dolžnika,
ali če bi domovališče, sedež ali bivališče tega
ne bilo znano ali bi ne bilo v ozemlju, za ka¬
tero velja ta zakon, tisti kraj, na katerem je
za terjatev dana zastava, in pri knjižno zava¬
rovanih terjatvah sedež tistega sodišča, pri
katerem je vložek o zastavljeni nepremičnini.

V kolikor se po zmislu zgoranjega odstavka
(št. 6) določuje pristojnost po knjižnem vložku,
pa je ta vložek pri zbornem sodišču prve sto¬
pinje, je prositi za dovolitev izvršbe pri okrajnem
sodišču na sedežu tega zbornega sodišča, Ce je
tam več okrajnih sodišč, sme zahtevajoči upnik
izbrati med njimi.

1  Zastran dovolitve na podstavi inozemskih  ;zv.
naslovov: §§82.do86,— bosansko-hercegovinskih:
21- IV min. ukaza 15. decembra 1897 drž. zak. št. 286
pri § 86.; zastran prisilne osnove  zastavne pravice:
§ 88. št. 2, — izvršilne dražbe,  2e je zastavna pravica
prisilno že ustanovljena: § 138. odst. 1, — prisilne
uprave  mesto prisilne dražbe: § 201., — prisilne
uprave  zarubljenih pravic: §§ 334. odst. 1, 340. odst.
1, — izvršbe v varnost:  § 375., — začasne od¬
redbe:  § 387., — izjemna določba tudi' v § 333. odst. 2.

48

Izvršilni red.

Če se pristojnost za dovolitev izvršbe na denarne
terjatve ravna po predpisu § 4. št. 6 izvrš. r., a zavezanec
nima obče podsodnosti v ozemlju, za katero velja ta^
zakon, in niti bivališče dolžnikovega dolžnika ni znano,
niti ni za terjatev dana zastava, ki bi se nahajala v
tozemstvu, potem je po slični uporabi določil, veljajočih
za dovolitev izvršbe na inozemsko imovino (§ 5. izvrš. r.),.
dovolitev izvršbe zaprositi pri onem tozemskem okrajnem
sodišču, v katerega okolišu je sedež oblastva ali javnega
organa, ki je izdal izvršilni naslov, ali v katerega okolišu
se je izrekel razsod, ali se sklenila poravnava. (Min. odg.).

§ 5. Kadar je iz kakega v § 1., št. 8 in
10 do 17, oznamenjenih izvršilnih naslovov, iz
poravnave, sklenjene o zasebnopravnih zahtevah
pred kazenskim sodiščem 1  tozemstva (§ 1., št. 5),
ali iz kazenskega sklepa kazenskega sodišča
tozemstva (§ 1., št. 9) seči z izvršbo na imo¬
vino, ki je zunaj ozemlja, za katero velja ta
zakon, in kadar nima zavezanec obče podsod¬
nosti v ozemlju veljavnosti tega zakona, tedaj
je prositi za dovolitev izvršbe pri tistem okrajnem
sodišču tozemstva, v katerega okolišu ima sedež
oblastvo ali javni organ, od katerega izhaja
izvršilni naslov, ali v katerega okolišu se je iz¬
rekel razsod ali se je sklenila poravnava.

1  Potrdilo pravnomočnosti izvrš. naslova je v tem
primeru podvrženo pristojbini po 2 K v smislu tar. p.
116a aa zak. 13. decembra 1862 drž. zak. št. 89 samo
tedaj, kadar stranka sama prosi  potrdila. Kadar pa
tozemsko sodišče, pri katerem se je v svrho izvedbe
izvršbe v inozemstvu podal izvršilni predlog, samo po¬
stavi to potrdilo na izvrš. naslov ali pa na zaprosilo,
namenjeno inozemskemu sodišču, tedaj te pristojbine ni
zahtevati. (Razpis fin. min. z dne 7. in 31. januarja 1901
št. 75638 v pravosodn. min. ukazniku kos III str. 31).

Izvršbo na denarne terjatve, katere ima zavezanec
proti svojemu dolžniku, čegar domovališče, sedež ali
bivališče je zunaj ozemlja, za katero velja izvršilni red,
šteti je, ako h kratu ni zastave, ki bi bila dana za ter-

§ 4-6.

49

jatev,  za  izvršbo na imovino, nahajajočo se
zuiyij ozemlja, za katero velja izvršilni red.
— Če zavezanec nima obče podsodnosti v tozemstvu, je
za dovolitev izvršbe na imovino, ki je v inozemstvu,
poklicano ono tozemsko okrajno sodišče, v katerega oko¬
lišu ima svoj sedež oblastvo ali javni organ, ki je izdal
v § 6. oznamenjeni izvršilni naslov, ali v katerega oko¬
lišu se je izrekel razsod, ali se sklenila poravnava. Če
je odločilo (razsodilo, sklep i. t. d.) še le vsled spre¬
membe po viši stopinji zadobilo izvršilno moč, je vendar
le tisto okrajno sodišče za dovolitev izvršbe pristojno, v
katerega okolišu je sedež oblastva, ki se je z dotično
pravno ali upravno zadevo pečalo na prvi stopinji,
ali se izrekel razsod na prvi stopinji, in ne okrajno so¬
dišče na sedežu dotične više stopinje. (Min. odg.).

§ 6. Kadar se določuje pristojnost za do¬
volitev izvršbe po obči podsodnosti zavezanca,
ta pa ima občo podsodnost pri več okrajnih
sodiščih tozemstva, tedaj je upniku na izbiro,
prositi za dovolitev izvršbe pri katerem koli teh
sodišč.

Prav tako sme upnik izbrati med več, z
ozirom na lego izvršilnega predmeta ali na kraj
prvega izvršilnega dejanja (§ 4., št. 6). za do¬
volitev izvršbe v poštev vzetimi sodišči zlasti
tedaj:

1. kadar je imovina, na katero je seči z
izvršbo, v okoliših več sodišč;

2. kadar je z ozirom na meje več sodnih
okolišev negotovo, v katerega sodišča okolišu
je imovina, na katero je seči z izvršbo;

3. kadar bi bilo, ker se je zoper istega
zavezanca zaprosilo ob enem več izvršilnih na¬
činov, opraviti uvajalna izvršilna dejanja v več
sodnih okoliših.

4

50

Izvršilni red.

§ 7. Izvršba se sme dovoliti samo, ako je
iz izvršilnega naslova spoznati mimo osebe
Upravičenca in zavezanca tudi predmet, vrsto,
obseg in čas dolžne dajatve ali storitve ali
dolžnega opusta.

Dokler ne dospe terjatev za plačilo ali
dokler ne izteče rok, * 1  določen v sodbi ali v
drugem izvršilnem naslovu za dajatev ali sto¬
ritev, se ne sme dovoliti izvršba. Kadar ni dan
dospelosti ali konec roka za dajatev ali storitev
določen v izvršilnem naslovu niti s povedbo ko¬
ledarskega dneva, niti s povedbo koledarski
postavljenega pričetka roka, ali kadar je v
izvršilnem naslovu izvršljivost zahteve nave¬
zana na nastop dejanstva, ki ga mora doka¬
zati upravičenec, zlasti na poprednjo dajatev
ali storitev upravičenčevo, tedaj se mora nastop
dejanstev, ki so potemtakem merodajna za do¬
spelost ali izvršljivost, dokazati z javnimi ali
javno poverjenimi listinami. 2

1  Kako je računiti roke glej § 125. c. pr. r.

Rok začne teči z dnevom po nastopivši pravomoč-
nosti sodbe, če pa se ni vložil praven pomoček, od dneva
vročbe sodbe (v bag. postopku od dneva oznanitve sodbe,
ako sta bili obe stranki navzočni § 452. c. pr. r.). [Mnenje
najv. sodišča k § 409. c. pr. r.].

§ 7. odst. 2. 1. Ge je v poravnavi izgovorjeno od¬
plačevanje v obrokih pod izgubo termina, upnik pa
sprejme obrok po preteku termina, iz tega ni sklepati,
da se je upnik odpovedal dospelosti vse terjatve. Zave¬
zanec mora ugovor uveljaviti s tožbo po § 36. št. 1. —

1. marca 1898. G. H. str. 272.

2. Ako ima zaht. upnik po izvrš. naslovu služnostno
pravico v namen poprave svoje stavbe stopati na sosedov
svet, ni njegova dolžnost, da dokaže potrebo poprave.
— 10. jan. 1900 št. 177 uk. št. 190.

§ 7-9.

51

2  Javne ali javno poverjene listine, ki služijo v dokaz,
<da je teijatev dospela za plačilo ali da so se menjali upra¬
vičenci, ni treba v izvirniku predložiti sodišču; za do¬
kazovanje zadostujejo uradno poverjeni prepisi. (Min.
•odg. k § 7. in 9.).

§ 8. Dovolitev izvršbe zastran zahteve,
katero je dolžan izpolniti zavezanec samo proti
temu, da da iz rok v roke nasprotnik, kar je
njemu dolžan s svoje strani, ni odvisna od
dokaza, da se je to že dalo ali se vsaj zavaro¬
vala ta obratna dajatev.

Pač pa more zavezanec oddati to, kar je on
dolžan, na roke izvrš. organa: § 25. odst. 2; — odložba
izvršbe iz tega razloga: § 42. št. 4.

§ 9. Na korist drugi osebi kakor tisti, ki
je oznamenjena v izvršilnem naslovu za upra¬
vičeno, ali zoper' drugega, kakor v izvršilnem
naslovu imenovanega zavezanca sme biti izvršba
•samo v toliko, v kolikor se z javnimi ali javno

§ 9. 1. Glej odi. 7. in 7a pri § 17. odst. 2.

2. Kadar se po zmislu § 5. obč. zemlj. zak. v zem¬
ljiškoknjižnem vpisu sklicuje na notarsko pismo, izvrš¬
ljivo po § 3. not. r., je prebod v izvršilnem naslovu
ustanovljene obveze od osebnega dolžnika na hipotečnega
P° zmislu § 9. izvrš. r. dokazan. — 12. jul. 1899 št. 10017
uk. št. 116.

3. V notarski obliki, toda brez pristopa upnika na¬
rejena kupna pogodba, v kateri kupec nepremičnine pre¬
vzame na račun kupnine na podstavi izvršilnega naslova
zastavno pravno vknjiženo terjatev, ne zadostuje za dokaz
Po zmislu § 9. izvrš. reda, da je v navedenem izvrš.
naslovu ustanovljena zaveza kot osebna prešla na kupca;
•zatorej se na podstavi kupne pogodbe ne more segati z
izvršbo na drugo imovino kupca. — 18. apr. 1900 št. 5176
uk. št. 236.

4. Dopustna je izvršba na podstavi pristojbinsko-
uradnega plačilnega povelja proti dediču z utesnitvijo
§ 822. o. d. z. — 23. maja 1900 št. 7209. C. BI. str. 745
■ex 1901.

4 *

52

Izvršilni red.

poverjenimi listinami dokaže, da je v izvršilnem
naslovu priznana zahteva ali v njem ugotovljena
dolžnost prešla od tam imenovanih oseb na
tiste osebe, po katerih ali zoper katere se
predlaga izvršba.

Glej min. odg. pri § 7.

§ 10. Kadar se v §§ 7. in 9. zahtevani do¬
kazi z listinami ne morejo donesti, tedaj se
mora pred dovolitvijo izvršbe ali pred njenim
nadaljevanjem doseči sodna sodba.

§ 11. Na podstavi izvršilnega naslova, pri¬
dobljenega zoper javno trgovinsko družbo ali
komanditno družbo, se sme dovoliti izvršba ne¬
posredno na imovino posameznega osebno zave¬
zanega družabnika, če se dokaže s predloženim
izpiskom iz trgovinskega vpisnika (registra),
da spada tisti, zoper katerega je segati izvršbo,
v tem času še k družbi kot osebno zavezan
družabnik.

Kadar se zahteva izvršba na podstavi ta¬
kega izvršilnega naslova še le po razhodu
družbe zoper kakega izmed prejšnih družabnikov
ali, dokler družba obstoji, zoper kakega osebno
zavezanega družabnika, ki je že prej izstopil
ali bil izločen iz družbe, in tako tudi, kadar je
na podstavi izvršilnega naslova, pridobljenega
v stvareh družbe zoper osebno zavezanega dru¬
žabnika, 1  seči z izvršbo na imovino javne trgo¬
vinske družbe ali komanditne družbe, tedaj je
pred odločbo o izvršilnem predlogu zaslišati o

§ 11. Izvršba na imovino trgovinske družbe ni isto¬
vetna z izvršbo na imovino družabnika. — 29. marca
1899 št. 4608. C. BI. str. 179 ex 1900.

§ 9—14. 53

prašanju zaveznosti dolžnika ali osebe, poklicane
zastopati družbo.

1  Zasebni upniki družabnika ne smejo segati z iz¬
vršbo na imovino družbe: čl. 119 trg. zak.

§ 12. Ako sme zavezanec izbrati med več
dajatvami ali storitvami, sme upnik, ko preteče
brez uspeha za dajatev ali storitev določeni
rok, predlagati izvršbo, da doseže eno teh da¬
jatev ali storitev. Dajatev ali storitev, ki jo
upnik želi, je povedati v izvršilnem predlogu.

Zavezanec se sme vendar le pravice izbora
posluževati tako dolgo, dokler ni dobil upnik
niti popolnoma, niti deloma dajatve ali storitve,
ki si jo je izbral.

Ustavitev izvršbe: § 39. št. 2,

§ 13. Na podstavi odločila, v katerem se
priznava več med seboj neodvisnih zahtev, se
sme, ako se je le glede posameznih teh zahtev
vložil izvršbo ovirajoč pravni pomoček, dovoliti
izvršba na korist drugim ne izpodbijanim za¬
htevam, brž ko zadobi odločilo o teh zahtevah
pravnomočnost.

Glej § 490. c. pr. r.

§ 14. Uporabljati ob enem več izvršilnih
pomočkov je dopuščeno; vendar se sme dovolitev
omejiti 1 2 3  na posamezne izvršilne pomočke, ako
se jasno razvidi iz izvršilnega predloga, da za-

§ 14. 1. Če se jasno ne razvidi, pridržati je utes¬
nitev predlogu zavezanca po § 41. izvrš. r. — 13. marca
1901 št. 3211. C. BI. zv. 6.

2. Dopustna je tudi združitev enakovrstnih izvr¬
šilnih predlogov  različnih zahtevajočih upnikov proti
različnim zavezancem. —19. febr. 1901 št. 2191. C. BI. zv. 6.

3. Zastran združitve pri izvršbi na nepremičnine
•glej odi. pri § 22.

Izvršilni red.

dostuje v poplačilo zahtevajočega upnika že
eden ali več predlaganih izvršilnih pomočkov. 3

1  Omejitev izvršbe že po izvrš. dovolilu: § 41.
odst. 2 če se je izvršba opravila v večem obsegu, kakor
potrebno; § 96.: omejitev izvršbe s prisilno osnovo zastavne-
pravice; § 263.: omejitev rubeža; § 377.: omejitev izvršbe
v varnost; § 399. št. 1: začasne odredbe.

2  Ukaz pravosodn. min. z dne 10. novembra 1899
št. 24225 v kosu XXII str. 365 ukaznika, s katerim je
izrečeno, da predpise § 324. odst. 4 opr. r. (lustrovanje
tožeb) ne kaže raztegniti tudi na izvršilne predloge, ker
v § 260. opr. r. predpisano lustrovanje izvršilnih pred¬
logov z večine zadostuje (predpisano je samo lustrovanje
drugih kakor predlogov za izvršbo na nepremičnine), pri
večih sodiščih pa si sodnik sam uredi razsežneje lustro¬
vanje.

§ 15. Zoper občine ali zoper zavod, ki je
po izreku upravnega ohlastva proglašen za
javnega in občekoristnega, 1  se sme izvršba v
izterjavo denarnih terjatev, ako ne gre za ures-
ničbo pogodbene zastavne pravice, dovoliti samo
glede takih delov imovine, ki se smejo upora¬
biti v poplačilo upnika brez škode za javne
koristi, katerih mora paziti občina ali zavod.
Izrekati, v koliko velja to glede določenih delov
imovine, so poklicana državna upravna ohlastva. 3 8

1  Izvršba zoper zavode, ki so pod državnim
nadzorom:  § 28.

2  Če se je izvršba dovolila in se nedopustnost po¬
zneje izrekla: ustavitev izvršbe (§ 39. št. 4).

3  O dovolitvi izvršbe proti občinam je obvestiti
nadrejeno oblastvo in mu hkratu poslati izdatek dovolila-
Ukaz pravosodn. min. 29. aprila 1864 št. 3563.

§ 15 . Ta omejitev velja za vse načine izvršbe. —
26. maja 1898 št. 7359. Pr. str. 20 ex 1899.

§ 14 — 15 .

55

Ukaz pravosodnega ministra vporazumu
z ministroma za notranje stvari in poljedelstvo
in z ministrom za bogočastje in nauk z dne
6. maja 1897 drž. za k. st. 153 o izvršbizoper
občine in zoper zavode,ki so izrečeni za javne
in obče koristne.

V izvrševanje določil § 15. izvršilnega reda (zakon
z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79) ukazuje pra¬
vosodni minister na podstavi člena XLI. v zakonu z dne
27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 78), s katerim se uvaja
izvršilni red, v porazumu z ministroma za notranje
stvari in poljedelstvo in z ministrom za bogočastje in
nauk to-le.

Občine.

§ 1. Za občine po zmislu § 15. izvršilnega reda je
poleg selskih občin, obstoječih po občinskih redih, in
poleg mest, ki imajo svoj ustav, šteti tudi v samostalno
oskrbovanje opravil poklicane občinske dele (kraje, davčne
občine, krajne dele), v skupno oskrbovanje opravil zdru¬
žene občine (upravne občine) in vse druge v upravo
javnih stvari poklicane konkurencije (sklade) in zveze,
ki so ali zakonito oznamenjene kot občine ali zakonito
postavljene za oskrbovanje stvari ene ali več občin ter
imajo zakonito pravico, vpeljevati priklade v založbo
svojih potrebščin kakor so n. p. zastopni okraji, cerkvene
konkurencije in konkurencije za stavbo župnišč, župne
(farne) občine, bogočastne občine, šolski okraji in šolske
občine, cestni odbori in cestne konkurencije, okraji za
preskrbo ubogih, okraji odgonske konkurencije i. t. d.

Javni in obče koristni zavodi.

§ 2. Kot zavodi, katere sme po zmislu § 15. izvr¬
šilnega reda izreči upravno oblastvo za javne in obče
koristne, prihajajo v poštev sosebno: ustanovske in za¬
sebne bolnice, porodilnice in zavodi za najdene otroke,
hiše za uboge, preskrbovalnice in hiše za hirajoče, hiralnice,
otroška zavetišča, zavetišča za stare ljudi, zavetne hiše,
zavetišča za ljudi brez stanišča, zavodi za slepe in glu¬
honeme in drugi zavodi za ne polnočutne otroke, zavodi
rešilnih družeb in rešilnice, otroški vrtci (zabavišča) in
otroške varovalnice, zdravilnice za blazne in zavodi za

56

Izvršilni red.

strežbo blaznih, jedilnice za uboge (ljudske kuhinje), izbe
grelnice in drugi dobrodelni zavodi, čitalnice za priprosti
narod, posredovalnice za delo, šole in učilišča, gasilna
društva, oziroma združbe, ustanove, društva in druge
zveze, ki ustanavljajo in vzdržujejo take zavode ali so
sicer prevzele in dejanski opravljajo prostovoljno oskr¬
bovanje posameznih nalog, spadajočih v samostalno po¬
dročje občin (poduka, zdravstva, poselskih stvari, ubo-
štvenih stvari, gojitve nravnosti, pažnje na ogenj [požarne
policije] i. t. d.).

V prvem odstavku oznamenjeni zavodi in pa cerkve,
templji in drugi bogočastni zavodi, grobišča in mrtvašnice
(krstnice) se smejo izreči za javne in obče koristne za¬
vode po zmislu § 15. izvršilnega reda, ako jih vzdržujejo
v § 1. imenovane občine, konkurencije in zveze, pa ne
da bi bile katere izmed njih.

§ 3. Izreči, da je zavod javen in obče koristen,
pristoji cesarskemu političnemu okrajnemu oblastvu, pri
zavodih pa, ki so v ozemlju mesta s svojim ustavom,
političnemu deželnemu oblastvu. Izreče se to na prošnjo
zavoda, ko so se opravile poprej potrebne uradne po-
zvedbe o namenih in dejanskem delovanju dotičnega
zavoda. Pri zavodih, katerih delovanje se dotika nalog
samostalnega področja občin, je zaslišati, preden se kaj
takega izreče, tudi občino, v katere ozemlju je zavod.

Zoper odločbo sme podati zavod rekurz do politič¬
nega deželnega oblastva, če pa je bilo to samo poklicano,
oddati izjavo, do ministrstva za notranje stvari v rokih,
oznamenjenih v zakonu z dne 12. maja 1896. 1. (drž.
zak. št. 101). Kadar odloča politično deželno oblastvo na
drugi stopinji, ni več nadaljne pritožbe.

Izjava veže sodišča tako dolgo, dokler se ne raz¬
veljavi vsled rekurza, podanega po odstavku 2., ali dokler
je ne prekliče oblastvo, ki je bilo poklicano, jo oddati.
To se sme zgoditi na prošnjo zavodovega upnika, za
čegar denarno terjatev je kak izvršilni naslov, ali pa
uradoma, če se je med tem predrugačilo delovanje za¬
vodovo tako, da se ne sme več šteti zavod za javnega
in obče koristnega. Pred odločbo je opraviti v obeh
primerih potrebne uradne pozvedbe; tudi je pred odločbo
zaslišati zastopnike zavodove.

57

§ 15 .

Glede rekurza zoper to odločilo veljajo predpisi
■drugega odstavka.

Izvršilni načini, na katere se uporablja § 15. i. r.

i  § 4. V § 15. izvršilnega reda določena utesnitev
izvršilnega dovolila velja za vse izvršilne načine, kateri
bi z odvzetbo imovinskih delov ali z omejitvijo ali za-
držbo uporabe škodovali javnim koristim, katerih mora
paziti občina ali zavod; po tem zadnjem pogoju se torej
določila § 15. izvršilnega reda uporabljajo zlasti tudi
tedaj, kadar sega zahtevajoči upnik z izvršbo na podjetbe,
naprave ali pravice občine ali zavoda po prisilni upravi.

Določba imovinskih delov, odtegnjenih izvršbi.

§ 5. Državna upravna oblastva, ki morajo po § 15.
izvršilnega reda izjavljati, v koliko se smejo v poplačilo
upnika imovinski deli občine ali zavoda, izrečenega za
javnega in obče koristnega, uporabiti brez škode za javne
koristi, katerih morajo oni paziti, so cesarska politična
okrajna oblastva; glede zavodov, ki so v ozemlju mesta
s svojim ustavom ali so last takega mesta, mora to iz¬
rekati politično deželno oblastvo.

Obseg imovinskih delov, podvrženih izvršbi, morajo
imenovana oblastva določiti po svojem izprevidu.

§ 6. Ta izjava se oddaje ali na prašanje sodišča,
pri katerem se je stavil izvršilni predlog zoper občino
ali zavod, ki je izrečen za javnega ali obče koristnega,
ali pa na zaprosilo občine ali zavoda ali kakega njih
upnika, za čegar denarno terjatev je kak izvršilni naslov.

Občina ali zavod sme zahtevati tako izjavo samo,
ako je zoper njega že stavljen izvršilni predlog. Upniki
občine ali zavoda, ki je izrečen za javnega ali obče
koristnega, smejo pa zahtevati izjavo o obsegu izvršbi
podvrženih imovinskih delov, še preden se stavi izvršilni
predlog. Ako je priložil upnik svojemu izvršilnemu pred¬
logu tako izjavo upravnega oblastva, ne praša več po nji
uradno sodišče.

Pred oddajo izjave je zaslišati zastopnike občine
ali zavoda in pa upnika ter opraviti potrebne uradne
pozvedbe o namenu in dejanski uporabi imovinskih delov,
« prihajajo v poštev.

58

Izvršilni red.

Glede izpodbijanja tega odločila veljajo predpisi
§ 3., odstavka 2.; tudi upnik ima pravico, zglasiti rekurz.

§ 7. V § 6., odstavku 1. omenjeno prašanje mora
sodišče tudi tedaj uradoma staviti cesarskemu političnemu
okrajnemu oblastvu, ali političnemu deželnemu oblastvu,
kadar se še le po dovolitvi izvršbe pokaže, da se ž njo
sega zoper občino ali zavod, ki je izrečen za javnega ali
obče koristnega, in nista že ta dva dosegla med tem
izjave o obsegu dopustne izvršbe. Predpisi §6., odstavka
2. in 3. se uporabljajo nepremenjeni tudi v tem primeru.

Do pravnomočne ugotovitve imovine, uporabne za
poplačilo upnika, se sme izvršba odložiti po predlogu
popolnoma ali deloma (§§ 42., št. 3. in 43., odstavek 3.
izvršilnega reda.

Moč izjave upravnih oblastev na poznejše izvršilne
predloge.

§ 8. Ako se je vsled izjave upravnih oblastev od¬
rekla dovolitev izvršbe ali se je ukazala utesnitev izvršbe,
sme na imovinske dele, ki so potemtakem odtegnjeni iz¬
vršbi, isti ali drugi zahtevajoči upnik seči z izvršbo zastran
denarne terjatve samo tedaj, kadar se donese hkratu z
izvršilnim predlogom izjava upravnega oblastva, da se
ti imovinski deli ne potrebujejo več v to, da se zadosti
javnim koristim, katerih mora paziti občina ali zavod.

Za dosego te izjave veljajo predpisi § 6. tega ukaza.

Nujnost rešitev.

§ 9. Ker utegne prekasna dovolitev izvršbe spraviti
zahtevajočega upnika po okolnosti v nevarnost nepo¬
vratne ali vsaj zelo občutljive škode na imovini, imajo
kakor sodišča tako tudi upravna oblastva dolžnost, rav¬
nati pri stavi prašanj in pri vseh pozvedbah, razpravah
in odločbah, ki se godijo po tem ukazu, kolikor moči
hitro ter paziti vselej na to, da so taka prašanjain take
rešitve nujne.

Opravljanje izvršbe.

§ 16. V kolikor ni v tem zakonu določeno
nič drugega 1  se opravlja dovoljena izvršba
uradoma.

§ 16. 1. Stroške prestave v izvrš. postopanju sodišču
došlih zaprosil, ki so spisana v tujem jeziku, plačati

§ 15—17.

59

Izvršbo opravljajo ali neposredno civilna
sodišča ali pa izvrševalni organi, 3  ki ravnajo
pri tem po naročilu 3  in pod vodstvom 4  sodišča.

1  V svrho dosege dejanj in dosege dopustov in
opustov zaprečeni prisilni pomočki (zapor, denarna kazen)
se izvršijo samo na predlog zaht. upnika (§§ 354. odst.
2 ,  355. odst. 1). Zapor se ne izvrši, dokler se ne predloži
predplačilo (§ 366. odst. 2). Odloženo izvršilno postopanje
se obnovi samo po predlogu (§ 44. odst. 2). Nov draž-
beni narok se določi, če se je domik odrekel, samo po
predlogu (§ 188. odst. 2). Oprava izvršbe na oglas zaht.
upnika (§ 161. opr. r. pri § 253. opomn. 5.)

2  Glej § 25.

s  Glej § 46.

4  Glej § 160. opr. r.

Izvršilno sodišče.

§ 17. Po tem zakonu civilnim sodiščem
izročena udeležba pri opravljanju izvršbe je, v
kolikor ne določa zakon nič drugega, posel 1 2
okrajnih sodišč (izvršilno sodišče).

Izvršilnemu sodišču pristoji tudi razprava
in odločba v vseh sporih, ki se pokažejo med

mora zaht. upnik. — 25. aprila 1900 št. 5343. Ger. Z.
str. 287 (v poprejšnjih odločbah: 4. nov. 1886 št. 12865
uk. št. 201, 21. apr. 1892 št. 5091. Gl. U. 14223 pa se
je izreklo, da je te trpške plačati iz uradne poprečnine).

2. Ge je priznati zastopniku zahtev, upnika stroške
za posredovanje pri rubežu, to presoditi je v posameznem
primeru po tem, ali je posredovanje potrebno. — 4. dec.
1900 št. 16349. G. H. št. 4 ex 1901.

§ 17. odst. 1. Če izvršilno sodišče najde, da je po
razsojajočem sodišču dovoljena izvršba nedopustna ali
neizvedljiva, mora opravo odkloniti. — 10. jan, 1899
št. 17968. C. BI. zv. 4.

§ 17. odst. 2. 1. V izvršilnem postopanju podane
tožbe je, ako je sodišče nepristojno, zavrniti (§ 43. jur. pr.),.
ne pa preodkazati jih pristojnemu sodišču (§ 44. odst. 1
jur. pr.) — 7. jun. 1900 št. 8153. Jur. BI. str. 377.

60

Izvršilni red.

izvršilnim postopanjem in vsled njega, v kolikor
ni v tem zakonu za to izrečeno za pristojno
drugo sodišče . 2 3 4 5 6 7

1  Za izvršbo na nepremičnine, vpisane v deželni
knjigi, rudniški ali železniški knjigi: § 19. Za izvršitev
začasnih naredeb: § 387.

3  Zastran opozicijskih tožeb: § 35. odst. 2, opugna-
cijskih: § 36. odst. 2, izločitvenih: § 37., čl. III uvodn.
zak. k izvrš. r., ustavilnih tožeb iz razloga diferenčnega
opravka ali kartela: čl. XXIX, XXX uvodn. zak. k izvrš.
r., glej nadalje določbe §§ 258., 368. odst. 2, 377. odst.
3, člen IV in X min. ukaza 13. oktobra 1897, drž. zak.
št. 285 pri § 86.: za opravo izvršbe na podlagi listin
ogrskih in hrvaških sodišč.

2. Tožbe na ugotovitev, da pogodbena zastavna pra¬
vica ne obstoji, je tekom izvrš. postopanja podati pri
izvrš. sodišču, tudi če isto stvarno v to ni pristojno (g 17.
in 51. izvrš. r.). — 4. maja 1898 št. 8287. Gl. U. 156.

3. Tožba, da se na premičninah, ki spadajo sedaj
v konkurzno maso, poprej izvršeni rubež izreče za ne¬
veljavnega, gre pred izvršilno sodišče. — 14. junija 1899
št. 8981. G. H. str. 477.

4. Tudi ugotovitvene in izpodbijalne tožbe je moči
podati pri izvrš. sodišču. — 12. septembra 1899 št. 13625
uk. št. 129.

5. Tožba upnika, ki ima ročno zastavo, proti zahte¬
vajočemu upniku, da pripozna prednost zastavne pravice,
gre pred izvrš. sodišče. — 30. novembra 1899 št. 17081.
uk. št. 147.

6. Tožba, da se po ogrskem sodišču dovoljena iz¬
vršba izreče za neveljavno, gred pred izvrš. sodišče. —
16. febr. 1901 št. 1524. G. BI. zv. 4.

7. Za razsojo o tem, če se sme po ogrskem sodišču
proti kaki drugi osebi, kakor oni, ki je v izvrš. naslovu
oznamenjena kot zavezanec, dovoljena izvršba opraviti
v tozemstvu, pristojno je za opravo izvršbe zaprošeno
avstrijsko sodišče. Ge ni vstreženo določbam § 9. izvrš. r.
je zaprosilo zavrniti. — 19. febr. 1901 št. 2360 uk. št. 349.

7a. Tako tudi odi. 8. oktobra 1901 št. 8438. G. H.
1. dec. 1901 št. 9.

61

§ 18 .

§ 18. V kolikor se ne ukazuje v tem zakonu
nič drugega, 1  je poklicano nastopati kot izvršilno

sodišče:

1. ako se sega z izvršbo na nepremičnino,
ležečo v tozemstvu in vpisano v javni knjigi,
ali na knjižno vpisane pravice do take nepre¬
mičnine, ne kratč določil § 19., okrajno sodišče,
pri katerem je vložek o dotični nepremičnini,
če je pa ta vložek pri zbornem sodišču prve
stopinje, okrajno sodišče na sedežu tega zbor¬
nega sodišča;

2. ako se sega z izvršbo na nepremične
ali po zakonu za nepremične izrečene stvari,
ležeče v tozemstvu, pa ne vpisane v javni knjigi,
na tamkaj se nahajajoče mline na ladjah ali na
stavbine, zgrajene na ladjah, okrajno sodišče,
v katerega okolišu leži stvar, in to pri mlinih
na ladjah in pri stavbinah, zgrajenih na ladjah,
ob času, ko se začne opravljati izvršba;

3. pri izvršbi na terjatve, v kolikor niso
te knjižno zavarovane (št. 1), v § 4., št. 6,
oznamenjeno okrajno sodišče tozemstva;

4. v vseh drugih primerih tisto okrajno
sodišče tozemstva, v katerega okolišu so ob času,
ko se prične opravljati izvršba, stvari, na ka¬
tere se sega z izvršbo, ali če bi takih stvari

8. V § 17. odst. 2 določena pristojnost izvrš. so¬
dišča za tožbe, ki se pokažejo med izvršilnim postopanjem
in vsled njega, traja do popolne izvedbe dotičnega raz-
delbnega sklepa (ker je z domikom samo izvršba zoper
zavezanca  končana, a delovanje izvrš. sodišča traja
še dalje, do popolne izvedbe razdelb. sklepa). — 12. febr.
1901 št. 1712, uk. št. 375.

•62

Izvršilni red.

ne bilo, okrajno sodišče, v katerega okolišu je
dejanski opraviti prvo izvršilno dejanje.

1  §§ 19., 21., 335.

Za izvršbo na terjatve, ki knjižno niso zavarovane,
ima kot izvršilno sodišče nastopati ono okrajno sodišče,
pri katerem ima zavezanec občo podsodnost v spornih
stvareh. Ako zavezanec nima obče podsodnosti v tozemstvu,
je izvršilno sodišče ono tozemsko okrajno sodišče, v ka¬
terega okolišu ima dolžnikov dolžnik svoje domovališče,
sedež ali bivališče, in če domovališče, sedež ali bivališče
ni znano, ali če ni v ozemlju, koder velja izvršilni red,
ono okrajno sodišče, v čegar okolišu je kraj, kjer je
zastava dana za terjatev. (Min. odg.).

§ 19 . Kadar se sega z izvršbo na po¬
sestvo, vpisano v deželni knjigi, v rudniški
ali železniški knjigi, ali pa na knjižno vpisane
pravice na takem posestvu, tedaj je tisto zborno
sodišče izvršilno sodišče, pri katerem je deželna
knjiga, rudniška ali železniška knjiga, v kateri
je vpisano posestvo. To zborno sodišče pa sme,
ako se pokaže, da je taka naredba namenu pri¬
merna, uradoma ali po predlogu izročiti rešitev
posameznik delov izvršilnega postopanja in zlasti
tudi vse sodelovanje, odkazano glede na pri¬
silno upravo izvršilnemu sodišču, tistemu zbor¬
nemu sodišču, v katerega okolišu leži posestvo,
na katero se sega z izvršbo, vse ali pa povečem.
Zoper ta sklep ni rekurza.

§ 20 . Kadar je z ozirom na meje okolišev
več okrajnih sodišč negotovo, katero okrajno
sodišče je po § 18. poklicano, nastopati kot iz¬
vršilno sodišče, ali kadar je v primeru § 18.,
št. 1, na sedežu zbornega sodišča več okrajnih
sodišč, tedaj mora izvršbo dovoljujoče sodišče
uradoma ali pa po predlogu eno izmed okrajnih
sodišč, katera se jemljejo potemtakem v poštev,

§ 18 — 21 . 63

postaviti za izvršilno sodišče. Zoper ta sklep
ni rekurza.

§21. Kadar sega upnik z izvršbo zoper istega
zavezanca ob enem pri več sodiščih v okolišu
istega višega deželnega sodišča, tedaj sme više
deželno sodišče po naznanilu izvršbo dovoljujo¬
čega sodišča ali enega izmed sodišč, poklicanih
za opravo izvršbe, in pa po predlogu izročiti po¬
samezne dotične čine enemu samemu teh sodišč.
Predlog sme staviti kakor zahtevajoči upnik,
tako tudi zavezanec.

To je zaukazati, kadar se pokaže, da bi
bilo moči s tako naredbo uprostiti izvršilno po¬
stopanje, spraviti koristneje v denar izvršilne
predmete ali pa zmanjšati izvršilne stroške.

Ob določbi izvršilnega sodišča je gledati
na vrednost in kakovost posameznih izvršilnih
predmetov, na posebna svojstva dovoljenih iz¬
vršilnih pomočkov in pa na obseg, v katerem
bi moralo vsako teh več udeleženih sodišč po
predpisih tega zakona sodelovati pri opravi
izvršbe.

Predlog po zmislu prvega odstavka ne ovira
nadaljevanja izvršilnega postopanja. Zoper od¬
ločilo o takem predlogu in pa zoper zaukaz,
da je izročiti uradoma opravo izvršbe enemu
sodišču, ni rekurza. Više deželno sodišče sme
pred odločbo zahtevati od vseh udeleženih iz¬
vršilnih sodišč ali le od nekaterih izmed njih
izjavo mnenja.

§ 21. odst. 1. Rekurz proti zavrnitvi, izrečeni po
višem dež. sodišču, je nedopusten. — 24 oktobra 1899
št. 15293 uk. št. 160.

64

Izvršilni red.

Predlog, da se oprava izvršbe v več izvršilnih po-
stopkih, ki teko mej istimi strankami pri raznih sodiščih,
združi pri enem teh sodišč, sme podati zahtevajoči upnik
ali pa zavezanec, in to po meri kakor je postopanje na¬
predovalo, pri sodišču, ki je poklicano za dovolitev izvršbe
ali pa pri izvršilnem sodišču, mimo tega pa lahko vsak
čas tudi neposredno pri višem deželnem sodišču. — Ce
se vloži pri sodišču prve stopinje, doseže se prednost,
da se more le-to že ko predlaga spise višemu deželnemu
sodišču izjaviti o vseh okolnostih, važnih za odločbo, ter
potrebne spise priklopiti, tako da se postopanje izdatno
okrajša. (Min. odg.).

§ 22. Kadar sega upnik proti istemu za¬
vezancu na več nepremičnin s posebnimi izvrš¬
bami, katere opraviti pristoji istemu sodišču ali
sosednjim sodiščem v okolišu istega višega de¬
želnega sodišča, in so dovoljeni izvršilni pomočki
enakovrstni ali vsaj taki, da se morejo izvršbe
opraviti vkupe, tedaj se sme zaukazati združitev
oprave teh izvršeb, ako se pokaže, da bi bilo
moči s tako naredbo uprostiti izvršilno posto¬
panje, spraviti koristneje v denar izvršilne
predmete ali pa zmanjšati izvršilne stroške.

To sme zaukazati sodišče, pristojno za opravo
vseh izvršeb, uradoma ali po predlogu. Kadar
je udeleženih več izvršilnih sodišč, tedaj sme
zaukazati združitev le više deželno sodišče, in
to po naznanilu enega izmed izvršilnih sodišč
ali po predlogu; više deželno sodišče sme iz¬
ročiti ob enem vkupno opravo izvršeb enemu
samemu teh izvršilnih sodišč (§ 21., odst. 3). 1

§ 22. 1. Združitev oprave izvršbe v korist raznim
zaht. upnikom zoper razne zavezance, ki so solastniki
nepremičnine, je v svrho vkupne dražbe cele vkupne
nepremičnine dopustna (ker taka združitev v zakonu ni
nikjer prepovedana). — 19. febr. 1901 št. 2191 uk. št. 368.

2. Glej tudi odi. 2 pri § 14.

§ 21—23.

65

Predlog sme staviti kakor zahtevajoči upnik,
tako tudi zavezanec. S predlogom se ne ovira
nadaljevanje izvršilnega postopanja. Zoper za-
ukaz višega deželnega sodišča ni rekurza. Više
deželno sodišče sme pred odločbo zahtevati od
vseh udeleženih izvršilnih sodišč ali le od ne¬
katerih izmed njih izjavo mnenja.

1  Kako morajo postopati potem ostala sodišča glej
določbo § 136.

§ 23. Kadar je v kakem kraju več okrajnih
sodišč, tedaj se sme izročiti enemu ali nekaterim
izmed njih ukazoma izvrševanje vseh, po tem
zakonu izvršilnim sodiščem odkazanih sodnih
poslov za ta kraj.

Imena sodnikov, ki so po § 5., odstavku 3.,
pravilnika sodne pristojnosti poklicani v samo-
stalno oskrbovanje poslov za opravo izvršeb
(izvršilni komisarji) 1  in pa oprostitev od poslov
izvršilnega komisarja je vsakikrat naznaniti z
nabitkom na sodni tabli.

1  Glej § 5. št. 3 jur. pr.

Ukaz pravosodnega ministra  z dne  24. ju¬
nij  a 1897. drž. zak.  št. 157. o izvrševan j usodnih
opravil, odkazanih izvršilnim sodiščem.

Na podstavi člena XLI. v uvodnem zakonu k iz¬
vršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak.
št. 78) in § 23. v izvršilnem redu (zakon z dne 27. maja
1896. L, drž. zak. št. 79) se ukazuje:

I. Prenos opravil izvršilnih sodišč na Dunaju.

§ 1. Za ozemlje c. kr. državnega glavnega in pre¬
stolnega mesta Dunaj se prenaša izvrševanje sodnih
opravil, odkazanih po izvršilnem redu izvršilnim sodiščem,
v obsegu, oznamenjenem tu spodaj, okrajnemu sodišču
z a notranje mesto I. na Dunaju.

Tisti oddelki c. kr. okrajnega sodišča za notranje
mesto I. na Dunaju, kateri so poklicani v izvrševanje
temu okrajnemu sodišču kot izvršilnemu sodišču dohaja-

5

66

Izvršilni red.

jočili sodnih opravil, sestavljajo okrajnega sodišča po¬
družnico, ki ima stojališče v pravosodni palači ter se
naziva: »C. kr. izvršilno sodišče na Dunaju«.

§ 2. Izvršilnemu sodišču na Dunaju se s pridržkom
določila § 3. prenaša:

1. izvrševanje vseh sodnih opravil izvršilnega po¬
stopanja in izvršila v zavarovanje, ki so po predpisu
§ 18. izvršilnega reda odkazana kateremu v okraju I. do IX.
postavljenemu okrajnemu sodišču kot izvršilnemu sodišču;

2. izvrševanje vseh sodnih opravil izvršilnega po¬
stopanja in izvršila v zavarovanje, ki so po predpisu
§ 18., št. 3 in 4 izvršilnega reda odkazana kateremu v
okraju X. do XIX. postavljenemu okrajnemu sodišču kot
izvršilnemu sodišču.

Pri izvršbah (izvršilnih dejanjih) na nepremično
imovino, na zakonito za nepremične izrečene stvari, na
mline na ladjah ali na stavbine, zgrajene na ladjah,
nadalje pri izvršbah (izvršilnih dejanjih) na knjižno
vpisane pravice do nepremičnih stvari mora, ne krate
določila § 19. v izvršilnem redu, nastopati v okrajih X.
do XIX. kot izvršilno sodišče tisto okrajno sodišče, pri
katerem je vložek o nepremičnini ali v katerega okolišu
je stvar, na katero se sega z izvršbo (§ 18., št. 1 in 2
izvršilnega reda).

§ 3. Pri tistih prisilnih izpraznitvah in predajah
nepremičnih ali po zakonu za nepremične izrečenih stvari,
mlinov na ladjah ali na ladjah zgrajenih stavbin, katere
je opraviti na podstavi sodnih ali nesodnih odpovedi,
sodnih nalogov za izpraznitev in prevzetbo ali na pod¬
stavi sodnih razsodil v zakupnem ali najemnem posto¬
panju v ozemlju mesta dunajskega, ne sme kot izvršilno
sodišče nastopati izvršilno sodišče na Dunaju, ampak
tisto okrajno sodišče, v katerega okolišu je opraviti iz¬
vršilno dejanje.

§ 4t.  Izvršilno sodišče na Dunaj u mora pisati rubežni
vpisnik (§ 254. izvršilnega reda) za vse ozemlje dunajsko.

§ 5. Vse za izvršilno sodišče dohajajoče vloge je
oddati v njegovem vložišču v pravosodni palači.

Opravljanja izvršbe se tikajoče vloge, ki se napote
na kako okrajno sodišče na Dunaju v pravnih stvareh,
v katerih ono nima po zgoranjih določilih oblasti, izvr-

§ 23 .

67

sevati izvršilnemu sodišču odkazana opravila, je poslati
v rešitev neposredno izvršilnemu sodišču.

II. Prenos opravil izvršilnih sodišč v Pragi in Trstu.

§ 6. Za ozemlje kraljevega glavnega mesta Prage
se, ne krate določila § 19. v izvršilnem redu, izvrševanje
sodnih opravil, odkazanih po izvršilnem redu izvršilnim
sodiščem, prenaša c. kr. okrajnemu sodišču za Staro
mesto in Josefov v Pragi, za mestno in obmestno ozemlje
tržaško pa c. kr. okrajnemu sodišču v civilnih stvareh
v Trstu.

G. kr. okrajno sodišče Starega mesta in Josefova v
Pragi mora pisati rubežni vpisnik za vse ozemlje praško,
c. kr. okrajno sodišče v civilnih stvareh v Trstu pa za
mestno in obmestno ozemlje tržaško.

§ 7. Določilo § 3. velja tudi za tiste prisilne iz¬
praznitve in predaje nepremičnih ali po zakonu za nepre¬
mične izrečenih stvari, mlinov na ladjah ali na ladjah
zgrajenih stavbin. ki jih je opraviti v ozemlju mesta
praškega.

Določilo § 5. velja tudi za vloge, ki dojdejo kakemu
od izvrševanja izvršbe izločenemu okrajnemu sodišču v
Pragi in Trstu.

III. Opravljanje izvršbe v drugih krajih z več okraj¬

nimi sodišči.

§ 8. Kadar sta na sedežu zbornega sodišča dve
okrajni sodišči, od katerih obsega okoliš prvega mestno
ozemlje, okoliš drugega pa se razteza na ozemlje zunaj
mesta, tedaj mora vsako teh okrajnih sodišč nastopati
za svoj okoliš kot izvršilno sodišče po meri pristoj-
nostnih predpisov § 18. izvršilnega reda.

IV. Opravljanje izvršbe v stvareh okrajnih sodišč
za trgovinske in pomorske stvari.

§ 9. Okrajnim sodiščem za trgovinske in pomorske
stvari ne pristoji udeležba pri opravi izvršbe. Kadar je
opraviti izvršbo v istem kraju, tedaj pristoji ta oprava
tudi v pravnih stvareh, ki so tekle pri okrajnem sodišču
za trgovinske in pomorske stvari kot razsojajočem so¬
dišču, tistemu sodišču, ki je sicer poklicano, nastopati
za ta kraj in za posamezno stvar kot izvršilno sodišče.

5 *

68

Izvršilni red.

V. Začetek veljavnosti in prehodna določila.

§ 10 . Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnevom ja¬
nuarja 1898. 1.

§ 11 . Tega dne morajo sodišča, katera so po dolo¬
čilih izvršilnega reda in tega ukaza izključena od posto¬
panja kot izvršilna sodišča, izročiti sodiščem, ki so po¬
klicana v bodoče v nastopanje kot izvršilna sodišča:

1. spise o izvršilnih in zavarovalnih sekvestracijah,
ki so bile dovoljene pred 1. dnevom januarja 1898. 1.
in se tega dne še niso razveljavile (člen XXXIII, odst.
3. uvodnega zakona k izvršilnemu redu);

2. spise o izvršilnih dražbah nepremičnin, ki so
bile dovoljene pred 1. dnevom januarja 1898. L, ako se
tega dne še niso zaukazali naroki za opravo dražbe (člen
XXXIII., odstavek 1. in 3. uvodnega zakona k izvršil¬
nemu redu).

§ 12 . Spise o tistih izvršilnih dražbah nepremičnin,
glede katerih se dne 1. januarja 1898. 1. že pravnomočno
določeni dražbeni naroki ne opravijo, ker izvršitelj od¬
stopi od dražbenega postopanja ali je začasno pusti po¬
čivati, je prenesti sodišču, ki je po določilih izvršilnega
reda in tega ukaza poklicano v nastopanje kot izvršilno
sodišče, precej ko se obnovi dražbeno postopanje po
pričetku veljavnosti izvršilnega reda (člen XXXIII. odst. 2.
in 3. uvodnega zakona k izvršilnemu redu).

Kadar se po začetku veljavnosti izvršilnega reda
predlaga obnova izvršilnega postopanja neposredno pri
tistem sodišču, ki je po določilih izvršilnega reda in tega
ukaza poklicano v nastopanje kot izvršilno sodišče, tedaj
si mora to priskrbeti spise izvršilne stvari uradoma.

§ 13 . Določila § 12. veljajo tudi glede spisov o že
pred 1. dnevom januarja 1898. 1. uvedeni izvršbi na
premične stvari, pravice ali terjatve, katera še ni dospela
dalje, kakor do pravnomočne osnove izvršilne zastavne
pravice v korist zahtevajočega upnika (člen XXXIV.,
odstavek 2. uvodnega zakona k izvršilnemu redu).

Te spise je prav tako ob prvem uradnem dejanju,
ki se v dotični izvršilni stvari zgodi po začetku veljav¬
nosti izvršilnega reda, izročiti sodišču, ki je poklicano
v nastopanje kot izvršilno sodišče, ali pa si jih mora to
priskrbeti uradoma.

§ 23—24.

69

§ 14 . Da se pripravi izročba v § 11. oznamenjenih
spisov sodišču, ki je poklicano v nastopanje kot izvršilno
sodišče, je pri vseh zbornih sodiščih prve stopinje in pa
pri vseh okrajnih sodiščih na Dunaju in v Pragi pre¬
gledati kazala in registraturne spise, in to glede tekočih
sekvestraeij za čas zadnjih petih let in glede dražeb ne¬
premičnin, oznamenjenih v § 11., št. 2, za čas zadnjih
dveh let. 0 izvršilnih stvareh, ki jih je prenesti, je na¬
praviti spisek. Spiski smejo obsegati samo ime in registra-
turno oznamenilo.

S temi spiski je poslati spise 1. dne januarja 1898. 1.
pristojnemu izvršilnemu sodišču.

§ 15 . Depozitne mase (sklade), ki spadajo k izvr¬
šilnim ali zavarovalnim sekvestraeijam (§ 11., št. 1), je
prenesti izvršilnemu sodišču hkratu, ko se mu pošljejo
spisi. Depozitnih mas pa ni prenašati iz depozitnih glavnih
knjig zbornega sodišča v depozitne glavne knijige okrajnega
sodišča na sedežu zbornega sodišča; pri izročenih masah
je postaviti na videž, kateremu okrajnemu sodišču se je
izročila masa.

§ 16 . Izvršilna sodišča morajo izvršilne stvari, ki
se jim preneso po §§ 11. do 13., vpisati v vpisnik E  in
pristaviti novo spisovno znamenje k staremu registratur-
nemu oznamenilu v obliki drobca, n. p.

III 15 97
’ E  2/9(T

Opravilna številka pa se sestavi na podstavi novega
spisovnega znamenja.

§ 17 . Da so se poslali spisi izvršilnemu sodišču, to
je obvestiti strankam z imenovanjem sodišča, kateremu
so se izročili spisi, in s povedbo tistih določil izvršilnega
reda, na katere se opira stvarna pristojnost novega sodišča.

§ 18 . Vsa za izvrševanje tega ukaza potrebna pri¬
pravljalna dela je pričeti nemudoma.

Izvrševalni organi.*

§ 24. Kot izvrševalni organi 1  nastopajo
pri nekaterih sodiščih postavljeni izvrševalni
uradniki, 2  uradniki sodne pisarnice 3  in sodni
sluge. 4

70

Izvršilni red.

Kjer niso postavljeni posebni izvrševalni
uradniki, se sme izročiti oprava posameznih
važnih ali težkih izvršilnih dejanj notarjem . 5

* Sodnik  in ne izvrševalni organ mora opraviti
nastopna izvršilna dejanja: voditi dražbeni narok:

§ 177. odst. 3, opraviti telesno razdelitev vkupne nepre¬
mičnine, razdelitev dedščine ali druge imovinske mase,
popravo sporne meje: § 351. odst. 1; izjemoma pa sme
opraviti cenitev (§ 32. cen. r.).

1  Kedor opravlja opravila izvršilne službe nepo¬
sredno na zaukaz sodnikov, vslcd posebne odredbe vode¬
čega (nadzirajočega) pisarniškega uradnika vročevalnega
ali izvršilnega oddelka (izvršilnega oddelka), na podstavi
porazdelbe opravil ali vsled navoda uradnika ali pisar¬
niškega pomočnika vročevalnega ali izvršilnega oddelka,
kateremu je odkazana dotična izvršilna stvar, ta je
izvrševalni organ  in, v kolikor se iz njih ne pokaže
nič drugega, podvržen vsem predpisom, ki določajo dolž¬
nosti in opravilno delovanje izvrševalnih organov. (§ 335.
odst. 3. opr. r.).

Vsaki izvrševalni organ mora v izkaz svojega urad¬
nega švojstva imeti na svoje ime slovečo in s svojo
fotografijo opremljeno poverilnico,  katero je pri oprav¬
ljanju izvršilnih dejanj pokazati na zahtevanje udele¬
žencem. To poverilnico mora pokazati izvrševalni organ
tudi tedaj, kadar zaprosi, da se odstrani upor, za pomoč
varnostne organe ali orožništvo ali kadar da v §§ 29. in
31. izvršilnega reda predpisana naznanila.

Poverilnico izdaje na obrazcu, ki ga je prejemati
od c. k. dvorne in državne tiskarnice, predstojnik sodišča,
pri katerem se vsakikrat uporablja izvrševalni organ;
opremiti jo je s sodnim pečatom. Ako se utesni izvrše-
valnega organa upravičenost za sprejemanje denarja, je
to in pa znesek, do katerega ima izvrševalni organ pra¬
vico, sprejemati denar, povedati v poverilnici. (§ 336. op. r.).

2  O teh glej § 337. opr. r. Postavljeni so le pri
okrajnih sodiščih nekaterih velikih mest. Oni so sodni
uradniki v zmislu zak. 12. julija 1872 drž. zak. št. 112,
glej čl. XII uvodn. zak. k jur. pr.

3  V prvi vrsti uradniki vročevalnega in izvršilnega
oddelka, zatem drugi pisarniški uradniki: § 329. opr. r.

71

§ 24 .

Cenitve nepremičnin ne smejo opravljati sodni sluge,
ampak pisarniški uradniki: § 144. odst. 1.

Katere izmed opravil in poslov izvršbe, ki pristoje
vsled pravilne porazdelbe opravil ali vsled posebnega
odkaza vročevalnemu ali izvršilnemu oddelku (izvršilnemu
oddelku), opravi sam, in katera da opraviti po sebi pri-
deljenih slugah, to določi, če ni sodniške odredbe o tem,
in ne krate odredbene oblasti vodečega ali nadzirajočega
uradnika oddelka, vsaki uradnik. (§ 335. odst. 1. opr. r.).

Nadalje naj pisarniški uradniki opravijo nekatera
težavneja izvršilna dejanja, ki so navedena v § 335.
odst. 2 opr. r.

4  0 vsposobljenju, katero se zahteva, glej ukaz z
dne 18. julija 1897 drž. zak. št. 170.

Kot oklicevalcu pri dražbi uradnemu slugi ne gre
nikaka pristojbina. (Ukaznik pravosodn. min. kos XVI
str. 284 ex 1899). Glej tudi ukaz nižje pod H.

Zastran pristojbin, ki gredo izvrševalnim organom
veljajo ti le predpisi:

A.  Ukaz pravosodnega ministra v pora-
zumu s finančnim ministrom  z dne  22. avg.
1899. drž. zak. št. 162 o hranščinah,'potninah 2
in vročninah 3  sodnih slug.

1  Zehrgeld, 2  Ganggeld, 3  Zustellgebiiren.

Na podstavi člena XXXIV. uvodnega zakona k
civilno - pravdnemu redu z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž.
zak. št. 112) se z veljavnostjo od 1. septembra 1899. 1.
ukazuje nastopno:

§ 1. Sodnim slugam gre za uradna dejanja, katera
opravljajo v državljanskih pravnih stvareh kakor izvr-
ševalni organi ali (v nespornem postopku ali v kon-
kurznem postopku) kakor sodni odposlanci zunaj uradnih
prostorov, hranščina in potnina po meri v nastopnih
paragrafih obseženih določil.

Izvršilna dejanja, ki so samo vročba (n. pr. po
§ 294. izvrš. r.), ne veljajo za uradna dejanja v zmislu
odst. 1.

Samostalni opravki izvrševalnega organa po § 386.
opravilnega reda za sodišča prve in druge stopinje ne
dajo pravice do posebne pristojbine, ampak so samo
sestavina uradnega dejanja, po odst. 1: zavezanega pri¬
stojbini.

72

Izvršilni red.

§ 2. Hranščina pristoji v znesku ene krone za vsako
posebno uradno dejanje, kakor je oznamenjeno v § 1.,
izvzemši dražbe.

Ce se kako izvršilno dejanje opravi, da se izterja
kaka terjatev, katere znesek ali vrednost ne preseza sto
kron, gre pristojbine samo 50 vinarjev.

§ 3. Za opravo kake dražbe pristoji hranščina v
znesku dveh kron. *

1  Glej razpis nižje pod B.

§ 4. Ako pristojbini zavezano uradno dejanje — ne
računeč pota tja in sem — zahteva več kakor en cel
dan, pristoji hranščina za nadaljevanje uradnega dejanja
kak naslednji dan iznova.

§ 5. Ce sluga kako izvršilno dejanje s privolilom
sodnega predstojnika (§ 30. izvrš. r.) opravi ponoči (§45.
opr. r.j ali kakega zunaj ponočnega časa začetega uradnega
dejanja, kakor je oznamenjeno v § 1., ni mogel dokon¬
čati pred polnočjo, mu gre, če nima po § 7. pravice do
pridatka k hranščini, hranščina v znesku, zvišanem za
50 odstotkov.

§ 6. razveljavljen. Na njegovo mesto stopi § 6.
ukaza z dne 14. dec. 1901 drž. zak. št. 212:

Ako mora sluga, da opravi kako uradno dejanje
v § 1. oznamenjene vrste, prehoditi več nego 12'5&w
pota — od odhoda iz sodnega kraja do povratka —, mu
gre za vsak nadaljnji kilometer, ki ga je prehodil čez
125 km,  osem vinarjev potnine.

Ako opravi na istem potu več pristojbini zavezanih
uradnih dejanj, je njih skupno število množiti z 12'5.
Potnina gre potem samo za vsaki nadalnji kilometer, ki
se prehodi čez tako proračunjeno število kilometrov, v
znesku osmih vinarjev. Potnina se razdeli na posamezna
uradna dejanja, uporabljaj e zmislu primemo § 7, od¬
stavek 2.

Okolnost, da se sluga lahko poslužuje kakega vo¬
zila za množice, nima nikakega vpliva na preračun potnine.

§ 7. Ce je sluga primoran, da opravi kako uradno
dejanje, kakor je oznamenjeno v § 1. ali za to, ker se
je z ozirom na prihrambo časa in troskov združilo več
takih uradnih dejanj, z doma ostati čez noč, mu gre
pridatek k hranščini, in to dve kroni za vsako preno¬
čevanje.

§ 24 .

73

V drugem primeru je pridatek k hranščini razdeliti
na združena hranščini zavezana uradna dejanja, razen
ko bi se bilo prenočilo očividno samo zato, ker se je
čas porabil za eno ali posamezno teh uradnih dejanj.

§ 8. odstavek 1 razveljavljen. Na njegovo mesto
stopi ta-le določba ukaza z dne 14. dec. 1901 drž. zak.
št. 212:

Ce organi sodišča (sluge ali vročevalni sli) opravijo
vročitve ali druga uradna dejanja v kazenskih stvareh
zunaj uradnega kraja, pristoji za vsako hojo brez ozira
na število opravljenih uradnih dejanj ali vročitev 60 vi¬
narjev potnine, dalje, če vsa prehojena pot znaša več
kakor 12'5 km  in ni na tisti hoji tudi že nastala pravica
do potnine za uradno dejanje v državljanskih pravnih
stvareh, razen tega potnina po § 6; slednjič, pod istimi
pogoji, če se je moralo prenočiti na hoji, pridatek k
hranščini po § 7.

(Glej razpis nižje pod C 2—4.)

§ 9. Ge organi sodišča (sluge ali vročevalni sli)
vročbe v državljanskih pravnih stvareh v prepornih ali
nespornih rečeh, opravijo v krajih, ki so več kakor
3'8 kilometra daleč od uradnega kraja, je za vsako vročbo
— razen tistih, ki se izvrše pri opravi uradnega dejanja,
kakor je oznamenjeno v § 1. — plačati 34 vinarjev pri¬
stojbine.

Razdelitev pobranih vročnin med vročevalne organe
se uravna s posebnimi predpisi.

§ 10 . Če je plačati hranščino, pridatek k hranščini,
potnino ali vročnino dolžna kaka stranka, ki uživa pra¬
vico ubožnih, 1  naj se uradno dejanje ali vročba pravi¬
loma opravi pristojbine prosto.

Uradno dejanje, iz tega razloga pristojbine prosto
opravljeno, se ne vpošteva pri izračunjanju potnine za
kako drugo, na istem potu opravljeno uradno dejanje,
kakor tudi pri razdelitvi pridatka k hranščini na več
uradnih dejanj.

Samo, če se v prid zahtevajočemu upniku, kateri
uživa pravico ubožnih, opravljajo izvršilna dejanja, na¬
stane dolžnost povračila pristojbine iz izkupila, če se je
kako dobilo iz prisilnega izvršila.

1  Glej razpis nižje pod C 1.

74

Izvršilni red.

§ 11 . Če je hranščino, pridatek hranščini, potnino
ali vročnino plačati dolžna stranka, za katero je po
zmislu § 276. o. m. z. postavljen bil skrbnik, je pristoj¬
bine zabeležiti v spisku ter, ko nastopijo v § 26., odst. 2.
ukaza ministrov za notranje stvari, za pravosodje in
za finance z dne 3. julija 1854.1. (drž. zak. št. 169) ozna-
menjeni pogoji, pobirati od stranke.

Ako je stranka nezmožna plačati več kakor eno
leto po pravokrepni odločbi o stvari, v kateri je bil zanjo
postavljen skrbnik, ni pristojbinske dolžnosti.

§ 12. Finančna prokuratura je tako kakor druge
stranke dolžna plačevati hranščine, pridatke k hranščinam,
potnine in vročnine.

§ 13. V ročnine je izterjevati po predpisu §§ 369.
odstavku 2. in 104. i. n. opravilnega reda za sodišča
prve in druge stopinje.

Vročnine, katere se izterjavajo na prošnjo kakega
drugega, sodišča (§ 105., odstavek 3. opr. r.), je sprejemati
pri naprošenem sodišču.

§ 14. Hranščine, pridatki k hranščinam in potnine
v državljanskih pravnih stvareh naj izmerja vročevalni
uradnik, ali, kjer so izvršilni in vročevalni oddelki, njih
voditelji, ter jih izterjuje po §§ 104. n. opravilnega reda.
Izdati pristojbinske listke je dolžen izmerjajoči uradnik.

Ali so pristojbine prav izmerjene, to naj zdaj pa
zdaj preizkusi sodni predstojnik, primerjajoč potni dnevnik,
izvršilno knjigo in uradne spise, s poskusi na slepo.

§ 15. Potnine in pridatki k hranščinam v kazenskih
stvareh je po § 5. ukaza pravosodnega ministrstva z dne
16. decembra 1895. 1. (pr. m. uk. št. 25) vsak mesec ugo¬
toviti in izplačati iz zaloge za poravnanje troškov kazen¬
skega pravosodja.

§ 16. §§ 15. do 23. ukaza ministrov za notranje
stvari, za pravosodje in za finance z dne 3. julija 1854. 1.
(drž. zak. št. 169), potem §§ 25., 26., odstavek 1. in 3.,
§ 27., odstavek 1. in § 29. tega ukaza, v kolikor merijo
na pristojbine služništva, slednjič § 10., odstavek 2. ukaza
pravosodnega ministrstva v porazumu s finančnim mi¬
nistrstvom z dne 3. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 67), se
razveljavijo, ko se začne moč in veljava pričujočega ukaza.

Tako tudi se razveljavi, ko se začne moč in veljava
tega ukaza, ukaz pravosodnega ministra v porazumu s

§ 24 .

75

finančnim ministrom z dne 29. marca 1899. 1. (drž. zak.
št. 60) in ukaz pravosodnega ministra v porazumu s
finančnim ministrom z dne 25. maja 1899. L, št. 10410,
deželni zakonik za Dalmatinsko, št. 10.

V porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in
za finance izdanega ukaza pravosodnega ministrstva z
dne 21. iulija 1897. L, št. 15356, d. z. za Dalmatinsko
št. 8. iz 1. 1898. se ne dotikajo določila pričujočega ukaza.

B.  Vsled nekega primera je pravosodno ministrstvo
nekemu predsedstvu višega deželnega sodišča z razpisom
z dne 10. oktobra 1899 št. 21801 ukazalo: Pristojbina v
§ 3. ukaza z dne 22. avgusta 1899 drž. zak. št. 162 je
izrecno namenjena zamo za opravo  dražbe. Neopravljeno
dražbo soditi je po načelih, ki veljajo za druga  izvr¬
šilna dejanja in ne po onih, ki veljajo za opravljeno
dražbo. (Ukaznik pravosodn. min. kos XX str. 336 z
leta 1899.).

C.  Posamični konkretni primeri so povod pravsodn.
ministrstvu, da da tole ukazilo:

1. Po § 16. ukaza z dne 22. avgusta 1899 drž. zak.
št. 162 razveljavljene so določbe §§ 19., 26. in 27. od¬
stavek 1. min. ukaza z dne 3. julija 1854 drž. zak. št. 169,
v kolikor se iste tičejo pristojbin slug. Zatorej za izvršbe,
ki. niso imele vspeha in s katerimi sega z izterjavanjem
plačila poverjeni uradnik po § 104. opr. r., slugam ni
Izplačati pristojbin iz založnega denarja. Ker je brez-
vspešnim izvršbam posledica ta, da se denarno kazen
premeni v kazen na svobodi, ali pa da se povračilo
stroškov ali pristojbine odpiše, tako da je ugotovljeno,
da se mora šteti zavezanca za ubogega po zmislu zakona,
tedaj je v takih primerih (v katerih se pač samo od
zavezanca more zahtevati, da povrne pristojbino) vpo-
rabiti § 10. ukaza.

Priporočati je tedaj, da se take, previdoma brez-
vspešne izvršbe opravi b. kratu z drugimi, pri katerih so
pristojbine izterljive.

2. Hoja  (§ 8.) je vselej, kadar se pošlje sla, da
v kazenskih stvareh opravi vročbo ali kako drugo uradno
dejanje, ne glede na čas, ki ga potrati pri tem.

Ge je sel več dni odsoten od uradnega kraja, gre
mu za pot, ki jo je napravil tja in sem., v kolikor presega
[20] kilometrov,* viša potnina [5] vinarjev* za kilometer

76

Izvršilni zakon.

in kot prenočnina pridatek k hranščini 2 kroni, ako so
podani pogoji v § 8. oznamenjeni. Če je sluga mimo
tega opravil še čisto civilne vročbe, to nič ne upliva na
izmero zgorenjih pristojbin, razun če je sluga moral v
to porabiti še poseben čas in pot. — More se torej pri¬
znati samo stroške za oskrbo tega uradnega dejanja v
kazenskih stvareh, izločiti pa je posebno pot in čas, ki
je bil potreben za civilne vročbe.

* Sedaj glasom ukaza pri § 6 pod A za več kakor
12-5 km  znašajočo hojo po 8 h za vsaki km.

3. Pristojbina za hojo v zmislu § 8. gre slugi ne
gledč na daljavo od uradnega kraja, vendar pa treba,
da se uradno dejanje opravi izvun uradnega kraja. Uradni
kraj pa je selišče, v čegar obsegu ima sodišče svoj sedež.

4. Če sluga spremlja zunaj uradnega kraja poslu¬
jočega uradnika v njegovem vozu, to samo ob sebi še
ne daje pravice zahtevati pristojbino. Sluga pa naj
uradnika le tedaj spremlja, če ga bode ta na kraju, kjer
se ima vršiti uradno dejanje, potreboval za opravo kakih
uradnih dejanj: n. pr. za vročbo povabil i. t. d. ali pa
če ga je pri realni dražbi, ki se vrši izjemoma na lici
mesta, uporabiti za oklicevalca, ker ni nikakega za ta
posel sposobnega občinskega organa. V takih primerih pa
je slugam pripoznati pristojbine, ki mu gredo za dotična
uradna dejanja (potnina po § 8., hranščina po § 1.). —
(Ukaznik pravosodn. min. kos XXII str. 365, 366 ex 1899).

D.  Na prašanje, kako izračunati potnino po § 6.
ukaza z dne 22. avgusta 1899 drž. zak. št. 162 pri hojah
na okrog, to je v primerih, ko sluga opravi več uradnih
dejanj na raznih krajih in se še le, opravivši vsa ta
dejanja, povrne na uradni kraj, je pravosodno min. z
razpisom z dne 18. febr. 1900 št. 100 tole naznanilo:

Določbo § 6., po kateri gre ondi določena branščina
slugi samo takrat, če potoma ni opravil nobenega dru¬
gega branščini zavezanega uradnega dejanja, je podobno
uporabiti pri hojah na 'okrog.

Zgorenja določba temelji na tem, da je v enokratni
branščini tudi že odškodba za pot, dolgo največ [20] kilo¬
metrov,* da je tedaj takrat, kadar pot, katero je prehodil
sluga, znaša več kakor [20] kilometrov,* odškoditi jo s
potnino po [5] h* za kilometer, ako te odškodbe za pot
ne nadomesti kaka druga, tretja i. t. d. hranščina.

§ 24 .

77

Ker pa se pri hojah na okrog pojem poti tja od pojma
poti sem ne more strogo ločiti, ampak prehajata oba
drug v drugega, tedaj bode treba, da se celota, katero
obsega hoja na okrog, in ne posamezni kosi, dene za
podlago izračunu potnine.

To pa se napravi tako, da se od vse v kilometrih
izražene dolžine hoje na okrog tolikokrat po 20 kilo¬
metrov odšteje, kolikor znaša število branščini zavezanih
uradnih dejanj, ostalo število kilometrov pa plača po
5 h za kilometer.

Ako se na hoji na okrog mimo pristojbini zavezanih
dejanj opravijo tudi pristojbine oproščena uradna dejanja
(ona, ki se po § 10 in 11 ne smejo vpoštevati), se mora,
da se pristojbini zavezano stranko ne oškoduje, ob računu
potnine vzeti, da se sluga ni dotaknil onih krajev, v
katerih je opravljal pristojbini zavezana uradna dejanja.
Pridatka k hranščini, ki je samo odškodba za troške
prenočevanja, ni vpoštevati, ko se računa potnina.
(Ukaznik pravosodn. min. kos IV str. B9, 60 z L 1900).

* Glej opomn. pri točki 2. pod G.

E.  Ker se pri sodiščih v območju nekega višega
dež. sodišča različno uporablja ukaz z dne 22. avg. 1899
drž. zak. št. 162, je pravosodno ministrstvo z razpisom
dne 2B. okt. 1900 št. 16473 odobrilo ta-le poduk sodiščem:

1. Priznano je že, da je po določilih min. ukaza z
dne 22. avg. 1899 drž. zak. št. 162 ravnati se tudi glede
tistih uradnih dejanj sodnih slug, ki se opravijo v svrho
prisilne izterjave v § 104. opr. r. oznamenjenih pristojbin,
kazni in povračil in se je v priobčilih ukaznika pravosodn.
min. kazalo na to, kako se vesti ob brezvspešnosti takih
izvršeb. Ker pa so se pri nekaterih sodiščih vnovič po¬
kazali dvomi, se v ta namen, da se izogne napačni
uporabi teh predpisov, pripomni, da se izmera branščine,
kakor ob sebi umevno, ravna edino po znesku pristoj¬
bine, denarne kazni i. t. d. in ne po znesku tekoče pravne
stvari, ter da je, kadar je stanovališče zavezanca bolj
oddaljeno, taka uradna dejanja kolikor moči opraviti o
priliki drugih uradnih dejanj, da se prihrani potnina.

Kolikor gre za izterjanje malenkostnih zneskov
vročnin, je neprimerno obremenjen)e plačevitih in pla¬
čila voljnih strank že zarad tega izključeno, ker se je pred
prisilnim izterjanjem vročnin izdal plačilni nalog, za kar

78

Izvršilni red.

po § 107. odst. 3. opr. r. ni pobrati nikake pristojbine,
tudi če ga je vročil sodni sluga, tako da je navzlic
zamudi v plačevanju pristojbine še vedno plačilo brez
stroškov mogoče.

2. Kadar je, kakor je to določeno v § 379. odst. 2.
opr. r. več nalogov, ki zadevajo enakovrstne izvršbe proti
enemu in tistemu zavezancu, h kratu izvršiti, je število
hranščini zavezanih uradnih dejanj določiti po številu
samostojno opravljenih izvršilnih činov, tedaj takih, o
katerih se narede posebni zapisniki. — 0 izvršilnih de¬
janjih, ki se, izvajajoč eden in tisti nalog zoper tistega
zavezanca, opravijo v raznih prostorih istega kraja, na¬
rediti je samo en zapisnik. — Zgolj zaznambe oprave
izvršilnega dejanja na kakem drugem izvršilnem zapis¬
niku ali zanikujoče poročilo o tem ni šteti za hranščini
zavezano uradno dejanje.

3. Prav tako gre tedaj, ko je v eni in tisti iz¬
vršilni stvari proti več zavezancem opraviti izvršilna
dejanja, hranščina za vsako posamezno izvršilno dejanje
ne glede na oddaljenost domovališč zavezancev ali na
čas oprave posameznih dejanj. — Samo takrat, kadar se
opravi izvršilno dejanje proti več zavezancem, ki sta¬
nujejo v skupnem gospodarstvu ali vobče v kaki skup¬
nosti, ter se izvršilno dejanje nanaša na njim skupno
imovino, šteje izvršilno dejanje samo za eno hranščini
zavezano uradno dejanje. (Ukaznik pravosodn. min. kos XX
str. 258, 259 ex 1900).

F.  K uporabi min. ukaza 22. avg. 1899 drž. zak.
št. 160 o hranščinah, potninah, vročninah. Min. za pravo¬
sodje je nekemu predsedstvu višega dež. sodišča v nekem
konkretnem primeru naznanilo, da je uradna opravila
v državljanskih pravnih stvareh, katera opravijo sodni
sluge na uradnem sedežu, ali pa med daljavo 38 km,
toda izvun sodnega poslopja, samo takrat vpisati v potni
dnevnik,  če mimo stalne pristojbine gre slugi v po¬
sameznem primeru še posebna prenočnina ali potna pri¬
stojbina. (Obvestilo v ukazniku XIX ex 1899).

G.  Kedaj gre slugam dnevščina, povračilo potnih
stroškov in odškodnina za selitev: glej ukaz z dne 20. sept.
1900 drž. zak. št. 165.

H.  Pristojbina za oklicevanje pri dražbah.
Na prašanje, če gre sodnemu slugi, ki se ga privzame k

§ 24—25.

79

realni dražbi kot oklicevalca, mimo dnevščine in povra¬
čila potnih stroškov tudi še hranščina, se je z razpisom
z dne 5. februarja 1902 št. 22277 ex 1901 odgovorilo
dotičnemu predsedstvu višega deželnega sodišča:

Službena dolžnost sodnih slug je, da se dado pri
sodnih dražbah, ako potreba, uporabljati kot okličevalci
in niti ni samo za to uporabo dopustna posebna odškodba
po določbah dražbenega reda, niti ni ta uporaba hranščini
zavezano uradno dejanje po zmislu ukaza z dne 22. avg.
1899 drž. zak. št. 162.

Samo kadar mora sluga, da opravi oklicevanje pri
unanji dražbi, spremljati za opravo dražbe določenega
uradnika, ima po meri ukaza z dne 20. sept. 1900 drž.
zak. št. 165 pravico do dnevščine, ali pa tudi do povra¬
čila potnih stroškov.

Nasprotno pa ne opravičuje kake veče zaračunitve
delovanje sluge kot ozklicevalca pri mobilarnih dražbah,
katere opravi on sam proti prejemku hranščine ali pa
tudi potnine po meri §§ 3. in 6. ukaza z dne 22. avg.
1899 drž. zak. št. 162. (Priobčilo pravosodn. ministrstva
v ukazniku III str. 39 ex 1902).

° Po nav. za izvrš. org. odd. I. t. 2. nastopajo no¬
tarji kot sodni komisarji.

Poslovanje izvrševalnih organov . 1

§ 25. Izvrševalni organi se morajo, kadar
izvajajo sebi dane naloge, držati med mejami
področja, katero jim odkazuje zakon, 3  ter na¬
tančno ravnati po posebnih ukazilih, katera
da v posameznem primeru sodišče. 3

Izvrševalni organi imajo pravico, prejemati 4
plačila ali druge dajatve, katere je izsiliti z
izvršbo, prejem veljavno potrjevati in zavezancu,
ako je z dajatvo izpolnil svojo dolžnost, oddati,
ce bi želel, dolžne listine, katere jim je v ta
namen izročilo sodišče ali zahtevajoči upnik . 6
Pravica zavezančeva, da sme terjati pozneje še
pobotnico od upnika, se ne krati s tem. Upnik
sme med izvršilnim postopanjem, ako je dolžan

80

Izvršilni red.

od svoje strani izročiti zavezancu listino, de¬
narje ali druge reči, dati to pravnoveljavno
opraviti po izvrševalnih organih . 5

Pravica sodnih slug, prejemati 6  denarje, se
sme utesniti 7  z ukazom glede večih denarnih
zneskov. Vsako tako utesnitev je razglasiti,
kakor je v dotičnem kraju navada.

1  Vsa vročevalnemu in izvršilnemu oddelku (izvr¬
šilnemu oddelku, vročevalnemu uradniku) izročena opra¬
vila in posli za opravo izvršbe se morajo izvesti nemudoma.
Kadar je za rešitev predpisan v sodniškem sklepu ali z
ukazilom sodnikovim, pristavljenim v dodatku, določen
rok, tedaj se je držati tega roka; če se to previdoma ne
more zgoditi, je dati o tem naznanilo sodniku, da on
da nadaljne zaukaze, ako treba.

Naloge je, v kolikor mogoče, reševati v tistem spo¬
redu, v katerem dohajajo vročevalnemu in izvršilnemu
oddelku. Naloge, ki se tičejo enakovrstnih izvršeb zoper
istega zavezanca ter se dado izvrševalnemu organu v iz¬
vedbo pred začetkom izvršilnega dejanja, je izvršiti ob
enem.

Izvršilna dejanja ali začasne odredbe, ki so nave¬
zane na dajatev varnosti ali na položbo zneska stroškov,
se ne smejo opraviti, preden se ne izpolni ta pogoj.
Dokaz, da se je dala varnost ali opravila položba, je
donesti pisarniškemu uradniku (pisarniškemu pomočniku),
kateremu je prideljena dotična izvršilna stvar ali začasna
odredba. (§ 379. opr. r.).

O ustnih priobčilih, ki jih da izvrševalni organ
sodišču (§ 87.), ni narediti zapisnika; v kolikor je sploh
treba posvedočbe, zadostuje kratek zaznamek na spisih
o vsebini priobčila. To velja tudi tedaj, kadar mora so¬
dišče vsled ustnega naznanila izvrševalnega organa izreči
sklep, kakor n. p. ob podelitvi dovolila za opravo izvr¬
šilnih dejanj ob nedeljah in praznikih ali po noči, ob
postavitvi skrbnika za dražbo premičnih telesnih stvari i. p.

Zastran zakasnitev v opravi .izvršbe, ki jih zapazi
sodnik, mora ali sam pozvedovati v vročevalnem in iz¬
vršilnem oddelku (izvršilnem oddelku) ter se z vpogledom
tamkaj pisanih knjig in poprašavši udeležene osebe pre-

§ 25 .

81

pričati o stanju stvari, ali pa je izvrševalne organe, ka¬
terim se je odkazal nalog, siliti, da naj pridejo pred
sodnika in se opravičijo ustno. Da se je in kedaj se je
zgodilo to ali ono, se sme prav tako ugotoviti z zaznamkom
v spisih.

Ce se izvršilni nalogi ne dado izvesti, je tedaj,
kadar more odstraniti zadržek sodišče ali zahtevajoči
upnik, zaprostiti pri sodišču ustno, da naj se dado po¬
trebni zaukazi ali pooblastitve; sicer je zopet predložiti
prejeti nalog s kratkim poročilom o vzrokih neizvedlji-
vosti. (§ 380. opr. r.).

O opravi posameznih izvršilnih dejanj je poročati
nemudoma sodišču. Poroča se, če posebne okolnosti ne
zahtevajo natančne izjave, s predložbo zapisnika, ki ga
je naredil izvrševalni organ, sicer pa s kolikor moči
kratko sestavljenim in na bistvene reči omejenim poro¬
čilom na zapisniku ali na listu, priloženem zapisniku.
Enako je poročati, če je izvrševalni organ počakal z
izvršilnim dejanjem po § 46. izvršilnega reda.

Poročilu je predložiti druge spise o opravi izvršbe,
kakor so vročilnice, zapiski i. t. d.

Kadar se z istim sklepom naloži več izvršilnih
dejanj, ki jih je opraviti zaporedoma, ali kadar je do¬
voljena oprava izvršbe sestavljena iz več zaporednih
izvršilnih dejanj, kakor pri prodaji premičnih telesnih
stvari, tedaj se mora poročanje omejiti do oprave zadnjega
izvršilnega dejanja na ustno priobčilo o tem, kar se je
zgodilo do sedaj, če zakon ne zahteva, da je udeležence
sodno obvestiti o posameznih dejanjih. V kolikor pristoji
izvršcvalnemu organu tudi razdelbno postopanje* je pred¬
ložiti sodišču spise še le, ko se to dokonča.

Ako namerja poročilo izprositi sodniški sklep o
predlogih, posvedočenih v zapisniku, kakor n. p. o pred¬
logu za določbo stroškov in pristojbin po § 284. izvršilnega
reda, je pristaviti v zaznamku na zapisniku prošnjo za
naznanitev sodniškega sklepa (n. pr.: prosi se sklepa o
Predlogu na strani 3.). — (§ 381. opr. r.).

* § 283. izvrš. r.

2  O zapisnikih, katere nareja izvrš. organ: §§ 60.,
332. opr. r.

3  §§ 61., 66.

6

82

Izvršilni red.

4  Izvrševalni organ ne sme niti obvestiti skrivaj
zavezanca o pretečem mu izvršilnem dejanju, preden ne
dojde na mesto samo, niti ne ukreniti nič, da bi ta za¬
vezanec dozvedel za nje. Preden začne opravljati prvo
izvršilno dejanje, sme izvrševalni organ zavezanca, če
ga najde, pozvati v prostovoljno dajatev (§ 379. odst. 4
opr. r.).

Ako zavezanca ne najde, pozvati sme kakega do-
mačinca zavezančevega ali pa uslužbenca, katerega je
morda postavil zavezanec za oskrbovanje svojih stvari.

Vplačano svoto mora izvrš. organ zahtevajočemu
upniku ako je navzočen, ali pa njegovemu zastopniku, če
je ta pooblaščen za sprejem spornega predmeta, proti
potrdilu izročiti, ali pa vposlati po poštni nakaznici.
Nav. za izvrš. org. odd. I t. 20).

Ako je plačilo dalo se naravnost zahtevajočemu
upniku ali njegovemu zastopniku, ali pa vposlalo po
poštni nakaznici njemu ali pa sodišču, o tem ni narediti
zapisnika, ampak samo v poročilu, kateremu se pridene
pobotnica zaht. upnika ali njegovega zastopnika, odnosno
poštna prejemnica, ali pa katero podpiše zaht. upnik ali
njegov zastopnik, sklicevati se na dano plačilo. Ce je
izvrš. organ prevzel plačilo, da je odda sodišču ali pa
pošlje zaht. upniku, je plačilo posvedočiti v zapisniku.
Ako je dalo se samo delno plačilo, je isto na vsak način
posvedočiti v zapisniku, ki se naredi o izvršilnem dejanju.
Plačilo, katero se je dalo izvrš. organu, mora le-ta zave¬
zancu na zahtevanje potrditi. (Nav. za izvrš. organa
odd. I t. 21).

5  Dolžne liste in druge listine, denarne vsote ali
druge stvari, katere hoče zahtevajoči upnik med izvr¬
šilnim postopanjem predati zavezancu po izvrševalnem
organu (§ 25. izvrš. r.), mora on izročiti temu neposredno;
v to ni treba niti predloga pri sodišču niti pismenega
zaprosila do vročevalnega in izvršilnega oddelka. Ako
je oprava izvršbe izročena sodnemu slugi in presega
vsota, 2  ki jo je predati, znesek, katerega sprejemati ima
sodni sluga pravico, mora zahtevajoči upnik pri vroče-
valnem in izvršilnem oddelku ustno ali pismeno predla¬
gati, da naj se denarna vsota preda zavezancu po izvr¬
ševalnem organu, upravičenem v to. (§ 379. odst. 5. opr. r.).

83

§ 25—26.

Ge je izvrš. organ prejel vse plačilo, mora po zaht.
upniku izročene mu listine, dolžni list, menica i. t. d.)
oddati zavezancu. Delno plačilo je na dolžnem listu odpisati
z besedami: Na odbitek terjatve je N. N. plačal danes
na roke podpisanega znesek ....

Dan izdaje, podpis izvrš. organa s pripisom služ¬
benega značaja. (Nav. za izvrš. org. odd. I t. 21).

6  To velja samo za one primere, ko zavezanec,
ali mesto njega kdo drugi plača. Za denarne vsote, ka-
katere izvrš. organ z izvršilom vzame zavezancu, ta ome¬
jitev ne velja. Glej določbe § 382. opr. r.

1  Sprejemati zneske nad 500 goldinarjev, nima
sluga pravice.

Do katerega zneska v ti meji je dati sodnemu
slugi pravico za sprejemanje denarja, to določa sodni
predstojnik.

V kolikor je denarna terjatev, zavoljo katere je
izvršba, viša kakor znesek, ki ga sme potemtakem spre¬
jeti sodni sluga, je na izdatkih sklepa, ki se vroče za¬
vezancu pri opravi izvršilnega dejanja, povedati očividno,
kako daleč sega pravica sodnega sluge glede sprejemanja
denarja; n. pr. »Sodnemu slugi se smejo plačati samo
denarni zneski do 200 gld.« V to je uporabljati natisek
s pečatilom. To pečatilo mora hraniti predstojnik sodne
pisarnice (uradnik-voditelj) ter je sam pritisniti na iz¬
datek sklepa. (§ 333. opr. r.).

Sodni sluge, ki so izvrševalni organi, ne smejo
sprejemati više zneske, kakor jim določi sodni pred¬
stojnik, sicer se ga kaznuje disciplinarnim potom. — Ako
boče zavezanec izročiti znesek, ki je viši kakor znesek,
kateri sme izvrš. organ sprejeti, mora izvrš. organ za¬
vezanca napotiti, da denar vpošlje po pošti upravičencu
a b pa sodišču, poštno prejemni list pa njemu izroči, da
ga odda sodišču. (Nav. za izvrš. org. odd. I t. 12 in t. 20
zadnji odst.).

Za primer, da hoče zahtevajoči upnik,  kate¬
remu je naložena povratna dajatev, izročiti zavezancu
po izvrš. organu višo svoto, glej § 379. odst. 5. opr. r.
zgorej pod 5

§ 26. Izvrševalni organi imajo pravico, v
kolikor zahteva to namen izvršbe, preiskati sta-

6 *

84

Izvršilni red.

novanje zavezančevo njegove shrambe in. če
treba, primerno prizanašaje osebi, cel6 obleko,
katero nosi zavezanec. Zaklenjene hišne ali iz-
bene duri in zaklenjene shrambe smejo dati za¬
stran izvršbe odpreti. 1  Kadar bi pa ne bilnavzočen
niti zavezanec niti kaka k njegovi družini spa¬
dajoča ali taka odrasla oseba, ki jo je on po¬
stavil za varstvo, tedaj je pred omenjenim iz¬
vršilnim dejanjem privzeti dve zanesljivi, doletni
osebi moškega spola kot priči. -

Izvrševalni organi smejo, da odvrnejo upor,
na katerega bi zadeli, zaprositi neposredno po¬
moči varnostnih organov in, če treba, tudi
orožništva. 8  V dosego vojaške pomoči se jim
je obrniti do predstojnika izvršilnega sodišča.

Pri izvršbah zoper dejalno službujoče osebe
oborožene moči ali orožništva je v odvrnitev
upora zaprositi, če ni nevarno odlagati, pomoči
vojaškega predpostavljenika zavezančevega. 4

1  po sposobnem rokodelcu. (Nav. za izvrš. org. odd. I
t. 13.)

2  ki morata zapisnik podpisati. (Nav. za izvrš. org.
odd. t. 13.)

3  Ukaz pravosodn. min. z dne 17. apr. 1899
ukaznika št. 15 o zaprosilu izvrševalni h or¬
ganov za orožniško pomoč:  C. kr. ministrstvo za
deželno bran je vsem deželnim orožniškim poveljstvom
v svrho, da podučijo podrejeno moštvo, zaukazalo, da
so vsled pooblastitve, ki je v § 26. odst. 2. izvrš. r. do¬
ločena sodnim izvrševalnim organom, da smejo nepo¬
sredno zaprositi za orožniško pomoč, določila  § 45.
službenega navodila za c. kr. orožništvo, (priloga k ukazu,
pravosod. min. št. 9 z leta 1895), po katerih se sme za
pomoč neposredno zaprositi samo če je »nevarno odlagati«,
premenjena  in da smejo sodni izvrševalni organi pod
pogoji, navedenimi v izvrš. r., vedno neposredno zaprositi
orožniške pomoči.

§ 26—29.

85

Tudi je c. kr. ministrstvo za deželno bran pripo-
znalo. da smejo sodni izvrševalni organi, tako v primeru,
da se jim je kedo uprl, kakor tudi, če z uporom žuga,
zaprositi orožniške pomoči.

Sodišča se opozarja na to, da bode orožniške po¬
moči navadno še le tedaj zaprositi, če krajevni varnostni
organi, odnosno občinski organi, ki izvršujejo krajevno
redarstvo, ne zadostujejo ali bi ne utegnili zadostovati,
da premagajo upor. (Min. odg. k § 26.)

4  Zaprositi mora vročevalni in izvršilni oddelek:
§ 384. št. 1. opr. r.

§ 27. Izvršba se ne sme opraviti v večem
obsegu, kot je potrebno, da se uresniči zahteva,
oznamenjena v izvršilnem dovolilu. 1

Pri izvršbi v izterjavo denarnih terjatev
se je vselej ozirati tudi na stroške, ki se pre-
vidoma še nabero, dokler se ne poplača upnika.

1  §§ 14., 410. odst. 2, 96, 263, 279.

§ 28. Na imovini zavoda, 1  ki je pod dr¬
žavnim nadzorom in služi javnemu prometu, se
smejo izvršilna dejanja, ki bi utegnila motiti
vzdržbo javnega prometa, opravljati sam<5 v
poražumu z nadzornim oblastvom in z utesnili,
katera spozna to oblastvo za potrebna javnemu
prometu na korist. 3

1  0 izvršbi proti občinam glej § 15., o izvršbi proti
nekaterim podjctbam: Čl. XI uvodn. zak. k izvrš. r.

2  Pred opravo izvršbe mora vroč. in izvrš. odd.
obvestiti nadzorno oblastvo, da pošlje k izvršbi zastopnika:
§ 384. št. 2. opr. r.

§ 29. Zoper osebo oborožene moči ali orož-
ništva, ki izvršuje službo, 1  se sme izvršba pričeti
še le, ko se je izvršilno dovolilo naznanilo pred¬
postavljenemu poveljstvu teh oseb. 2

1  prim. §§ 26. odst. 2, 363 odst. 1, 386 odst. 2. št. 1.

2  O dovolitvi izvršbe zoper službo vršečo osebo
oborožene moči ali orožništva (§ 29. izvrš. r.) je dati
naznanilo predpostavi] enemu povelj stvu (oblastvu, zavodu)

86

Izvršilni red.

zavezančevemu, če pa to ni znano, v § 143., odstavku 1.
oznamenjenemu poveljstvu.* V kolikor se daje naznanilo
pismeno, je počakati z začetkom izvršbe do časa, ko
potrdi poveljstvo prejem naznanila. Kadar zglasi zoper
opravo izvršbe, ki jo naznani izvrševalni organ ustno,**
poveljstvo ugovor, tedaj mora poročati izvrševalni organ
o tem sodniku in si izprositi od njega nadaljnih napotil.

* vojaško postajno poveljstvo ali, če ga v tistem
kraju ni, bližnje vojaško postajno poveljstvo, pri osebah,
deželne hrambe ali orožništva, deželnobrambno povelj¬
stvo, ali vojaško postajno poveljstvo, ali orožniško od-
delno poveljstvo. (§ 179. odst. 1 opr. r.).

** pokazati mora izvršilni sklep (§ 386. odst. 3.
opr. r.) ter poverilnico (§ 336. opr. r.).

§ 30. Ob nedeljah' in praznikih' in pa po
noči 2  se smejo opravljati izvršilna dejanja samo
v nujnih primerih z dovolitvijo predstojnika
tistega okrajnega sodišča, 3  v katerega okolišu
je opraviti izvršilno dejanje.

Sklep, s katerim se daje dovolilo, 4  je na
zahtevanje pokazati zavezancu ob izvršilnem
dejanju v pismeni obliki.

Podelitev ali odreko tega dovolila ni do¬
puščeno izpodbijati s pravnimi pomočki.

1  Glej § 221. c. pr. r.

a  V času od 1. aprila do 30, sept. od 9. ure zvečer
do 4. ure zjutraj in v času od 1. oktobra do 31. marca
od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj (§ 45. opr. r.).

s  Ako pa se taka oprava izvršbe izreče že ob do¬
volitvi izvršbe, je v ta izrek pristojen dotični sodnik, ki
dovoli izvršbo (§ 386. zadnji odst., § 213. str. 2. opr. r.).

4  To dovolilo sme si izprositi tudi izvrš. organ sam
(§ 386. št. 2. opr. r. in nav. za izvrš. org. I t. 29).

§ 31. V cesarskih dvornih poslopjih, v stano¬
vanju uda cesarske rodovine in pa v stanovanju
osehe, kateri gre na Avstrijskem izdeželnost,
se smejo opravljati izvršilna dejanja samo po
najvišjem dvornem maršalstvu. 1

§ 29—34.

87

V vojaških poslopjih ali v poslopjih, ki jih
je zaselo vojaštvo, se smejo opraviti izvršilna
dejanja še le, ko so se naznanila poprej po¬
veljniku poslopja in se je privzela vojaška oseba,
katero je odločil on za to. 2

1  Zaprositi morajo sodišča in ne izvrš. org. § 384.
zadnji odst. opr. r.

2  Naznani izvrš. organ, glej opomn. 2** pri § 29.

Kadar poveljnik ni navzočen, mora naznanilo prev¬
zeti in poveljnika nemudoma obvestiti inšpekcijski organ
vojašnice. Če poslednje ni mogoče, obvestiti je poveljni¬
kovega namestnika. (Ukaz vojn. min. 29. novembra 1901
praes. 6247, ukaznik pravosodn. min. I str. 8 ex 1902).

§ 32. Vse izvršilnega dejanja udeležene
osebe 1  smejo biti navzočne. kadar se opravlja
to dejanje. Osebe, katere motijo izvršilno de¬
janje ali se vedejo neprimertno, sme izvrševalni
organ odpraviti.

1  Če se hoče zaht. upnik oprave udeležiti, mora se
mu naznaniti izvrš. organ, kateremu je odkazana oprava
(§ 161. odst. 3. opr. r.).

Kedaj se začenja oprava izvršbe.

§ 33. Oprava izvršbe velja za začeto, ko
je došlo zaprosilo za izvršbo pred izvršilno so¬
dišče, če je pa sodišče, pristojno za dovolitev
izvršbe, ob enem izvršilno sodišče, ko je došlo
naročilo za opravo prvega izvršilnega dejanja
organu, kateri je določen za njegovo izvedbo.

Kadar zavezanec umre.

§ 34. Kadar umre’ zavezanec po dovolitvi
izvršbe, tedaj se sme ta precej, ko je podal
kedo oglasitev za dediča ali ko se je imenoval
zapuščinski skrbnik, opraviti ali nadaljevati
glede zapuščene imovine brez novega dovolila.

.88

Izvršilni red.

Sicer mora zahtevajoči upnik predlagati 3  v ta
namen, da naj se postavi začasen zastopnik za¬
puščine. Predlog se sme staviti pri sodišču,
pristojnem za obravnavo zapuščine, ali pa pri
sodišču, pristojnem za dovolitev izvršbe.

Izvršba na nepremičninah, začeta 3  ob času.
ko je še živel zavezanec, se sme, ne da bi se
postavil poprej začasen zapuščinski zastopnik,
nadaljevati tedaj, kadar se je knjižna zaznamba,
potrebna za uvedbo prisilne uprave ali prisilne
dražbe, zgodila še pred smrtjo zavezančevo.

1  Sklepi, s katerimi se dovoljujejo izvršilna dejanja,
se smejo, ako je zavezanec umrl, odkar so se izdali,
izvesti, ne da bi se zaprosil sodniški sklep, ako se s
predložbo dotičnega sodnega rešila dokaže, da se je po¬
dala in pri sodišču vzprejela k zapuščini zavezančevi
oglasitev za dediča ali da se je imenoval zapuščinski
skrbnik. Dokaz je donesti uradniku (pisarniškemu po¬
močniku) vročevalnega in izvršilnega oddelka (izvršilnega
oddelka), kateremu se je pridelila dotična izvršilna stvar,
ali pa osebi, katera opravlja izvršilno dejanje. Sodni
sluge, kateri izvedo pri opravljanju izvršilnega dejanja,
da je zavezanec umrl, odkar se je izdal izvršilni nalog,
si morajo, ne da bi začasno opravili izvršilno dejanje,
s predložbo njim morda izročenih sodnih odlokov o ogla-
silu za dediča ali o imenovanju zapuščinskega skrbnika
izprositi ukazilo uradnika (pisarniškega pomočnika), od
katerega so prejeli nalog.

Daši se niso podali taki dokazi, se vendar ne sme
izvršilni nalog zopet predložiti sodišču, ako zahtevajoči
upnik odda v vročevalnem in izvršilnem oddelku izjavo,
da hoče nemudoma predlagati, naj se postavi začasni
zastopnik zapuščine. To izjavo je ugotoviti v spisih s
kratkim zaznamkom, katerega mora upnik podpisati. S
tem provzročeno.,zakasnitev v opravi izvršbe je naznaniti
nemudoma sodniku ustno.

Odlok o postavitvi zapuščinskega skrbnika sme za¬
htevajoči upnik predati neposredno v vročevalnem in
izvršilnem oddelku, in potem ga je predložiti sodniku pri

§ 34—35.

89

poročanju o opravi izvršbe. Ako se postavitev skrbnika
ne dokaže v štirih tednih vročevalnemu in izvršilnemu
oddelku, ni čakati nadalje s predložbo izvršilnega naloga.
(§ 387. opr. r.).

2  Ta predlog vzeti se sme v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3. opr. r.).

3  Za to, ako se more izvršba na nepremičnine, ki
se jo začela še za časa, ko je zavezanec živel, nadalje¬
vati po njegovi smrti, ne da bi se postavil poprej za¬
puščinski zastopnik, je na podstavi načela v § 29. zemljiš-
koknj. zak. (prim. § 93. zemljiškoknj. zak.) merodajen
čas, ob katerem je došlo pred knjižno oblastvo zaprosilo,
da se zaznamuje uvedba prisilne uprave ali prisilne
dražbe; ako je knjižno oblastvo samo poklicano za do¬
volitev prisilne uprave ali prisilne dražbe, je vsled zgorej
navedenega določila zemljiškoknj. zak. merodajen oni čas,
ko se je podal izvršilni predlog. Po smrti zahtevajočega
upnika vstopijo njegovi pravni nasledniki ali zapuščinski
skrbnik v izvršilno postopanje, ne da bi se v to svrho
pretrgalo izvršbo, ali da bi pravni nasledniki redno po¬
vzeli postopanje. Pravni nasledniki zamorejo o izvršilnem
postopanju razpolagati po meri pravic, katere imajo do
zapuščine. Ge se izve, da je zahtevajoči upnik umrl,
izvršilno sodišče samo zarad tega ne sme ustaviti ali
odložiti izvršilnega postopanja. (Min. odg. k § 34.).

Ugovori zoper zahtevo, <■/'  '•

§ 35. Zoper zahtevo, za katero se je do¬
volila izvršba, se smejo med izvršilnim posto-

§ 35. 1. Kompenzacija terjatve, pristoječe tožniku,
proti stroškovni zahtevi zmagavšega toženca, nastopi s
pravnomočnostjo sodbe, ki je izrekla stroškovno zahtevo.
Zatorej se jo more proti izvršbi, uvedeni na podlagi te
sodbe, vspešno uveljaviti po § 35. izvrš. r. — 12. sept.
1899 št. 11322 uk. št. 118.

2. Tožbo, da se na podstavi izvrš. naslova dovo¬
ljena izvršba razveljavi zarad tega, ker je najviše sodišče
odločbi nižjih stopinj, na katerih podstavi se je dovolila
fzvršba, premenilo, presojati je po § 35. izvrš. r. Stroške
izvršbe moči je nazaj zahtevati po §§ 1435 o. d. z. in
'5. izvrš. r. — 24. apr. 1901 št. 1817. Jur. BI. 28.

90

Izvršilni red.

panjem zglasiti ugovori samo v toliko, v kolikor
se opirajo ti na zahtevo razveljavljajoča ali
ovirajoča dejanstva, katera so nastopila še le
po nastanku izvršilnega naslova, ki je v pod¬
stavo temu postopanju. Ako pa izhaja ta izvršilni
naslov iz sodnega odločila, je merodajen čas,
do katerega se je smel zavezanec veljavno po-
služiti dotičnih dejanstev v poprednjem sodnem
postopanju.

Te ugovore je, ne krate s tem kakega re-
kurza zoper izvršilno dovolilo, uveljavljati s
tožbo' pri tistem sodišču, pred katerim se je
predlagala dovolitev izvršbe na prvi stopinji.
Ugovore zoper zahtevo, katera se opira na iz¬
vršilni naslov, naveden v § 1., št. 10 in 12 do
14, je podajati pri tistem oblastvu, od katerega
izhaja izvršilni naslov.

Vsi ugovori, katere je mogel zavezanec
navesti ob času, ko je vložil tožbo ali ko je
nastopil pri kakem v prejšnjem odstavku ome¬
njenem oblastvu, se morajo uveljavljati hkratu
ker bi bili sicer izključeni.

Ako se pravnomočno ugodi ugovorom, je
ustaviti izvršbo. * 2 3

§ 35. odst. 2. 1. Tožba na ugasnitev izvršilno

vknjižene zastavne pravice je opozicijska tožba po § 35.
(osnova zastavne pravice j e način izvršbe in izvršba teče
toliko časa, dokler se nepremičnine drži osnovana za¬
stavna pravica). — 19. marca 1899 št. 5803. Jur. BI. št. 38.

2. Podsodnost za tožbe na pripoznanje ugasnitve
izvršilno vknjižene terjatve in na izbris zastavne pravice
ne določa se po § 35. odst. 2. izvrš. r. ampak po § 81.
jur. prav. (ker je način izvršbe: osnova zastavne pravice
končan z vknjižbo zastavne pravice). — 28. nov. 1899
št. 17350 uk. št. 170.

3. Glej odi. pri čl. XVII.

§ 35 — 36 .

91

1  Opozicijska tožba. V primeru, da je zavezanec
zadostil zahtevi, ali da mu je upnik dal odlog, uveljaviti
se more ugovor tudi samo s predlogom (§ 40. odst. 1.);
ako pa so ta zahtevo raveljavljajoča dejanstva nastopila
vže po dovolitvi  izvršbe, izvrševalni organ počaka
z opravo izvrš. dejanja (§ 46.), na kar se o tem zahte¬
vajoči upnik obvesti z eks. obrazcem št. 99a.

3  Gtlej § 39. zadnji odst. in min. odg. ondi. — Vsled
tožbe se more izvršbo odložiti, o tem glej § 42. št. 5. —
Stroške trpi zahtevajoči upnik (§ 75.).

Ugovori zoper izvršilno dovolilo.

§ 36 . Kadar zavezanec oporeka:

1. da so nastopila za dospelost ali izvršljivost
zahteve merodajna dejanstva (§ 7., odstavek 2.)
ali da je nastopilo domnevano pravno nasledstvo

(§ 9 -);

2. kadar oporeka, da je k družbi, zoper ka¬
tero se je dosegel izvršilni naslov, spadal kot
osebno zavezan družabnik, ali kadar zglasi ugo¬
vore, kateri mu pristoje zoper zahtevajočega
upnika z ozirom na njegovo osebo (§ 11.);

3. kadar trdi, da se je odrekel zahtevajoči
upnik uvedbi izvršbe sploh ali za kak rok, ki
med tem še ni iztekel,

tedaj mora svoje ugovore, ako jih ne more
podati z rekurzom zoper izvršilno dovolilo, uve¬
ljavljati s tožbo. 1

Tožbo 2  je podati pri tistem sodišču, pri
katerem se je predlagala dovolitev izvršbe na
prvi stopinji. Na to tožbo se zmisloma upora¬
bljajo določila § 35., predzadnjega odstavka, o
združbi vseh ugovorov, katere je mogel navesti
zavezanec ob času, ko je vložil tožbo.

§ 36. št. 1. Glej odi. 1. pri § 7. odst. 2.

92

Izvršilni red.

Ako se pravnomočno ugodi tožbi je ustaviti
izvršbo. 8

1  Impugnacijska tožba. Iz razlogov, pod 1. in 2. na¬
vedenih, je možna samo tožba, iz razlogov pod 3. pa
tudi predlog (§ 40.) in čakanje z izvršbo (§ 46.).

2  Tožba zoper izvršljivost  notarskega pisma je
tožba po § 36. (čl. XVII uvodn. zak. k izvrš. r.).

Ugovori zoper dovolitev izvršbe, katere bi se moglo
podati z rekurzom zoper dovolilni. sklep, zarad tega, ker
se je rekurz zamudil, niso izključeni od poznejše uveijave
s tožbo. Na to pa, da je stranki bil na razpolago prav
tako močen in mnogo cenejši pravni pomoček, gledati
bode pri razsoji o povračilu stroškov v pravdi, in to
zlasti zastran prašanja, v koliko so bili stroški za pri¬
memo zasledovanje pravic potrebni (§ 41. c. pr. r.),
potem pa tudi zastran uporabe predpisov § 51. c. pr. r.
(Min. odg. k § 36.).

8  Glej opom. pod 2 pri § 35.

Upor drugih oseb.

§ 37. Zoper izvršbo se sme upreti tudi
kaka druga oseba, 1  ako trdi, da ima do pred¬
meta, zadetega po izvršbi, do kakega njegovega
dela ali do posameznih predmetov, spadajočih
k pritiklini izvršbi podvržene nepremičnine,
pravico, glede na katero bi bilo nedopustno,
opraviti izvršbo.

§ 37. Obča izjava druge osebe pri rubežu, da ne
bode zahtevala izločbe svojih reči iz izvršbe, ni obvezna.
— 7. dec. 1898 št. 14305. C. BI. str. 403 ex 1899.

§ 37. odst. 1. 1. Pod izrazom v prvem odst. § 37.
»predmet, zadet po izvršbi« razumevati je ne samo te¬
lesne stvari, ampak tudi terjatve. —■ 7. febr. 1899 št. 1563
uk. št. 59.

2. Zavoljo užitka, držečega se premične stvari, iz¬
vršba na stvar samo ni nedopustna. — Upravičenec mora
pred dražbo ali prodajo svoje zahteve napovedati in
predlagati da se stvar le z bremenom proda. — 21. nov.
1899. Jur. BI. št. 28 ex 1900.

§ 36 — 37 .

93

Ta.k upor je uveljavljati s tožbo; tožba se
sme naperiti ob enem zoper zahtevajočega upnika
in zoper zavezanca, s katerima je v tem pri¬
meru ravnati kakor s sospornikoma.

§ 37. odst. 1. in 2. 1. Za uporno tožbo po § 37.
izvrš. r. zadostuje tudi samo obligatorna zahteva. Zaht.
upnika ne ščiti pri tem ugovor bonae fidei in je neodlo-
čilno, da se ni naznanilo odstopljenemu dolžniku odstop
dolžnikove pravice pred opravo izvršbe. — 7. okt. 1898
št. 11895. Pr. str. 700 ex 1900.

2. Nedopustna je uporna tožba proti prisilni od-
vzetbi denarnega zneska, katerega je zavezanec kot po¬
oblaščenec tožnika prejel in kateri se je za časa tožbe
pomešal z imovino toženca (zaht. upnika) § 371. o. d. z.
— 27. marca 1900 št. 4190 uk. št. 237.

3. Ugoditi pa je tožb. zahtevku v primeru, da se
je denar ob času odvzetbe nahajal v mizi tožnika, ki je
imel tudi ključ, do mize v svoji shrambi, in je po po¬
godbi moral zavezanec vsaki dan sproti izročiti tožniku
v prodaj alnici iztrženi denar in imel le pravico do pre¬
bitka, ki se pokaže pri mesečnem obračunu. — 13. febr.
1901 št. 17209 ex 1900. Not. z. št. 41.

4. V uporni pravdi more se predlog na ugotovitev last¬
ninske pravice staviti samo tedaj, če je sodišče v to
stvarno pristojno. — 13. nov. 1900 št. 14979. G. H. št. 53.

§ 37. odst. 2. 1. Ako se toženec rubeža ni vdeležil
in je potem na razpravi takoj priznal tožbeni zahtevek,
ni dal povoda k tožbi in mu mora torej tožnik povrniti
stroške. Če pa je bil pripravljen le pod gotovimi pogoji
odstopiti od zastpvne pravice, bil je tožnik k tožbi pri¬
moran in mu mora on povrniti stroške. — 30. marca

1898 št. 4445. Gl. U. 87.

2. Tožnik mora pred tožbo zahtevajočemu upniku
natančno oznameniti, katere stvari si lasti, s kakošnim
pravnim naslovom in kedaj ter od koga je reči pridobil,
sicer zaht. upnik ni dal povoda k tožbi in mu mora
tožnik povrniti stroške, če je potem pri naroku takoj
pripoznal tožnikovo zahtevo (§ 45. c. pr. r.). — 10. jan.

1899 št. 109. Gl. U. 450; tako tudi odi. 6. jan. 1901
št. 17866 ex 1900. C. BI. str. 740.

94

Izvršilni red.

Za to tožbo je po tem, kakor se poda ali
prej, ko se začne opravljati izvršba, ali pa
pozneje, pristojno tisto sodišče, pri katerem se
je predlagala dovolitev izvršbe na prvi stopinji,
ali pa izvršilno sodišče.

Ako se pravnomočno ugodi tožbi, je ustaviti
izvršbo. 2

1  Glej min. odg. pri § 262.; tožba druge osebe, ki
ima zastavne ali prednostne pravice: § 258.

Izločitvene zahteve do nepremičnin staviti je pred
začetkom dražbe: § 170. št. 5.

Izločitvene zahteve do reči, zadetih s politično iz¬
vršbo: čl. III uvodn. zak. k izvrš. r.

2  Glej § 39. zadnji odst. in min. odg. ondi. — Iz¬
vršbo je možno odložiti § 42. št. 5.

§ 38. Kadar se mora katera v §§ 35., 36.
in 37. oznamenjenih tožeb po zmislu zgoranjih
določil podati pri okrajnem sodišču, tedaj je
to sodišče pristojno za razpravo in razsodbo o
tožbi, če tudi bi spadala sporna stvar sicer pod
stvarno pristojnost zbornega sodišča.

3. Tožnik mora, da more zahtevati povračilo pravdnih
stroškov, tožencu naznaniti tako posamezne predmete, do
katerih zglaša lastninske zahteve, kakor tudi pravni naslov
lastninske pravice. — 5. jan. 1901 št. 1366. Jur. BI. št. 10.

4. Protivno pa odi. 3. jul. 1901 št. 9690. G. H. št. 3
ddto. 20. okt. 1901, v kateri je izrečeno, da mora pravni
naslov ovedeti toženec (zaht. upnik) sam.

4a. Za obsojo toženca v povračilo stroškov po § 45.
c. pr. r. zadostuje, da so se reči, katere zahteva tožitelj,
v rubežnem zapisniku jasno oznamenile, če je le toženec
do tožbe imel dovolj časa, da se informuje. — 22. okt.
1901 št. 13960. Sl. Pr. št. 11 in 12.

§ 37. odst. 3. 1. 0 pristojnosti izvrš. sodišča glej
odi. 1,—6. pri § 17. odst. 2.

2. Za uporno tožbo proti dovoljenemu in po ogr¬
skem sodišču opravljenemu rubežu pristojno je rubež
dovoljujoče sodišče. — 8. nov. 1898 št. 14983. Gl. U. 372.

§ 37 — 39 .

95

Ustavitev, utesnitev in odložba izvršbe . 1

§ 39 . Mimo primerov, navedenih v §§ 35.,
36. in 37., je ustaviti 2  izvršbo ter hkratu raz¬
veljaviti vsa do tedaj opravljena izvršilna
dejanja: 3

1  Formalne določbe glej v § 162.—165. opr. r. —
Ustavitev prisilne uprave ali prisilnega zakupovanja go¬
stilničarskega ali krčmarskega obrta naznaniti je obrtnim
oblastvom. Glej oporn. 3  zadnji odst. pri § 341.

2  Primere ustavitve izvršbe imata čl. XXIX, XXX
uvodn. zak. k izvrš. r.

3  Predlog se sme vzeti v sodni pisarnici na zapisnik.

1. ako se je izvršilni naslov, ki je izvršbi
v podstavo, izrekel s pravnomočno sodbo za
neveljavnega, ako se je razveljavil ali se je
sicer izreklo o njem, da nima moči; 12

1  Ustavitev le po predlogu: predzad. odst. tega §.

2  Stroške trpi zahtevajoči upnik: § 75.

2. ako se sega z izvršbo na stvari, pravice
ali terjatve, katere so po veljajočih predpisih
edtegnjene izvršilu sploh ali kaki posebni izvršbi;

Ustaviti tudi uradoma: predzad. odst. tega §.

3. ako se z izvršbo na podstavi sodeb ali
poravnav, storjenih, oziroma sklenjenih po § 2.
civilnega pravdnega reda brez sodelovanja za¬
koni tega za stopnika, sega na tako imovino ne-

§ 39. odst. 1. Če je izvršbo nadaljevati po pred-
pisih prejšnjih zakonov, potem predpisi o ustavitvi, od-
ložbi in utesnitvi niso uporabni. — Plen. odločba 22. marca
1898 št. 3598, uk. št. 1418. (Glede prisilne uprave pre-
živitka glej pa odločbo pri čl. XXXIL)

§ 39. št. 2. 1. Glej odločbe pri čl. XXXII.

2. Glej odi. 2. in 3. pri § 341. odst. 1.

3. Pri politični izvršbi je ustavitev praviloma za¬
prositi pri upravnem oblastvu, vendar pa redna pravdna
P°t ni izključena, če se zahteva izločbo na podlagi za¬
sebno-pravnega naslova (n. pr. da je zarubljena stvar
del  Pritikline). — 27. jun. 1900 št. 9132 uk. št. 268.

96

Izvršilni red.

doletnika, s katero ne sme on svobodno raz¬
polagati ;

Ustaviti tudi uradoma: predzad. odst. tega §.

4. ako se je izvršba zoper kako občino ali
zoper kak zavod, proglašen za javnega in obče
koristnega, izrekla po § 15. za nedopustno;

Ustavitev tudi uradoma: predzad. odst. tega §.

5. ako se je izvršba izrekla iz drugih razlogov
s pravnomočnim odločilom za nedopustno;

Ustavitev tudi uradoma: predzad. odst. tega §.

6. ako je upnik umaknil izvršilni zahtevek,
ako se je odrekel opravi dovoljene izvršbe sploh
ali za ta čas še ne iztekel rok, ali ako je od¬
stopil od nadaljevanja izvršilnega postopanja;

Ustavitev samo po predlogu: predzad. odst. tega §.

7. ako je zavezanec v primeru tj 12. po
dovolitvi izvršbe, izvršujoč svojo pravico izbora,
dal ali storil kaj drugega, kakor na kar meri
izvršba; 1 3

1  Ustavitev samo po predlogu, predzad. odst. tega §.

2  Ge je zavezanec po dovolitvi izvršbe, izvršujoč
svojo pravico izbora (§ 12.), dal ali storil kaj drugega
kakor na kar meri izvršba, more ali predlagati ustavitev
izvršbe po § 39. št. 7 ali po § 40., ali pa uveljaviti raz¬
veljavljenje svoje obveznosti s tožbo po § 35. (ugovori
zoper zahtevo). V prvem primeru se more do odločbe o
ustavitvenem predlogu dovoliti odložbo izvršbe po § 42.
št. 3. izvrš. r., v zadnjem primeru pa do odločbe o tožbi
odložbo po § 42. št. 5 izvrš. r. (Min. odg. k § 39.).

8. ako ni pričakovati, da se doseže z na¬
daljevanjem ali izvedbo izvršbe znesek, prese¬
gajoč stroške te izvršbe. 1 2

§ 39. št. 8. 1. To določbo uporabiti je tudi pri
izvršbah na terjatve ter rubeža terjatve niti dovoliti ni,
če se že iz predloga razvidi, da terjatev, ki jo je zaru¬
biti, ne presega stroškov. — 9. avgusta 1898 št. 10976.
Gl. U. 273.

§ 39.

97

1  Ustavitev tudi uradoma: predzad. odst. tega §.

2  Ustavitev izvršbe, ako od nje izvedbe ni priča¬
kovati uspeha (§ 39. št. 8), dopustna je pri vseh izvršilnih
načinih zarad denarnih terjatev. Zlasti je dopustna, če
ni pričakovati od dražbe, katera se ima izvršiti, donosa,
ki bi presegal stroške izvršbe. (Min. odg. k § 39.).

Glej tudi nav. za izvrš. org. odd. 11 t. 27 pri § 253.
opomn. 2. zadnji odstavek.

V primerih, navedenih v št. 1, 6 in 7, se
ustavi izvršba samo po predlogu, sicer se sme
ustaviti tudi uradoma; preden se pa ustavi
uradoma, se morajo v primerih, navedenih v
št. 2. 3 in 8, ako ni že izdano pravnomočno
odločilo o nedopustnosti izvršbe. zaslišati 1
stranke. Ako se sega z izvršbo na denarne
terjatve, do katerih ima zavezanec pravico na¬
sproti erarju ali javno upravljanemu zakladu,
mora uradno naznanilo, dano izvršilnemu sodišču
o tem. da je izvršba po dotičnih obstoječih
predpisih nedopustna, veljati za predlog, da
naj se ustavi izvršba. 2 3 * * *

Kadar se toži, da naj se izreče, da je iz¬
vršilni naslov neveljaven ali da nima moči, ali
da naj se razveljavi, ali kadar se poda tožba
za uveljavo ugovorov zoper zahtevo, zoper izvr¬
šilno dovolilo ali zoper dopustnost izvršbe, tedaj
se sme predlog, da naj se ustavi izvršba, zdru¬
žiti s tožbo. 8

2. Določbo § 39. št. 8. uporabiti je tudi v realno-

dražbenem postopanju, če največi ponudek, ocenjen po

posledkih cenitve, ne bode zadostoval, da se po poplačilu

poprednjih upnikov založijo stroški izvršbe. — 14. marca

1900 št. 3592. Sl. Pr. št. 4. in uk. št. 197.

98

Izvršilni red.

1 O zaslišbi § 55. odst. 1, 56, 57.

2  Nakazilni urad pa ima tudi pravico rekurza
(§. 295. odst. 2), ki ga je podati po c. k. fin. prokuraturi:
min. ukaz z dne 24. oktobra 1897 drž. zak. št. 250, pri
§ 295.

s  Ker se vsled pravnomočne odločbe o tožbi, s ka¬
tero se uveljavlja ugovore zoper zahtevo, zoper izvršilno
dovolilo ali zoper dopustnost izvršbe, ako je tožnik
zmagal, izvršbo ustaviti mora (§§ 35., 36., 37. zadnji
odstavki), ni treba, da se v tožbi izrecno stavi predlog
za ustavitev izvršbe. (Min. odg. k § 39.).

§ 40. Kadar je zahtevajoči upnik, potem
ko je nastal izvršilni naslov, ali pri sodnih
odločbah po času, navedenem v § 35., odst. 1.,
dobil zadostitev ali je dovolil odlog ali se je
odpovedal uvedbi izvršbe sploh ali za ta čas
še ne iztekli rok, tedaj sme zavezanec, ne da
hi podal za sedaj tožbe po §§ 35. ali 36., pred¬
lagati' ustavitev izvršbe. * 2  Pred odločbo o pred¬
logu je zaslišati 3  zahtevajočega upnika.

Kadar se zdi odločba po posledkih te za-
slišbe odvisna od ovedbe in ugotovitve spornih
dejanskih okolnosti, tedaj je napotiti zavezanca
z njegovimi ugovori na pravdo.

1  Predlog se sme vzeti v sodni pisarnici na zapisnik
§ 320. št. 2 opr. r.

2  Glej opomnji pri §§ 35. in 36.

2  §§ 55., 56, 57.

§ 40. Vsled sodne položbe staviti ustavilni predlog
ni dopustno (§§ 40, 46, 261). — 20. okt. 1898 št. 14128.
Pr. 678 ex 1899.

§ 40. odst. 1. 1. Predlog je zavrniti, če zavezanec
ne poravna tudi stroškov izvršbe. — 11. jul. 1899 št. 10795.
Gl. U. 672.

2. Predlog za ustavitev leži že v tem, da zavezanec

predloži izvrš. sodišču dokaze o poplačilu izvršljive ter¬
jatve. — 16. okt. 1901 št. 13500. C. BI. št. 1 ex 1902.

§ 39—42.

99

§ 41. Kadar nastanejo v §§ 35. do 37.,
39. in 40. oznamenjeni razlogi za ustavitev samo
glede posameznih izvršbi podvrženih predmetov
ali glede dela izvršljive zahteve, tedaj se mora
izvršba ne ustaviti, ampak razmerno utesniti. 1

Mimo tega je utesniti- izvršbo, ako se je
opravila v veeem obsegu, kakor je potrebno,
da se zadosti upniku popolnoma. 2  Pred odločbo
o predlogu, merečem na to, je zaslišati zahte¬
vajočega upnika.

1  Predlog vzeti se sme v sodni pisarnici na zapisnik
§ 320. št. 1 opr. r.

2  Utesnitve izvršbe v §§ 96., 263., 377, 399. št. 1.

Dražbo premičnin je skleniti, ako izkupilo zadostuje

za plačilo terjatve (§ 279. odst. 1).

Utesnitev izvršbe, ki se jo je opravilo v večem ob¬
segu, kakor potrebno, da se zadosti upniku, zaukazati se
da tudi uradoma (§§ 27., 61. izvrš. r.). Zaukazati pa tega
ni, ne da bi se poprej zaslišalo strank. (Min. odg. k § 41.).

§ 42. Odložba 1  izvršbe se sme po predlogu 3
zaukazati:

1  Druge, kakor v tem § navedene, v izvrš. r. dolo¬
čene odložbe glej pri § 45. odst. 2.

2  V drugih zakonih in ukazih določeni primeri od¬
ložbe so: odložba vsled pritožbe ničnosti zoper razsod
(čl. XXIII odst 3. uvodn. zak. k c. pr. r.) in vsled tožbe
zarad razveljavljenja razsoda (čl. XXV odst. 2. uvodn.
zak. k c. pr. r.); borznega razsodišča, vsled rekurza^ ali
tožbe v zmislu čl. XXIX in XXX uvodn. zak. k izvrš. r.
(diferenčna igra, kartel), vsled upravnega postopanja
zastran določitve izvršbi podvržene imovine ob izvršbah
proti občinam in zavodom (§ 7. odst. 2. ukaza z dne 6. maja
1897 drž. zak. št. 153. pri § 15.); vsled izpodbijanja iz¬
vršilne moči notarskega pisma s tožbo (čl. XVII uvodn.
zak. k izvrš. r.).

§ 42. odst. 1. Določba § 191. c. pr. r. o pretrgu
pravnega spora ni zmisloma uporabna za izvršbeno po¬
stopanje in je pretrg zarad sumnje kaznjivega dejanja
nedopusten. — 5. apr. 1898 šl. 4684 uk. št. 1433.

100

Izvršilni red.

1. ako se poda tožba, da naj se izreče, da
ni kak v S 1. navedenih izvršilnih naslovov, ki
je v podstavo dovoljeni izvršbi, veljaven ali
nima moči. ali da naj se razveljavi;

2. ako se zahteva glede kakega v § 1.
navedenih izvršilnih naslovov obnova postopanja
ali postavitev v prejšnji stan ali ako se pred¬
laga s tožbo razveljava razsoda (§ L, št. 16);

3. ako se predlaga po § 39., št. 2 do 4. 6
in 8, ali po § 40. ustavitev izvršbe;

4. ako se godi izvršba zastran zahteve, ki
je odvisna od tega, da da iz rok v roke zahte¬
vajoči upnik, kar je dati dolžan s svoje strani,
in ni upnik, kar je dolžan, niti dal niti ni voljen
dati ali zavarovati;

Izvrš. organ, pa z rubežem ne sme počakati, ampak
ga mora izvršiti, zavezanca pa opozoriti, da ima pravico
zahtevati odložbo. (Nav. za izvrš. org. odd. L t. 31).

5. ako se poda kaka v §§ 35., 36. in 37.
omenjenih tožeb, ako se toži iz drugih razlogov,
da naj se izreče nedopustnost izvršbe (§. 39.,
št. 5) ali ako se po § 35., odstavku 2., zglase
ugovori zoper zahtevo pri tistem oblastvu, od
katerega izhaja kak v § 1., št. 10 in 12 do 14,
navedenih izvršilnih naslovov;

6. ako se dovoli sklic zapuščinskih upnikov
(§ 813. o. d. z.);

Zarad sklica zapuščinskih upnikov ni moči dovo¬
liti v obče odložbe vseh izvršeb, s katerimi se seza na
zapuščinsko imovino, ampak je izreči odložbo vselej za
vsako posamezno izvršbo posebe. (Min. odg. k § 42.).

§ 42. št. 1. Zarad tega, da teče kazensko posto¬
panje, vsled katerega naj se uniči izvršilni naslov, odložba
izvršbe ni dopustna. — 20. dec. 1898 št. 17270. C. BI.
str. 244.

§ 42.

101

7. ako se izpodbija izvršbo dovoljujoči sklep
sodišča z rekurzom; 1 2

!  Glej §§ 70., 4B. odst. 2. in min. odg. k § 45.

3  Odložba izvršbe zato, ker se je podal rekurz, do¬
pustna je samo v primeru, da se izpodbija sklep, s ka¬
terim se je izvršilno postopanje dovolilo.

V vsakem izvrš. postopanju nahaja se samo en
sklep, s katerim se dovoljuje izvršbo, namreč oni, v ka¬
terem se prvič oznameni stranke izvrš. postopanja, zahtevo,
katero je izvršiti, imovino, na katero naj se seže z izvršbo
ter izvršilni pomoček (§ 63. izvrš. r.). Poznejša dovolitev
posamičnih činov izvrš. postopanja ni dovolitev izvršbe,
ampak se izreče v namen izvedbe in na podstavi dovo¬
ljene izvršbe.

Ge zahtevajoči upnik, ko z izvršbo sega na nepre¬
mičnine, najprvo predlaga samo prisilno osnovo zastavne
pravice in še le pozneje stavi posebne predloge, da se
uvede prisilna uprava ali dražba, tako je gotovo vsak
teh sklepov (dovolitev prisilne osnove zastavne pravice
— prisilne uprave ali dražbe) poseben, izvršbo dovolju¬
joči sklep, ker tu gre za dva različna načina izvršbe in
izvršilnega postopanja.

Nasprotno pa niti dovolitev prodaje v izvršbi na
premične telesne stvari, niti dovolitev preodkaza zaru¬
bljene terjatve, niti dovolitev, da se doneski nepremičnine,
ki je zadeta s prisilno upravo, dado v zakup i. t. d. ni
izvršbo dovoljujoč sklep in zato izpodbijanje teh sklepov
ni vpravičen razlog za odložbo. (Min. odg.).

8. ako se zglasi pritožba zoper ravnanje
Pi'i opravi izvršbe in ni moči takoj zaslišati
strank ali drugih udeležencev, kar je potrebno
za odločbo o tem (§ 68.).

Kadar se zglasi pritožba zoper ravnanje pri opravi
izvršbe (§ 68. izv. z.), tedaj je odvrniti odložbo izvršbe
(§ 42., št. 8., izv. r.) kolikor moči s tem, da se takoj od¬
pravijo pomanjkljivosti ali odloči o pritožbi. Niti se ne
s ® 1(!  zavoljo vsake take pritožbe, niti ne tedaj vselej
odložiti izvršba, kadar se mora zastran odločbe o pritožbi
določiti narok v zaslišbo udeležencev; take naroke je
niariveč navadno določiti tako, da sploh nima, ako bi se

102

Izvršilni zakon.

pritožba zavrgla, pritoževanje nobenega vpliva na nada¬
ljevanje izvršilnega postopanja.

Istotako mora sodišče, kjer se pokažejo razlogi za
ustavitev, ki se je na nje ozirati uradoma, paziti pri do¬
ločitvi razprav ali zaslišeb na to, da se more odločiti o
ustavitvi, ako le mogoče, brez pretrga izvršilnega posto¬
panja. (§ 165. opr. r.).

§ 43. Kadar se izvršba odloži, ostanejo
med tem, v kolikor ne zaukaže sodišče nič
drugega, veljavni vsi izvršilni čini, ki so že
bili opravljeni ob času, ko se je podalo zapro¬
silo za odložbo.

Razveljavo že opravljenih izvršilnih činov
sme zaukazati sodišče ob odložbi izvršbe samo
tedaj, kadar bi provzročila vzdržba teh činov
tistemu, ki zahteva odložbo, tako škodo, ki se
da le težko popraviti, in kadar da on mimo
tega varnost' 3  za polno zadostitev zahteve,
zastran katere je pognati izvršbo. 3

Kadar se pokažejo samo glede posameznih
izvršbi podvrženih predmetov ali glede dela 4
zahteve razlogi za odložbo izvršbe, tedaj je na¬
daljevati izvršbo v prvem primeru za ta čas
samo glede drugih predmetov, v drugem primeru
pa samo glede tistega dela zahteve, katerega ne
zadeva razlog odložbe.

1  Varščino položiti je po zmislu § 56. c. pr. r.
(§ 78. izvrš. r.).

2  Na odložbo odredbe ali razveljavo izvršilnih činov j
katera je v sodniškem sklepu navezana na to, da da
prej zavezanec varnost, se ne sme ozirati izvrševalni
organ, preden se ni dala varnost. V kolikor se želi zastran
odložbe ali razveljave postopanje izvrševalnega organa,
je uradniku (pisarniškemu pomočniku), kateremu se je
pridelila dotična izvršilna stvar, dokazati, da se je dala
varnost. (§ 163. odst. 4 opr. r.).

Glej tudi § 379. opr. r. pri § 25. pod opomn. 1

§ 42—45.

103


3  Varščino je položiti pri depozitnem uradu, ker je
položba v sodni pisarnici samo ondi dopustna, kjer to
zakon odredi (prim. § 113. opr. r.).

4  Ako zavezanec zahtevi upnika ob opravi izvršbe
zadosti samo deloma, je na to le v toliko ozirati se, da
sc izvršbo opravi v tolikem obsegu, ki zadostuje za še
ne poravnani del zahteve. Nikakor pa izvrš. organ zarad
tega ne sme odložiti izvršbe. (Nav. za izvrš. org. odd. 11. 33).

§ 44. Odložba izvršbe se ne sme dovoliti,
ako se more izvršbo začeti ali nadaljevati, ne
da bi bilo to za tistega, ki zahteva odložbo,
združeno z nevarnostjo nepovračljive ali težko
povračljive imovinske škode. 1

Ako bi utegnila odložba izvršbe pripraviti
v nevarnost zadostitev zahtevajočega upnika,
sme navezati sodišče nje dovolitev na varnost, 3
ki jo mora dati zavezanec. Kadar nastanejo še
le po dovolitvi odložbe okolnosti, po katerih se
pokaže, da je taka nevarnost verojetna, tedaj
se sme tistemu, na čegar zaprosilo se je dovolila
odložba, po predlogu naložiti, da naj da v do¬
ločenem roku varnost, ker bi se sicer izvršba
obnovila.

Ob dovolitvi odložbe mora sodišče povedati,
doklej bo odložena izvršba.

Odloženo izvršilno postopanje se obnovi, v
kolikor ni ukazano za posamezne primere 3  nič
drugega, samo po predlogu. 4 5

' Glej §§ 162,—164. opr. r.

3  Glej opomn. 1—3 pri § 43.

3  Uradoma se obnovi: § 204. odst. 2.

4  Predlog vzeti se sme v sodni pisarnici na za¬
pisnik § v 320. odst. 2 opr. r.

3  Če se je odložbo dovolilo uradoma, paziti je na
Pretek roka (§ 163. odst. 5 opr. r.).

§ 45. Z določili §§ 39. do 44. se ne iz¬
ključuje uporaba posebnih predpisov, katere

104

Izvršilni red.

obsega ta zakon glede posameznih izvršilnih
načinov o ustavitvi, 1  utesnitvi 2  ali odložbi 3
izvršbe ali določenih njenih činov.

V kolikor ni za posamezne primere zauka¬
zano nič drugega, 4  je podajati predloge, da naj
se ustavi, utesni ali odloži izvršba, in pa predloge,
da naj se obnovi odložena izvršba pri tistem
sodišču, pri katerem se je predlagala dovolitev
izvršbe na prvi stopinji, 6  ali pa pri izvršilnem
sodišču, po tem, kakor se stavi predlog prej,
ko se začne opravljati izvršba, ali pa pozneje.

V kolikor ni za posamezne primere zauka¬
zano nič drugega 6  ali je že izdano pravnomočno
odločilo o ustavitvi ali utesnitvi izvršbe, mora
o predlogih, da naj se ustavi ali utesni izvršba,
ki jih ne stavi zahtevajoči upnik sam, hiti ustna
razprava strank.

1  Ustavitev prisilne uprave: §§ 101. 129 in min.
odg. pri § 112, prisilne dražbe: §§ 145, 188 odst. 2. 4.
200 št. 1—4, izvršbe na premičnine: §§ 271, 282, usta¬
vitev pri izvršbi na zahteve do dajatve nepremične stvari:
§ 328. odst. 3.

2  utesnitev izvršbe s prisilno osnovo zast. pravice:
§ 96, rubeža: 263, izvršbe v zavarovanje: § 377, začasne
odredbe: § 399 št. 1.

3  §§ 83. odst. 2, 200 št. 1, 201, 204.

4  § v 39. zadnji odst.

5  Če za časa, ko se je vložil rekutz proti izvrš.
dovolilu, zaprosilo za opravo izvršbe še ni došlo izvrš.
sodišču (§ 33. izvrš. r.), mora o predlogu za odložbo.
združenem z rekurzom ali ob enem z rekurzom podanem,
odločiti sodišče, ki je dovolilo izvršbo. (Min. odg. k § 45.
izvrš. r.).

6  glej §§ 39. odst. 2, 40 odst. 1, 41, 129, 200 št. 3
in 4, 203 odst. 2, 271, 282 odst. 1, 377 odst. 3.

§ 46. Izvrševalni organ sme brez popred-
njega sodniškega ukazila počakati 1  z opravo

§ 45 — 46 .

105

sebi naloženega izvršilnega dejanja samo tedaj,
kadar se mu dokaže, da je zahtevajoči upnik
po izdatbi 2  naloga izvršilnega sodišča, ki ga
mora izvesti izvrševalni organ, dobil zadostitev,
dovolil odlog ali odstopil od nadaljevanja iz¬
vršilnega postopanja.

Kadar mora dati zavezanec določeno vsoto
denarjev, tedaj je zadosti, če predloži poštno
prejemnico, iz katere se razvidi, da se je vpla¬
čala ta vsota za upnika na pošti po času,
omenjenem v prvem odstavku. V vseh drugih
primerih se morajo v prvem odstavku ozna-
menjene okolnosti dokazati z javnimi ali javno
poverjenimi listinami , 8  predloženimi v izvirniku.

1  glej opomn. 3  pri § 42 in 4  pri § 48.

Ce zavezanec, ali za njega kedo drugi, preden se
oprava izvršbe začne, plača, je počakati z opravo izvrš.
dejanja. (Nav. za izvrš. org. odd. I. točka 21. odst. 1.)

Ce ob opravi izvršbe zavezanec, ali za njega kedo
drugi, upniku da zadostitev, ali če upnik odstopi od na¬
daljevanja izvršbe, ali podeli odlog, je to posvedočiti v
zapisniku, opravo izvršbe pa opustiti. Kako postopati, če
se plača neposredno pred opravo izvršbe, določa odd. I.
t. 21 (glej opomn. 4 pri § 25): nav. za izvrš. org. odd. 1.
t- 31 odst. 4.

2  Ce je zahtevajoči upnik sicer potem, ko je nastal
izvrš. naslov, vendar pa še pred izdatbo izvrš. naloga
dobil zadostitev, dovolil odlog, ali odstopil od nadalje¬
vanja izvršbe, mora izvrševalni organ izvršilno dejanje
opraviti, h kratu pa zavezanca opozoriti, da sme pri
■zvrš. sodišču predlagati ustavitev (§ 40. izvrš. r.) in do
odločila o predlogu morda tudi odložbo izvršbe (§ 42. št. 8
'zvrš. r.). [Nav. za izvrš. org. odd. I. t. 32.].

3  Posebnih listin ni treba donašati, če zaht. upnik
s  podpisom poročila (glej § 381. odst. 1. opr. r. pri § 25.
Pod opomn.') izjavi, da je po izdatbi naloga dobil za¬
dostitev, dovolil odlog ali da odstopi od nadaljevanja
'zvršbe. (Nav. za izvrš. org. odd. I. t. 31.)

106

Izvršilni red.

Izpovedba pod prisego (razodetna prisega). 1

§ 47. Kadar se stvari, zastran katerih iz-
ročbe ali dajatve se sega z izvršbo, ne najdejo
pri zavezancu, tedaj mora on povedati po pred¬
logu 2 3 4 5 6  pod prisego, kje so te stvari, ali da jih
on nima in da tudi ne ve, kje so.

Kadar ostane oprava izvršbe zastran de¬
narnih terjatev brez uspeha, ker se ni našlo
pri zavezancu nič stvari, na katere bi se moglo
seči z izvršbo, ali pa ker so se našle samo
take stvari, katerih nezadostnost je očitna z
ozirom na njih majhno vrednost ali z ozirom
na zastavne pravice, že osnovane na korist
drugim upnikom, ali katere zahtevajo druge
osebe, tedaj mora zavezanec predložiti po pred-

§ 47. odst. 2. 1. Zahtevajoči upnik, čegar izvršljiva
terjatev je zarubljena v korist druge osebe, ni opravičen
staviti predlog po § 47. izvrš. r. (ker po § 294. izvrš. r.
nima več pravice razpolaganja). — 2. maja 1899 št. 4485
uk. št. 105.

2.  Kridatarja se ne more siliti k prisegi po § 47.
izvrš. r. ampak samo k prisegi po § 97. konk. r. —
29. maja 1900 št. 7223 uk. št. 283.

3.  Nedopustna je razodetna prisega proti zavezancu,
ki po izvršilnem naslovu jamči samo cum viribus here-
ditatis. Dokler uvedena izvršba (na premičnine in terjatve)
ni končana, brezuspešnost izvršbe ni dokazana. — 3. okt.
1900 št. 12823. C. BI. zv. 1 ex 1901.

4.  Pod izrazom »stvari« razumevati je samo pre¬
mične stvari, ker se more samo take stvari »najti«. —
15. jun. 1900 št. 8616. Sl. Pr. št. 1 ex 1901.

5. Rubež je brez uspeha, če se pri zavezancu ne
najde zarubnih stvari, on pa navede več pristoječih mu
terjatev: razodetna prisega je tedaj dopustna. — 26. sept.
1900 št. 11363. G. Z. str. 80 ex 1901.

6. Ako ima zavezanec dovolj nepremične imovine,
.je predlog zavrniti. — 21. marca 1901 št. 3765. C. BI. zv. 6.

§ 47—48.

107

logu spisek svoje imovine, povedati kraj, kje
so posamezni kosi te imovine, oznameniti glede
svojih terjatev njih podstavo in dokazila in pa
priseči, da so njegove povedbe resnične in po¬
polne in da ni zamolčal vedoma nič svoje
imovine.

Izvršilno sodišče sme vzprejeti v razodetno
prisego še druge okolnosti, katere služijo po
danih razmerah v dozvedbo stvari, ki jih je
izročiti ali na katere je seči z izvršbo.

Preden se zaukaže prisega, je zaslišati za¬
vezanca. Priseči se sme še le, ko postane pravno¬
močen sklep, s katerim se zaukazuje razodetna
prisega.

1  O razodetni prisegi, če je pri zapuščinski obravnavi
podal se nepravi ali nepopolen imovinski izkaz in o po¬
stopanju pri tem: glej § 12 zak. z dne 18. junija 1901
drž. zak. št. 74 in § 26., ukaz ministrov za finance in
pravosodje z dne 21. junija 1901 drž. zak. št. 75.

3  Predlog se sme vzeti v sodni pisarnici na zapisnik
(§ 320 št. 3 opr. r.). Vzeti ga je k izvrš. spisom (§ 269.
zadnji odst. opr. r.).

§ 48. Določitev naroka za razodetno pri¬
sego je naznaniti javno z listom, nabitim na
sodni tabli.

Izpovedba in prisega se godi javno. 1

Ako ne pride zavezanec k naroku, dolo¬
čenemu za to, ali ako se brani izpovedati ali
priseči, mora izvršilno sodišče, da izsili izpo¬
vedbo pod prisego, prisoditi po predlogu zapor.
Zapor, ki ga je izvršiti po §§ 360. do 366.,
se konča z izpovedbo in prisego ter ne sme
trajati v vsem več, ko šest mesecev. 2

Zaprti zavezanec sme predlagati vsak čas
Pri okrajnem sodišču zapornega kraja, da naj

108

Izvršilni red.

ga pripusti k naloženi mu izpovedbi pod pri¬
sego. Predlogu je ugoditi brez nadaljnega po¬
stopanja.

1  Izjema od določbe § 59. odst. 1; javen je tudi
dražbeni narok: § 177. odst. 1.

2  Zapor, da se izsili izpovedba pod prisego, se v vsakem
kazenskem nalogu ne sme prisoditi za več, kakor za dva
meseca (§ 361. izvrš. r.). Ko preteče v kazenskem nalogu
povedani čas, mora se zavezanca uradoma iz zapora iz¬
pustiti. V vsakem kazenskem nalogu mora se zavezancu
določiti nov rok za izpovedbo pod prisego in pa naznaniti
mu, koliko časa bode trajal zapor, ki se mu bode prisodil,
ako se bode še nadalje branil izpovedati. Nadaljni zapor,
kateri se je zapretil, pa se izvrši edino le po predlogu
zahtevajočega upnika (§ 354. izvrš. r.); predloga pa pred
pretekom roka, ki se je vnovič določil, ni moči staviti.

Ce se je zapor, ki se je prisodil zavezancu, ker se
je branil priseči razodetno prisego, preklical, ker zahte¬
vajoči upnik predplačila za stroške ni ponovil pravočasno,
velja zapor, ki se je prisodil z zadnjim kazenskim na¬
logom, za prestanega (§ 366. izvrš. r.). Stem stopi hkrat.u v
tem kaz. nalogu določeni novi rok za izpovedbo pod prisego
prav tako v moč, kakor da se je zapor, kolikor se ga je
prisodilo, izvršil, ne da bi zavezanec izjavil se, daje pri¬
pravljen priseči razodetno prisego. Zato sme zaht. upnik
po preteku tega roka zahtevati, da se izvrši nadaljni
zaporski se ga je zapretilo.

Ge zavezanec predlaga da se ga pripusti k izpovedbi
pod prisego, potem je temu predlogu ugoditi, ne da bi se
kaj dalje postopalo, zlasti pa ni zaslišati zaht. upnika,
ter je določiti narok za izpovedbo pod prisego (§ 48.
odst. 1., 2. izvrš. r.). Narok je na kolikor moči kratek
čas določiti. (Min. odg. k § 48.).

§ 49. Kedor je po § 47., odstavku 2 .,  pri¬
segel razodetno prisego, jo je dolžan priseči še

§ 49. odst. 1. Utesnitev, da je zavezanec dolžan
storiti še enkrat prisego samo tedaj, če se verojetno iz¬
kaže, da si je pridobil imovino pozneje, ni uporabna na
prisege, ki so se prisegle po prej veljajočem predpisu § 3.
zak. 16. marca 1884 drž. zak. št. 35. — 19. marca 1901
št. 17719 ex 1900. C, BI. zv. 6 ex 1901.

§ 48 — 51 .

109

enkrat tudi nasproti drugim upnikom samo tedaj,
kadar se verojetno izkaže, da si je pridobil
imovino pozneje. Enakega izkaza je treba, kadar
je po izvršitvi v § 48. omenjenega šestmeseč¬
nega zapora zavezancu, da se izsili prisežna
izpovedba o stanu njegove imovine, prisoditi
zapor vnovič.

Kedor je prisegel razodetno prisego, ker
se stvari, ki bi jili moral izročiti ali dati, niso
našle pri njem, se sme po predlogu istega za¬
htevajočega upnika in zastran iste zahteve
prisiliti, da priseže vnovič, samo tedaj, kadar
se verojetno izkaže, da se je od tega časa iz-
premenila stvar glede imetja reči ali glede
vednosti zavezančeve.

Postopanje.

§ 50 . Zakonita določila o privzemanju stro¬
kovnjaškega sodnika-lajika se ne uporabljajo
na izvrševanje sodne oblasti v izvršilnem po¬
stopanju.

Pravde, ki se tekom izvrš. postopanja in vsled
njega pokažejo, je, kadar je sodišče, kije  dovolilo izvršbo
in pri katerem je po zakonu začeti pravdo (na pr. §§ 35.,
36., 37.), trgovinsko ali trgovinsko in pomorsko sodišče,
razpravljati in odločiti brez sodnika-lajika. (Mnenje naj v.
sod. k § 50.).

§ 51 . V tem zakonu urejene podsodnosti 1
so izključne. 2  Dogovori strank o pristojnosti
sodišč v izvršilnem postopanju nimajo moči.

1  §§ 3.-6., 375., 387., 17,—20., 45. odst. 2.

3  Pristojnost je uradoma preudariti (§ 41. odst. 1.

,1- n. prav. s. pr.) in če dotično sodišče ni pristojno, more
se stvar uradoma preodkazati pristojnemu sodišču (§ 44.
odst. 1., 2., ibid.).

§ 51. Glej odločbe pri § 17. odst. 2.

110

Izvršilni red.

§ 52. V izvršilnem postopanju smejo stranke
in drugi udeleženci nastopati kakor sami. tako
tudi po pooblaščencih. Zastopanje po odvetnikih'
ni zapovedano v izvršilnem postopanju niti pred
okrajnimi sodišči niti pred zbornimi sodišči
prve stopinje.

1  Vendar pa morajo pismeno uloženi rekurzi imeti
podpis odvetnika. (Min. odg. k § 52.). — Glej pa odi.
pri § 65.

§ 53. Predlogi v izvršilnem postopanju se
podajajo, ako ni v tem zakonu določeno nič
drugega, s pravdnim spisom 1  ali se pa izjavljajo
ustno na sodni zapisnik. 2  Kadar se poda predlog
ustno, tedaj mora sodišče dati navod, potreben,
da se stavi zakonu primeren predlog.

Ako se vloži predlog s pravdnim spisom,
je podati toliko enakoglasnih izdatkov tega
spisa, da bo moči vročiti vsakemu nasprotniku
po en izdatek in vrhu tega pridržati enega pri
sodnih spisih; prepisov prilog k temu spisu ni
vročiti nasprotniku. Ako je po predpisu zakona
dati na znanje sklep o predlogu mimo nasprotniku
še drugim osebam, mora predlagatelj priložiti
spisu za to potrebne rubrike.

Prepis zapisnika o ustno podanem predlogu
je vročiti nasprotniku, ko se mu priobči sklep,
samo tedaj, kadar obsega zapisnik za presojo
zakonitosti storjenega sklepa bistvene, iz sklepa
samega ne razvidne povedbe.

1  §§ 74.—76. c. pr. r.

’ Predlogi, ki jih je v izvrš. postopanju podati na
zapisnik v sodni pisarnici, navedeni so v $S 320., 322..
323. odst. 3. izvrš. r.

§ 52 — 54 .

lil

§ 54. Predlog, da naj se dovoli izvršba,
mora mimo sicer predpisanih posebnih povedeb
in izkazov obsegati:

1. natančno oznamenilo predlagatelja in
tistega, zoper katerega je segati z izvršbo, in
pa povedbo vseh okolnosti, ki so bistvene za
ovedbo izvršilnega sodišča;

2. določeno povedbo zahteve, zastran katere
bodi izvršba, in izvršilnega naslova za to za¬
htevo. Pri denarnih terjatvah je povedati tudi
znesek, katerega je izterjati po izvršbi, in pa
zahtevane postranske pristojbine (pripadke);

3. oznamenilo izvršilnih pomočkov,' ki jih
je rabiti, in pri izvršbi na imovino oznamenilo
tistih imovinskih delov, na katere je seči z
izvršbo, in pa kraja, v katerem so ti deli, in
naposled vse tiste povedbe, ki so po kakovosti
primera važne za odredbe, katere mora izdati
dovoljujoče sodišče ali izvršilno sodišče izvršbi
na korist.

Kadar se opira predlog na kak v § L,
št. 8, 10 do 12 in 14 navedenih izvršilnih na¬
slovov ali na kazenski sklep, ki ga je izdalo
kazensko sodišče (§ 1., št. 9), tedaj mora za¬
htevajoči upnik predložiti potrdilo razsojajočega
ali odrejujočega oblastva o tem, da zoper od¬
ločilo ali odredbo ni pritožbe na višo stopinjo,
ovirajoče izvršljivost. Pri razsodih (§ 1., št. 16)
je predložiti potrdilo razsodnikov, da je postal
razsol pravnomočen in izvršljiv.

1  V eni ulogi more se hkratu staviti predloge, da
se dovoli več izvršilnih pomočkov (§ 14.). V takih pri-

§ 54. Zastran združitve predlogov glej odločbo 2.
Pri § 14.

112

Izvršilni red.

merih je o v vseh predlogih odločiti z enim samim
sklepom. Ta združitev v ulogi in v sklepu pa nima
vpliva na opravo izvršbe; v koliko se more opravo iz¬
vršbe dejanski zložiti, je presoditi po načinu izvrš. pomečka
in po predpisih §§ 2i., 22. izvrš. r. (Min. odg. k § 54.).,

§ 55. Sodna odločila in odredila v izvr¬
šilnem postopanju se izdajejo, v kolikor ne
zapoveduje ta zakon nič drugega, brez poprednje
ustne razprave. V zakonu zaukazana zaslišba
strank ali drugih udeležencev ni navezana na
predpise, veljajoče za ustne razprave. Zasliševati
se sme ustno' ali s tem. da se zahtevajo pismene
izjave, 2  in v prvem primeru, ne da hi morale
biti ob enem navzočne druge osebe, ki jih je
zaslišati, in ne da bi se moral narediti zapisnik,
zadosti je kratek pismen zaznamek v spisih ’o
posledku zaslišbe. Prav tako ni pri zaslišbi po¬
trebno, da se vsaki osebi, ki jo je prašati, da
priložnost, da se izjavi o tem, kar so izrekle
druge osebe.

Vse za predlagano sodno odločbo ali od¬
redbo bistvene okolnosti mora predlagatelj do¬
kazati. Izvzemši predlog za dovolitev izvršbe,
sme sodišče tudi pred sklepanjem, za katero
ne zahteva zakon tega, ukazati zastran ugoto¬
vitve tehtovitih dejanstev ustno ali pismeno
zaslišbo ene ali obeh strank ali drugih udele¬
žencev in te pozvati, da naj prinesb potrebne
listine in druge dokaze.

Sodišče pa si sme pojasnila, ki se mu zde
potrebna, pripraviti tudi brez posredovanja strank

§ 55. zadnji odst. K naroku za sprejemanje do¬
kazov ni treba vabiti strank. — 31. avg. 1898 št. 11461.
Gl. U. 819.

§ 55—56.

113

ali drugih udeležencev in vršiti v ta namen
uradoma vse za to primerne pozvedbe ter zau¬
kazati po predpisih civilnega pravdnega reda
potrebna izpričevala ali vzprejeme dokazov.

1  Vabi se z eks. obrazcem št. 107.

2  Poziv z eks. obrazcem št. 108. — Pismene izjave
mesto ustne zaslišbe je zahtevati od strank, ki ne bivajo
na kraju, kjer je sodišče. (§ 86. odst. 2 opr. r.).

3  O priobčilih strank ali drugih udeležencev, ki
so, ne da bi obsegala predloga, važna za povabila, za¬
prosila ali druge sodne odredbe, ni. ne glede na to, ali
se dado sodniškemu uradniku, sodni pisarnici ali izvr-
ševalnemu organu, narejati zapisnika, ampak taka pri¬
občila je ugotavljati s kratkim zaznamkom v spisih, ka¬
terega morajo sodne osebe podpisati, pri čemer se sme,
če treba, v dokaz datuma ali zavarovanje pravosti drugih
okolnosti (n. p. pri naznanitvi premembe stanovanja)
zahtevati podpis tistega, ki prinese priobčilo. Istotako je,
ne da bi se naredil zapisnik, potrditi izročbo listin ali
drugih predmetov, ki jih hrani sodnik, sodna pisarnica
ali izvrševalni organ (n. pr. pri povrnitvi listin, položenih
po § 82. c. p. r. ali pri izročbi spisov po § 219., odst. 3.
c. p. r.). — (§ 88. opr. r.).

§ 56. Kadar se določi po predpisih tega
zakona ustna razprava ali kadar zaukaže sodišče
zaslišbo strank ali drugih udeležencev, tedaj
ni, če ne pridejo redno povabljene osebe k raz¬
pravi ali k zaslišbi, to nič na poti začetku in
nadaljevanju razprave in sodnemu sklepanju.

Kadar je razpravi ali zaslišbi v podstavo
kak predlog, tedaj velja, če ne določa zakon
nič drugega, glede tistih oseb, katere ne pri-

§ 56. odst. 2. Navzlic temu, da kaka stranka ne
pride k razpravi in se torej o njej šteje, da predlogu
Pritrjuje, mora vendar sodnik utemeljenost predloga v
materijelnem in formalnem oziru preskušati. — 7. jun.
1900 št. 8093. G. H. št. 2 ex 1901.

8

114

Izvršilni red.

dejo, dasi so bile redno povabljene, da pritrjajo
temu predlogu. 1  Bistveno vsebino predloga in
pravne nasledke, združene z neprihodom. je po¬
vedati v povabilu.

Zgoranja določila veljajo tudi za zamudo
rokov, ki se postavljajo za pismena izrecila ali
izjave strank ali drugih udeležencev.

1  Osebe, ki ne pridejo k naroku, dasi so bile redno
povabljene, potem pa se zglasijo k preloženemu naroku, ne
da bi bile povabljene, ne morejo pri poslednjem proti
predlogu, ki je predmet razprave ali zaslišbe, več zglasiti
upora (§ 56. odst. 2.) in tako tudi ne donesti svojih pred¬
logov, opazek ali ugovorov, za katerih podajo je bil
določen prvi narok, ki so ga zamudili.

Kadar velja, da kedo, ki k naroku ni prišel ali ki je
zamudil rok, pritrja do ti enemu predlogu, vsled tega še
ni izgubil pravice do rekurza proti odločilu, ki se izda
na podlagi razprave ali zaslišbe (izjave). V koliko da
ima v posameznem primeru pravico, zoper to odločilo
zglasiti rekurz, presojati je po dotičnih zakonitih določbah.
Izpodbijanje pa je, kadar pritožnika veže prejudic po
§ 56. odst. 2., stvarno  v toliko omejeno, da mudna
stranka sme podati samo take pritožbe, ki so združlj ive
s pritrdilom stavljenemu predlogu.

Prejudic privolitve v predlog ne velja samo za
prvo stopinjo, ampak za vse postopanje o izvršbi in o
pravnih pomočkih. (Min. odg. k § 56.).

§ 57. Predlogov, opazek in ugovorov, za
katerih podajo je določen narok, ne smejo osebe,
ki niso prišle k njemu, dasi so bile redno po¬
vabljene, podati več pozneje. Isto velja tudi o
zamudi naroka, pri katerem se je smel zglasiti
upor.

O preložbi za ustno razpravo, za zaslišbo
strank ali drugih udeležencev, za podajo pred¬
logov, opazek in ugovorov ali pa za zglasitev
upora določenega naroka ni obveščati oseb,

§ 56—59. H&

katere niso, dasi so bile redno povabljene, prišle
k prvemu naroku.

§ 58. V tem zakonu določeni roki so, če
ni glede posameznih izmed njih ukazano nič
drugega, nepodaljšljivi.

Postavitev v prejšnji stan ni dopustna za¬
voljo zamude roka ali naroka; to pa ne velja
za pravde, ki se pokažejo v teku izvršilnega po¬
stopanja in vsled njega in katere je razpravljati
in razsoditi po določilih civilnega pravdnega reda.

§ 59. Ustna razprava 1  v izvršilnem posto¬
panju ni javna.

Pri vsaki taki ustni razpravi mora sodnik
ali zaprisežen zapisnikar narediti zapisnik.

Ta zapisnik 3  mora obsegati imena pri na¬
roku navzočnih strank in drugih udeležencev,
nadalje kratko povedbo o teku in vsebini raz¬
prave, o predlogih, stavljenih pri naroku in ne
umaknjenih pred sklepanjem, in naposled odlo¬
čila in odredbe, ki jih je oznanilo sodišče. Na-
vzočnim osebam je dano na voljo, v brambo
svojih pravic zahtevati, da naj se ugotove z
zapiskom posamezne točke ali posamezne iz¬
jave, ki so jih pri naroku oddale one same ali
pa druge osebe.

Zapisnik mora, v kolikor ni v tem zakonu
ukazano nič drugega, podpisati 8  samo sodnik
in k naroku privzeti zapisnikar. 4

1  Ustne razprave v izvršilnem postopanju pred
zbornimi sodišči prve stopinje morajo se vršiti pred se¬
natom, obstoječem iz treh uradnikov usposobljenih za
izvrševanje sodništva. Če se premene člani senata, preden
se  je sklenilo odločbo na podlagi razprave, treba razpravo
pred premenjenim senatom po sličnosti § 412. odst. 2.
c - pr. r. vnovič dognati. Za sklepe, ki se ne napravijo

8 *

116

Izvršilni red.

po poprednji ustni razpravi, ne velja predpis § 412. odst. 2.
c. pr. r. (Min. odg. k § 59.).

2  Vsebina zapisnika o razdelitvi izkupila: § 213.
zadnji odst. in o opravi dražbenega naroka: § 194.

s  Kedo podpiše zapisnik o dražbenem naroku, glej
§§ 194. in 149. odst. 1.

4  Samo k dražbenemu naroku se mora privzeti za¬
pisnikarja (§ 194. št. 1) sicer ni potreba.

§ 60. 0 izvršilnih dejanjih, ki jih opravi
kak izvrševalni organ, mora ta narediti kratek
zapisnik. 1

Zapisnik mora obsegati kraj in čas, kje in
kedaj se naredi, imena udeleženih oseb, katere
so navzočne pri izvršilnem dejanju, predmet
izvršilnega dejanja in povedbo bistvenih do¬
godkov. Zlasti je posvedočiti v zapisniku vsako
ob izvršilnem dejanju po zavezancu ali zanj
dano plačilo. Zapisnik mora izvrševalni organ
podpisati. 2

1  Glej oponm. 1, 4—6 pri § 25.

2  Kaki priči morate zapisnik podpisati (glej opomn.
2 pri § 26.).

§ 61. Kadar ni izvel izvrševalni organ iz¬
vršilnega dejanja po nalogu, tedaj mu mora
sodišče dati uradoma napotila, 1  ki so potrebna,
da se odpravijo storjeni pogreški ali da se sicer
opravi izvršilno dejanje prav.

1  Ustno (§ 87. opr. r.).

Sklepi.

§ 62. Če ni razsoditi spora, uvedenega s
x tožbo, ali če ne zaukazuje zakon nič drugega, 1
se store sodna odločila v izvršilnem postopanju
in vse v tem postopanju potrebne sodne od¬
redbe s sklepom.

1  Sodba  v primeru § 83. odst. 2.

§ 59—64.

117

§ 63. Sklep, 1  s katerim se dovoljuje iz¬
vršba, mora obsegati zlasti:

1. ime, stanovališče in posel zahtevajočega
upnika in zavezanca;

2. zahtevo, zastran katere je pognati iz¬
vršbo, z natančnim oznamenilom njene vsebine
in predmeta in pa vseh pripadkov, ko bi bili
kateri; pri obrestnih terjatvah je povedati
obrestno merilo in dan, od katerega so obresti
zastale;

3. navedbo izvršilnih pomočkov, ki jih je
rabiti;

4. pri izvršbi na imovino zavezančevo ozna-
menilo imovinskih delov, na katere je seči, da
se poplača zahtevajoči upnik;

5. oznamenilo izvršilnega sodišča.

1  Na izdatke sklepov pritisniti je sodni pečat, § 216.
opr. r.

§ 64. Zunaj naroka storjeni sklepi 1  se
morajo strankam in vsem drugim osebam, ki
jih je po zakonu obvestiti sicer o sklepu, na¬
znaniti z vročbo pismenega izdatka (odloka), v
kolikor ni v posameznem primeru zaukazano dru¬
gačno priobčilo. 3  Odlok, s katerim se zavrača
predlog brez razprave z nasprotnikom ali brez
njega zaslišbe, je vročiti temu samo na zaprosbo
predlagateljevo.

Vsi med narokom ali pri kakem izvršilnem
dejanju storjeni sklepi se morajo oznaniti. Te

§ 63. odst. 1. Ge prvi sodnik predlog za izvršbo
zavrne, rekurzno sodišče pa rekurzu ugodi, ono ne sme
samo razveljaviti sklepa prvega sodnika, rešitev pa na¬
ročiti prvemu sodniku, ampak mora predlog za izvršbo
samo rešiti. — 28. jul. 1898 št. 10129. G. BI. str. 810
ex 1899.

118

Izvršilni red.

sklepe je vročiti pri oznanitvi pričujočim stran¬
kam in drugim udeležencem v pismenem izdatku,
v kolikor pristoji tem osebam poprijeti se po-
sebe pravnih pomočkov zoper sklep ali pa pra¬
vica do takojšnje izvršbe na podstavi tega
sklepa. Za stranke in druge udeležence, ki niso
bili pričujoči pri oznanitvi, je v teh primerih
in mimo tega v vseh primerih, v katerih to
zahteva voditev postopanja, napraviti vročbo
pismenega izdatka,

Ako potemtakem ni vročiti pismenega iz¬
datka, ima ustna oznanitev moč vročbe.

1  Sestava sklepovega izdatka naroči se sodni pisar-
nici s kratkim zaznamkom, ki se postavi na izvod spisa,
ki ostane pri sodišču, ali na zapisnik v primeru, da se
neomejeno ugodi predlogu (§ 56. odst. 4 z. o ur. sod.)

O rokih, ki so določeni za sestavo sklepov glej
§ 127. opr. r.

2  Prim. § 166.—169. opr. r.

R e k u r z.

§ 65. Zoper sodne sklepe, izdane v izvr¬
šilnem postopanju, je dopusten 1  pravni pomoček
rekurza, 2 3  v kolikor jih ta zakon niti ne izreka
za neizpodbitne, niti ne brani poprijeti se po-
sebe pravnih pomočkov zoper nje.

§ 65. odst. 1. 1. Določba § 517. zadnji odst. c. pr. r.,
da je v malotnih stvareh rekurz zoper odločbe prizivnega
sodišča izključen, v izvršilnem postopanju ni uporabna.
— 20. dec. 1898 št. 16034 uk. št. 44.

2. Protivno pa odločba 17. nov. 1899 št. 14900.
Riehl str. 348 ex 1899.

3. Kakor prvonavedena odločba pa tudi pleniss.
sklep 22. marca 1900 v knjigi  j udi  k ato  v št. 146,
uk. št. 192.

§ 64 — 65 .

119

Če ni zaukazano nič drugega, * 2 3 4 5  znaša rekurzni
rok osem dni.

1  Nedopusten revizijski rekurz zoper jednaki odločbi
prvih dveh stopinj po § 528. c. pr. r. in § 78. izvrš. r.;
dopusten  pa je v primerih §§ 83. odst. 3 in 239. odst. 3

4. Podpis odvetnika ni potreben (ker je po § 52.
izvrš. r. zapoved odvetniškega zastopanja odpravljena)?
- 13. jan. 1899 št. 8976. Jur. BI. št. 4 ex 1900.

5. Proti prezgodaj dovoljeni izvršbi imajo pravico
rekurza tudi drugi upniki, ki so vsled te izvršbe oško¬
dovani. — 22. okt. 1901 št. 14553. Jur. BI. št. 49.

§ 65. odst. 2. 1. Glej odi. 4. pri čl. XIII št. 9.

2. Rekurz pred vročbo sklepa je dopusten. — 4. maja
1899 št. 6507. Gl. U. 606.

3. Osemdnevni rekurzni rok velja tudi za rekurze
proti dovolitvi knjižne predznambe zast. pravice, kot iz¬
vršbe v zavarovanje. — 16. nov. 1898 št. 15273. Gl. U.
št. 376. — 14 dnevni rok: odi. pri § 88. št. 2.

3a. Glej tudi odi. pri § 397. odst. 2.

4. Za rekurz proti vknjižbi zastavne pravice za

povračilno pravico po zmislu § 222. izvrš. r. velja rok
§ 127. zemlj. zak. - 23. jan. 1900 št. 796. Sl. Pr. št. 3.

5. Poštne pošiljke veljajo za pravočasno oddane,
če se jih je zadnji dan roka oddalo na pošto ob času,
ko je še bilo moči previditi jo z oddajnim zaznamkom.
Pleniss. sklep 27. jun. 1899 pr. 306 v knjigi Judi-
katov  št. 143. uk. št. 97.

6. Kadar sodišče proti svoji dolžnosti z rekurzom,
po pošti došlim, ni ravnalo po določbi § 74. opr. r. do¬
pusten je dokaz s poštnim prejemnim listom, da se je
pravočasno oddal na pošto — 29. aprila 1898 št. 4764.
Gl. U. 130.

7. Ge za časa otvoritve konkurza o imovini za¬
vezanca rekurzni rok proti dovolilu izvršbe še ni potekel,
je upravniku konk. mase na dobro cel rekurzni rok,
ki začne leči. od dne otvoritve konkurza (§ 7. konk. r.). —
5. dec. 1900 št. 16114 uk. št. 344.

8. Zastran začetka rekurznega roka v primeru, da
rekurent o sklepu ni bil posebe obveščen, ampak je sklep
nabil se na sodno tablo, glej odi. 2. pri § 187.

120

Izvršilni red.

izvršilnega reda: v obče nedopusten pa je revizijski re-
kurz v primeru § 167. odst. 3.

3  Podpis odvetnika: glej min. odg. pri § B2.

s  Rok U  dni: §§ 83. odst. 3, 88. št. 2, 208. odst. 2.

§ 66. Zoper sklepe, s katerimi se dolo¬
čujejo ali prelagajo naroki ali se zaukazuje
zaslišba strank ali drugih izvršilnega posto¬
panja udeleženih oseb, in pa zoper naloge, dane
izvrševalnim organom v izvedbo posameznih iz¬
vršilnih činov, ni dopuščeno poprijeti se posebe
pravnih pomočkov.

§ 67. Sodni sklepi v izvršilnem postopanju
se smejo, v kolikor ne določa ta zakon nič dru¬
gega, izvršiti že pred iztekom rekurznega roka.

Eekurz ima izvedbo izpodbijanega sklepa
zavirajočo moč samo v primerih, posebe ozna¬
ni enjenih v zakonu.

Pritožbe o načinu, kako se opravlja izvršba.

§ 68. Kedor meni, da se mu godi krivica
po ravnanju pri opravi izvršbe, ’ zlasti po posto¬
panju izvrševalnega organa 3  pri kakem uradnem
dejanju ali po odreki ali zakasnitvi izvršilnega
dejanja, sme od sodniškega uradnika, kateremu
je naročen nadzor nad sodno pisarnico, od izvr¬
šilnega komisarja ali od predstojnika izvršilnega
sodišča, če pa je izvrševalni organ, čegar ravnanje
je povod pritožbi, dobil nalog od kakega drugega
sodišča, tudi od poslednjega zahtevati pomoč
zoper to.

!  glej §§ 379., 380., 381. opr. r. pri § 25.

- Uradna dejanja izvrševalnega organa se nc more
izpodbijati z rekurzom. Kedor meni, da se mu godi kri¬
vica. zahtevati t mora pomoči pri v § 68. izvrš. r. nave¬
denih osebah. Ge je proti sklepu o taki pritožbi dopusten
rekurz, to določa se po zakonitih določbah, katere je

§ 65—69.

121

posled vsebine sklepa v posameznem primeru uporabiti.
Ni pa dopustno poprijeti se posebe pravnih pomočkov
proti nalogom, danim izvrš. organu v izvedbo posameznih
izvršilnih činov, tudi če so se izdali v namen, da se reši
pritožba proti izvrš. organu. (Min. odg. k § 68.).

Zaprosilo do oblastva.

§ 69. Ako ne pristoji oprava dovoljene
izvršbe sodišču, ki je dovolilo izvršbo, mora to
sodišče, ki je pristojno, da nastopa kot izvršilno
sodišče, uradoma zaprositi,' da naj opravi iz¬
vršbo. Kadar ni izvršilno sodišče ta čas še
znano, tedaj se sme po predlogu zahtevajočega
upnika vendar izdati zaprosilo, in to ne da bi
se imenovalo izvršilno sodišče, ter izročiti upniku,
da je dostavi tistemu sodišču, ki bo po danili
okolnostih pristojno, da nastopa kot izvršilno
sodišče. Tako zaprošeno izvršilno sodišče mora
sodišču, ki je dovolilo izvršbo, priobčiti prejem
zaprosila.

Izvršilno sodišče mora uradoma izdati po¬
trebna zaprosila, kadar se med izvršilnim posto¬
panjem pokaže potreba, za opravo posameznih
izvršilnih naredeb zunaj okoliša izvršilnega so¬
dišča ali sploh za rešitev tekočega izvršilnega
postopanja poprositi sodelovanja drugo sodišče,
ali kadar postane med izvršilnim postopanjem
potrebno sodelovanje drugih oblastev.

Pri zaprosilih, ki gredo do oblastev zunaj
ozemlja, za katero velja ta zakon, se je ravnati
po posebnih predpisih, ki veljajo za opravilno
občevanje ž njimi.

1  V kolikor se ne uporabljajo predpisi § 157.,* jo
vsako dovolitev izvršbo, no da bi se čakala nje pravno¬
močnost ali kak nadaljni predlog, priobčiti nemudoma
izvršilnemu sodišču z zaprosilom za opravo izvršbe.

122

Izvršilni red.

Priobčilo se ne sme odlagati zato, ker mora izvršilno
sodišče odrediti kaj še le po nadaljnem predlogu upnikovem.

V kolikor niso, kakor pri prisilni izpraznitvi za¬
kupnih ali najemnih predmetov (§ 19 , št. 4), odkazana
sodna opravila izvršilne službe oddelku izvršilnega sodišča,
v katerem se dovoljuje izvršba, je izdati isto priobčilo
za opravo izvršbe poklicanemu sodnemu oddelku (izvr¬
šilnemu komisarju).

To priobčilo se daje v sodišču s poslatvijo koncepta
dovolilnega sklepa, drugim sodiščem tozemstva s po¬
slatvijo izdatka sklepa; to zadnje velja tudi za priobčilo
sodišču, kateremu je po § 23. izvršilnega reda izročeno
izvrševanje vseh sodnih opravil izvršilne službe za kak
kraj. S sklepom je poslati hkratu izvršilni predlog (za
sodne spise določeni izdatek pravdnega spisa ali zapisnik)
in njegove priloge, izdatke dovolilnega sklepa, katere je
vročiti pri opravi prvega izvršilnega dejanja, in če treba
za opravo izvršbe določen izdatek sklepa. Pri sodišču
(sodnem oddelku), ki je dovolilo izvršbo, ni pridržati
niti izdatka pismeno vloženega izvršilnega predloga, niti
ne izvirnika zapisnika o ustno podanem predlogu.

Zaprosilo za opravo izvršbe je postaviti v izvir¬
niku na sklep ali izdatek sklepa, če ni že obseženo v
sklepu samem; n. pr. »Okrajnemu sodišču A  (ali od¬
delku V) z zaprosilom za opravo izvršbe«.

Dovolilo za dražbo nepremičnine mora vročiti iz¬
vršilno sodišče vsem osebam, katere je o tem obvestiti
po zakonu (§ 133. izv. r.); v tem primeru se morajo
torej poslati izvršilnemu sodišču izdatki sklepa ne samo
za zavezanca, ampak tudi za zahtevajočega upnika in
za osebe, v katerih korist se drže nepremičnine odkupna
pravica ali zastavnopravno zavarovane terjatve.

Izvršilno dovolilo se ne priobčuje izvršilnemu so¬
dišču tedaj, kadar ni izvršilno sodišče za sedaj še znano
(§ 69. izv. r.), ampak namesto tega se izdatek sklepa,
opremljen istotako z zaprosilom, in drugi navedeni spisi
izroče zahtevajočemu upniku.

Priobčilo izvršilnega dovolila in zaprosilo za opravo
izvršbe je vselej napotiti na sodišče ali sodni oddelek, dasi
je pri sodišču postavljen izvrševalni uradnik in uvedba
izvršbe ali oprava izvršilnega dejanja ne zahteva sode¬
lovanja sodnikovega. (§ 158. opr. r.).

* Zaprosilo za knjižni vpis v izvrš. postopanju.

§ 69—71.

123

§ 70. Zglasitev rekurza zoper izvršilno do¬
volilo mora proseče sodišče naznaniti izvršilnemu
sodišču samo tedaj, kadar je prvo odložilo vsled
rekurza izvršitev izpodbijanega sklepa. Pravno¬
močno rešitev rekurza je na znanje dati izvršil¬
nemu sodišču ne samo v tem primeru, ampak
vsakikrat, kadar se je razveljavil ali izpremenil
vsled rekurza sklep, ki dovoljuje izvršbo.

Izvršilno sodišče mora potem po vsebini
priobčil, ki mu dojdejo, izdati vse zaukaze. po¬
trebne za to, da se nadaljuje ali ustavi, utesni
ali odloži oprava izvršbe.

Po § 69., odstavku L, zahtevajočemu upniku
zastran dostave izročeno zaprosilo je od njega
terjati nazaj, ako se sklep, s katerim se je do¬
volila izvršba, razveljavi ali izpremeni, preden
se je dostavilo to zaprosilo izvršilnemu sodišču.

Naznanitev z oklicem.

§ 71. V vseh primerih, v katerih je obve¬
stiti z oklicem 1  se mora oklic, ki ga izda so¬
dišče, nabiti na sodni tabli in objaviti z eno-
kratno ali večkratno uvrstitvijo v časnik, 2  določen
za uradna razglasila v deželi.

Po izprevidu sodišča pa se sme uradoma
ali po predlogu odrediti:

1. da je objaviti oklic tudi še v drugih
tozemskih ali inozemskih časnikih, ali da je

2. zlasti pri manjši 3  vrednosti izvršilnih
predmetov razglasitev po časniku popolnoma
opustiti in namesto nje razglasiti po uradneiu
listu dotičnega okraja ali pa s pritrdbo na
roestu, določenem za javna razglasila v tisti
selski občini, v katere okolišu so izvršbi pod-

124

Izvršilni red.

vržene reči ali se postopa z izvršbo, ali da je
razglasiti v ti občini, kakor je sicer tam navada.

Stranke in drugi udeleženci smejo zahte¬
vati, da se z naznanilom, zaukazanim po sodišču,
združijo na njih stroške tudi drugi v prvem
in drugem odstavku navedeni načini razglasitve.

1  Dražbeni oklic §§ 169., 242., 272. Oklic o usta¬
vitvi, odložbi izvršbe § 205. odst. 2.

Če se v dražb, postopanju postavi skrbnik, tega ne
treba razglasiti z oklicem. (§ 162. odst. 2).

Na izdatke oklicev je pritisniti sodni pečat (§ 216.
opr. r.j.

2  Vročevalnega in izvršilnega oddelka dolžnost je
nadalje, objavljati oklice z uvrstitvijo v javnih listih ali
s pritrdbo na mestu, določenem za javna razglasila,
ukrepati potrebno za razglasitve, ki se imajo zgoditi, kakor
je v katerem kraju navada, skrbeti za njih nabitek na
sodni tabli in jih snemati ter predlagati odpravljajočemu
uradniku. (§ 37. opr. r.).

3  Stroške za uvrstitev oklicev v javne liste ali za
druge razglasitve mora vročevalni in izvrševalni oddelek
(vročevalni oddelek) dati neposredno na znanje uradniku,
kateremu je poverjeno izterjevanje plačil, s pristojbinskim
listkom. (§ 105. odst. 2. opr. r.).

Kadar se morajo v pravnih stvareh enake vrste
vršiti naznanila z oklicem, tedaj je naznanila, ki jih je
uvrstiti v časnik, kolikor moči posneti v en oklic. Tega
ni storiti, ako bi tak posnetek škodil namenu naznanila.
(S 214. opr. r.).

Pozivi in priobčitve pri izvršilnem dejanju.

§ 72. Pozivi in druge priobčitve 1  pri izvr¬
šilnem dejanju se godijo, če ne določuje ta
zakon nič drugega, ustno.

Pozive in priobčitve, ki se ne morejo zgoditi
ustno, ker ni vpričo osebe, kateri so namenjena,
je vročiti ti osebi pismeno. Da se je izpolnil ta
predpis, je opomniti v zapisniku.

1  Prim. § 386. opr. r. in §§ 379.—381. opr. r. pri § 25.

§ 71-74.

125

Izvršilni spisi.

§ 73. Stranke in vsi drugi udeleženci smejo
zahtevati, da se jim dovoli vpogled' v spise, ki
se tičejo izvršilnega postopanja, ter terjati
na svoje stroške prepise posameznih spisov.
Tako vpogledovanje in prepisovanje sme pred¬
stojnik izvršilnega sodišča dovoliti tudi drugim
osebam, v kolikor izkažejo verojetno kako pravno
korist. S prepisovanjem pa se ne smejo odtegniti
izvrševalnemu organu spisi, ki jih ravno nujno
potrebuje.

1  Prim. § 288. opr. r.

Stroški izvršbe.

§ 74. V kolikor ni za posamezne primere
zaukazano nič dragega,' mora plačati zavezanec
zahtevajočemu upniku na njegovo zahtevanje
vse stroške izvršilnega postopanja, ki mu jih
je prizadel in ki so potrebni za uresničbo pra¬
vice ; kateri stroški so potrebni, to določi sodišče,
skrbno pretehtavši vse okolnosti. a

§ 74. odst. 1. 1. Glede stroškov v upornih pravdah
glej odi. pri § 37. odst. 2.

2. Po plačilu terjatve nastali stroški, (vpis plačila,
prejem denarja, pismo stranki i. t. d.) so stroški pobotanja
m jili nima trpeti zavezanec. — 8. marca 1899 št. 3507.
G- H. št. 32.

3. § 9. odv. tar. (ukaz pravosodn. min. 11. dec. 1897
drž. zak. št. 114) o zvišbi tarifnega postavka uporaben
Je tudi v izvrš. postopanju. •— 6. febr. 1901 št. 1492.
G- H. št. 21.

4. Če zavezanec ob plačilu izvrš. terjatve izjavi,
da bode sam oskrbel ustavitev izvršbe, zahtevajoči upnik
P a  potem navzlic temu poda ustavilni predlog, potem ti
stroški za uresničbo pravice niso potrebni. — 12. febr.
!901 št. 1959. G. H. št. 21.

126

Izvršilni red.

Pravica do povračila ne že pravnomočno
prisojenih izvršilnih stroškov ugasne, ako se
ne zahteva njih sodna določba najpozneje v
enem mesecu po dognani ali ustavljeni izvršbi.

1  Glej §§ 71. odst. 3; 143. odst. 2; 155. odst. 1; 193.;
200. št. h in 2; 203.; 237. odst. 2; 275. odst. 2; 311. odst. 3.

2  Če se predlaga sočasna uporaba več izvršilnih
pomočkov, sme sodišče izvršilno dovolilo po zmislu § 14.
izvrš. r. omejiti. Če pa ga ni omejilo, potem sodišče za¬
htevajočemu upniku ne sme odrekati povračila stroškov
posameznih dovoljenih izvršilnih pomočkov zato, ker
uporaba vseh dovoljenih izvršilnih pomočkov za uresničbo
pravice ni bila potrebna. (Min. odg. k § 74.).

Stroške za prepis posestnega lista ali izpisek iz
njega, ki se potrebuje za izvrš. cenitev nepremičnine, je
šteti za izvrš. stroške. (Glej min. razpis pri 8 140. opomn. 4.
odstavek 3).

§ 75 . Kadar se ustavi izvršilno postopanje
iz kakega v §§ 35., 36. in 39., št. 1, navedenih
razlogov ali se je moralo ustaviti iz drugih
razlogov, že znanih zahtevajočemu upniku, ko
je predlagal dovolitev izvršbe ali ko se je za-

5. Stroški tožnikovega zastopnika za posredovanje
pri toženčevi razodetni prisegi po čl. XL1I uvodn. zak.
k c. pr. r. niso izvršilni stroški (pa tudi pravdni ne). —
28. febr. 1901 št. 2541. G. H. št. 14.

6. Stroški rekurza proti razdelbnemu sklepu niso
stroški izvršbe.— 30. maja 1901 št. 7896. Jur. BI. str. 419.

7. Davčnim uradom, ki namesto finančnih proku¬
rator nastopajo tekom izvrš. postopka, prisoditi je pri¬
stojbine po odv. tarifi. — 25. jun. 1901 št. 8862. G. H.
str. 402.

8. Razni primeri stroškov: glej odi. 3.—8. pri § 78.
in pri § 84. opomn. 2.

§ 74. odst. 2. Ta določba ni uporabna za usta¬
vitve prodajnega  postopanja, kjer se ne ustavi iz¬
vršba.  — 20. dec. 1899 št. 18344. Sl. Pr. št. 5 ex 1900.

§ 75. Glej odločbo 2. pri § 35.

§ 74 — 77 .

127

čela 1  oprava izvršbe, tedaj nima zahtevajoči
upnik pravice do povračila vseh izvršilnih stro¬
škov, ki so se nabrali do ustavitve.

1  § 33.

§ 76. Pri previdoma zadnji sodni določbi
izvršilnih stroškov se je ozirati uradoma tudi
na stroške, ki utegnejo nastati z izterjevanjem
izvršilnih stroškov. Dodatna določba teh izter-
jevalnih stroškov ni dopustna.

Plodonosno nalaganje sodno položene gotovine.

§ 77. Kadar z ozirom na visokost zneskov,
na verojetno trajanje položbe ali iz drugih
razlogov kaže, plodonosno 1  naložiti med izvršilnim
postopanjem pri sodišču 2  položene donosne pre¬
bitke, dražbena izknpila, blagajnične ostanke
ali druge gotove denarje, tedaj mora sodišče
uradoma 3  ali po predlogu ukreniti, kar je
primerno za njih plodonosno naložbo. Natančnejša
določila o načinu naložbe in kako je postopati
pri tem, je izdati z ukazom. 45

1  Zaracl nalaganja na saline: Ukaznik pravosod. min.
XXIV. str. B02 ex 1900.

2  Položbo pri sodišču je ločiti od položbe v sodni
pisarnici. Poslednja je dopuščena v primerih §§ 261..
284., 285., 296., 366., 386., 393. Koder zakon govori samo
° sodni položbi, tam položba v sodni pisarnici (k denarni
knjigi) ni dopustna in treba položiti v depozitni urad.
Jo so položbe v nastopnih §§: 115. odst. 1 in 383, 148
°dst. 1, 152. odst. 2, 196., 200. št. 4, 235. odst. 1, 236.
odst. 3, 258. odst. 2, 259. odst. 2, (ako presega vrednost
500 gld. gl. § 388. opr. r.)., 297. odst. 2, 307. odst. 1.
312. odst. 2, 329., 349. odst. 3, 374. odst. 3, 376. št. 2.
382. št. 1, 383. odst. 2, 385. odst. 2, 389. odst. 2, 390.,
391. odst. 1.

Izročbe položeb k denarni knjigi podvržene so pri¬
stojbini po tar. p. 47. lit. c. pristojb. zakona, izročbe

128

Izvršilni red.

vadij in varščin pa so pristojbine proste. (Razp. fin. min.
12. nov. 1898 št. 39914, ukaznik pravosodn. min. VII
str. 101 1899.)

3  Če se naložba opusti, ne jamči niti sodnik niti
država (čl. XXIII. uv. zak. k izvrš. r.).

4  Predsedniki viših deželnih sodišč morajo določiti
zavode (urad poštne hranilnice, avstrijsko-ogrsko banko,
hranilnice), v katerih morajo posamezna sodišča svojega
okoliša plodonosno nalagati med izvršilnim postopanjem
pri sodišču položene denarne zneske, ako stranke ne
predlagajo nič drugega (§ 77. izvrš. r.). Pri izboru za¬
vodov je gledati poleg varnosti naložka in poleg obrestnega
merila tudi na lahko vlaganje in odpovedovanje in zopetno
izročevanje položenih zneskov in pa na to, v koliko je
po vravnavah zavoda, celo pri položbah na krajši čas,
zagotovljen polni prejemek obresti. V kolikor je to do¬
pustno po vravnavi zavoda in ne da bi se zmanjšale
na posamezne mase pripadajoče obresti, se sme polagati
pri sodišču na skupen račun, ki ga je odpreti

Stroške vlaganja, odpovedovanja in potezanja je
zalagati za vsako maso iz obresti položenih denarnih
zneskov; ako je denarni znesek tako majhen, da se po
verojetnem trajanju položbe ti stroški ne pokrijejo z
obrestmi ali bi jih te presegle le neznatno, je opustiti
plodonosno naložbo.

Položbo, odpoved in poteg vloženih zneskov mora,
če ne določi nič drugega predstojnik sodišča, oskrbovati
tisti uradnik, ki piše denarno knjigo. Nalog za to mu da
sodnik ustno; da se je dal tak nalog in se je v danem
primeru prejel denarni znesek, ki ga je položiti, je po
trditi s kratkimi pismenimi izjavami v spisih. Pri de¬
narnih zneskih, ki so se položili v depozitni urad, je dati
nalog za plodonosno naložbo, odpoved in poteg po meri
veljajočih predpisov depozitnemu uradu in ga izvesti po
njegovih organih. (§ 152. opr. r.).

5  Za sodne položbe velja pred vsem ukaz ministrstev
za pravosodstvo in finance z dne 16. novembra 1850
drž. zak. št. 448 (glej Manz zvezek 3), potem pa nastopni
novejši ukazi.

a)  Ukaz ministrstev za pravosodje, finance
in trgovino v porazumu z najvišim računiščem
z dne 15. marca 1898 drž. zak. št. 55, s katerim

§ 77 .

129

se za sodišča in davčne urade (finančne bla¬
gajnice), v kolikor oskrbujejo ti depozitno-
uradno ali depozitnouradno in sirotinskouradno
blagaj nično upravo, ustanavlja ravnanje pri
položbi civilnosodnih depozitov in pri vpla¬
čilih v skupne sirotinske blagajnice ter se
ureja postopanje glede vrednostnih pošiljek,
ki dojdejo zaprte ali so nakazane.

Oddelek I. Ravnanje pri položbi civilno-
sodnih depozitov, potem pri vplačilih v skupne
sirotinske blagajnice.

§ 1. Civilnosodni depoziti se polagajo tako-le:

1. s tem da izroči položnik predmet, ki ga polaga,
pri davčnem uradu, podavši hkratu prošnjo za hrambo
pri tem uradu. Prošnja mora biti naslovljena na sodišče
m sestavljena in urejena po predpisu navodila za depo¬
zitne urade;

2. s tem. da izroči položnik predmet, ki ga polaga,
pri davčnem uradu, vzklicevaje se na uradu hkratu do¬
hajajoči sodni spis (zapisniška prošnja za položbo, uradno
poročilo, uradno opozorilo), ki je v podstavo položbi;

3. s tem, da se vpošlje predmet, ki se polaga, so¬
dišču po pošti. Take poštne pošiljke spadajo pod določila
oddelka II.

Davčni urad ima dolžnost, vsak za civilnosodni
depozit izročen mu predmet, ki se sploh zdi po veljajočih
predpisih pripraven za depozitnouradno hrambo, sprejeti s
pridržkom sodišču pristoječe odločbe o dopustnosti položbe.

Položba depozita velja, če jo pozneje odobri sodišče,
za napravljeno že s časom, ko dojde k davčnemu uradu.

§ 2. V primerih § 1., št. 1 mora stranka predložiti
prošnjo za hrambo predstojniku davčnega urada, kateri
J° preskusi glede na predmet namerjane položbe.

Ako ne najde predstojnik davčnega urada nobenega
Pomiselka zoper sprejem depozita, pristavi na unanji
strani prošnje datum dneva položbe in svoje imensko
znamenje, ter da vpisati prošnjo v opravilni zapisnik
depozitnega urada, in to: opravilno številko z rdečo,
Predmet pa s črno tinto. Opravilno številko je tudi na
v *ogi pristaviti z rdečo tinto.

§ 3. Nato je predmet položbe v navzočnosti obeh viših
uradnikov natančno primeriti z vsebino prošnje za hrambo.

9

130

Izvršilni red.

Kadar bi se pokazala pri tem kaka neskladnost,
tedaj je opraviti dotično izpravo s posebno opomnjo v
dodatku k prošnji in jo dati podpisati prinosniku. Ako
bi kazala prošnja za hrambo bistvene popravke, mora
prinosnik tudi to potrditi posebej v dodanem pristavku
na koncu prošnje. Nato se predmet položbe izroči dav¬
karju v navzočnosti priglednega organa, kateri vpiše po-
ložbo v depozitni dnevnik (depozitni žurnal).

§ 4.  Prevzetbo depozita je na izvirniku prošnje za
hrambo poočititi s pristavkom dnevniškega člena, datuma
in podpisa imen obeh prevzemajočih uradnikov pod opra¬
vilno številko, nastavljeno prej pri prezentatu. Mimo tega
je pri položbah v nove mase pristaviti tudi hranilno
številko mase, potem zvezek in list glavne knjige. Urad¬
nega pečata ni treba pritisniti.

Prinosnik dobi o položbi s podpisoma obeh prevze¬
majočih uradnikov opremljeno kolka prosto potrdilo,
katero je izdati na tiskovini depozitnega urada ter mora
obsegati ime, stan in stanovališče položnika, datum po¬
ložbe, dnevniški člen in kratko oznamenilo predmeta
položbe, če pa je prinosnik različna oseba od položnika,
tudi naslov prinosnika; potrdilu je pritisniti uradni pečat.

Stranka sme zahtevati, da se pozneje, proti od-
vzetbi te potrdilnice, pripiše prejemno potrdilo na odloku
o položbi (§ 6., odstavek 1), ki se ji vroči.

§ 5. Še dne položbe mora davčnega urada pri-
glednik (kontrolor) številko dnevniškega člena, pot katero
je bil depozit sprejet, vpisati v opravilni zapisnik, in to
v stolpec »Kratka vsebina rešila« z rdečo tinto ter pri¬
staviti tam svoje imensko znamenje.

§ 6. Prošnjo za položbo je poslati hitro, najpozneje
pa nastopnega dne s spiskom izročbe na kratko vložišču
sodišča, katero izda o tem dodatni hranilni nalog ali
ukrene drugačno stvari primerno odredbo in obvesti o
tem položnika.

Ako ne odobri sodišče položbe, mora hkratu za¬
ukazati položmku, da naj prevzame položeni predmet
pri davčnem uradu v roku, ki ga je primerno določiti,
ker bi se sicer vrnil predmet položniku ob njegovi ne¬
varnosti in stroških po pošti.

Sodno rešilo je vročiti davčnemu uradu vsakikrat
najpozneje v treh dneh potem, ko dojde prošnja za po-

131

§ 77 .

ložbo k sodišču. Odlok, s katerim se, če se ne odobri
položba, določa položniku rok za prevzetbo položenega
predmeta, velja davčnemu uradu za nalog izročbe, vendar
si mora za vrnitev predmeta po pošti izprositi davčni
urad še posebno napotilo sodišča.

Davčni urad mora zaznamiti dobljeni sodni odlok
v ^ depozitnouradnem opravilnem zapisniku v stolpcu
»Kratka vsebina rešila« pod tamkaj že stoječim vpisom
(§ 5.), toda sedaj s črno tinto.

Prošnjo za položbo je pridržati pri sodišču, davč¬
nemu uradu o tem došli odlok pa je priložiti depozitnemu
dnevniku kot izkaz.

§ 7. Kadar bi davčnega urada predstojnik ob pre¬
skusu prošnje za hrambo (§ 2., odstavek 1) spoznal po¬
nujeno položbo za nepripravno, da bi se sprejela, tedaj
mora odreko sprejema stranki naznaniti pismeno na
hrbtu prošnje s kratko povedbo razlogov.

Stranki je dopuščeno, pritožiti se takoj ustno pri
predstojniku sodišča, kateri pristavi po preskusu ali nalog,
da je depozit prevzeti, ali pa potrdilo zavrnitve. Z za¬
časnim prevzemnim nalogom sodnega predstojnika se
vendar ne posega v dokončno odločbo o prošnji za
hrambo.

§ 8. V primerih § 1., št. 2 ravna davčni urad pri
prevzemanju depozita enako, kakor je ustanovljeno v
prednjem paragrafu, samo da pri tem ni v § 2., odst. 1
predpisanega preskusa položbe po predstojniku davčnega
urada.

§ 9. V uradnih prostorih sodišča in davčnega urada
Je na očitnem mestu nabiti naznanilo, v katerem je opo¬
zoriti stranke, da se ne sme predmetov, določenih za
depozitnouradno hrambo, nikdar položiti v roke sodnim
uradnikom samim, ter imenovati tistega blagajničnega
uradnika, v čegar roke je položiti depozite, kakor tudi
Pogledujočega uradnika, ki mora biti pri tem navzočen,
m pa hkratu navesti za občevanje s strankami določene
uradne ure, ob katerih se sprejemljejo v davčnem uradu
Položbe depozitov.

§ 10. Vodstvo depozitnega dnevnika je naloženo
Pngledniku, kateremu pristoji tudi kontacija položeb in
rzročeb v glavni knjigi.

9 *

182

Izvršilni red.

Pri davčnih uradih z več kakor dvema uradnikoma
pa se sme z dovolilom predpostavljenega finančnega de¬
želnega oblastva poveriti vodstvo tega ali drugega zapi¬
sovanja pod skupno odgovornostjo viših uradnikov
kakemu drugemu davčnemu uradniku.

§ 11. Tudi glede ravnanja pri vplačilih v skupno
sirotinsko blagajnico se uporabljajo sprednja določila o
polaganju civilnosodnih depozitov slično v toliko, v ko¬
likor ne gre za občasna plačila obrestnih ali glavničnih
zneskov od hipotečnih posojil, za kar ohranijo veljavnost
dosedanji predpisi.

Vodstvo dnevnika sirotinske blagajnice, potem za
sirotinsko blagajnico obstoječih pasivnih in aktivnih
računskih knjig pristoji prigledniku davčnega urada. Ta
se sme pri večih uradih v vodstvu tega ali drugega za¬
pisovanja dati z dovolilom predpostavljenega finančnega
deželnega oblastva stalno zastopati po kakem drugem
pripravnem uradniku davčnega urada.

Sirotinskega urada letni račun vodi uradnik davč¬
nega urada z odgovornostjo obeh odgovornih viših urad¬
nikov davčnega urada.

Oddelek II.

Postopanje glede vrednostnih pošiljek, ki dojdejo za
sodišče zaprte ali so nakazane.

§ 12. Za sodišče po pošti dohajajoče zaprte vred¬
nostne pošiljke in pa oglasila (spremnice, priznanila,
izročilnice) o takih na sodišče naslovljenih vrednostnih
pošiljkah, ki so na pošti, mora oddati pošta naravnost
davčnemu uradu.

Samo tedaj, kadar ima pošiljka oznamenilo: »D e '
narna knjiga« ali »V kazenskih stvareh« ali nosi opomnjo:
»Ni za depozitnouradno in sirotinskouradno upravo«, se
priznani in vroči sodišču.

Sprednja določila veljajo tudi tedaj, kadar je za
sodišče došla vrednostna pošiljka naslovljena »v roke
sodnemu predstojniku samemu«.

§ 13. Kadar se davčnemu uradu donese na sodišče
naslovljena zaprta vrednostna pošiljka, tedaj se morata
oba za depozitnouradno upravo poklicana blagajnicna
uradnika najprej prepričati, ni li glede ovoja ali pečata

§ 77 .

133

pošiljke kakega pomiselka. Ako je pošiljka kaka vred¬
nostna pošiljka, ki je dana na pošto pod priglednim
pečatom poštnega urada (odprto), jo je takoj vpričo vro¬
čajočega poštnega sluge odpreti in pregledati njeno
vsebino.

Ako se pri teh preiskavah ne najde noben po¬
mislek, morata oba zgoraj oznamenjena blagaj nična
uradnika potrditi prejem pošiljke na izročilnim ter ji
pritisniti uradni pečat in vrniti izročilnico poštnemu slugi.

Če bi se pa našel kak pomislek, ga je, naznanivši
stvar takoj sodnemu predstojniku, poočititi na ovoju po¬
šiljke, oziroma na nji priloženem spisu in vrniti pošiljko
izročilnemu poštnemu uradu, da se uvede poštnouradno
postopanje. Pri komisijskem pozvedovanju, ki se potem
vrši pri poštnem uradu, mora biti navzočen eden izmed
blagaj ničnih uradnikov.

§ 14. Oglasila (spremnice, priznanila in izročilnice)
o vrednostnih pošiljkah, ki so pri poštnem uradu in so
naslovljene na sodišče, morajo pri erarskih poštnih
uradih vselej vročati poštni sluge.

Oba blagaj nična uradnika davčnega urada, katerima
je poverjena depozitnouradna uprava, morata prejem za
ta urad dohajajočih oglasil vpričo poštnega služabnika
v knjigi o vročanju priznanil, ki jo mora on prinesti
sabo, potrjevati tako, kakor je povedano v § 13., odst. 2 .

Pri neerarskih poštnih uradih pa hodi po oglasila,
katera je izročiti davčnemu uradu, sluga davčnega urada.

V ta namen mora priskrbeti poštni urad poseben,
samo za taka oglasila določen dnevnik (priznanilni
dnevnik), 1  kateri se hrani pri davčnem uradu in izroči
slugi .samo, kadar gre na pošto. V ta dnevnik mora
poštni urad vpisati vsakikrat slugi izročena oglasila po
njih številkah, po kraju predaje na pošto, in po vred¬
nosti pošiljek. Davčnega urada sluga potrdi prejem dob-
Ijenih izročilnic s svojim podpisom v zapisu, ki ga
P J še poštni urad. Ko se vrne sluga s poštnega urada,
Prevzameta blagajnična uradnika, katerima je poverjena
depozitnouradna uprava, oglasila, jih primerita z zapisi
v , Priznanilnem dnevniku in, ko ugotovita, da se vse
sklada, potrdita prejem oglasil v omenjenem dnevniku
er  pritisneta uradni pečat.

1  Avisojournal.

134

Izvršilni red.

§ 15 . V nadziranje, da se hodi o pravem času po
priznanjene pošiljke in pa po denarne zneske, ki jih je
potegniti na podstavi poštnih nakaznic, plačilnih nakaznic
urada poštne hranilnice in telegrafskih poštnih nakaznic
(§ 24., odstavek 3, § 25. in § 26., odstavek 4), mora
davčnega urada priglednik vpisati vsako pri davčnem
uradu prevzeto oglasilo, oziroma nakaznico v poseben
zapis (obrazec A).

Po priznanjene vrednostne pošiljke hodi na pošto
po davčnega urada slugi spremljan uradnik davčnega
urada, kateri je položil kavcijo. Ta mora spremnice, pri-
znanilnice in izročilnice, podpisane po predpisu ^ 13.,
odstavka 2 po obeh blagajničnih uradnikih, katerima je
poverjena depozitna uprava, izročiti poštnemu uradu, ter
tedaj, kadar hodi po oglasila davčnega urada sluga, po¬
kazati pri poštnem uradu tudi dotični priznanilni dnevnik,
preden pa prevzame priznanjene vrednostne pošiljke, jih
preskusiti v navzočnosti poštnega uradnika, kakor je
ukazano v § 13., odstavku 1, ter ukreniti, če bi se po¬
kazal kak pomislek, uvedbo poštnouradnega postopanja,
vzemši oglasilo nazaj, in takoj naznaniti to sodnemu
predstojniku.

§ 16 . Preden prevzameta vrednostne pošiljke v
depozitnouradno hrambo, morata blagaj nična uradnika,
katerima je poverjena ta uprava, vselej še preskusiti
njeno vsebino glede pravosti in pri tistih pošiljkah, po
katere gre na pošto odposlanec davčnega urada, ugotoviti
poprej tudi, da se s pošte doneseni kosi strinjajo z zapisi
v priznanilnem dnevniku.

Kadar se ob preskusu odprtih pošiljek pokaže kaj
nepravega, je naznaniti to takoj sodnemu predstojniku,
da odredi, kar je nadalje potrebno, in je poočititi na
spisu, priloženem pošiljki.

§ 17 . Kadar bi ne bila priložena pošiljki redna
pismena vloga, tedaj je uapraviti pri prevzetbi kratno
uradno opozorilo, pripeti mu kak pošiljki priložen zabe-
ležek ali drugo pisanje in ravnati s tem uradnim opo¬
zorilom kakor s pismeno vlogo, v dvomnih primerih si
pa takoj izprositi nadaljno odredbo sodnega predstojnika.

§ 18 . Glede tistih po davčnem uradu prevzetih
vrednostnih pošiljek, ki so pripravne za depozitnouradno

§ 77 .

135

ali sirotinskouradno upravo, mora ravnati potem davčni
urad po zmislu določil oddelka 1.

Kadar se pa, ko se odpre davčnemu uradu vročena
pošiljka, pokaže, da je ni privzeti v depozitnouradno
ali sirotinskouradno upravo, tedaj je vpisati dotično
vrednostno stvar pri davčnem uradu samo v posebni
dnevnik o »sodnih pristojbinah, kazenskih denarjih in
pravnih listinah,« predpisan s finančnega ministrstva
razpisom z dne 11. januarja 1876. L, št. 425 (fin. min.
ukazn. št. 2), ter jo poslati potem z dotično pismeno
vlogo in ovojem vred hitro, najpozneje pa nastopni dan
sodišču, katero mora prejem v omenjenem dnevniku po
tem, kakršen je primer, potrditi po voditelju denarne
knjige ali po uradniku, kateremu je poverjena hramba
in zaračun uradnih poprečnin in kazenskih denarjev.

§ 19. Kadar je davčnemu uradu vročena zaprta
vrednostna pošiljka naslovljena na sodnega predstojnika,
tedaj mu mora davčni urad to na kratko na znanje dati.
Sodnemu predstojniku je pridržano, da je, ko se odpira
tak opravilni kos, navzočen ali sam ali pa da ga zastopa
pri tem v to določen sodni uradnik, in da ukrene po¬
trebno, da se ohrani uradna tajnost.

§ 20. Na prevzemanje zaprtih in drugih vrednostnih
pošiljek, ki jih je po § 12., odstavku 2. izročiti sodišču,
se uporabljajo predpisi § 68. opravilnega reda z dne
5- maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112).

§ 21. Kadar se za sodišče določena zaprta vrednostna
pošiljka, katere vsebina je povedana na ovoju, donese
drugači kakor po pošti, na primer po zasebnem slu, tedaj
je zmisloma postopati po sprednjih določilih, ki se tičejo
po pošti dohajajočih zaprtih vrednostnih pošiljek.

Prinosnika pošiljke je pozvati, da naj bo navzočen,
ko se odpre pošiljka in pregleda njena vsebina, oziroma
da naj gre zastran tega k davčnemu uradu, ako bi se
prinosnik tega branil, je poočititi to na dotičnem spisu.

§ 22. Pri poštnem zavodu za sodišče došle poštne
nakaznice in pa na sodišče naslovljene plačilne nakaznice
urada poštne hranilnice in telegrafske poštne nakaznice
je vročiti vselej sodišču.

§ 23. Kadar je iz podatkov na odrezku ali iz po¬
drobnejših okolnosti, ki so morda znane sodišču, glede
namena poštne nakaznice posneti brezdvomno, da ni

136

Izvršilni red.

nakazanega denarnega zneska vzeti v depozitnouradno
ali sirotinskouradno upravo, tedaj pristoji sodišču, po¬
tegniti nakazani znesek pri poštnem zavodu. Pri tem je
ravnati po predpisu § 68. opravilnega reda z dne 5. maja
1897. 1. (drž. zak. št. 112).

§ 24 . Kadar je pa nakazani znesek predmet depo-
zitnouradne ali sirotinskouradne uprave, tedaj prevzame
poštno nakaznico vselej voditelj denarne knjige, kateri
mora tudi potrditi nje prejem na izročilnici ter pritisniti
uradni pečat.

Prevzeto poštno nakaznico je potem s kratkim o
tem napravljenim uradnim opozorilom, kateremu je pri¬
peti odstriženi odrezek, napotiti na davčni urad.

Davčni urad je dolžan, potegniti nakazani znesek
pri poštnem zavodu (§ 15., odstavek 2.). Pobotnico o
nakazanem znesku izdajeta na zadnji strani poštne na¬
kaznice oba blagaj nična uradnika ter pritisneta uradni
pečat.

Glede nadaljnega ravnanja z uradnim opozorilom
in gledč prevzete denarne pošiljke se uporabljajo ustrezno
določila oddelka I.

§ 25 . S plačilnimi nakaznicami, ki jih na podstavi
nakaznic vložnikov izda za sodišče urad poštne kranilnice
na Dunaju, je ravnati slično kakor s poštnimi nakaz¬
nicami, naslovljenimi na sodišče (§§ 22. do 24).

§ 26 . Telegrafske poštne nakaznice je vročiti sod¬
nemu predstojniku, kateri potrdi prejem nakaznega
telegrama na izročilnici. Kadar ni denarna pošiljka predmet
depozitnouradne ali sirotinskouradne uprave, tedaj jo
mora dati sodni predstojnik potegniti pri poštnem uradu
proti vrnitvi telegrama, ko postavi nanj pobotnico ter
mu pritisne sodni pečat. Telegramu priloženi odrezek je
pridržati pri sodišču.

Na to je izročiti denarno pošiljko nemudoma po
tem, kakršna je, voditelju denarne knjige ali pa urad¬
niku, kateremu je poverjena hramba in zaračun uradnih
poprečnin in kazenskih denarjev.

Kadar je pa po telegrafu nakazani denarni znesek
predmet depozitnouradne ali sirotinskouradne uprave,
tedaj je ravnati slično kakor pri navadnih poštnih nakaz-
’ nicah (§ 24).

§ 77 .

137

Kar se tiče nadaljnega ravnanja z odrezkom, ozi¬
roma z uradnim opozorilom in s prevzeto denarno po¬
šiljko, o tem je uztrezno uporabljati dotična določila
oddelka I.

_ Vročba telegrafskih poštnih nakaznic sodišču ni
omejena na opravilne ure sodišča. Nakazani znesek je
na podstavi nakaznice, vročene zunaj opravilne dobe,
potegniti v prvih bližnjih opravilnih urah.

§ 27. Funkcijonarje sodišča in davčnega urada, ki
so vsaki čas določeni za prevzemanje in hojo po poštne
pošiljke in oglasila, dohajajoča za sodišče po pošti, mora
sodišče, oziroma davčni urad vselej o pravem času imeno¬
vati izročevalnemu poštnemu uradu. Na dotičnih dopisih,
katerim je pritisniti uradni pečat, morajo tisti funkcio¬
narji, ki so poklicani pravnomočno potrjevati prejem po-
šiljek, (naznanil), pristaviti svojeročno podpis imena.

§ 28. Kadar bi se, ko se odpre na sodišče zaprt
došli opravilni kos, našel v njem vrednostni predmet,
ne da bi to bilo zabeleženo na ovoj u, tedaj mora uradnik
vložišča najprej opremiti vlogo z zaznamkom o dohodu.

Ako najdene vrednostne stvari ni vzeti v depozitno-
uradno ali sirotinskouradno upravo, jo mora uradnik
vložišča proti prejemnemu potrdilu na dotičnem opra¬
vilnem kosu nemudoma izročiti po tem, kakršna je, ali
voditelju denarne knjige ali pa uradniku, kateremu je
poverjena hramba in zaračun takih vrednostnih stvari.
V nasprotnem primeru je napotiti vrednostno stvar na
davčni urad.

Ako nastane kak dvom, si mora uradnik vložišča
izprositi napotilo sodnijskega predstojnika.

Oddelek III.

Končna določila.

§ 29 . Za vse od davčnega urada sodišču prihajajoče
Prošnje za položbo, potem za vse z denarjem ali denarno
vrednostjo obložene opravilne kose, katere napoti sodišče
na davčni urad in pa za vse davčnemu uradu doposlane
Poštne nakaznice, plačilne nakaznice urada poštne hra¬
nilnice in telegrafske poštne nakaznice mora pisati sodišče
depozitno vložno knjigo po obrazcu B.

138

Izvršilni red.

V ti knjigi mora davčni urad potrditi prejem sebi
izročenih opravilnih kosov in depozitov po obeh bla-
gaj ničnih uradnikih, pri čemer ni treba pritisniti pečata.

Kadar dojdejo prošnje za položbo od davčnega
urada, tedaj mora izpolniti sodišče razpredel 1. do 6.
Ako se pa izročajo vrednostni predmeti, oziroma nakaz¬
nice davčnemu uradu, mora izpolniti razpredel 1. do 4.,
davčni urad pa razpredel 7. do 9.; pri nakaznicah je v
razpredelu 8. pri prvi bližnji priložnosti dodatno vpostaviti
dnevniški člen depozitnega dnevnika (H. d.), oziroma
sirotinske blagajnice dnevnika (S. d.).

V razpredelu 3. je navesti sodno opravilno številko,
če je ob vpisu znana.

Hkratu s predpisano mesečno predložbo depozitnega
dnevnika z vsemi prilogami vred je vposlati tudi poverjen
prepis sodne depozitne vložne knjige naravnost računskemu
oddelku višega deželnega sodišča.

Depozitna nakazna knjiga za položbo (knjiga po¬
ložnica), ki se je pisala pri sodišču dosedaj, se opusti.

§ 30. Predstojnik sodišča je dolžan, dati si vsaj
dvakrat vsaki mesec v primernih presledkih časa pred¬
ložiti v uradnem prostoru davčnega urada depozitni
dnevnik in dnevnik sirotinske blagajnice, ju primeriti
natančno z depozitno vložno knjigo (§ 29.) in poiskati.
so-Ii v dotičnem dnevniku vpisane vse sodišču po dnevu
zadnjega pregleda, oziroma po 1. dnevu tekočega meseca
došle prošnje za položbo in vsi sodni in sirotinskouradni
depoziti, ki jih je napotilo sodišče na davčni urad.

Kadar bi se pokazala pri ti preskušnji kaka ne¬
skladnost, tedaj mora sodni predstojnik ukazati primerno
izpravo, če treba po primerjavi s predmetom položbe,
opravljeni vpričo obeh viših uradnikov davčnega urada.

Ko najde, da je vse prav, mora sodni predstojnik
pristaviti svoj »Videl« dnevnikoma in pa depozitni vložni

knjigi-

Z odobrilom predsednika višega deželnega sodisca
se smejo naročiti ti pregledi namesto sodnemu pred¬
stojniku kakemu drugemu sodniškemu uradniku dotičnega
sodišča, katerega je imenovati davčnemu uradu.

§ 31. Ta ukaz zadobi v vseh kraljevinah in deželah,
zastopanih v državnem zboru, moč 1. dne maja 1898. 1-
Z njim se razveljavljajo vsa določila doslej izdanih

§ 77 .

139

predpisov o hrambi in blagajničnem ravnanju s sirotinsko,
oskrbovansko in depozitno imovino in pa o skupnih
sirotinskih blagajnicah v toliko, v kolikor se ne skladajo
z vsebino tega ukaza.

b)  Ukaz pravosodn. ministrstva z dne 6. j u-
nija  1899 ukaznika  št. 25  zastran izročbe sodnih
depozitov strankam po drugih depozitnih uradnih kakor
onih, pri katerih so bili depoziti v hrambi.

Porazumno s fin. ministrstvom in najv. računiščem
se ukazuje:

Ako naj se komisijska izročba sodnega depozita
(ukaz pravosodn. min. z dne 20. decembra 1894 ukazn.
št. 1 ex 1895) izvrši po depozitnem uradu, ki je po na¬
vodilu poklican za oskrbovanje prometnih poslov za
sodišča izven svojega kraja (civilnosodni depozitni uradi
na Dunaju, v Pragi, Gradcu in Trstu), mora sodišče,
ne da bi zahtevalo posredovanje sodišča, kateremu je
depozitni urad podrejen, svoje zaprosilo za komisijsko
izročbo podati prav tako kakor pri prometnem opravilu
neposredno pri depozitnem uradu.  Nalog onega
sodišča, ki je provzročilo uradno dejanje, je, da obvesti
stranko o odrejeni poslatvi depozita v namen izročbe.

Izvedba komisijske izročbe se zapiše v knjige na-
prošenega depozitnega urada slično, kakor pri prometnih
opravilih, katera je depozitni urad oskrbel za unanja
sodišča, in mora on sodišču, katero ga je naprosilo za
izročbo, poročati o izvršitvi.

c)  Ukaz pravosodn. ministrstva z dne 15. de¬
cembra 1899 ukaznika  št. 53 zastran postopanja,
kadar sodišče naroči odkup dospelih kuponov od državnih
vrednostnih papirjev, ki so v hrambi davčnih uradov
(glavnih davčnih uradov, finančnih blagajnic) kot sodnih
depozitnih uradov.

Porazumno s fin. ministrstvom in najv. računiščem
se z  ozirom na ukaz ministrstev za pravosodje in finance
z  dne 31. jan. 1867 drž. zak. št. 27 zaukazuje nastopno:

V onih primerih, v katerih ne gre za izročbo do¬
spelih kuponov kaki stranki, ampak za odkup kuponov,
1  ga mora po sodnem nalogu opraviti davčni urad, in
za  depozitnouradno hrambo izkupila za kupon,  mora
depozitno sodišče izdati depozitnemu uradu izročilni,
odnosno odkupni nalog v dveh  odpravkih.

140

Izvršilni red.

Depozitni urad mora kupon v sodnem depozitnem
dnevniku postaviti intra marginem med izdatke in potem,
ko je po predpisu opravil odkup, izkupilo dokončno ob¬
računati kot prejemek v dotičnem upravnem razpredelku
sodnega depozitnega dnevnika.

Za primer, da se mora kupone po razpisu fin. min.
z dne 14. julija i869 it. 1369 ukaznik fin. min. it. 30
pred realizovanj em poslati blagajnici državnih dolgov v
namen vgotovbe, je te kupone, ne da bi se izdal uradni
recepis, vpisati v zapis, ki je za položene pa ne še vpla¬
čane kupone predpisan z razpisom fin. min. z dne 12. ju¬
lija 1870 št. 16243. V tem primeru je na ta postavek
zapisa sklicevati se v sodnem depozitnem dnevniku.

Postavku izdatkov v depozitnem dnevniku služi kot
dnevniški izkaz en izvod odkupnega odloka; drugi izvod
pa je potem, ko so se pripisali podatki o izdatkih (pre¬
jemkih), odnosno zgoraj omenjena zaporedna številka
davčnouradnega kuponskega zapisa, položiti v povezek
spisov dotične depozitne mase, in sicer na mesto v min.
ukazu z dne 31. jan. 1867 drž. zak. št. 27 predpisane
vložbe prejemnega potrdila. Depozitni urad mora vpise
v depozitni dnevnik poočititi kakor v depozitni glavni
knjigi, tako v podrobnih spiskih.(sledijo pred¬

pisi za pregledovalnega komisarja).

d)  Ukaz ministrstev za pravosodje in
finance v porazumu z najvišim računiščem
z dne 13. januarja 1900 drž. zak. št. 6 o oskr¬
bovanju depozitnouradnih prometnih poslov
po davčnih uradih (finančnih blagaj nicah).

§ 1. Davčni uradi kakor sodni depozitni uradi v
Polznju, Libercu, Zadru, Levovu, Krakovu, Tarnopolu,
Linču, Salcburgu, Celovcu, Ljubljani, Cernovcih, Brnu,
Opavi, Insbruku, Tridentu, Feldkirchu in Gorici so po¬
klicani po nalogu sodišč svojega kraja, in pa tudi na
zaprosilo drugih sodišč oskrbovati v svojem kraju na¬
slednje posle:

I. Nakup in prodajo, odkup in zameno državnih
zadolžnic, zastavnih listov, delnic in drugih vrednotnic,
ki so v javnem prometu; odkup obrestnih in dividendnih
kuponov, in pa nabavo novih kuponskih pol; vplačila
na ne polno plačane vrednotnice; izvrševanje z vred-

§ 77 .

141

notnicami morda združene dobavne pravice do novih
papirjev; predložbo vrednotnic v kolkovanje

II. Denarne vloge, obrestne pripise, vzdigovanje
denarja in s tem zvezane odpovedi, in pa zaveze (vinku-
lacije) in razveze (devinkulacije) v hranilnicah in drugih
kreditnih zavodih.

§ 2. V § 1. pod I omenjene posle naj spredaj ozna-
menjeni davčni uradi opravljajo navadno po menjalnicah.

Pravosodno ministrstvo si pridržuje v ta namen
skleniti posebne dogovore z menjalnicami.

Kolikor niso sklenjeni taki dogovori, naj glede
prometnih poslov, ki jih je opraviti v kaki menjalnici,
velja za pravilo, da naj davčni urad preda kupno ceno,
oziroma predmet prodaje ali zamene še-le, ko je prevzel
protivrednost ali kako drugo založbo. Ako vrednotnice,
ki jih potrebuje davčni urad, niso takoj pripravljene,
je nakup samo naročiti, in še-le ko dojdejo zahtevani
predmeti, izvršiti prometni posel.

V § 1. pod II omenjene posle pa naj neposredno
oskrbujejo omenjeni davčni uradi.

§ 3. Druge nego v § 1. oznamenjene davčne kakor
sodne depozitne urade, potem finančne in sodne depo¬
zitne blagajnice na Dunaju lahko k naslednjim opravilom
v blagajnicah, ki so v njihovem kraju, privzamejo nad¬
rejena sodišča kakor tudi druga sodišča:

za denarne vloge na hranilnične in druge vložne
knjižice, ki naj se sodno položijo;

za dodatne vloge na že položene hranilnične ali
druge vložne knjižice;

za vzdigovanje glavničnih zneskov ali obresti od
lakih vložnih knjižic in pa za odpovedi, ki so s tem
v zvezi;

za oskrbovanje obrestnih pripisov v hranilničnih in
drugih vložnih knjižicah, potem njih zavez in razvez.

§ 4. Vsak prometni posel je, ko d oj de nalog ali
zaprosilo sodišča davčnemu uradu, v beležni knjigi po¬
sebno zapisati in ves pri tem rabljeni postopek natančno
imeti v razvidnosti.

Beležno knjigo o prometnih poslih, ki so jih davč¬
nemu uradu naročila izvršiti sodišča njegovega kraja,
naj pišejo v § 1. imenovani davčni uradi po obrazcu 1,
v si drugi davčni uradi pa po obrazcu 2.

142

Izvršilni red.

Za prometne posle, katerih izvršitev prosijo davčni
urad sodišča izven njegovega kraja, naj v vseh davčnih
uradih služi beležna knjiga po obrazcu 3.

V razpredelku opomba teh beležnih knjig je po-
očititi kake posebne prigodke, ki se pokažejo izvršuje
prometni posel.

§ 5. Nabavo novih obrestnih ali dividendnih ku¬
ponov k vrednotnicam, položenim v uradu, naj tisti
uradi, v kojih kraju so blagajnice, poklicane za izdajo
novih kuponskih pol, oskrbujejo tudi brez sodnega naloga
na zaprosilo stranke, ki je upravičena za prejem kuponov.
Istotako so davčni uradi pooblaščeni na zaprosilo stranke,
ali ako zapazijo, da je stranka to opustila, uradoma
oskrbeti, da se vzdignejo nove kuponske pole k državnim
zadolžnicam, ki so v njihovi depozitnouradni hrambi, in
pa od sodišča dovoljeni prepis, zavezo in razvezo polo¬
ženih državnih kreditnih vrednotnic v neposrednem pro¬
metu z blagajnico državnih dolgov na Dunaju.

To nabavo kuponov je imeti s posebnim zapisom
po obrazcu 4 v razvidnosti in izvršiti jo je v depozitnem
dnevniku in v depozitni glavni knjigi, ne da bi bilo za
to treba kakega sodnega naloga. V ta zapis je prevzeti
tudi provzročene prepise, zaveze in razveze državnih
kreditnih vrednotnic.

§ 6. Za izvršilni organ za neposredno izvedbo pro¬
metnih poslov, ki jih je oskrbeti v kraju davčnega urada
izven uradnega prostora, to je za prenos prometnih pred¬
metov v kreditni zavod in za prenos protivrednosti nazaj,
se postavi uradnik davčnega urada. Postavi ga načelnik
davčnega urada z odobrilom deželnega finančnega oblastva,
in postavljenega uradnika je po imenu naznaniti kre¬
ditnim zavodom, ki pridejo v poštev.

Ako vrednost prometnega predmeta presega znesek
100 kron, naj izvršilnega organa po zunanjih opravilih
spremlja kak sluga davčnega urada.

§ 7. V izvedbo prometnega posla odposlanemu
uradniku davčnega urada je dotični vrednostni predmet
izročiti v navzočnosti dveh blagajničnih uradnikov ali,
kjer sta samo dva uradnika, v navzočnosti drugega
blagajniškega uradnika proti potrdilu prejema v razpre¬
delku dotičnega zapisa, določenem za to.

§ 77 .

143


Odposlanec naj posel oskrbi brez odloga in naj se
oddajaje nove vrednostne predmete izkaže z računi, za¬
devajočimi porabo njemu izročene vrednostne stvari, in
z drugimi izkazi, katere naj poprej oznamenjena blagaj-
nična uradnika preskusita po številkah in pa tudi glede
vrednostnega postavka.

Da je pravilno izvršeno, naj izvršilnemu organu
omenjena blagajniška uradnika posebno potrdita. Potem
je izvršitev zapisati v dotičnem zapisu in eventualno
dokončno zapisati v dnevnik po § 9., odstavku 2.

V tistih primerih, v katerih se izvršilnemu organu
izročena prometna opravila ne morejo opraviti tisti dan,
naj izvršilni organ potrdilo (začasnico, povratnico,
recepis i. e.), ki ga je dobil za vpoloženi prometni predmet
od dotične blagaj nične likvidature, še tisti dan položi v
depozitni blagajnici davčnega urada.

Ako je v namen prometne uprave morda treba
kake vrednosti pošiljati, naj se pošiljajo z varnostnimi
naredbami, ukazanimi v občih blagajničnih predpisih,
m do dokončnega obračuna velja poštni sprejemni list
za blagajnični izkaz.

Vzdignjene novce in druge vrednostne predmete naj
izvršilni organ vselej še tisti dan, ko jih je vzdignil,
izroči depozitni blagajnici davčnega urada.

Ako se prometno opravilo ne realizuje in ako se
tudi ne more položiti prejemno potrdilo v zmislu četrtega
odstavka, se mora prometni predmet prinesti nazaj v
depozitno blagaj nico in ta okolnost poočititi v depozitnem
dnevniku ali, ako gre za prometna opravila za kako tuje
sodišče, v razpredelku opomba beležne knjige po obrazcu 3.

§ 8. Oba višja uradnika davčnega urada sta dolžna
ob svoji odgovornosti natančno nadzorovati pravočasno
izvršitev uradu naročenih prometnih opravil in nabav
kuponov, ki naj jih opravi, in pa vnovično položbo iz
prometnih opravil.

§ 9. Za nadrejeno sodišče oskrbljena prometna
opravila je zapisati v depozitnem dnevniku in v glavni
knjigi in pa v podrobnih spiskih.

Izvršilnemu organu izročeni vrednostni predmet je
v ' depozitnem dnevniku najprej intra marginem  zapisati
m ed izdatke. Dokončno se ta izdatek obračuni, ko dojde

144

Izvršilni red.

protivrednost, hkratu vpisavši v dnevnik, da se je proti¬
vrednost prejela, priloži vsi dotične blagaj nične izkaze.

Ako pa naj davčni urad, da opravi prometne posle,
pošlje vrednostne predmete kakemu drugemu davčnemu
uradu, ki ga je za to zaprosilo nadrejeno sodišče, se
mora poslani vrednostni predmet v depozitnem dnevniku
takoj dokončno zapisati med izdatke in ta izdatek izkazati
s poštno prejemnico. Ako mora priti protivrednost, naj
se, ko dojde, v depozitnem dnevniku zapiše med pre¬
jemke, sklicevaje so na prejšnji posta vek izdatka.

Prometna opravila, ki jih je oskrbeti na zaprosilo
kakega nadrejenega sodišča se vpišejo samo v beležno
knjigo obrazec 3.

§ 10. Davčni urad naj o izvršitvi vsakega promet¬
nega opravila sodišču, ki ga je zaprosilo za izvedbo,
obširno poroča, priloživši račune in drugačne izkaze.
Sodišče pa naj davčnemu uradu potrdi, da so došle iz
prometnega opravila izvirajoče protivrednosti nazaj, ako
ni šlo za kak nalog nadrejenega sodišča.

§ 11. Ako naj kak sodni depozit (ukaz finančnega
ministrstva z dne 16. novembra 1894.1. [uk. f. m. št. 46];
ukaz pravosodnega ministrstva z dne 20. decembra 1894.1.
[uk. pr. m. št. 1 iz 1. 1895]) komisijski izroči dotičnemu
sodišču ne podrejen davčni kakor sodni depozitni urad,
naj sodišče, ki dovoli izročitev, svoje zaprosilo, da se
opravi ta izročitev, pošlje kakor pri kakem prometnem
opravilu neposredno  davčnemu kakor sodnemu depo¬
zitnemu uradu, ne da bi se zahtevalo posredovanje so¬
dišča, kateremu je podrejen davčni kakor sodni depozitni
urad. Sodišče, ki provzroči uradno opravilo, je dolžno
obvestiti stranko, da je odredila poslati depozit v izročitev.

Izvedba komisij ske izročitve sev zaprošenem davčnem
uradu zapiše razen v zapisu obrazec 3 tudi v depozitnem
dnevniku, in davčni urad naj o izvršitvi poroča sodišču,
ki ga je zaprosilo za izročitev.

Ako je depozit, ki ga je izročiti komisijski, gotovina,
odbiti je od njega hranilno pristojbino, ko se pošlje de¬
pozit zaprošenemu davčnemu uradu.

Izročitev depozita v gotovini, ki ne presega zneska
1000 kron, lahko davčni urad, bodisi da gre za komisijsko
izročitev ali ne, provzroči s poštno nakaznico, ako stranka,

§ 77.

145

ki ima pravico do prejema, v ta namen predloži izročilne
izkaze (izročilno potrdilo, izročilni odlok).

§ 12. V sodnih nalogih je prometne posle, ki jih
je opraviti, in kake posebne načine izvedbe določno po¬
vedati in dotične vrednostne predmete natančno oznameniti.

Z nalogom, da se opravijo prometni posli, sme
sodišče spojiti samo take odredbe, po katerih naj, ko se
je posel izvel, nastopi sodna položba ali takojšnja izro¬
čitev prometnih predmetov alt doseženih protivrednosti.

Izdajo nalogov za občasno opravljanje določnih
prometnih poslov je kolikor moči omejiti, in taka na¬
ročila naj davčni uradi izvršujejo še le na vsakokratno
zglasilo udeležene stranke, ali ako ima izvršitev za pogoj,
da se poprej položi kak vrednostni predmet, potem, ko
se je položil.

§ 13. Predstojniku sodišča po § 30. ministrskega
ukaza z dne 15. marca 1898. 1. (drž. zak. št. 55) naložena
nadzorovalna dolžnost se razširja tudi na prometna
opravila, ki jih je opravljati za dotično sodišče. Zlasti
naj predstojnik sodišča s poskusi na slepo neposredno
vpogledavši v hranilnične in drugačne vložne knjižice,
ki pridejo v prometno upravo, preskušuje, ali njih stan
natančno soglaša z zabeležki depozitnega urada. Ako se ne
najde nikak pogrešek, naj predstojnih sodišča podpiše
zapise obrazec 1, oziroma 2 in 4 in pove dan in mesec.

Ko se pregledujejo davčni uradi, je vselej skrbno
preskusiti tudi njihovo oskrbovanje prometnih opravil
depozitnega urada in pisanje zadevnih beležnih knjig.

§ 14. Ta ukaz stopi 1. dne februarja 1900. 1. v

veljavo.

e)  Ukaz pravosodn. ministrstva v pora-
zt ®u s finan. ministrstvom in najvisim raču-
ni ščem z dne 4. marca 1902 ukaznika  št.  10
zastran realizovanja sodno položenih hranilničnih in
drugih vložnih knjižic.

I. Pokazale so se znatne težkoče pri tem, da so
marsikatera sodišča ob popolnem ali delnem realizovanju
sodno položenih hranilničnih ali drugih vložnih knjižic
'zročala izkupila za prejem upravičenim strankam po
dotičnih kreditnih zavodih  (hranilnicah). To posto-
Panje je tako nedopustno po obstoječih depozitnouradnih
Predpisih, kakor je nedopustna udeležba sodnih urad-

10

146

Izvršilni red.

nikov  pri dejanjih, ki spadajo v blagajniško upravo
sodnih depozitov.

Sodišča si morajo predočivati, da je prav tako,
kakor je položiti predmete, namenjene za depozitnouradno
hrambo, vedno pri depozitnem uradu, nikdar pa ne na
roke kakega sodnega uradnika, tudi izročiti take predmete
strankam izključno samo po depozitnem uradu, bodisi
neposredno bodisi po poštni nakaznici, v kolikor je to
poslednje dopustno po § 11. zadnj. odstavku min. ukaza
z dne 13. januarja 1900 drž. zak. št. 6 (poprej pod d).

Kadar se mora opraviti v namen odprave depotnih
udeležencev kak prometni posel, zlasti odrediti realizo-
vanje kake položene vložne knjižice, morajo se sodišča
v to po zmislu min. ukaza z dne 13. januarja 1900
drž. zak. št. 6 poslužiti vedno davčnih kot sodnih depo¬
zitnih uradov, katerih dolžnost je, da po opravi prometnega
posla izročijo predmet.

Kadar nanese potreba, da se mora za opravo takih
prometnih poslov z ozirom na kraj dotičnega kreditnega
zavoda (hranilnice) naprositi kak drugi davčni urad
(finančna blagajnica) kakor podrejeni, je stvar sodišča,
da v to naprosi dotični davčni urad (finančno blagajnico).

II. Po § 12., odst. 2, min. ukaza z dne 13. januarja
1900 se sme tako pri naložbi gotovine v hranilnici (pri¬
občilo na strani 240 ukaznika pravosodn. min. z leta
1900, zadnji odstavek), kakor v drugih primerih § 3.
tega ukaza združiti nalog za izročbo prometnega predmeta
z nalogom za prejem ali za takojšno izročbo protivrednosti
po izvršitvi prometnega posla venem  sklepu; posebnega
prejemnega naloga tudi takrat ni treba, kadar se glasi
vložna knjižica, ki jo je vnovič položiti, zavoljo pripisa
obresti na viši znesek, kakor bi ustrezal prejemnemu
nalogu, združenemu s prvotnim izročbenim nalogom.

Da se računskemu oddelku višega deželnega sodišča
tudi v tem poslednjem primeru omogoči popregledba
prejemnega postavka po visokosti zneska, naročilo se je
davčnim uradom (finančnim blagajnicam), da pri vnovični
položbi vložnih knjižic predočijo kak pripis obresti v be¬
sedilnem stolpcu sodnega depozitnega dnevnika.

f)  Ukaz pravosodn. ministrstva z dne
25. julija 1900 ukaznika  št.  32,  zastran naprave


§ 77. 147

in zbiranja prepisov depozitnouradnih izročilnih nakazil
v namen pregledovanja.

Deloma izpreminjajoč svoj ukaz z dne 28. maja
1893 ukaznika št. 20. ukazuje pravosodno ministrstvo
porazumno s finan. ministrstvom in najv. računiščem,
daje  v prihodnje za porabo pri pregledovanju napravljati
in zbirati prepise samo onih izročilnih nakazil, katerim
so predmet gotovine, dragocenosti in biseri, javne za¬
dolžnice, hranilnične knjižice in drugi, prometni papirji,
ki jih je osamljeno  hraniti. Odpade torej naprava in
zbiranje prepisov izročilnih odlokov o gotovinah, kuponih,
zasebnih zadolžnicah in drugih listinah, ki jih je hraniti
vkupe .

g)  Razpis finan. ministrsvazdne 14. sept.
1900 št. 4545  v ukazniku pravosodn. min. XVIII.
str. 240 o postopanju pri realizovanju dospelih kuponov
od sodno položenih vrednostnih papirjev, potem pri na¬
ložbi gotovine v hranilnici.

V tistih primerih, v katerih mora po sodnem nalogu
davčni urad po zmislu ukaza finan. ministrstva z dne
24. novembra 1899 v ukazniku finan. min. št. 236 (ukaz
pravosodn. min. z dne 15. decembra 1899 v ukazniku
pravosodn. min. št. 53) odkupiti kupone državnih vred¬
nostnih papirjev, izkupilo pa uradno hraniti, ima en
izvod odkupnega odloka služiti postavku izdatkov v de¬
pozitnem dnevniku za izkaz. Ker je takrat, kadar ni
upravičenega prejemnika, izključena predložba pobotnice
9 izdanih kuponih, odnosno o izkupilu za kupon, potem
le v vsakem posameznem primeru neobhodno potreben
en izvod odkupnega odloka, ker bi se sicer ne mogel
doseči prigled (kontrola), ki se ga namerava doseči s
predpisi omenjenega ukaza. Zato je nemogoča izdaja
nalogov za občasno opravo teh kuponskih odkupov.

Pač pa takrat, kadar gre za odkup obrestnih ku¬
ponov po zmislu § 1. min. ukaza z dne 13. januarja 1900,
v  ukazniku fin. min. št. 16 (drž. zak. št. 6, zgoraj pod d),  od¬
nosno za izročbo izkupila strankam, ni ugovora proti
nalogom za tako občasno opravo, z ozirom na določbe
§ 12., odst. 2 in 3, navedenega ukaza.

Dalje se pripomni, da glede naložbe gotovine v
hranilnici takrat ni potreba posebnega sodnega naloga
davčnemu uradu kot sodnemu depozitnemu uradu za

10 *

148

Izvršilni red.

prejem hranilnične knjižice po zmislu § 12., odst. 2.
zadnje navedenega ukaza, kadar je že v sklepu, ki za-
ukazuje izročbo gotovine, jasno izražen nalog za prejem
hranilnične knjige po opravljeni naložbi gotovine.

h)  Ukaz pravosodn. ministrstva in finan.
ministrstva v porazumu z najv. računiščem
z dne 17. januarja  1901, ukaznika  št.  3 zastran
poslatve depozitnih in sirotinskoblagaj ničnih goto vin
drugim sodiščem v nadaljno, a ne depozitno- ali siro-
tinskouradno upravo.

Kadar pride sodišče v položaj, da odredi poslatev
gotovine iz kake depozitne mase ali iz skupne sirotinske
blagajnice na kako drugo sodišče, in je gotovina na¬
menjena v to, da jo prejemajoče sodišče sprejme k
denarni knjigi, k uradni poprečnini ali k računu ka¬
zenskih stroškov, mora sodišče, ki odredi poslatev, to
okolnost izrečno omeniti v izročilnem nakazilu in ukazati,
da se poslatev opremi s kako v § 12., odst. 2. min. ukaza
z dne 15. sušca 1898 drž. zak. št. 55 (zgoraj pod d)  usta¬
novljenih oznamemb (»denarna knjiga«, »v kazenskih
stvareh«, »ni namenjeno za depozitno- ali sirotinsko-
uradno upravo«).

Pripadajoča hranilna pristojbina je po slični upo¬
rabi določbe § 11., odst. 3, min. ukaza z dne 13. januarja
1900, drž. zak. št. 6 (zgoraj pod d),  odtegniti pri poslatvi
depozita v gotovini.

V teh primerih mora odpošiljajoči depozitni odnosno
sirotinski urad priznanilo (avizo), kije  predpisano v št. 1
min. ukaza z dne 23. septembra 1858, drž. zak. št. 160, na
sloviti neposredno na sodišče,  na katero gre poslatev;
tega dolžnost pa je, da prevzemši poslatev potrdi na
priznanilu prejem in pa pove računske podatke ter pritisne
uradni pečat, potem pa priznanilo vrne odpošiljajočemu
depozitnemu odnosno sirotinskemu uradu.

Uporaba civilnega pravdnega reda.

§ 78. V kolikor ni v tem zakonu zauka¬
zano nič drugega, se morajo uporabljati tudi v

§ 78. 1. »Izkaz verojetnosti« in »izpričevalo«, kjer
koli ju zahteva izvrš. red, dognati je po načinu, dolo¬
čenem v § 274. c. pr. r. Zlasti ni povoda, v § 370. izvrš. r.

§ 77 — 78 .

149

izvršilnem postopanju splošna določila civilnega
pravdnega reda o strankah, o postopanju in
ustni razpravi, o dokazu, o vzprejemu dokazov
in o posameznih dokazilih, o sodniških sklepih
in o pravnem pomočku rekurza.

O pravici revnih v izvršilnem postopanju
glej § 2. ukaza z dne 23. maja 1897 drž. zak. št. 130 in
o oprostitvi revnih strank od plačila hranščine  i. t. d.
§ 10. ukaza 22. avg. 1899 pri § 24.

predpisani izkaz verojetnosti drugače razumevati kakor
po zmislu § 274. c. pr. r. — 19. aprila 1898 št. 5541.
Riehl 1899 str. 48.

2. Določba § 516. c. pr. r., po kateri se mora zoper
odločbe odrejenega sodnika poprej preden se poda rekurz,
predlagati premembo pri zbornem sodišču, ni uporabna
za rešitve izvršilnih predlogov, ki so izročene po § 7.
odst. 3. jur. prav. v to postavljenemu posameznemu sod¬
niku. — 17. maja 1898 št. 7060 uk. št. 1443, rep. pravo-
reko  v.

3. Zahtevajoči upnik mora povrniti zavezancu
stroške vspešnega rekurza. (§ 41. c. pr. r. § 78. izvrš. r.).

— 22. marca 1899 št. ?. Sl. Pr. št. 8.

4. Soponudnik pri dražbi, po čegar krivdi se je
Razveljavila dražba, trpi stroške ponovljene dražbe (§ 78.
izvrš. r., § 51. c. pr. r.). — 18. aprila 1899 št. 5952.
Gl. U. 581.

5. Če je sodnik dovolil izvršbo s prisilno osnovo
zastavne pravice na podlagi napačnega lustra, glede
stroškov ni uporabiti določbe § 51. c. pr. r. — 7. jun.
1899 št. 8575. Pr. str. 634 ex 1899.

6. Vsled brezvspešnega rekurza druge osebe proti
temu, da so se zarubile baje v njeni hranitvi nahajajoče
s e stvari, zahtevajočemu upniku provzročene stroške mora
povrniti ta druga oseba (§§ 41.. 50. c. pr. r. 78 izvrš. r.).

- 13. okt. 1898 št. 9676. Gl. U. 338.

7. Kadar se je vsled pomote zaht. upnika seglo z
■zvršbo na imovino osebe, ki ima enako ime z zavezan¬
em, mora zaht. upnik povrniti tej osebi stroške rekurza,
podanega pred odstopom od izvršbe (§ 50. c. pr. r. 78
izvrš. r.). _ 20. jun. 1899 št. 9319. Gl. U. 652.

150

Izvršilni red.

Drugi naslov.

Izvršilo na podstavi spisov in listin, nare¬
jenih v inozemstvu.

§ 79. Na podstavi spisov in listin, ki ne
spadajo k izvršilnim naslovom, oznamenjenim
v § 2., pa so narejeni zunaj ozemlja,’ za katero
velja ta zakon, ter imajo izvršilno moč po

8. Stroški razdelbe največega ponudka in rekurza
proti razd. sklepu niso izvršilni stroški in glede njih do¬
ločbe §§ 78. izvrš. r. in 41. c. pr. r. niso uporabne. —
30. jul. 1899. Sl. Pr. št. 10. str. 315.

9. Kadar je rekurzno sodišče razdelbni sklep raz¬
veljavilo je revizijski rekurz proti temu le tedaj dopusten,
če je v sklep rekurz. sodišča sprejel se pridržek pravno¬
močnosti (§ 519. št. 3, 527. c. pr. r.). Nove razprave o
razdelitvi najv. ponudka (zaslišanje strank po § 527.
c. pr. r.) ni treba zaukazati. — 30. maja 1901 št. 7896.
Jur. BI. str. 419.

9a. Če je rekurzno sodišče razveljavilo sklep o
ustavitvi, ne pridržavši pravomočnost rekurznosodnega
sklepa, je revizijski rekurz nedopusten. — 20. jun. 1901
št. 9047. C. BI. zv. 11.

10. Glej tudi odi. 3. pri § 124. št. 1.

11. Stroške vspešnega revizijskega rekurza, katerega
se je poprijel zahtevajoči upnik zoper odločbo druge
stopinje, ki se je ukrenila vsled rekurza hipotečnega
upnika, more se naložiti v plačilo temu hipotečnemu
upniku. — 7. sept. 1901 št. 13193. Jur. BI. št. 8 ex 1902.

12. Kadar se izpodbijani sklep razveljavi na. drugi
stopinji in se naloži sodišču prve stopinje, da naj izreče
po zaslišbi strank novo odiočilo, more se izpodbijati od¬
ločilo rekurznega sodišča zastran izreka o stroških
tudi tedaj, kadar rekurzno sodišče ni določilo,  da je
izvršiti prvi stopinji dani nalog še le potem, ko zadobi
to določilo pravno moč (§ 527. c. pr r.). [To pa zato,
ker je izrek o stroških samostojna odločba sodišča druge
stopinje]. — 10. decembra 1901 št. 16943. G. H. št. 28
ex 1902.

§ 78 — 79 .

151

tamkaj veljajočih zakonitih določilih, je dopustna
izvršba in oprava posameznih izvršilnih dejanj
v ozemlju veljavnosti tega zakona samo tedaj
in v toliko, v kolikor je po državnih pogodbah
ali po vladnih izjavah, izdanih o tem in raz¬
glašenih v državnem zakoniku, zajamčena vza¬
jemnost.

1  a)  Ukaz pravosodnega ministra z dne
21. decembra 1899 drž. zak. št. 258, s katerim
se naznanjajo počenši s 1. dnem januarja 1900
veljajoči predpisi nemškega civilnega pravd¬
nega reda o prisilnem izvršilu iz inozemskih
razsodeb in mera vzaj emnosti, zajamčene s
temi določili.

b)  Ukaz pravosodnega ministra z dne 10. de¬
cembra 1897 drž. zak. št. 288, s katerim se
naznanjajo predpisi italijanskega civilnega
pravdnega reda o prisilni izvršbi iz inozem¬
skih sodeb in mera vzaj emnosti, zajamčene
s temi določili.

c)  Ukaz pravosodnega ministra z dne 10. de-
decembra 1897 drž. zak. št. 289, s katerim se
naznanjajo predpisi, veljajoči v kneževini
liechtensteinski za izvršbo avstrijskih izvr¬
šilnih naslovov, in mera vzajemnosti, zajam¬
čene s tem.

d)  Ukaz pravosodnega ministra z dne 10. de¬
cembra 1897 drž. zak. št. 290, s katerim se na¬
znanjajo predpisi, veljajoči v kantonu Waadtu

Ukaz 21. dec. 1899 drž. zak. št. 253. (Opomn.
la pri § 79).

1. Delibacijsko postopanje je z izvrš. redom odprav¬
ljeno, zato sodbam nemške države ne treba izvršilne
klavzule. — 8. marca 1899 št. 3395. G. H. št. 28.

2. Na podstavi izpiska iz likvidacijskega zapisnika,
narejenega pri sodišču na Nemškem, je izvršba le tedaj
dopustna, če je iz njega razvidno, da je bil navzočen
tudi kridatar in terjatve ni izpodbijal (§§ 55. in 121.
konk. r.). — 28. febr. 1901 št. 1819. Not. Z. št. 26.

152

Izvršilni red.

za izvršbo inozemskih sodeb, in mera vza¬
jemnosti, zajamčene s tem.

e)  Ukaz pravosodnega ministra z dne
29. septembra 1900 drž. zak. št. 169, s katerim
se naznanjajo predpisi od 1. dne sept. 1900.  1.
naprej veljajočega ru munskega civilnega
pravdnega reda o eksekuciji iz inozemskih
sodeb in o meri vzajemnosti zajamčene s
temi določili.

§ 80. Izvršilnemu predlogu, ki se naslanja
na razsodilo unanjega sodnega ali drugega
oblastva ali na poravnavo, sklenjeno pred njim,
je mimo tega ugoditi samo tedaj:

1. kadar je smela pravna stvar po dolo¬
čilih, katera veljajo o pristojnosti v tozemstvu,
priti pred sodišče v unanji državi;

2. kadar se je povabilo ali odredba, s
katero se je uvedlo postopanje pred unanjim
sodiščem ali unanjim oblastvom, osebi, zoper
katero je postopati z izvršbo, vročilo v lastne
roke ali v dotičnem unanjem ozemlju ali pa z
dodeljeno pravno pomočjo v kakem drugem dr¬
žavnem ozemlju ali v tozemstvu;

3. kadar po predloženem spričevalu ino¬
zemskega sodnega ali drugega oblastva ni po
pravu, veljajočem za to oblastvo, zoper razso-

§ 80. št. 1 . Izvršba je nedopustna, če je inozemska
sodba izdana samo na podstavi pristojnosti fori contrac.tus
in niso podani pogoji S 88. jur. prav. — 9. maja 1900
št. 5021 uk. št. 244; il. jul. 1900 št. 9551 Bohms Žeitschr.
str. 395, tako tudi odi. 15. marca 1899 št. 3717. Žeitschr.
f. intern. Priv.- u. Strafr. IX str. 492.

§ 80. št. 2. Način vročbe, predpisan v § 80. št. 2 izvrš.
r. ni smeti nadomestiti z drugimi v § 106. odst. 1 c. pr. r.
dopuščenimi načini. Vročba tožbe v lastne roke mora se
docela dokazati že v izvrš. predlogu. — 27. sept. 1899
št. 14456. Pr. str. 285 ex 1900.

§ 79—82. 153

(lilo več pritožbe na višo stopinjo, ovirajoče
izvršljivost.

§ 81. Dovolitev izvršbe ali zahtevanega
izvršilnega dejanja je, dasi so izpolnjeni v §§ 79.
in 80. navedeni pogoji, odreči tedaj:

1. kadar osebi, zoper katero je seči z
izvršbo, vsled nepravilnosti postopanja pred
unanjim sodiščem ali unanjim oblastvom ni bilo
mogoče, udeležiti se tega postopanja; 1

2. kadar je z izvršbo izsiliti dejanje, ka¬
tero je po pravu tozemstva sploh nedopuščeno
ali se vsaj ne sme izsiliti;

3. kadar se tiče izvršilni naslov osebnega
stanu avstrijskega državljana ter ga je izvršiti
zoper tega zadnjega;

4. kadar je z izvršbo ali zahtevanim izvr¬
šilnim dejanjem doseči pripoznavo pravnega
razmerja ali uresničbo zahteve, kateremu ali
kateri zakon tozemstva z ozirom na javni red
ali na nravnost odreka tu veljavnost ali iz-
tožnost.

1  Glede Ogrske glej ukaz pri § 86.

§ 82. Za dovolitev predlagane izvršbe ali
predlaganega izvršilnega dejanja je pristojno
tisto zborno sodišče prve stopinje, v katerega
okolišu je v § 4., št. 6, oznamenjeno okrajno

sodišče.

Predlog sme staviti zahtevajoči upnik, ino¬
zemsko sodišče ali kak drugi v to poklicani
inozemski javni organ.

§ 81. št. 4. Izvršba v izterjavo odškodnine zavoljo
neizpolnjene obljube zakona je nedopustna (ker obljuba
zakona po § 45. o d. z. ne učini nikako obveznosti). —
D- jun. 1899 št. 5792. G. 11. št. 48.

154

Izvršilni red.

Sodišče si sme, če treba, izprositi pred
odločbo o predlogu pojasnilo od unanjega obla-
stva, od katerega izhaja izvršilni naslov ali
katero je predlagalo dovolitev izvršbe.

§ 83.* Ako se ugodi predlogu, dasi ni v
§§ 79. do 81. navedenih zakonitih pogojev za
izvršilno dovolilo, sme tisti, zoper katerega se
je dovolila izvršba, zglasiti, kar pa mu ne krati
kake pravice rekurza, upor zoper izvršilno
dovolilo.

Upor je zglasiti pri tistem sodišču, katero
je po § 82. pristojno na prvi stopinji za do¬
volitev izvršbe, in to, v kolikor se ne opira
na nedostatek vzajemnosti ali na kak v § 81.,
št. 2 do 4, navedenih razlogov, v roku štiri¬
najstih dni po vročbi izvršilnega dovolila, ker
bi sicer ne bil dopuščen. O uporu je odločiti
po ustni razpravi s sodbo 1  (§§ 461. in nadd.
civilnega pravdnega reda). Po zglasitvi upora sme
sodišče zaukazati po predlogu odložbo izvršbe.

Rok za relcurz zoper odločilo o izvršilnem
predlogu znaša štirinajst dni. 2  Zoper odločilo
o rekurzu, zglašenem zavoljo dovolitve ali od-
reke izvršbe, je dopusten nadaljen rekurz 8  tudi
tedaj, kadar je sodišče druge stopinje izpodbi¬
jani sklep prvega sodišča potrdilo.

1  Izjema od določbe § 42.

2  Izjema od določbe § 65. odst. 1.

s  Izjema od določbe § 528. odst. 1 c. pr. r. in § 78.

* Glede Ogrske i. t. d. glej min. ukaz pri § 86.

§ 83. odst. 3. Ta določba ni uporabna na izvrš.
naslove iz dežel ogrske krone (ker je za te merodajen
ukaz 13. dec. 1897 drž. zak. št. 285). — 16. maja 1899
št. 7636. Riehl str. 184.

§ 82 — 86 .

155

§ 84. Zgoranja določila se ne uporabljajo,
v kolikor so v državnih pogodbah 12  ali v vladnih
izjavah, razglašenih v državnem zakoniku, o
dovolitvi izvršbe in o pogojih za izvršljivost
inozemskih izvršilno moč imajočih spisov in
listin izjemni zaukazi.

1  Pogodbe s Serbijo z dne 6. maja 1881 drž. zak.
št. 88 ex 1882.

2  Haagška konvencija 14. nov. 1896, 9. nov. 1897
drž. zak. št. 85 ex 1899.

§ 85. Za opravo in izvedbo na podstavi
inozemskih izvršilno moč imajočih spisov in
listin dovoljenega izvršilnega dejanja ali izvršbe
veljajo določila tega zakona.

§ 86. Predpisi tega naslova veljajo tudi
za izvršbo na podstavi izvršilno moč imajočih
spisov in listin, ki so se naredili v deželah
ogrske krone. 1

Kadar je zajamčena vzajemnost (§ 79.), se
mora na podstavi sodnih razsodil, izrečenih v
deželah ogrske krone, in na podstavi sodnih
poravnav, sklenjenih tamkaj, zaukazati izvršba,
če se le:

1. predloži sodno spričevalo o tem, da ni
zoper razsodilo več nobenega pravnega po-
močka, ki bi oviral izvršljivost, in če

§ 84. opomn. 2. Na podstavi § 12. te konvencije
8o samo tiste odločbe države pogodnice v drugi državi
izvršljive, s katerimi je bil tožnik  ali pa intervenijent,
ti je oproščen kavcije za pravdne stroške, obsojen v
povračilo stroškov; če je bil obsojen toženec, uporabljati
Jo obča določila (§ 79. nasl.). — 8. avg. 1900 št. 11241.
nbhms Zeitschr. str. 394.

§ 86. Ako je v tozemstvu opraviti proti kaki drugi
osebi nego zavezancu po ogr. sodišču dovoljeno izvršbo:
glej odi. 7 pri § 17. odst. 2.

156

Izvršilni red.

2. ni nobenega v § 81., št. 2 do 4, nave¬
denih razlogov za odreko.

‘Ukaz pravosodnega ministra z dne
13. decembra 1897 drž. zak. št. 285 o izvršilu
in o izvršilu v zavarovan j e na podstavi spisov
in listin, narejenih v deželah ogrske krone.

Na podstavi člena XLI. uvodnega zakona k izvr¬
šilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak.
št. 78) se ukazuje:

A. Izvršilo na podstavi spisov in listin, narejenih v
deželah ogrske krone, brez Hrvaškega in Slavonskega.

I. Ogrski zakonski člen LX. iz leta 1881. o izvr¬
šilnem postopanju obsega v §§ 4. in 5. nastopna določila:

§ 4. Na podstavi sodnih razsodil in poravnav,
storjenih, oziroma sklenjenih v drugi državi avstrijsko-
ogrske monarhije, je na zaprosbo sodišč te države, ako
je zajamčena vzajemnost, nepogojno zaukazati izvršbo,
razen kadar dajatev ali storitev, katere izpolnitev se
namerja izsiliti po izvršilu, nasprotuje kakemu domačemu
zakonu, ki jo prepoveduje.

§ 5. ¥ stvareh glede osebnega stanu ogrskega dr¬
žavljana se razsodila inozemskih sodišč ne smejo izvršiti
v tozemstvu zoper ogrskega državljana.

Ker smejo po izjavi kraljevega ogrskega pravosod¬
nega ministra z dne 16. novembra 1897. L, št. 61944,
vsled ravnokar navedenega § 4. zakonskega člena LX.
iz leta 1881. kraljeva ogrska sodišča zaukazati izvršbo
na podstavi izvršilnih naslovov, oznamenjenih v § l->
št. 1, 5, 7, 8 izvršilnega roda (zakon z dne 27. maja 1896,
drž. zak. št. 79), ki so narejeni v ozemlju veljavnosti
izvršilnega reda,

nadalje na podstavi plačilnih nalogov v meničnem
postopanju, ki so bili izdani v ozemlju, za katero velja
izvršilni red,

in naposled na podstavi razsodov in poravnav, ki
so se izdali po borznih razsodiščih v ozemlju veljavnosti
izvršilnega reda ali so se sklenile pred njimi,

zato smejo, izvrševaje vzajemnost po § 79. izvr¬
šilnega reda, sodišča tozemstva dovoliti in zaukazati iz¬
vršbo na podstavi nastopnih na Ogrskem narejenih spisov
in listin:

§ 86 .

157

1. na podstavi končnih sodeb in drugih v spornih
stvareh izdanih sodeb, sklepov in odlokov civilnih sodišč,
ako je izključena pritožba zoper nje do više stopinje ali
vsaj ni dovoljen izvršbo ovirajoč pravni pomoček;

2. na podstavi izvršljivih plačilnih nalogov v me¬
ničnem postopanju;

3. na podstavi poravnav, katere so bile sklenjene
pred civilnimi ali kazenskimi sodišči o zasebnopravnih
zahtevah;

4. na podstavi v konkurznem postopanju sklenjenih,
sodno potrjenih poravnav, med takim postopanjem iz¬
danih pravnomočnih sodnih sklepov in na podstavi moč
izvršljivosti imajočih uradnih izpiskov iz likvidacijskega
zapisnika, narejenega med konkurznim postopanjem;

5. na podstavi pravnomočnih razsodil kazenskih
sodišč, katera se izdado o zasebnopravnih zahtevah:

6. na podstavi razsodov borznih razsodišč (borznim
razsodiščem zenačenih posebnih sodišč prodaj alnic za
pridelke in žito), katerih ni več izpodbijati pred višo
stopinjo razsodišča, in na podstavi pred temi razsodišči
sklenjenih poravnav.

II. Ker po § 4. ogrskega zakonskega člena LX. iz
leta 1881. ne prihajajo pri zaukazu izvršbe na podstavi
spisov in listin, narejenih v tostranskem državnem
ozemlju v poštev pogoji, povedani v § 81., št. 1 in 4
izvršilnega reda, in se sme odreči izvršba samo tedaj,
kadar dajatev ali storitev, katere izpolnitev se namerja
izsiliti po izvršilu. nasprotuje kakemu ogrskemu zakonu,
ki jo prepoveduje, zato se, da se doseže popolna vza¬
jemnost nasproti predpisom §§ 4. in 5. v ogrskem za¬
konskem členu LX. Iz leta 1881., po zmislu § 84. izvr¬
šilnega reda ukazuje, da ni glede zgoraj oznamenjenih,
na Ogrskem narejenih izvršilnih naslovov uporabljati
določil §§ 81. in 83. izvršilnega reda, in da smejo to-
zemska sodišča, če se jim predloži tak izvršilni naslov,
odkloniti zaprosilo kakega kraljevega ogrskega sodišča
za zaukaz izvršbe samo tedaj, kadar dajatev ali storitev,
katere izpolnitev se namerja izsiliti po izvršbi, nasprotuje
kakemu tozemskemu zakonu, ki jo prepoveduje, in kadar
S r e za izvršitev razsodila zoper avstrijskega državljana
v  stvareh osebnega stanu tega zadnjega.

158

Izvršilni red.

III. Da se vzdrži vzajemnost, se nadalje po § 84
izvršilnega reda izjavlja, da se razsodi ogrskih, borznih
razsodišč, ki se izvršujejo v ozemlju veljavnosti izvr¬
šilnega reda, ne smejo izpodbijati niti s pritožbo zavoljo
ničnosti (člen XXIII. uvodnega zakona k civilnemu
pravdnemu redu z dne 1. avgusta 1895. L, drž. zak. št. 112),
niti s tožbo po členu XXV. uvodnega zakona k civilnemu
pravdnemu redu ali po §§ 595., 596. civilnega pravdnega
reda (zakon z dne 1. avgusta 1895. 1., drž. zak. št. 113).

Nasproti se sme izvršba, navedena na podstavi
razsodov ogrskih razsodišč v ozemlju yeljavnosti izvršil¬
nega reda, na enak način in v enaki meri kakor izvršba
na podstavi razsodov tozemskih razsodišč ustaviti in
odložiti na zahtevo zavezančevo iz razlogov, povedanih
v členu XXIX. in XXX. uvodnega zakona k izvršilnemu
redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 78).
Pri zaukazu izvršbe na podstavi razsodov ogrskih borznih
razsodišč morajo tozemska sodišča preiskati samo ako
so podani pod I. in II. navedeni pogoji izvršljivosti; ker
je kaj v členu XXIX. in XXX. uvodnega zakona k izvr¬
šilnemu redu povedanih razlogov za ustavitev, se ne sme
zaukaz izvršbe odreči uradoma.

IV. Nadalje se po § 84. izvršilnega reda ukazuje,
da smejo kraljeva ogrska sodišča predlagati dovolitev
izvršbe pri pristojnem tozemskem sodišču (§ 82. izvršilnega
reda) ali kakor doslej same zaukazati izvršbo in zaprositi
za nje opravo neposredno tozemsko sodišče, ki je pokli¬
cano za izvršitev (izvršilno sodišče).

V tem zadnjem primeru mora izvršilno sodišče po
meri zakonitih predpisov in zgoranjih določil zaukazati
opravo izvršbe ter razpravljati' in odločiti tudi o vseh
vmesnih dogodkih in sporih, ki se pokažejo med izvr¬
šilnim postopanjem ali vsled njega in za katere je sicer
pristojno tisto tozemsko sodišče, ki dovoli izvršbo.

V. Po izjavi kraljevega ogerskega pravosodnega
ministra z dne 23. oktobra 1897. L, št. 58503, smejo po
§ 550. v ozemlju mesta Reke in njegove okolice velja¬
jočega začasnega civilnega pravdnega reda z dne 16. sept-
1852. L, čegar besede so navedene pod VI., sodišča na
Reki zaukazati izvršbo na podstavi nastopnih, v ozemlju
veljavnosti izvršilnega reda narejenih spisov in listin:

§ 86.

159

1. na podstavi pravnomočnih sodeb civilnih sodišč;

2. na podstavi pravnomočnih plačilnih nalogov v
meničnem postopanju;

3. na podstavi poravnav, ki so se sklenile pred
civilnimi ali kazenskimi sodišči o zasebnopravnih zahtevah;

4 .  na podstavi v konkurznem postopanju sklenjenih,
sodno potrjenih poravnav, med takim postopanjem iz¬
danih sklepov in na podstavi moč izvršljivosti imajočih
uradnih izpiskov iz likvidacijskega zapisnika, narejenega
med konkurznim postopanjem;

5. na podstavi pravnomočnih razsodil kazenskih
sodišč, ki se izdado o zasebnopravnih zahtevah;

6. na podstavi pravnomočnih razsodov borznih raz¬
sodišč in pred temi razsodišči sklenjenih poravnav.

Potemtakem smejo, izvrševaje vzajemnost po § 79.
izvršilnega reda, sodišča tozemstva dovoliti in zaukazati
izvršbo na podstavi spisov in listin, oznamenjenih v
sprednjem odstavku pod št. 1 do 6, in narejenih v ozemlju
mesta Reke in njegovega okraja. Pri tem je uporabljati
zmisloma določila, obsežena pod II. do IV.

B. Izvršilo in izvršilo v zavarovanje na podstavi
spisov in listin, narejenih na Hrvaškem in Slavonskem.

VI. Na Hrvaškem in Slavonskem veljajoči civilni
pravdni red z dne 16. septembra 1852. 1. obsega o pri¬
silni izvršbi unanjih sodeb nastopna določila:

§ 550. Na pravnomočne sodbe unanjih sodišč smejo
sodišča tozemstva, bodisi da jih prosi za to kako ino-
stvansko oblastvo ali upnik sam, dovoliti izvršbo, v
kolikor ne veljajo glede posameznih držav posebni pred¬
pisi, toda samo po nastopnih pogojih:

1. Inostranski sodnik je moral po splošnih pravnih
načelih imeti pravico, izvrševati v ti stvari sodno oblast,
0  čemer se sme v dvomnih primerili zahtevati potrebno
podrobnejše pojasnilo od njega samega ali od izvršbenika.

Sodba se mora

2. predložiti v izvirniku in nje pravnomočnost biti
potrjena ali z zaprosilom unanjega sodnika ali če poda
prošnja za izvršbo stranka sama, z uradnim spričevalom
J stega sodišča (izvršilni pristavek, klavzula).

3. Izvršba je dopustna samo v toliko, v kolikor
izvršujejo sodna oblastva dežele, v kateri se je izrekla

160

Izvršilni red.

sodba, z enako postrežnostjo tudi razsodila tukajšnjih
sodišč, kar pa je domnevati, dokler ni posebnega vzroka,
dvomiti o tem.

Nadalje določa § 4. v zakonu z dne 17. decembra
1876. 1. (št. 1 v Sborniku iz leta 1877.):

Izvršbe, dovoljene po sodiščih dežel ogrske krone,
za katere ne velja ta zakon, in pa po sodiščih kraljevin in
dežel, zastopanih v državnem zboru, morajo po zaprosbi
teh sodišč, tozemska sodišča opravljati po določilih tega
zakona.

VII. Vsled teh določil je kraljevi ogrski ministr-
stveni predsednik na podstavi izjave bana hrvaškega in
slavonskega v svojem dopisu z dne 11. decembra 1897.1.,
št. 19913, izjavil:

1. da so hrvaška in slavonska sodišča na podstavi
§ 550. začasnega civilnega pravdnega reda, kakor tudi
na podstavi § 4 izvršilne novele z dne 17. decembra 1876.1.
zakonito dolžne, opraviti vse po c. k. avstrijskih sodiščih
dovoljene izvršbe — s katerimi je razumevati tudi iz¬
vršbe v zavarovanje — in to ne glede na naslov, na
katerega podstavi se je dovolila izvršba, toda s to ome¬
jitvijo, da izvedba izvršbe ne nasprotuje določilom §§36.,
235. kazenskega zakona z dne 27. maja 1852. L;

2. ako zaprosi hrvaškoslavonska sodišča naravnost
izvršbenik za dovolitev izvršbe na podstavi avstrijskega
naslova, se popolnoma uporabljajo §§ 439. in 550. za¬
časnega civilnega pravdnega reda, zatorej se izvršujejo
zlasti le pravnomočna sodna razsodila. Izraz »sodbe« v
1. odstavku § 550. civilnega pravdnega reda obsega tudi
plačilne naloge in plačilna povelja v meničnem, oziroma
mandatnem postopanju in tem podobna izvršilna sodna
razsodila in poravnave.

VIII. Z ozirom na navedena zakonita določila in
priobčene izjave smejo, izvrševaje vzajemnost po §§ 79-
in 373. izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. L,
drž. zak. št. 79), tukajšna sodišča dovoliti in zaukazati
izvršbo na podstavi vseh na Hrvaškem ali Slavonskem
narejenih spisov in listin, ki veljajo po § 1. izvršilnega
reda za izvršilne naslove. Na podstavi pravnomočnih
razsodil kazenskih sodišč je dopustna izvršba samo v
toliko, v kolikor so se te izdale o zasebnopravnih zahtevah.


161

§ 86.

Izvršba v zavarovanje se sme po meri § 373. iz¬
vršilnega reda dovoliti na podstavi še ne pravnomočnih
ali še ne nepogojno izvršljivih končnih sodeb in plačilnih
povelj, ki so se izdala na Hrvaškem ali Slavonskem.

IX. Ker po določilih na Hrvaškem in Slavonskem
veljajočih pravdnih zakonov, navedenih pod VI., ne pri¬
hajajo pri dopustitvi izvršbe na podstavi spisov in
listin, narejenih v ozemlju veljavnosti izvršilnega reda, v
poštev pogoji, povedani v § 81., št. 1 in 4 izvršilnega
reda, zato se po § 84. izvršilnega reda ukazuje, da ni
glede zgoraj oznamenjenih, na Hrvaškem ali Slavonskem
narejenih izvršilnih naslovov uporabljati določila § 81.,
št. 1 in 4, in § 83. izvršilnega reda in da smejo potem¬
takem tozemska sodišča, če se jim predloži tak izvršilni
naslov, odreči dovolitev izvršbe ali izvršbe v zavarovanje
samo tedaj, kadar je izsiliti po izvršbi dejanje, katero
je po pravu tozemstva sploh nedopuščeno ali se vsaj
ne sme izsiliti, ali kadar se tiče izvršilni naslov osebnega
stanu avstrijskega državljana ter ga je izvršiti zoper tega
zadnjega (§ 81., št. 2 in 3 izvršilnega reda).

X. Nadalje se po § 84. izvršilnega reda ukazuje,
da smejo kraljeva hrvaška in slavonska sodišča predlagati
dovolitev izvršbe pri pristojnem tozemskem sodišču (§ 82.
jzvršilnega reda) ali kakor doslej same dovoliti izvršbo
jn za nje opravo zaprositi naravnost tozemsko sodišče,
ki je poklicano za izvršitev (izvršilno sodišče).

V tem zadnjem primeru mora izvršilno sodišče po
meri zakonitih predpisov in zgoranjih določil zaukazati
opravo izvršbe ter razpravljati in odločiti tudi v vseh
vmesnih dogodkih in sporih, ki se pokažejo med izvršilnim
Postopanjem ali vsled njega in za katere je sicer pri¬
stojno tisto tozemsko sodišče, ki dovoli izvršbo.

Za dovolitev izvršbe v zavarovanje na podstavi
hrvaško-slavonskih izvršilnih naslovov je po g
finega reda pristojno tamkaj oznamenjeno zborno soaisce
Prve stopinje.

Razglas z dne 29. januarja 1900 st
paznik II. str. 29: Hrvaško-slavonska.k ra
Jevna sodišča* (»mjestni sudovvV telj. biva k gg

slavonska deželna vlada je dne 26. febr. 189 P

rzdala nastopni ukaz:

11

162

Izvršilni red.

§ 1. Krajevna sodišča v kraljevinah Hrvaško in
Slavonija morajo se obrniti do nadrejenega kralj, okraj¬
nega sodišča, ako mislijo, da je potrebno kako zaprosilo
na katero avstr, sodišč, in dotično kr. okrajno sodišče
bode nato zaprosilo pristojno avstr, sodišče za opravo
uradnega dejanja, katero se želi. Krajevnim sodiščem
tudi avstrijska sodišča ne bodo pošiljala
zaprosil.

§ 2. Kadar treba izvršbo, ki spada pred krajevno
sodišče, izvesti v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru, ne more se izvršbe zaprositi pri kra¬
jevnem sodišču, ki je sicer pristojno, ampak samo pri
tistem okrajnem sodišču, v čegar okolišu je krajno sodišče.
V ta namen mora izvršbenik donesti poverjen, izvršbeni
pristavek imajoč izpisek iz uradne knjige krajevnega
sodišča. Okrajno sodišče bode potem za opravo izvršbe,
katero samo dovoli, zaprosilo pristojno c. k. okrajno
sodišče.

* Krajevna sodišča so po zmislu zakona z dne
3. okt. 1876. Sbornika komad XXXII prava sodišča in
od političnih občin docela ločena ter imajo izključno
sodno pristojnost za spore do 30 gld., oziroma v večih
občinah do 60 gld. in v mestih Zagreb, Sisek, Varaždin,
Karlovec, Koprivnica, Požega, Križevci, Senj, Belovar,
Osjek in Baker do 100 gld. (§ 21.). Prizivna sodišča so
jim kr. okrajna sodišča (§ 84. in nasl.).

Ukaz pravosod. ministra z dne IB. decembra
1897 drž. zak. št. 286 o izvršilu na podstavi
spisov in listin, narejenih v Bosni in Her¬
cegovini.

Na podstavi člena XLI. uvodnega zakona k izvr¬
šilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak.
št. 78) se ukazuje:

I. V Bosni in Hercegovini veljajoči civilni pravdni
red z dne 14. aprila 1883. 1. obsega o izvršbi unanjih
sodeb in tem enakih razsodil nastopna določila:

§ 464. Ivršba v poplačilo se dovoljuje na podstavi
listin, ki jih oznamenja zakon kot pripravne za izvršbo
in katerim je, v kolikor ne dopušča zakon kake izjem®:
pridejan izvršilni pristavek.

§ 466. Na sodbe in druge njim enaka razsodil*
sodišč zunaj ozemlja veljavnosti tega zakona je pridejah

163

§ 86.

izvršilni pristavek, ako imajo potrdila, da ni zoper nje
dopustna izvršljivost ovirajoča pritožba do više stopinje,
v kolikor nastopijo splošni pogoji za dovolitev pravne
pomoči in ni po državnih pogodbah ali po posebnih
predpisih, veljajočih gledč posameznih državnih ozemljij,
ustanovljeno nič drugega.

Na sodbe in njim enaka razsodila sodišč v avstrijsko-
ogrski monarhiji, potem na poravnave, sklenjene pred
temi sodišči, je pridejati izvršilni pristavek s pogojem
vzajemnosti, razen kadar je dajatev ali storitev, na ka¬
tero meri izvršba, nedopustna po zakonih, veljajočih v
ozemlju veljavnosti tega zakona.

§ 467. Kadar obsega razsodilo sodišča zunaj ozemlja
veljavnosti tega zakona, katero je izvršiti, kako odločilo
o stvareh stanu pripadnika ozemlja, za katero velja ta
zakon, tedaj ni pridevati izvršilnega pristavka v toliko
v kolikor je izvršiti odločilo zoper osebo takega pripadnika.

II. Na podstavi teh določil je c. in k. vkupno mi¬
nistrstvo v stvareh Bosne in Hercegovine dne 11. decembra
1897. 1. pod št. 13304 v imenu "bosansko-hercegovinske
deželne uprave izjavilo, da bodo pridevala sodišča v
Bosni in Hercegovini izvršilni pristavek na nastopne, v
ozemlju veljavnosti izvršilnega reda narejene spise in
listine:

1. na sodbe civilnih sodišč in na sklepe in odloke
civilnih sodišč, s katerimi je rešena sporna stvar, ako
je izključena pritožba zoper nje do više stopinje ali vsaj
m dovoljen izvršbo ovirajoč pravni pomoček;

2. na sklepe in odloke civilnih sodišč, s katerimi
s >cer ni rešena sporna stvar, kateri pa obsegajo izrek o
Povračilu stroškov, ako je izključena zoper ta zadnji
izrek pritožba do viših stopinj ali vsaj ni dopusten izvršbo
ovirajoč pravni pomoček in je izvršiti samo odločilo o

stroških;

. 8. na poravnave, katere so bile sklenjene pred ci¬
vilnimi sodišči o zasebnopravnih zahtevah;

4. na sodno potrjene poravnave, katere so bile
sklenjene v konkurznem postopanju, na pravnomočne
sodne sklepe, izdane med takim postopanjem in na uradne
izpiske iz likvidacijskega zapisnika, narejenega med kon¬
ičnim postopanjem, v kolikor se sme na podstavi

11 *

164

Izvršilni red.

takega izpiska postopati z izvršbo zoper zavezanca kakor
na podstavi sodne poravnave;

5. na neizpodbojne ali ne več izpodbojne sodbe
obrtnih sodišč in pred njimi sklenjene poravnave;

6. na razsode tistih razsodišč, katera slone na pra¬
vilih, odobrenih po oblastvu, ako razsodila (razsoda) ni
več izpodbijati pred višo stopinjo razsodišča, in pa na
poravnave, katere so bile sklenjene pred takimi razsodišči,
ako se predloži sodno spričevalo, da se je razsod raz¬
sodišča izdal v mejah pristojnosti razsodišča ali da seje
tudi poravnava držala v teh mejah.

Dokaz, da je zoper sodbe, sklepe in odloke izklju¬
čena pritožba do više stopinje ali vsaj ni dovoljen izvršbo
ovirajoč pravni pomoček ali da ni več izpodbijati razsodila
(razsoda) razsodišča pred višo stopinjo razsodišča, je
predložiti s sodnim spričevalom.

Pod 1 do 6 oznamenjenim spisom in listinam se
pa ne pridene izvršilni pristavek:

a)  ako je dajatev ali storitev, na katero meri izvršba,
nedopustna po zakonih, veljajočih v Bosni in Her¬
cegovini, ali

h)  ako se tiče izvršilni naslov stanu pripadnika bosansko-
hercegovinske dežele ter ga je izvršiti zoper tega
zadnjega.

III. Z ozirom na tu zgoraj navedena zakonita do¬
ločila in izjave smejo, izvrševaje vzajemnost po § 79-
izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak.
št. 79), tozemska sodišča na podstavi pod II., št. 1 do 6
navedenih, v Bosni in Hercegovini narejenih spisov in
listin, ki ustrezajo enakovrstnim izvršilnim naslovom,
navedenim v § 1., št. 1, 5, 7, 11 in 16. izvršilnega reda,
dovoljevati izvršbo, v kolikor obveljajo pogoji, ozname-
njeni v § 86., št. 1 in 2 izvršilnega reda (člen XIX-
vpel javnega zakona k izvršilnemu redu).

Poravnavam, sklenjenim v Bosni in Hercegovini
pred civilnimi sodišči, je za enake šteti tožbe, na katerih
je zaznamovana izjava toženčeva, da brez pridržka pri'
znava tožbeni zahtevek (§ 67. civilnega pravdnega reda
za Bosno in Hercegovino), ako se s predlogom za izvršbo
predloži izvod tožbe, ki ima pristavek o priznavi in
sodno potrdilo izvršljivosti.

§ 86—87.

165

IV. Za dovolitev izvršbe na podstavi spisov in listin,
narejenih v llosni in Hercegovini, je pristojno v § 82.
izvršilnega reda omenjeno zborno sodišče prve stopinje.

Predlog sme staviti zahtevajoči upnik neposredno
ali pa smejo bosansko-hercegovinska sodišča zaprositi za
opravo izvršbe.

Reševaje uradno zaprosilo, ki se ne ozira zadosti
na predpise izvršilnega reda, je ne glede na ta nedostatek
ugoditi zaprosilu v toliko, v kolikor se sme po stanju
stvari opraviti v posameznem primeru izvršba.

Kadar dojde uradno zaprosilo za dovolitev izvršbe
ali za opravo izvršbe sodišču, katero ni pristojno za do¬
volitev izvršbe, tedaj je napotiti to zaprosilo uradoma
na pristojno sodišče.

Drugi oddelek.

Izvršilo zastran denarnih terjatev.

Prvi naslov.

/

Izvršilo na nepremično imovino.

Prvi razdelek. c^V

Prisilna osnova zastavne pravice.'

Dovolitev in izvršitev.

§ 87. V korist izvršljivi denarni terjatvi
s e sine po predlogu zahtevajočega upnika osno-

Drugi oddelek. 1 . Ker je plačila, ki so naložena
c - kr. državnemu zakladu, potegniti pri nakazanih bla-
fujnicah, se izvršbe proti drž. zakladu ne sme dovoliti,
ce  je dolžna terjatev nakazana, zahtevajoči upnik pa
opusti, potegniti jo. — 29. dec. 1900 št. 16887. G. Z.

22 ex 1901.

2. Določbe prvega dela, drugega oddelka izvrš. reda,
0  'zvršbah zavoljo denarnih terjatev, niso uporabne, kadar
se  denarni znesek, ki je prisojen upniku zoper državni
zaklad, ni nakazal v izplačilo tekom roka, v sodbi dolo¬
čenega. — 18. junija 1901 št. 7153. Pr. str. 719 in uk.
st. 361, v reperto riju pravorekov  št. 173.

166

Izvršilni red.

vati zastavna pravica na nepremičnini zavezan-
čevi ali na nepremičninskem deležu njegovem.

1  O tej v primeru, da je nepremičnina zadeta s
politično sekvestracijo, glej razpis fin. min. pri § 97.

3. Zastran izvršbe v svrho dosege drugih zahtev
kakor denarnih terjatev glej odi. 2 pri § 346.

§ 87. 1. Pravica podlegatarja, izvirajoča iz substi¬
tucije: »C. je zavezan po svoji smrti zapustiti hišo D-ju«,
je predmet izvršbe in sicer se sme dovoliti prisilna osnova
zastavne pravice na fidejkomisarno substitucij sko pravico
D-ja. — 4. jan. 1899 št. 17869. C. BI. str. 482.

2. Dopustna je izvršba na nepremičnine, obreme¬
njene s substitucij sko vezjo, v izterjavo zapuščinskega
dolga. — 25. maja 1899 št. 8069. Gl. U. 622.

3. Na nepremičnino, ki je obremenjena s prepovedjo
zadolžitve in s substitucij sko pravico v korist drugi osebi
za primer zadolžitve, sme se dovoliti prisilna vknjižba
zastavne pravice samo s pridržkom »nekvarno substitu-
cijski pravici«. — 6. dec. 1899 št. 17603. Jur. BI. št. 29
ex 1900.

4. Izvršba (s prisilno osnovo zastavne pravice) na
zemljiškoknjižno zaznamovane pričakovalne pravice, ki
komu gredo do nepremičnine na podstavi substitucije,
je nedopustna. — 13. dec. 1900 št. 1867. Not. Z. str. 343;
tako tudi odi. 4. maja 1899 št. 11614. Not. Z. št. 39.

5. Izvršilna zastavna pravica za ne več kot 3 leta
zastale obresti od že vknjižene glavnice ni vpisati »ad
numerum« glavnice. — 29. dec. 1899 št. 18441. C. BI.
str. 53 ex 1900.

6. Glej odločbi 1 in 2 pri § 35. odst. 2.

7- Nedopustna je osnova zastavne pravice na zem¬
ljiškoknjižno vpisan užitek (ker se zastava ne more p r0 '
dati^§§ 461., 485. o. d. z., ker je prodaja po § 332.
izvrš. r. mogoča samo glede otujnih pravic, ker § m-
z. z. dopušča vknjižbe zastavnih pravic samo na terjatve
m ker se po § 334. izvrš. r. na užitek more segati samo
s prisilno upravo). — 3. okt. 1900 št. 12823. C. BI. str. /
ex 1901.

§ 87 — 88 .

167

1. V javni knjigi vpisane nepremičnine.

§ 88. Če je nepremičnina vpisana v javni
knjigi, se osnuje zastavna pravica z vknjižbo
zastavne pravice.

Za dovolitev in izvršitev vknjižbe 1  veljajo
določila občega zemljiškoknjižnega zakona 2  z
dne 25. julija 1871. L (drž. zak. št. 95), in to
tako, da je:

1. pristojno za dovolitev vknjižbe po raz¬
ličnosti izvršilnega naslova eno v § 4., št. 1
do 4, oznamenjenili sodišč, v kolikor pa je pred¬
logu v podstavo kak drugi izvršilni naslov,
tisto sodišče, pri katerem je vložek, v katerega
je vknjižiti: 3

2. da znaša rok za vložbo rekurzov štiri¬
najst dni. 4

§ 88. št. 1 . 1 . Za dovolitev vknjižbe na podstavi
kazenske razsodbe je pristojno sodišče zemljiško-knjižnega
vložka. — 10. jul.' 1900 št. 9714 uk. št. 279.

2. Za dovolitev na podstavi izvršljivega notarskega
pisma je pristojno zborno sodišče, če se pri njem nahaja
dotični zemljiškoknjižni vložek. — 9. okt. 1900 št. 13625
uk. št. 313.

§ 88. št. 2. 1. Glede roka za rekurz proti vknjižbi
zastavne pravice za povračilno pravico po § 222. izvrš. r.
glej odločbo 4 pri § 65. odst. 2.

2. Rekurzni ta rok ne velja za predznambo zast.
pravice kot izvrš. v zavarovanje: glej odi. 3 pri § 65.
odst. 2.

3. V § 88. št. 2 določeni 14 dnevni rok za rekurz
zoper sklepe, zadevajoče dovolitev. osnove zastavne pra¬
vice z vknjižbo zastavne, je ustrezno uporabljati glede
sklepov, zadevajočih dovolitev predznambe zastavne pra¬
vice kot izvršbe v zavarovanje po § 374. izvrš. r. —
-o. apr. 1901 št. 5458 uk. št. 405.

168

Izvršilni red.

Pri vknjižbi zastavne pravice je ozname-
niti terjatev, za katero se vknjiži zastavna
pravica, kot izvršljivo. Ta vknjižba ima to moč,
da se sme zavoljo izvršljive terjatve seči z
izvršbo na nepremičnino ali nepremičninski delež
neposredno zoper vsakega, kateri ju pridobi
pozneje.

1  Vročba sklepov ravna se po predpisu zemljiško-
knjiž. zakona (čl. XIII št. 2 op. zak. k izvrš. r.), vendar
pa je rabiti vročilnice odnosno povratne liste modre
in ne rumene  barve.

3  Predloge kolkovati je za terjatve ne več kakor
50 gld. s kolkom 1 K, čez 50 pa ne več v kot 100 gld. s
kolkom l'/ 2  K in za više terjatve 8 K. Če je več zem¬
ljišč, je kolke tolikokrat plačati, kolikor je uradov, ki
vpišejo v zemljiško knjigo. (Razpis fin. min. z dne 28. apr.
1898 št. 21424 ukaznik pravosodn. min. X str. 108).

Tako kolkovati je tudi predlog za ustavitev izvršbe
s prisilno osnovo zastavne pravice in za odpravo vseh
izvršilnih dejanj. (Razpis fin. min. 2. maja 1901 št. 13043
ukaznik pravosodn. min. kos IX str. 132).

s  Predlogu za osnovo zast. pravice priložiti je pre¬
pise listin za zemljiškoknjižno zbirko (Razpis pravosodn.
min. 5. nov. 1899 št. 24006, ukaznik XXII str. 363). Ta
določba veljala bode slično tudi za ustavitev te vrste
izvršbe.

4  Izjema od § 65. odst. 2.

§ 89. Kadar je postala izvršljiva taka
terjatev, za katero je bila vknjižena zastavna
pravica že na podstavi podelitve pred nastopom
izvršljivosti, tedaj je dovoliti po predlogu za¬
htevajočega upnika knjižno zaznambo izvrš¬
ljivosti. 1

O dovolitvi in izvršitvi zaznambe 3  veljajo
določila občega zemljiškoknjižnega zakona z

,. § 89. odst. 1 . Zaznamba izvršljivosti dovoliti j e
tudi, če je zastavna pravica samo predznamovana. —
10. apr. 1900 št. 4905. G. H. str. 430.

§ 88 — 91 .

169

dne 25. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 95), z raz¬
ločki, navedenimi v § 88. S to zaznambo zadobi
terjatev neposredno izvršljivost zoper vsakega,,
kateri pridobi nepremičnino ali nepremičninski
delež pozneje. 3

1  Predlog je kolekovati samo s kolkom za uloge:
po 24 h, če terjatev ne znaša več kot 50 h in po 1 K,
če znaša več. (Fin. min. razpis naveden pri § 88. pod 2).

2  Priložiti je prepise za zbirko listin. (Pravosodn.
min. razpis pri § 88. pod 3).

3  Glede ustavitve in utesnitve glej § 96. in min.
odg. ondi.

2. Knjižno ne vpisane nepremičnine.

§ 90. Kadar nepremičnina, na kateri ali
na katere deležu je osnovati za izvršljivo ter¬
jatev zastavno pravico, ni vzprejeta v javno
knjigo, tedaj je za pridobitev zastavne pravice
potreben zastavni popis nepremičnine, katerega
opravi izvršilno sodišče na podstavi izvršilnega
dovolila.

Predlogu za izvršilno dovolilo je v tem
primeru priložiti izpisek iz katastra, ki se tiče
nepremičnine.

Rubež je dopusten samo za denarno vsoto,
določeno po številkah; po številkah povedati
Pripadke, ki jih mora dati zavezanec, ni potrebno.

§ 91. Zastavni popis je opraviti samo tedaj,
kadar in v kolikor je nepremičnina, ki jo je
zarubiti, v posesti ali soposesti zavezančevi.
Ge ni ta posest niti znana izvršilnemu sodišču,
niti se ne izkaže verojetno s. predloženim listin¬
skim izpričevalom, se mora pred zaukazom
zastavnega popisa zaslišati o posesti nepremič¬
nine zavezanec.

170

Izvršilni red.

§ 92. O zaukazanem zastavnem popisu je
obvestiti zavezanca, naznanivši mu kraj in čas.

Zastavno popiše se tako, da se sestavine
dotične nepremičnine spišejo v zapisniku po
obdelavni vrsti, meri in mejah, oznamenivši ob
enem osebo posestnika in, če bi bila nepre¬
mičnina lastnina več oseb, osebe soposestnikov
in pa navedši številke katastrskih parcel, iz
katerih je sestavljena nepremičnina, ki jo je
zarubiti, in da se ob enem vzprejme v zapisnik
izjava, da se je ta nepremičnina ali njen za¬
vezancev delež v korist izvršljivi terjatvi upnika,
ki ga je imenovati, vzela v rubež; tudi je po¬
vedati stanovališče upnika in njegovega za¬
stopnika.

Terjatev je navesti v zapisniku z glavnico
in s pripadki, nanaševaje se na izvršilni naslov,
ter jo oznameniti kot izvršljivo.

Zapisnik o opravljenem zastavnem popisu
je predložiti izvršilnemu sodišču.

§ 93. Pozvedbe, potrebne, da se natančno
izve zastavni predmet, je vršiti, če treba, na
mestu samem.

Kadar se pri tem najde kaka listina, ki
ustanavlja ali dokazuje lastninsko pravico za-
vezančevo, tedaj je zaznamiti opravljeni rubež
na ti listini.

Da se je izvršil zastavni popis, o tem mora
obvestiti izvršilno sodišče kakor zahtevajočega
upnika, tako tudi zavezanca.

§ 94. Rubež iste nepremičnine, dovoljen
pozneje za druge izvršljive terjatve, je izvršiti,
dokler se ne izpodbija pravost in popolnost
prvega zastavnega popisa, z zaznambo na že

§ 92 — 96 .

171

narejenem zapisniku. V zaznambi je imenovati
upnika, po čegar predlogu se vrši nadaljni
rubež, in oznameniti njegovo izvršljivo terjatev
po zmislu § 92. Tudi je povedati stanovališče
upnika in njegovega zastopnika.

§ 95. Vsak z zastavnim popisom ali z za¬
znambo na rubežnem zapisniku izvršeni rubež
nepremičnine je v občini, v kateri je nepre¬
mičnina, razglasiti po občinskih organih, kakor
je tam navada, ter naznaniti mimo tega z na-
bitkom na sodni tabli izvršilnega sodišča.

Utesnitev izvršbe.

§ 96. Kadar je zahtevajoči upnik po sami
prisilni osnovi zastavne pravice ali skupaj
z drugimi zastavnimi pravicami, ki jih je pri¬
dobil za izvršljivo terjatev na nepremičninah
že prej (§ 89.), dosegel večo varnost, kakor jo
zahteva zakon za naložbo sirotinskih denarjev,
tedaj sme izvršilno sodišče po zavezančevem
predlogu zaukazati razveljavo prisilno osno¬
vane zastavne pravice ali nje utesnitev, zlasti
tudi utesnitev zastavne pravice, držeče se za
izvršljivo terjatev več nepremičnin ali nepre¬
mičninskih deležev, na eno ali na posamezne
teh nepremičnin, ako še zadostuje sicer dana
varnost predpisom o naložbi sirotinskih denarjev.
Pri ti utesnitvi ostanejo vsekakor v moči prvotno
Pogodbene zastavne pravice. 1

Zavezanec mora dokazati okolnosti na ka¬
tere se opira njegov predlog.

Sklep se sme izvršiti še le, ko zadobi
Pravnomočnost . 2

172

Izvršilni red.

1  Na podstavi določeb § 96. izvrš. reda se ne more
zahtevati izbris zaznambe izvršljivosti pri zastavni pra¬
vici, ki je pogodbenim potom pridobljena. (Min. odg.
k § 96.).

2  Izjema od § 67. odst. 2.

Drugi razdelek.

Prisilna uprava.

Uporabnost prisilne uprave.

§ 97. Prisilno upravo' je po predlogu za¬
htevajočega upnika dovoliti v razdolžbo izvrš¬
ljive terjatve iz užitkov in dohodkov zavezančevih
nepremičnin ali nepremičninskih deležev. 3 8

Prisilna uprava je dopustna zlasti tudi glede
užitkov in dohodkov iz fidejkomisnih in fevdnih
posestev, v kolikor so ti doneski po veljajočih
zakonih o družinskih fidejkomisih in fevdih sploh
podvrženi izvršilu.

1  Ločiti jo je od začasne uprave: §§ 1B8. nasl.

2  O upravi pravic § 334., obrtnih podjeteb § 341.
nasl., o upravi kot začasni odredbi 8S 379. št. 1. 382.
št. 2, 383.

3  Razmerje politične sekvestracije do
prisilne uprave:  Razpis fin. min. z dne 18 . januarja

1898 št. B8418 ex 1897 .ima nastopna s pravosodn.

min. dogovorjena določila: Točka 7 odst. 1 in 2: Se-
kvestracija doneskov nepremičnin je samo takrat in toliko
časa dopustna, ako še ni uvedena sodna prisilna uprava
glede njih. V primeru upravne sekvestracije vzeti j e
upravnika iz imenika upravnikov dotičnega zbornega
sodišča (g 106. izvrš. r.).

Točka 7 odst. 3. Hkratu z uvedbo politične sekve¬
stracije izposlovati je tudi v javni knjigi vknjižbo izvr¬
šilne zastavne pravice za dotični zastanek in pa zaznambo

§ 97. odst. 1. Po zmislu §§ 308. in 322. v poteg
preodkazano, vknjiženo in izvršljivo terjatev uveljaviti
je moči s prisilno upravo nepremičnine. — 5. nov. 1898
št. 13607. Pr. str. 139 ex 1899.

§ 96—98.

173

upravne prisilne uprave. Ako se glede nepremičnine, ki
je zadeta z administrativno sekvestracijo, pozneje dovoli
sodna prisilna uprava, je politično sekvestracijo takoj
ustaviti in pristopiti sodni upravi po zmislu § 103. izvrš.
r. (Ukaznik pravosodn. min. kos III. str. 27, 28 ex 1898).

Ne treba pa izposlovati prisilne osnove zastavne
pravice h kratu z zaznambo politične sekvestracije, če
gre samo za izterjanje ne več kot 3 leta zastalih davkov
z dokladami ali drugih javnih davščin, katere je plače¬
vati od nepremičnine, in za izterjanje ne več kot 3 leta
zastalih zamudnih obresti od teh davkov in davščin.
(Razpis fin. min. 20. dec. 1898 št. 40848. ukaznik pra¬
vosodn. min. kos I. str. 23 ex 1899).

Administrativnim potom postavljeni upravnik mora,
ako ga sodišče ne pridrži, ampak imenuje drugega uprav¬
nika, precej račun dati, in tega mora eksekucijsko oblastvo
izročiti sodišču. (Ukaznik pravosodn. min. kos III str. 27,
28 z leta 1898).

Uvedba.

1. V javni knjigi vpisane nepremičnine.

§ 98. Pri nepremičninah, vpisanih v javni
knjigi, mora sodišče, katero dovoli prisilno
upravo, 1  tisto sodišče, pri katerem je vložek o
nepremičnini, zaprositi uradoma, da naj pri
dotični nepremičnini knjižno zaznami 2  prisilno
upravo v bremenskem listu, ako pa je knjižno
oblastvo ono samo, mora zaukazati to zaznambo 3
uradoma. V zaznambi je povedati ime zahte¬
vajočega upnika in izvršljivo terjatev. 4

Taka zaznamba ima ta posledek, da se sme
dovoljena prisilna uprava izvesti zoper vsakega,
ki pridobi nepremičnino pozneje.

S provzročitvijo knjižne zaznambe je hkratu
zaprositi izvršilno sodišče, da naj izvrši pri¬
silno upravo. 6

1  Predloge kolkovati prav tako kakor predloge za
Prisilno osnovo zastavne pravice, odnosno, če je za-

174

Izvršilni red.

stavna pravica že vknjižena, kakor predloge za zaznambo
izvršbe (glej pri §§ 88. in 89. opomn. 2 navedeni razpis
fin. ministr.). Prepisov listin za zemljiškoknj. zbirko ni
treba. (Glej razpis pravosodn. min. pri § 88. pod 3).

2  Dovolitev prisilne uprave in knjižna zaznamba
dovoljeno prisilne uprave (§ 98. izvrš. r.) se ne sme od¬
ložiti za to, ker se upravnik ne more imenovati takoj.
V kolikor se pokažejo v tem zadnjem oziru težave, ker
med osebami, navedenimi v uradnem spisku, ne ustreza
nobena posebnim zahtevam primera ali ker se predlaga
za upravnika oseba, ki ni vzprejeta v uradni spisek
(§ 107., št. 1 in 3 izvrš. r.), mora izvršilno sodišče ne¬
mudoma po dovolitvi prisilne uprave ali po dohodu za¬
prosila za izvršitev prisilne uprave ukreniti knjižno za¬
znambo in hkratu uvesti zastran imenovanja upravnika
potrebne zaslišbe in pozvedbe. Po njih dovršbi, katero
je kolikor moči pospešiti, je imenovati upravnika s po¬
sebnim sklepom. (§ 169. opr. r.).

3  Ge so s prisilno upravo zadete le posamezne par¬
cele ali pa fizični deli parcele, je v zaznambi omeniti,
da je prisilna uprava omejena na dotične parcele ali
njih fizične dele. (Min. odg.).

4  V §§ 98. in 134. izvršilnega reda omenjene knjižne
zaznambe prisilne uprave in uvedbe dražbenega posto¬
panja (pristopa k dražbenemu postopanju, § 139. izvršil¬
nega reda) so zavezane, ako se že ne drži v izvršbo
privzete ali druge nepremične stvari zastavna pravica na
korist dotične terjatve zahtevajočega upnika in se je
plačala pristojbina za nje vpis, polovični pristojbini, katero
bi bilo plačati za vpis zastavne pravice na korist terjatve
zahtevajočega upnika.

Potemtakem plačana pristojbina se vračuni v pri¬
stojbino za dodatni vpis zastavne pravice na korist iste
terjatve, v kolikor se zaprosi za ta vpis zastavne pravice
pred izbrisom dotične zaznambe.

Knjižne zaznambe v §§ 158. do 161. izvršilnega reda
omenjene začasne uprave po dražbi prodane nepremičnine,
in pa prisilne uprave, zaukazane po § 201. izvršilnega
reda namesto dražbenega postopanja, so proste pristojbin-

Na pristojbino, zaukazano v prvem odstavku, se
uporablja določilo § 6., C b)  zakona z dne 13. decembra

§ 98 — 99 . 175

1862. !. (drž. zak. št. 89). — (§ 9. ces. ukaza 26. dec. 1897
drž. zak. št. 305).

5  Sodišče, katero se zaprosi za vpis knjižne zaznambe,
ki se tiče pri drugem sodišču tekočega izvršilnega posto¬
panja (zaznamba prisilne uprave, uvedbe izvršilnega po¬
stopanja itd.), mora nemudoma naznaniti izvršilnemu
sodišču izvršitev zaznambe.

Priobčilo napravi z vodstvom zemljiške knjige po¬
verjeni uradnik (zemljiškoknjižni urad) brez nadaljnega
sodnega naloga. (§ 159. opr. r.).

§ 99. Brž ko dovoli izvršilno sodišče pri¬
silno upravo ali ko se zaprosi, da naj izvrši
dovoljeno prisilno upravo, mora ono imenovati
upravnika 1  ter obvestiti zavezanca, da se mu
je zdržati vsakega razpolaganja z doneski, 3
zadetimi po izvršbi, in da se ne sme udeleževati
upravnikovega poslovanja zoper njegovo voljo. 3

Ta sklep je vročiti zahtevajočemu upniku,
zavezancu, imenovanemu upravniku in finančni
prokuraturi, v katere uradnem okolišu leži
zemljišče. Hkratu mora izvršilno sodišče za¬
ukazati, da naj izroči 4  izvrševalni organ ne¬
premičnino upravniku v upravo in v pobiranje
doneskov. 6

Kadar se dovoli zoper solastnika nepre¬
mičnine prisilna uprava nepremičninskega deleža
ujegovega, tedaj je obvestiti mimo oseb in
oblastev, oznamenjenih v odstavku 2., o sklepu
izvršilnega sodišča tudi druge solastnike. Nepre¬
mičnina se izroči v tem primeru upravniku samo
po meri posestnih pravic, pristoječih zavezancu.

1  §§ 106.-108.

8  § 119.

3  Zavezanec nima pravice, da se mu daje za njega
ln  njegove domačince prehrana iz doneskov; posebno pa
ne more zahtevati, da mu upravnik daje hrano, obleko,
svečavo, netivo i. t. d.; on pa tudi ni več dolžan, udele-

176

Izvršilni red.

ževati se obdelovanja nepremičnine ali prinašati kaj k
doneskom. (Nav. za upr. t. 34).

Ako se hočejo zavezanec ali njegovi družinski udje
udeleževati obdelovanja nepremičnine in upravnik hoče
to ponudbo sprejeti, mora se z zavezancem in njegovimi
družinskimi udi dogovoriti radi nagrade. (Nav. za upr. t. 35).

4  S tem se začno pravice upravnika § 109. odst. 1.

5  Predaja nepremičnine upravniku izvrši sodni
uradnik ali sodni sluga po nalogu sodišča; ona se izvrši
vselej na nepremičnini sami ter se ne sme opraviti v
upravnikovi odsotnosti.

V namen predaje se morajo zemljišča, če je treba, ob¬
hoditi ter pokazati meje upravniku. Pri tej priliki bode
sodni odposlanec po potrebi tudi osebe se seboj vzel, ki
morejo razjasniti lego in kakošnost nepremičnine. Pohištva
in gospodarska poslopja je treba ogledati in upravnika
Je pri tej priliki predstaviti čuvajskemu in služabnemu
osebju, kakor tudi najemnikom s pristavkom, da prevzame
on od tega časa upravo nepremičnine, sprejema doneske
ter da je on tista oseba, do katere se je treba obrniti
radi vseh stvari, ki se dostajejo gospodarstva.

Sodni odposlanec mora zapisati zaloge, posebno
blago, posekana drva, seme, krmo, steljo, netivo, dalje
živino in pritiklino, ki so na nepremičnini.

Tudi naj skuša pozvedeti, ali in kateri od zemlje
ločeni pridelki ali dospeli dohodki nepremičnine so že
pred izročitvijo upravniku po upnikih dolžnikovih bili
zarubljeni.

Knjige in spisi, ključi in drugi pripomočki, kateri
so za redno gospodarstvo potrebni, posebno pa davčne
in hranilnične knjižice, zavarovalne pole i. t. d. se vzamejo
zavezancu, zapišejo v zapisnik ter izročč potem upravniku.
(Nav. za upr. t. 8).

Zapisnik, ki ga je sestavil sodni odposlanec o
upeljavi upravnikovi, mora podpisati upravnik.

Ker je ta zapisnik za upravnika velevažen, svetuje
se mu, da si preskrbi prepis ali si ga da napraviti po
sodm pisarni izvršilnega sodišča. (Kolek: 1 krona za polo)-
|t. 9. ibid.].

Predaja izvrši se na ta način tudi, če se upravnika
službe odveže in postavi drug upravnik. (Nav. za upr.
-t. oo. pri § 114,).

§ 99 — 101 .

177

§ 100. Kadar se izvršilno sodišče, preden
je imenovan upravnik, obvesti o tem (§§ 99.,
odst. 1), da se je dovolila prisilna uprava še
drugemu upniku, tedaj se mora upravniku, ki
ga je imenovati, naročiti, da naj vodi upravo
tudi na korist temu zadnjemu upniku.

Kadar se dovoli upniku prisilna uprava
nepremičnine, za katero je imenovan upravnik
že po predlogu drugega upnika, tedaj ne po¬
stavi izvršilno sodišče novega upravnika, ampak
naroči že imenovanemu upravniku, da naj vodi
upravo tudi na korist temu novemu upniku.
O tem sklepu je obvestiti mimo novega upnika
in pa oseb in oblastev, oznamenjenih v § 99.,
odstavku 2, tudi vsakega upnika, ki je dosegel
do tedaj prisilno upravo te nepremičnine.

§ 101 . Kadar je prisilna uprava po stanu
javne knjige neizvedljiva, 1  tedaj mora izvršilno
sodišče uradoma ali na naznanilo knjižnega
oblastva, po tem, kakoršen je primer, ali usta¬
viti postopanje ali pa naložiti zahtevajočemu
upniku, da naj v roku, katerega mu ono določi
Po svojem izprevidu, dokaže, da se je odpravil
zapaženi zadržek. Ko izteče ta rok brez uspeha,
le ustaviti postopanje uradoma.

Kadar je prisilna uprava po stanu javne knjige
neizvedljiva, ni izprevida prevdarka izvršilnega sodišča,
a mpak od vrste zadržka, je li postopanje ustaviti, ali pa
zahtevajočemu upniku poprej določiti rok, v katerem naj
odpravi zadržek. Poslednje bode vselej storiti,. če utegne
zadržek v primerni dobi odpasti ali pa se da odpraviti

§ 101. Po §§ 101., 134. postopati je, če je v zem-
tj'ški knjigi zaznamovana mladoletnost zavezanca, v izvrš.
naslovu pa zavezanec kot mladoleten ni oznamenjen. —

'■ jun. 1899 št. 8575. Pr. str. 634 ex 1899.

12

178

Izvršilni red.

(n. pr. zavezanec ni vknjižen kot lastnik, a je proti
zavrnitvi vknjižbene prošnje podan rekurz, ki je zazna¬
movan v zemljiški knjigi). Ce pa je neverjetno, da bi
zadržek odpadel, ali pa tega ni kmalu pričakovati, treba
bode skleniti, da se izvršbo ustavi.

Ustavilni sklep in sklep, s katerim se določi rok
za dokaz, da je zadržek odpadel, more se izpodbijati z
rekurzom. Rekurz tudi lahko meri na to, da se mesto
ustavitve določi rok za odpravo zadržka.

To tudi velja, če je dražbeno postopanje po stanu
javne knjige neizvedljivo (S 136. odst. 4). [Min. odg. k
§ 101 .]

§ 102. Pri nepremičninah, ki niso vpisane
v javno knjigo, mora sodišče, katero dovoli pri¬
silno upravo, ako ni izvršilno sodišče ono samo,
obvestiti izvršilno sodišče o dovolitvi prisilne
uprave ter ga prositi za nje izvršitev.

Izvršilno sodišče mora, brž ko dovoli prisilno
upravo ali ko se zaprosi za izvršitev dovoljene
prisilne uprave, postopati po zmislu §§ 99. in
100. Dovoljeno prisilno upravo je zaznamiti v
zapisniku o poprednjem zastavnem popisu ne¬
premičnine (§§ 90. nad.).

Potem ko se je izročila nepremičnina uprav¬
niku se sme izvesti dovoljena prisilna uprava
zoper vsakega, kateri pridobi nepremičnino
pozneje.

Učinek uvedbe.

§ J 3 ? knjižni zaznambi prisilne uprave

ali po izročbi v javno knjigo ne vpisane ne¬
premičnine upravniku se sme, dokler ni prisilna
uprava pravnomočno ustavljena, seči z izvršbo
na doneske nepremičnine, ne krate kakih že

§ 103. Glej odi. 14. dec. 1899 št. 18022 pri § P 9 '
odst. 2 in 3.

§ 101—104. 179

prej na njih pridobljenih pravic, 1  samo po pri¬
silni upravi.

Brž ko se je po zmisln prvega odstavka
uvedla prisilna uprava nepremičnine, se ne sme,
dokler ni ta pravnomočno ustavljena, več uvesti
za nadaljne izvršljive terjatve posebna prisilna
uprava iste nepremičnine. Vsi upniki, katerim
se dovoli v tem času prisilna uprava nepre¬
mičnine. pristopijo 2  s tem k že uvedeni prisilni
upravi; sprejeti morajo to v tistem stanju, v
katerem je ob času, ko pristopijo k nji. Od tega
časa imajo pristopajoči upniki iste pravice, kakor
da bi se bila prisilna uprava uvedla po njih
predlogu.

1  Kako postopati s prej zarubljenimi doneski: § 119.
odst. 3.

2  Kako družiti in zopet razdružiti sodne spise v
primeru pristopov: ukaz pravosodn. min. 15. nov. 1898
št. 25.596, št. 30. ukaznika.

Poprejšnji upravnik upravlja tudi za pristopajoče
upnike: § 100. odst. 2.

§ 104. Za prednost pravice zahtevajočega
upnika do poplačila je merodajen pri knjižno
vpisanih nepremičninah čas, v katerem je došlo
zaprosilo za izvršitev zaznambe pri knjižnem
oblastvu, ali ako je bilo knjižno oblastvo samo
Poklicano, dovoliti prisilno upravo, čas vložbe
Predloga za prisilno upravo (§ 29. občega zem¬
ljiškoknjižnega zak.). Zahtevajoči upnik, kate¬
remu v korist se zgodi zaznamba, ima glede
n a poplačilo svoje izvršljive terjatve s pripadki
vred iz doneskov prednost 1  pred vsemi osebami,
katere pridobe knjižne pravice na nepremičnini
ali dosežejo prisilno upravo še le po tem času.

12 *

180

Izvršilni red.

Pri nepremičninah, katere niso vpisane v
javni knjigi, se določuje ta prednost po času, v
katerem je došlo pri izvršilnem sodišču zaprosilo
za izvršitev prisilne uprave, ali, ako je bilo
izvršilno sodišče samo poklicano, dovoliti prisilno
upravo, po času, v katerem se je stavil predlog
za prisilno upravo. Kadar se zaprosi izvršilno so¬
dišče ravno tisti dan za izvršitev prisilne uprave
iste nepremičnine v korist raznim upnikom, ali
kadar stavi več upnikov ravno tisti dan predlog'
za dovolitev prisilne uprave pri izvršilnem so¬
dišču, poklicanem za to dovolitev, tedaj so pravice
teh upnikov do poplačila v enakem vrstnem redu. 2

1  To prednost obdrži tudi, če se nepremičnina pozneje
dražbenim potom proda: § 218. odst. 3.

2  § 125. odst. 2.

Stanovalni prostori zavezančevi.

§ 105. Kadar stanuje zavezanec ob dovolitvi
prisilne uprave na zemljišču, podvrženem ti
upravi, ali v hiši, katero je upravljati, tedaj
mu je prepustiti za dobo prisilne uprave stano-
valne prostore, ki so neobhodno potrebni zanj
in za njegove družinske ude, živeče ž njim v
skupnem hišnem gospodarstvu. 1  O obsegu teh
prostorov odloča izvršilno sodišče. Ako spravlja
zavezanec upravo nepremičnine v nevarnost, mu
sme izvršilno sodišče po predlogu odvzeti pre¬
puščene stanovalne prostore. 2

Od bolnikov in porodnic se ne sme zahtevati,
da naj gredo iz stanovanja, dokler ga ne morejo
zapustiti brez nevarnosti za zdravje.

* Pri predaji nepremičnine upravniku mora ta paziti
na to, ali zavezanec ne rabi več v  stanovalnih prostorov,
kakor je neobhodno potrebno. Če naj se tedaj utesni

§ 104—106.

181

stanovanjc zavezančevo, mora upravnik to naznaniti
sodišču. (Nav. za upr. t. 14.).

Polog stanovalnih prostorov, se morajo pri kmetskih
nepremičninah prepustiti zavezancu:

1. živež in kurivo, kolikor ju je potreba na štirinajst
dni j za zavezanca in njegove družinske ude in posle,
živeče ž njim v skupnem hišnem gospodarstvu;

2. ena molzna krava ali — če si zavezanec tako
izbere — dve kozi ali tri ovce s krmo in steljo vred,
& ju je potreba za rejo in nastiljanje do prve prihodnje
žetve, ako so oznamenjene živali neogibno potrebne za
živež zavezanca in njegovih družinskih udov in poslov,
živečih ž njim v skupnem hišnem gospodarstvu.

Te reči se morajo prepustiti zavezancu tudi takrat,
če mora zapustiti do tedaj rabljeno prostore na nepre¬
mičnini. (Nav. za upr. t. 17).

Glej § 251. št. 2. in 3.

2  Ge zavezanec škoduje upravi, če n. pr. raznese
spravljeno žito ali druge pridelke, mleko, jajca, perotnino,
živino ali posamezne stvari pritikline, ali če jih zoper
voljo upravnikovo proda ali če poškoduje nepremičnino
a li obrezuspeši upravnikove naredbe, naj skuša upravnik
Pri manjših neprilikah najprej z opominom preprečiti,
da se ne ponavljajo; če so se pa pripetili večji posegi
v upravo ali se navzlic opominu ponavljajo posegi, naj
upravnik to naznani sodišču ter predlaga, da se prepuščeni
stanovalni prostori do cela vzamejo zavezancu. (Nav. za

upr. t. 16 ).

Imenovanje upravnika.

§106. Zborna sodišča prve stopinje morajo, 1
dovprašavši upravna (rudarska) oblastva in
občinska oblastva v okolišu zbornega sodišča
in pa kmetijske in rudarske združbe in društva,
katerih področje sega v ta okoliš, sestaviti
s Pisek tistih oseb, ki so po izvedenosti v opra¬
vilih in po zanesljivosti posebno sposobne za
službo upravnika, ter izjavijo, da so voljne
sprejeti take uprave. 2

182

Izvršilni red.

Ta spisek je priobčiti vsem sodiščem v
okolišu zbornega sodišča, popregledati ga je
potem v teku vsakega leta ter popraviti po
danih razmerah ali popolniti s sprejemom novih
oseb. Vse take premembe je naznaniti sodiščem
po okolišu.

Izmed oseb, sprejetih v ta spisek, mora
izbrati izvršilno sodišče tisto osebo, katera se
mu zdi z ozirom na lego in kakovost nepre¬
mičnine, ki jo je upravljati, in pa na druge
okolnosti posameznega primera najbolj pripravna,
ter jo imenovati za upravnika , 3

1  V senatu 10 članov: § 36. št. 4 zak. o ur. sod.

2  Kako napravljati spisek (imenik upravnikov), to
je določeno v §§ 163.—166. opr. r.

Glede sodelovanja drugih oblastev pa je:

Ukaz ministrov za pravosodje, notranje
stvari in poljedelstvo z dne 5. maja 1897  drž,,
zak. št. 116 o sodelovanju cesarskih političnih
in rudarskih oblastev in občin pri naprav-
ljanju, popravljanju in dopolnjevanju uradnih
spiskovprisilni h upravnikov (imenik upravnikov).

V izvedbo § 106. izvršilnega reda (zakon z dne
27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79) o napravljanju uradnih
imenikov prisilnih upravnikov (spisek upravnikov) se
ukazuje to:

Napravljanje imenika upravnikov.

§ 1. Napraviti imenik upravnikov j e dolžnost okrožnih
in deželnih sodišč. Cesarska politična in rudarska oblastva
in občine morajo pri tem po pozivu podpirati sodišča z
imenovanjem sposobnih oseb in z oddajanjem izjav
svojega mnenja. Kakor nasvete oseb, tako tudi izjave
mnenja, je oddati, skrbno pazeč na to, da sta izvedenost v
opravilih in zaneslj ivost upravnika posebno pomenlj ivi za
posledke prisilne uprave in za vpliv te izvršilne vrste na
vrednost in bodočo donosnost nepremičnine, in da s°
mimo tega v zadovoljstvo opravljene prisilne uprave

§ 106 .

183

naj bistvenejši pogoj za to, da bo prisilnih dražeb vedno
manj, kar je želeti v prid posesti nepremičnin.

§ 2. Staviti nasvete o osebah, ki bi jih bilo vzpre-
jeti v imenik upravnikov, so po meri nastopnih določil
poklicani predstojniki občin (opravniki izločenih graščinskih
ozemelj), politična deželna oblastva in rudarska glavarstva.

Nasvete je omejiti na število oseb, ki je določi
sodišče. Pri stavljenju nasvetov se je ozirati na to. da
mora biti tam, kjer je imenovati upravnike za različne
vrste nepremičnin, za vsako posamezno vrsto na razpo¬
laganje primerno število upravnikov, in da morajo biti,
v kolikor so nepremičnine po vsem okolišu zbornega so¬
dišča enake vrste, osebe, ki so uporabne za njih upravo,
precej enakomerno porazdeljene po zbornega sodišča
okolišu.

V nasvet ne sme biti vzprejet nihče, ki ni bil prej
poprašan in ni privolil v to.

Imenik upravnikov za srednja in majhna kmetijska
posestva in za hiše zunaj mest s svojim ustavom.

§ 3. Zastran naprave imenika upravnikov za srednja
in majhna kmetijska posestva in za hiše v občinah, ki
nimajo svojega ustava (statuta), bodo okrajna sodišča
Pozivala najpozneje v mesecu avgustu predstojnike občin
(opravnike izločenih graščinskih ozemelj) svojega okoliša,
da naj imenujejo za različne vrste nepremičnin, ki so v
pbčini, osebe, ki so sposobne za službo upravnika in so
Jo voljne prevzeti. V pozivu je povedati, koliko uprav¬
nikov in za katere glavne skupine nepremičnin in podjeteb
Je nasvetovati upravnike. Te nasvete mora občinski pred¬
stojnik ali opravnik izločenega graščinskega ozemlja, in to
P r vi na podstavi sklepa občinskega predstojništva, poslati
kolikor moči hitro, vsakakor pa v enem mesecu po pre¬
jemu sodnijskega poziva, pismeno okrajnemu sodišču.

Okrajna sodišča odpošljejo o pravem času došle
nasvete, oznamenivši tiste nasvetovane osebe, ki se jim
116  zde sposobne za službo upravnika, pred iztekom me¬
seca septembra cesarskemu političnemu deželnemu oblastvu.
J 'ko občinski predstojniki ne podajo nasvetov za imenik
upravnikov, je naznaniti to cesarskemu političnemu okraj-
uemu oblastvu, ko se mu pošiljajo drugi nasveti.

184

Izvršilni red.

Cesarsko politično okrajno oblastvo si mora potem
izprositi o strokovni sposobnosti imenovanih oseb mnenje
kmetijskih in gozdarskih društev, katera delujejo v zbor¬
nega sodišča okolišu ali razširjajo nanj svoje delovanje
in morejo po okolnostih, ki prihajajo v poštev, res
oddati tako sodbo. Kjer ni takih društev ali kjer društva
nočejo oddati sodbe, se sme na mesto njih poprašati vešč
zaupni mož cesarskega političnega okrajnega oblastva.

Mnenja z nasveti občin vred odpošlje cesarsko po¬
litično okrajno oblastvo s svojim mnenjem najpozneje
do 1. dne novembra naravnost okrožnemu ali deželnemu
sodišču.

Cesarsko politično okrajno oblastvo se mora izjaviti
v svojem mnenju kakor o izvedenosti v opravilih, tako tudi
o zanesljivosti posameznih nasvetovanih oseb. Oseb, ka¬
tere oznamenijo kakor okrajno sodišče tako tudi zaslišana
društva ali zaupniki za nesposobne, ni vzeti pri tem
pretresovanju navadno v poštev. V kolikor so glede kake
osebe mnenja različna, mora cesarsko politično okrajno
oblastvo izreči, kateremu mnenju pristopa ono.

Imenik upravnikov za nepremičnine v mestih s svojim
ustavom.

§ 5. Glede nepremičnin v mestih s svojim ustavom
si bo izprosilo okrožno ali deželno sodišče nasvet občin¬
skega predstojnika (župana) najpozneje v mesecu avgustu.

Občinski predstojnik sme, zlasti ako mu da to na
izbiro zborno sodišče, pred oddajo nasvetov poprašati
tista društva, katera so prevzela nalogo, skrbeti za ko¬
risti mestne zemljiške posesti. Njih mnenja je predložiti
potem zbornemu sodišču.

Nasvet je kolikor moči hitro, vsakakor pa v enem
mesecu po prejemu sodnega poziva, poslati okrožnemu
ali deželnemu sodišču. Okrožno ali deželno sodišče od¬
pošlje te nasvete političnemu deželnemu oblastvu v oddajo
mnenja o nasvetih občinskih predstojnikov (županov).
Politično deželno oblastvo mora, ako se mu zdi potrebno,
opraviti potrebne pozvedbe in priobčiti svoje mnenje
okrožnemu ali deželnemu sodišču najpozneje do 1. dne
novembra. Politično deželno oblastvo se mora izjaviti
kakor o strokovni sposobnosti, tako tudi o zanesljivosti
nasvetovanih oseb.

§ 106 .

185

Imenik upravnikov za veča kmetijska in gozdarska po¬
sestva, zlasti za posestva z industrijskimi napravami.

§ 6. Zastran imenovanja upravnikov za veča kme¬
tijska in gozdarska posestva, zlasti za posestva z indu¬
strijskimi xiapravami, se je obrniti okrožnemu ali dežel¬
nemu sodišču najpozneje v mesecu avgustu naravnost
do političnega deželnega oblastva, in zastran imenovanja
upravnikov za nepremičnine rudarstvenega obrata do
rudarskega glavarstva.

Politično deželno oblastvo se mora za oddajo na¬
sveta sporazumeti s kmetijskimi in gozdarskimi združbami,
ki so po okolnostih poklicane v to, in to navadno z
glavnimi družbami, deželnimi zemljedelskimi sveti i. e.,
in si tam, kjer bi se to zdelo potrebno, izprositi tudi
mnenje političnega okrajnega oblastva. Ako treba, sme
politično okrajno oblastvo pred oddajo mnenja poprašati
občinska oblastva.

Rudarsko glavarstvo si mora izprositi mnenje ru¬
darskih združeb, katerih področje sega v dotični sodni
okoliš, in, ako treba, zadrug pri rudarstvu, ter poprašati
po potrebi pristojne okrožne urade.

Nasvete političnega deželnega oblastva in rudarskega
glavarstva je poslati z mnenji vred, ki so si jih izprosila
la oblastva, okrožnemu ali deželnemu sodišču najpozneje
do 1. dne novembra.

Poprava in dopolnitev imenika upravnikov.

§ 7. Imenik upravnikov je napraviti po vsakem
petem letu na novo.

Popraviti in dopolniti je imenik vsakikrat po meri
Potrebe v toliko, v kolikor so odpale v imenik vzprejete
°sebe, so se izločile iz imenika ali sodišče izreče, da je
Potrebno, pomnožiti število upravnikov.

Zastran občasne nove naprave in pa zastran po¬
prave in dopolnitve imenika upravnikov je ravnati enako,
kakor pri prvi napravi.

. § 8. Ta ukaz stopi v veljavnost 1. dne avgusta

1897. 1

s  Nikdo ni sicer prisiljen, da prevzame službo uprav¬
nika; sme se pa misliti, da one osebe, ki so izjavile,
da so voljne sprejeti take uprave in ki so zato bile
Vz Prejete v imenik upravnikov, pri svoji obljubi ostanejo

186

Izvršilni red.

ter da ne bodo odklonile uprave, katera se jim dejanski
izroči.

Kadar je upravnik prevzel službo, se ji samo¬
voljno ne more več odpovedati. Če noče več uprave
oskrbovati ali mu pa to ni mogoče, mora pri izvršilnem
sodišču prositi za odvezo in do odveze posel dalje oprav¬
ljati. Vesten upravnik se tudi ne bode pri prvih težavah
svoje službe odpovedal svojemu mestu, marveč se bode
trudil, da zadostuje po najboljših svojih močeh svoji
nalogi. (Nav. za upr. t. 5).

Sklep (odlok), s katerim imenuje izvršilno sodišče
upravnika, služi upravniku za njegovo legitimacijo proti
oblastvom in privatnim osebam ter se mora radi tega
skrbno shraniti. (Nav. za upr. t. 6).

V vseh vlogah, katere vloži upravnik kot tak pri
sodišču ali pri drugih oblastvih, mora svoje ime, stan
in nadpis zaznamovati in dostaviti dodatek, iz katerega
se razvidi, da dela to kot upravnik. (Nav. za upr. t. 7).

§ 107. Sodišče sme osebo, katera ni spre¬
jeta v uradni spisek upravnikov, imenovati za
upravnika:

1. ako ni med osebami, navedenimi v
uradnem spisku, nobene, katera bi ustrezala
posebnim zahtevam, ki se ne smejo prezirati
v posameznem primeru pri upravniku;

2. ako upravnik, imenovan po zmisln § 106.,
odkloni sprejem uprave in se nobena druga v
uradni spisek sprejeta oseba ne zdi v posa¬
meznem primem pripravna za upravo;

3. ako je v posameznem primeru z ozirom
na osebo, naznanjeno za to, ali iz drugih važnih
vzrokov ugodno boljši upravi in znižbi upravnih
stroškov, če se imenuje za upravnika določena
nasvetovana oseba, katera ni sprejeta v uradni
spisek.

Pred imenovanjem upravnika, kateri ni
sprejet v uradni spisek, je zaslišati zahteva-

§ 106 — 109 .

187

jočega upnika in pa, če ni nevarno odlagati,
zavezanca. Pozvedbe, ki se zde sicer še potrebne
za presojo pripravnosti kake nasvetovane osebe
ali sploh za pravi izbor upravnika, mora opra¬
viti sodišče uradoma.

§ 108. Od imenovanega upravnika je spre¬
jeti namesto prisege obljubo.

Zahtevajoči upnik in pa zavezanec smeta
v štirinajstih dneh po naznanitvi upravnika, ki
je bil imenovan, ne da bi bila ona zaslišana,
predlagati 1  pri izvršilnem sodišču z razložbo
svojih razlogov imenovanje drugega upravnika.
Ako ni nevarno odlagati, je pred odločbo o tem
predlogu zaslišati upravnika in pa po tem,
kedo je stavil predlog, zavezanca ali zahteva¬
jočega upnika.

1  Predlog se sme podati na zapisnik v sodni pisar-
nici: § 320. št. 3 opr. r.

Področje upravnikovo.

§ 109 . Opravilne oblasti in pravice, pri-
stoječe upravniku po zmislu zakona, zadobč
moč z izročbo nepremičnine upravniku.

Upravnik* mora, ne kratč posebnih zavez-
nosti in omejitev, izvirajočih iz fidejkomisnega
in fevdnega razmerja, odrediti vse, kar je po¬
trebno za redno in prospešno gospodarsko rabo
njemu izročene nepremičnine. 1

Po svoji službi ima oblast, na mesto za¬
vezanca pobirati vse užitke in dohodke iz

§ 109. odst. 1. Glej odi. pri § 119. odst. 3.

§ 109. odst. 3. Upravnik sme brez dovoljenja izvrš.
sodišča prodajati pridelke. Prisilna uprava kot taka (ne
upravnik osebno) je drugim osebam odgovorna za vse

188

Izvršilni red.

upravljane nepremičnine in izdajati o njih po¬
botnice, ter opravljati sploh vsa pravna opravila
in pravna dejanja in vlagati vse tožbe , 2  ki so
potrebne za izvedbo 8  prisilne uprave.

Po predlogu mora dati izvršilno sodišče
upravniku navode za njegovo poslovanje in o
načinu prisilne uprave. Upravnik sam in pa vsak
udeleženi upnik sme zlasti tudi predlagati, da
naj oznameni izvršilno sodišče po znesku in
dospelosti tiste za plačilo predpisane davke in
bremena in pa tiste tekoče davščine, razhodite
in druga plačila, katera sme plačati upravnik
neposredno iz upravnih doneskov . 4

1  K navadnemu gospodarstvu pa več ne spada, ako
hoče upravnik posekati gozdno parcelo, v kateri ni sečnega
drevja, ali če hoče novo gospodarsko poslopje sezidati,
par konj kupiti, ne da bi jih rabil za vožnje v gospo¬
darstvu (ampak n. pr. za vozarska opravila).

Dajanje stanovanj v najem o terminih, kakor so v
dotičnem kraju navadni, pdpoved najemnih in zakupnih
pogodeb. oboje spada k navadnemu gospodarstvu; da da
nepremičnino ali doneske enega leta v zakup, za to po¬
trebuje upravnik dovolitve izvršilnega sodišča. (Nav. za
upr. t. 29).

Ako najema upravnik služabnega osebja, težakov
i. t. d., naj sklepa pogodbe samo s takimi pogoji, kakor
so v tem kraju navadni gledč hrane, mezde in druge
plače. (Nav. za upr. t. 29).

2  Ce gre za tožbe radi motenja posesti ali za last¬
ninske ali druge težavnejše tožbe, naj se obrne prisilni
upravnik takoj osebno do izvršilnega sodišča. To jo bode,
ako je za tožbo pristojno, vzelo v zapisnik, če pa m
pristojno, poučilo upravnika, do katerega sodišča se rnu
je obrniti in kako mu je ravnati. (Nav. za upr. t. 66).

pravne nasledke iz takih pogodeb. Za škodo, ki jo s tem
napravi upravnik masi,  je njej on osebno odgovoren. "
17. apr. 1901 št. 443. G. Z. str. 318.

§ 109. odst. 4. Glej odi. pri § 120.

§ 109 — 110 .

189

Tožba se naj vloži samo tedaj, ako je od dolžnika
sploh kaj dobiti.

Ako vsled ubožnosti dolžnikove ni tipati, da se izterja
terjatev, mora upravnik izprositi si ukazilo izvršilnega
sodišča, ali naj toži ali ne. (Nav. za upr. t. 70).

8  Za odredbe, ki ne spadajo k navadnemu gospo¬
darstvu in druge važne naredbe treba sodnega dovoljenja.
(§ 112 .).

4  Pred odločbo zaslišanje: § 112., odst. 2.

* Vloge, katere podaja upravnik po predpisih izvrš.
r - sodišču, kolkovati je brez ozira na kako osebno pri-
stojbinsko oprostitev zaht. upnika po meri vrednosti ter¬
jatve zalit, upnika s kolkom po 1 K odnosno po 24 h. —
(Razp. fin. min. 13. marca 1902 št. 5054 v uk. pravosodn.
min. VI. str. 71 ex 1902).

§ 110. Druge osebe, katere so dolžne zave¬
zancu kake dajatve, ki se pokažejo kot dohodki
upravljane nepremičnine, mora po predlogu 1
upravnika ali zahtevajočega upnika izvršilno
sodišče 2  pozvati, 8  da naj opravljajo zastale in
Pa do ustavitve prisilne uprave dospevajoče
dajatve upravniku.

Po tem pozivu ne smejo več one veljavno
kaj dati zavezancu. Poprej zavezancu dana
plačila so neveljavna, ako se dokaže, da je bilo
tem drugim osebam ob času plačila znano, da
se  je dovolila prisilna uprava ali izročila ne¬
premičnina upravniku.

1  Predlog staviti se sme v sodni pisarnici: § 320.
st. 3. opr. r.

2  O ustavitvi pa jih upravnik obvesti (§ 130.).

3  Pri prisilnih upravah navadni poziv drugih oseb, da
na J dajatve, katere so dolžne, namesto zavezancu opravljajo
upravniku (§ 110 . izv. r.), sme sodišče naročiti vročeval-
ucmu in izvršilnemu.oddelku (izvršilni oddelek, vročevalni
uradnik). Ta nalog se mora združiti z nalogom, da je
Predati nepremičnino upravniku (§ 99. izv. r.), ako se je
°u izdaji zadnjega naloga že stavil izvršilnemu sodišču
Predlog zahtevajočega upnika, da naj se napravi oni

190

Izvršilni red.

poziv. Poziv se sme zgoditi tudi ustno tako, da posvedoči
izvrševalni organ vsebino poziva v zapisniku in da tega
podpisati vsem osebam, katerim je izdal posvedočeni
ustni poziv, da naj plačujejo upravniku. Ta za■nji način
poziva bo izbrati zlasti, kadar se obveščajo najemniki
hiš ali druge velike skupine plačilu zavezanih oseb, ki
stanujejo v krajnem ozemlju, odkazanem istemu izvrše-
valnemu organu. (§ 166. odst. 2. opr. r.).

§ 111. Dovolitev prisilne uprave je brez
vpliva na najemne in zakupne pogodbe, 1  obsto¬
ječe glede upravljane nepremičnine. Upravnik
pa sme take pogodbe po pogojili, ki so sicer
merodajni za to, odpovedati, podati tožbo zavoljo
izpraznitve in skleniti nove najemne pogodbe
za dobo, kakor je v dotičnem kraju navadna.
Da da nepremičnino ali posamezne njene dele
v zakup, za to potrebuje upravnik dovolitve 3
izvršilnega sodišča, 3

Upravniku se sme po predlogu dovoliti,
da da posamezne ali vse doneske 4  nepremičnine
po javni dražbi v zakup najboljšemu ponudniku.

1  Kadar je zavezanec o užitkih in dohodkih nepre¬
mičnine preden se je uvedla prisilna uprava sklenil
otujitvene pogodbe, katerih ob začetku prisilne uprave
še ni ali docela ni izpolnil, potem so te pogodbe za
upravnika toliko časa obvezne, dokler ni sodišče vsled
izpodbijanja po kakem upniku (zak. 16. marca 1884 drž.
zak. št. 36) izreklo, da nimajo moči. (Min. odg. k § 111);

Kolikor so tudi druge pogodbe, ki niso najemne alt
zakupne in katere je zavezanec sklenil, za upravnik*
obvezne, o tem izrecno ne določa zakon ničesar; upravnik
si bode izprosil v posameznem primeru ukazilo sodišč*;

Ge upravnik meni, da se uspeh uprave deloma al 1
popolnoma uniči, ako se to po zavezancu sklenjene pogodbe

§ 111 . Ako proti obstoječi zakupni pogodbi upravni ■
četudi s sodnim privoljenjem, kaj ukrene s pridcjkb
zakrivi se motenja posesti. — 17. sept. 1898 št. U*“ ■'
Gl. U. 288.

§ 110 — 111 .

191

vzdržijo in docela izpolnijo, mora izvršilno sodišče na to
opozoriti. (Nav. za upr. t. 37).

Pridržujoč si sodno odločbo v posameznem primeru,
bodi sledeče za navodilo:

Če are za pogodbe, ki niso škodljive za prisilno
upravo, bode upravnik vstopil kar naravnost v te pogodbe.

V zavarovalne pogodbe, katere je sklenil zavezanec
gledč poslopij, zalog, blaga in živine, mora upravnik
vstopiti ter plačati dogovorjene zavarovalnine.

Služabno osebje, hlapce, dekle, gozdne, pomočnike,
viničarje, vratarje i. t. d., ki jih je bil najel zavezanec
za gospodarstvo na nepremičnini, mora upravnik prevzeti.
On jih sme samo po redni odpovedi o dogovorjenem ali
po dotičnih poselskib redih ali redih za viničarje določenem
času odpustiti iz službe.

Rokodelska in druga dela, za vzdržbo hiše ali
gospodarstvo na nepremičnini potrebna, ki jih je bil
naročil zavezanec, ki pa še niso izročena, mora upravnik
dati izvršiti ter jih plačati.

Upravnik pa mora taka dela, akopram so bila iz¬
ročena že poprej, tudi kar plačati, če se v rednem
gospodarstvu plačujejo šele po izročitvi ter je bila uprava
o dogovorjenem ali .v tem kraju navadnem času za plačilo
že uvedena.

Isto velja za račune, ki se plačujejo v obče le ob
gotovih obrokih, mesečno ali četrtletno za naprej kakor
računi za plin, električno luč, vodovod, dimnikarska dela
*• t- d. (Nav. za upr. t. 38).

Kar se je tu govorilo o pogodbah, to velja samo
za taka opravila, katera se dostajejo gospodarstva na
nepremičnini. Za druge pogodbe, katere je sklenil zave¬
zanec, naj se nič ne briga upravnik. (Nav. za upr. t. 39).

2  Poprednja zaslišba strank.

3  Če hoče upravnik pri sodišču nasvetovati, da se
naj dž, nepremičnina v zakup, naj tudi tam oh enem
Predlaga ustmeno umestne pogoje za dajanje v zakup
(glede visokosti zakupnine, trajanja pogodbe, roka za
odpoved, kake kavcije).

Ako sam ne zna načrtati zakupnih pogojev ter
Indi zakupnik načrta o zakupnih pogojih ne priloži, naj
Prosi upravnik sodišče za sestavo zakupnih pogojev.
(Nav. za upr. t. 46).

192

Izvršilni red.

4  Dovolitev, da se doneski dajo v zakup ni »izvršbo
dovoljujoč sklep« in zato nje izpodbijanje ni opravičen
vzrok odložbe izvršbe. Predlog, da se doneski upravljane
nepremičnine dajo v zakup potom javne dražbe, sme staviti
zahtevajoči upnik in vsaki upnik, ki je prisilni upravi pri¬
stopil, potem zavezanec in upravnik. (Min. odg. k § 111.).

Dajanje v zakup posameznih ali vseh doneskov
nepremičnine potom javne dražbe opraviti je po slični
uporabi predpisov o dražbi zarubljenih premičnin (§ 340.).
Dražba opravi se na lici mesta, oklicevalca ni treba,
vadija ponudniki ne polagajo. Ponudkov, ki ne dose¬
žejo vsaj tretjine izklicne vrednosti ni sprejemati, če pa
sodišče določi viši najmanjši ponudek je ta merodajen.
Ge sodišče ni kaj drugega določilo, morajo se zakupnine
za eno leto naprej takoj pri dražbi plačati. Ponudkov
zavezanca ali upravnika ni sprejemati. (Nav. za izvrs.
org. odd. II. t. 9).

Doneske v zakup dajati, se priporoča posebno tam,
kjer ni treba velikega dela za pridobitev doneskov, kakor
je n. pr. pri doneskih iz sadnega vrta, travnika, ali če
se je uvedla uprava ravno pred letino ter so zato naj¬
važnejša dela že opravljena.

Razloček med dajanjem nepremičnine in dajanjem
doneskov v zakup je namreč ta, da' mora zakupnik pri
dajanju nepremičnine v zakup oskrbeti tudi obdelovanje,
a da mu je pri dajanju doneskov v zakup samo spra¬
viti pridelke. (Nav. za upr. t. 45).

Če upravnik smatra za najugodnejše, dati posa¬
mezne ali vse doneske po javni dražbi v zakup (n. pr :
travo, ki se še ni pokosila, spravljanje sadja), naj tudi
glede dražbenih pogojev stavi svoj predlog (razločno
oznamenilo predmeta dražbe, doba, za katero se daj?
doneski v zakup, dela, katera mora zakupnik opravljati,
izklicna cena doneskov, plačilo največjega ponudka). Taki
predlogi se morajo najhitreje staviti, da se more dajanje v
zakup zgoditi o pravem času pred letino. (Nav. za upr. t. 46).

§ 112. Za odredbe, ki ne spadajo k na¬
vadnemu gospodarstvu, in pa za vse druge na-
redbe posebne važnosti potrebuje upravnik pri'
volitve 1  izvršilnega sodišča. 2

§ 112. odst. 1 . Glej odi. pri § 111.

§ 111—113.

193


Ako ni nevarno odlagati, se mora pred
podelitvijo tega privolila, pred odobritvijo za¬
kupne pogodbe in pa pred odločbo o predlogih,
omenjenih v § 109., odstavku 4., in v § 111.,
odstavku 2., zaslišati zahtevajoči upnik, zave¬
zanec in upravnik.

Kadar izročč upravniku, postavljenemu za
delež nepremičnine, upravo tudi drugi nje so¬
lastniki, tedaj se morajo, preden odobri sodišče
odredbe, ki ne spadajo k navadnemu gospo¬
darstvu, ali druge naredbe posebne važnosti,
zaslišati vselej po predlogu upravnikovem tudi
solastniki, ki niso zadeti po prisilni upravi.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

2  Ni dopustno, da bi se denar, ki se potrebuje za
redno nadaljevanje gospodarstva, ako ,ga zahtevajoči
u pnik noče založiti, nabavil s posojilom. Če se ti denarji
ne  morejo dobiti iz dohodkov nepremičnine, potem je,

zahtevajoči upnik založbo odreče, prisilno upravo
ustaviti. (§ 129. odst. 2 izvrš. r.). (Min. odg. k § 112.).

Nagrada upravnikova.

§ 113. Upravnik ima pravico do nagrade,
katero je odmeriti po obsegu, težavnosti in
skrbnosti njegovega poslovanja, in do povračila
upravnih razhodov, 1  ki jih on založi iz svojega.
Visokost nagrade in potroška, ki ga je povrniti,
ustanavlja po predlogu upravnikovem izvršilno
sodišče, kadar odloča po preteku posameznih
računskih dob o upravnem računu.

Izvršilno sodišče sme vselej upravnika po
ujegovem predlogu pooblastiti, da vzame pri¬
merna predplačila iz doneskov.

§ 113. odst. 2. Glej odi. pri § 120.

13

194

Izvršilni red.

1  K razhodkom spada tudi izdatek za nabavo knji¬
žice »navodilo za prisilne upravnike« (1 K). (Ukaz pra-
vosodn. min. 5. aprila 1899. ukazn. št. 14).

Upravnik ni dolžan, iz lastnega premoženja kaj pla
čati v korist prisilne uprave.

Vendar bode upravnik prve male razhodke, kakor
kolke, vročnine, poštnino i. t. d. založil tačas proti poznej¬
šemu zaračunu.

Če pa so ti razhodki veči ter se ne morejo založiti
iz doneskov, mora upravnik pri sodišču prositi za pred¬
plačilo.

To tudi velja, ako se tekom uprave potrebuje kak
potrošek, ki se ne more poplačati iz doneskov uprave
(velike poprave, nakup nedostajajoče živine i. t. d.).

Predplačilo mora poravnati zahtevajoči upnik. Do
tega se naj tudi upravnik, če to ni posebno težavno,
najprej obme, da more sodišču ob jednem se svojimi
predlogi naznaniti, ali je upnik volje, predplačilo popla¬
čati ali ne.

Iz uradnih denarjev se tako predplačilo tudi takrat
ne dovoljuje, če uživa upnik radi ubožnosti kolkovno
prostost. (Nav. za upr. t. 26).

Nadzorovanje upravnikovega poslovanja.

§ 114. Izvršilno sodišče mora nadzorovati
upravnikovo poslovanje 1  in uradoma siliti na
to, da se odpravijo zapaženi nedostatki in ne¬
pravilnosti v poslovanju.

Ono odloča, če treba po zaslišbi upravnika
in tistih oseb, za katere je to odločilo važno,
o ugovorih, ki jih oglase 3  zavezanec, solastniki
upravljane nepremičnine ali udeleženi upniki
zoper dopustnost ali primernost posameznih
upravnih naredeb, in pa o opazkah, ki jih na-
vedd te osebe zoper ravnanje upravnikovo.
Odredbam, ki jih izda o tem sodišče, mora
upravnik ustreči.

§ 113—115.

195

Izvršilno sodišče sme zaukazati uradoma
ali po predlogu odpust 8  upravnika in imeno¬
vati novega upravnika. Določila, dana glede
prvega imenovanja upravnika, veljajo tudi v
tem primeru (§§ 106. do 108.).

1  Upravnik mora svojo službo izvrševati osebno,
1 j. on mora sam voditi upravo ter je ne sme drugim
tako izročiti, da se on sam nič več ne zmeni za njo.
(Nav. ža upr. t. 27).

Vse predloge in prošnje naj stavi upravnik sam
ustmeno pri izvršilnem sodišču ter tudi tako ustmeno
prosi za pouk, katerega želi.

Sodišče bode tudi dajalo svoj pouk in svoja na¬
potila na najbolj prosti način, navadno ustmeno, in samo,
je treba, izdalo o tem pismen odlok. (Nav. za upr. t. 31).

8  Podati se smejo na zapisnik v sodni pisarnici
(§ 320. št. 4 opr. r.).

8  Služba upravnikova je končana tudi, kadar je bil
upravnik službe odvezan in imenovan drug upravnik.
Doti temu sklepu nima upravnik pravice rekurza. Ako
se odveže upravnik svoje službe, izgubi upravnikove
pravice s predajo nepremičnine novemu upravniku,
rredaja se izvrši, prav tako kakor predaja prvemu
upravniku, po sodnem izvrševalnem organu. (Nav. za
u Pr. t. 86).

Dajanje računa.

§ 115. Ako ne zaukaže izvršilno sodišče
jiič drugega, mora upravnik vsako leto ob času,
katerega mu oznameni izvršilno sodišče ob
1  imenovanju naprej, in mimo tega po dokončani
u Pravi dati račun. Pri upravah, ki trajajo
1Tlan j kakor eno leto, je dati račun po dokon¬
čni upravi. 1  V katerih dobah je oddajati so-
Jiišču denarje, ki se pokažejo kot donosni pre¬
bitki, to določi izvršilno sodišče ob imenovanju
u Pravnika ali po začetku uprave, oziraje se na

13 *

196

Izvršilni red.

način gospodarstva in na rokove dospevanja,
navadne glede nepremičninskih dohodkov.

Račun se daje s tem, da se predloži s po¬
trebnimi izkazi opremljeni račun, pri upravah
manjšega obsega pa tudi s tem, da se kar po¬
kažejo sodišču zapisne in računske knjižice
upravnikove in njegovi izkazi izdatkov, in
da se vzprejmejo v zapisnik pojasnila, ki jih
da upravnik ustno. Zapisovanje takih upravnih
računov v zapisnik se sme izročiti sodni pi-
sarnici.

Upravnika, kateri odlaša dati račun, je
prisiliti s kaznimi zavoljo nereda‘ J  ali z odbitki
od nagrade za upravo, da izpolni svoje dolž¬
nosti. Nadalje sme sodišče, ako kaže stvar, da
ne bo to brez uspeha, naročiti sodnemu odpo¬
slancu ali drugemu izvedencu v računih, da
naj on sestavi račun na stroške in nevarnost
mndnega upravnika.

^ Upravnik mora pa tudi dati račun, kadar g a
sodišče odveže od upravnikove službe, ako mu ne od¬
pusti dajanja računa, ker se še ni moglo pridobiti do¬
neskov. (Nav. za upr. t. 76).

2  §§ 220. c. pr. r.

§ 116. Za rešitev danega računa in pa za
razpravo o upravnikovih zahtevah nagrade in
povračila njegovega potroška mora določiti iz¬
vršilno sodišče narok. Mimo upravnika je k temu
naroku, ki se ne sme določiti na poznejši čas,
kakor na dobo enega meseca, povabiti zave¬
zanca in zahtevajočega upnika.

.Te osebe smejo med tem vpogledati račun
pri izvršilnem sodišču in podati svoje opazke 1
zoper njega ali zoper posamezne postavke ustno
na zapisnik ali pa pismeno. O povabljenih

§ 115—118.

197

osebah, katere niti ne pridejo k naroku, niti
ne podajo pred narokom svojih opazek, se šteje,
da pripoznavajo dani račun za pravega. Na
opazke oseb, katere ne pridejo k naroku, se
gleda samo v toliko, v kolikor se zdi izvršil¬
nemu sodišču potrebno, uradoma pojasniti ali
popraviti v njih zatrjevane računske pomanj¬
kljivosti. Te pravne nasledke je dati v povabilu
na znanje.

1  Sme se jih podati na zapisnik v sodni pisarnici
(§ 320. št. 4 opr. r.).

§ 117. Na podstavi opazek, na katere se
je ozirati po § 116., in na podstavi pojasnil,
ki jih da o tem upravnik, odloča sodišče o
odobritvi upravnega računa. Hkratu je določiti
nagrado, ki jo je podeliti upravniku, in pa vi¬
sokost potroška, ki mu ga je povrniti. 1

Osebam, ki so bile povabljene k naroku,
Pa niso prišle k njemu, ni dopuščen rekurz
zoper odločbo o upravnem računu . 2

' Glej § 113.

2  Osebam, ki so bile povabljene k naroku za rešitev
računa in za razpravo o upravnikovih zahtevah, pa k
ojemu niso prišle, tudi takrat ne pristoja rekurz zoper
odločbo o upravnem računu in o zahtevah upravnikovih
1§ 117. odst. 2), če so pred narokom podale opazke
zoper račun, in so te dale sodišču povod, da se je za¬
trjevane računske pomanjkljivosti pojasnjevalo in po¬
pravljalo. (Min. odg. k § 117.).

§ 118. Da izpolni upravnik naloge, katere
J nu  je dalo izvršilno sodišče v računskem rešilu,
k temu ga mora prisiliti izvršilno sodišče s

§ 117. odst. 2. Prisilni upravnik, ki m Fisel k
naroku, ne zgubi pravice do rekurza. — 2-*. aprila 1900
st- 5537. Pr. str. 379 ex 1901.

198

Izvršilni red.

kaznimi zavoljo nereda, 1  z odbitki od prisojene
nagrade ali z zadržbo ite nagrade.

Povračila,naložena pravnomočno upravniku,
je izterjati z vštevo na prisojeno mu nagrado
ali na vsoto, ki mu gre kot povračilo njegovega
potroška, ako bi pa to ne bilo izvedljivo ali bi
ne imelo popolnega uspeha, z izvršbo na uprav¬
nikovo imovino. Izvršbo mora uvesti izvršilno
sodišče uradoma. 2

1  § 220. c. pr. r.

2  Izjema od § 3. in § 4. Kako povračilo izterjati,
to je določeno v §§ 104. in nasl. opr. r.

Upravni doneski.

§ 119. Doneske upravljane nepremičnine je
uporabiti po nastopnih določilih v poravnavo
upravnih razhodkov in pa v poplačilo zahteva¬
jočega upnika in drugih upravičencev.

K tem doneskom spadajo vsi zavezancu
dolžni, izvršilu ne odtegnjene užitki' in dohodki
nepremičnine, namreč pridelki, ki se pridobd,
potem ko se izroči nepremičnina upravniku,
kakor tudi pridelki, ki so ob času te izročbe
že ločeni, pa so še na nepremičnini, nadalje ob
tem času že dospeli, toda ne pobrani dohodki-
kakor tudi dohodki, kateri dospo za plačilo še
le potem, ko se izroči nepremičnina upravniku.

Kadar so zavezančevi upniki zarubili lo¬
čene pridelke, že preden se je izročila nepre-

§ 119. odst. 2 in 3. Odškodbe za požarno škodo

zgorelih pridelkov so doneski upravljane nepremičnine
m se torej na nje ne more segati s posebno izvršbo
(§ 103). — 14. dec. 1899 št. 18022. Gl. U. 797.

§ 119. odst. 3. Pred uvedbo prisilne uprave dovo¬
ljena izvršba na najemnine ali zakupnine, ki bodo se

§ 119 — 120 .

199

mičnimi upravniku, tedaj spada k upravnim
doneskom samo tisti del za te pridelke dose¬
ženega izkupila, ki ostane po poravnavi za¬
stavne terjatve in pripadkov; ako ne seže z
izvršbo na pridelke upnik sam, jih je dolžan
prodati upravnik. 2  Isto velja o tistih ob času,
ko se je nepremičnina izročila upravniku, že
dospelih dohodkih, ki še niso bili pobrani, pač
pa že zarubljeni.

1  Užitki v § 251. št. 3 izvrš. r. oznamcnjenih živali
ne spadajo k tistim doneskom upravljane kmetijstvu na¬
menjene nepremičnine, katere je obrniti v poravnavo
ppravnih razhodkov in v poplačilo zahtevajočega upnika
in drugih upravičencev; ta užitek prepustiti je zavezancu.
Tako je pustiti zavezancu tudi v § 251. št. 2 izvrš. r.
oznamenjeni živež in kurivo. (Min. odg. k § 119.).

2  Ločene pridelke, katere so upniki zavezanca za¬
rubili pred izročitvijo nepremičnine upravniku, ni prodati
z  izvršilno dražbo, ampak pod roko. (Min. odg. k § 119.).

Neposredno poplačilo iz upravnih doneskov.

§ 120. Razhodke, združene z upravo in
navadno gospodarsko rabo nepremičnine, mora

k dospevale, izgubi moč s predajo nepremičnine prisil¬
nemu upravniku in jo je po predlogu ustaviti. — 19. apr.
!900 št. 5530 uk. št. 210.

§ 120 . Upravnik mora upravne doneske za nepo¬
sredno poravnavo v § 120. omenjenih razhodkov, toda
onih pod št. 1 in 5 le v toliko uporabiti, da ne trpijo
škode njegove zahteve do povračila po njem založenih
upravnih razhodkov in do primerne nagrade. Stvar izvr¬
šnega sodišča je (§ 109. odst. I, § 113. odst. 2 izvrš. r.),
P°, predlogu skrbeti za to, da se primeren del doneskov
Pridrži, odnosno sodno položi v ta namen, da se zava¬
ruje v § 124. št. 1 določeno prednostno zadostitev uprav¬
nikovih zahtev pri razdelitvi doneskov. Pleniss. sklep
18 -dec. 1900 št. 492 praes. v knjigi judikatovšt.  151,
uk. št. 274.

200

Izvršilni red.

poravnati upravnik brez nadaljnega postopanja
iz doneskov. 1

K tem razliodkom spadajo zlasti: 2

1. davki z dokladami vred, ki jih je pla¬
čati od nepremičnine, ako niso ob dovolitvi pri¬
silne uprave zastali več kakor tri leta ali pa
dospd za plačilo med prisilno upravo, druge
javne davščine, ki jih je plačati od nepremič¬
nine, in pa ne več kakor tri leta zastale za¬
mudne obresti od teh davkov in davščin;

2. kar je zavezanec dolžan dajati vsled
zavarovalnih pogodeb, ako so te pogodbe skle¬
njene glede upravljane nepremičnine, posameznih
njenih delov, njene pritikline ali v upravo
privzetih zalog;

3. med prisilno upravo dospevajoči in iz
zadnjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave
zastali zneski mezde, hranarine, in drugih služ¬
benih prejemkov oseb, uporabljanih v obdelo¬
vanju za gozdarstvo ali kmetijstvo določenega
zemljišča ali pa za nadzorovanje in vzdržbo hiš
za stanovanje; če se razteza prisilna uprava
na obrtne podjetbe, ki so združene z gozdarstvom
ali kmetijstvom, je tudi službene prejemke oseh,
uporabljanih v teh podjetbah, poplačati v enakem
obsegu neposredno iz doneskov;

4. stroški za prisilno upravo, stroški za
vzdržbo in potrebno poboljšbo nepremičnine in
predplačila, dana v začasno založbo teh stroškov;

5. med prisilno upravo dospevajoče in i z
zadnjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave
zastale obresti, rente, prehranščine in druge po¬
navljajoče se dajatve, ki gredo komu iz neiz-
podbijanih, na nepremičnini zavarovanih terjatev

§ 120 — 121 .

201

in pravic, vštevši dajatve, ki gredo za preživitke,
in pa za razdolžbo glavnice namenjena plačila
na odbitek, katera je po neizpodbojnem dogo¬
voru, sklenjenem že pred dovolitvijo prisilne
uprave, dajati v letninah ali v enakomernih
obrokih, dospevajočih v razdobjih največ enega
leta.

Neposredno poravnati v št. 5. navedene
izdatke je dovoljeno samo v toliko, v kolikor
imajo pravice do dotičnih prejemkov brez ugo¬
vora prednost pred pravico zahtevajočega
upnika do poplačila.

1  Razhodke, ki so potrebni za vzdržbo in obdelovanje
nepremičnine, vštevši v § 120. št. 1 in 2 izvrš. r. ozna-
menjene dajatve (zavarovalnine, službeni prejemki osobja,
uporabljanega v gospodarstvu) je poravnati iz upravnih
doneskov pred zastalimi in tekočimi davki in davščinami
{§ 120. št. 1) (§ 121.). Javne davščine imajo prednost
Pred. zastalimi in tekočimi obrestmi, rentami, prehranšči-
nami i. t. d. iz terjatev in pravic, ki so zavarovane na
nepremičnini (§ 124). Upravnik torej neposredno plačujoč
12  upravnih doneskov ne sme plačati hipotečnih obresti
Pred upravnimi razhodki, ampak v to porabiti samo tisti
del doneskov, ki mu ostane po plačilu upravnih razhodkov
m v § 120. št. 1 oznamenjenib javnih davščin. (Min.

odg. k § 120.).

2  K stroškom uprave spadajo tudi stroški za pošt¬
nino in kolke, ki jih je plačal upravnik, dalje pravdni
m izvršilni stroški, katere je plačal upravnik o priliki
"prave, kakor tudi stroški za izvod »Navodila za prisilne
upravnike«, ki si ga je kupil upravnik. (Nav. za upr. t. 73).

§ 121 . Za vzdržbo in obdelovanje nepre¬
mičnine potrebne razhodke, vštevši dajatve,
pznamenjene v § 120., št. 2 in 3, je poravnati
lz  doneskov pred zastalimi ali med prisilno
upravo dospevajočimi davki in javnimi davšči¬
nami (§ 120., št. 1 ).

202

Izvršilni red.

Za plačila, oznamenjena v § 120., št. 5, je
merodajen vrstni red, M pristoji pravicam do
prejemkov samim po stanu javne knjige ali po
vsebini zapisnika o zastavnem popisu.

Razdelitev donosnih prebitkov.

§ 122. Po odbitku neposredno poravnanih
razhodkov (§ 120.) preostajajoči doneski (donosni
prebitki) se morajo razdeliti navadno po rešitvi
vsakega posameznega upravnega računa. Sodišče
sme vendar, ako je dovolj plačilnih sredstev,
opraviti take razdelbe po predlogu' v teku ra¬
čunske dobe ali pa, če se zavoljo neznatnosti
letnih donosnih prebitkov zdi sodišču nepri¬
merno. uvesti posebno razpravo o razdelbi, in
ne trpe s takim odlogom škode pravice upnikov,
po predlogu' ali uradoma še le po preteku več
računskih dob.

1  Sme se podati v sodni pisarnici na zapisnik § 320.,
št. 3 opr. r.

§ 123. Za razpravo o razdelbi mora dolo¬
čiti sodišče narok. K temu je mimo zavezanca
in finančne prokurature (§ 99.) povabiti zahte¬
vajočega upnika in vse osebe, katerim po izkazih-
ki so pri sodišču, pristoje na nepremičnini ali
na pravicah, ki se je drže, terjatve in pravice,
nalagajoče dolžnost dajatev v denarjih. 1  Teh
oseb ni povabiti, ako so se njih zahteve po¬
ravnale iz doneskov neposredno.

Za določbo razdelbnega naroka in pa za
razdelbo in razpravo o nji potrebne izpiske iz
javne knjige ali iz zapisnikov o zastavnem po¬
pisu nepremičnine mora priskrbeti sodišče
uradoma.

§ 121—124.

203

1  Povabiti je tudi upravnika, kar sledi iz določeb
§ 124. št. 1 in 127. odst. 1.

§ 124. Iz donosnih prebitkov, ki se raz-
dele, se morajo poravnati v nastopnem po
vrstnem redu: 1 2

1. zahteve upravnika do nagrade in do
povračila upravnih razhodkov, ki jih je on za¬
ložil iz svojega, v kolikor niso ti že pokriti z
danimi predplačili (§ 113.);

2. ne več kakor tri leta pred dovolitvijo
prisilne uprave zastale pristojbine za prenos
imovine, 3  ki jih je plačati od nepremičnine, in
pa v § 120., št. 1, oznamenjeni davki in javne
davščine z zamudnimi obrestmi vred, če se
niso poravnali že po zmislu § 120. naravnost
iz doneskov;

3. te-le dajatve, če se prav tako niso po¬
ravnale že po § 120., št. 5, namreč med pri¬
silno upravo dospevajoče ali iz zadnjega leta

§ 124. in 125. Donosne prebitke je po določbah
§§ 124. in 125. tudi takrat razdeliti, ako je nepremičnina
bila med tem po prisilni dražbi prodana in se je največi
Ponudek že razdelil. — 19. apr. 1899 št. 5453. Jur. BI.
št. 37.

§ 124. št. 1. 1. Glej odločbo pri § 120.

2. Upravni razhodki so samo tisti po upravniku
plačani zneski, ki so bili predmet njegovega računa in
J'h je sodišče po §§ 116., 117. odobrilo; ne pa tudi ter-
Jatve, katere je upravnik v po njem sklenjeni poravnavi
priznal. — 20. dec. 1899 št. 18443. Pr. str. 167 ex 1900.

3. Kadar se upravnikova nagrada ne more iz
^Pravnih doneskov poplačati, mora jo zahtevajoči upnik,
** je dosegel prisilno upravo, sam založiti (§§ 78. izvrš.
r - in 40 c. pr. r.j, ter se ga v to sme siliti s prisilnimi
Pomočki, ne da bi se poprej dosegel poseben sodni izrek
® njegovi plačilni dolžnosti. — 26. febr. 1901 št. 2676
Ju r. Bi. št. 46.

204

Izvršilni red.


pred dovolitvijo prisilne uprave zastale obresti,
rente, prehranščine in druge ponavljajoče se
dajatve iz terjatev in pravic, ki so zavarovane
na nepremičnini, vštevši tudi v § 120., št. 5,
oznamenjena glavnična plačila na odbitek, v
vrstnem redu, kateri pristoji pravicam samim
do prejemkov, če gre namreč tem pravicam
do prejemkov prednost pred zahtevajočim up¬
nikom. 8

1  Ge ni upravnik neposredno iz upravnih doneskov
poravnal dajatev, ki so zavezancu naložene iz zavaro¬
valnih pogodeb, ali pa dajatev na mezdi, hranarini ali
drugih službenih prejemkih gozdarskega, kmetijskega ali
obrtnega osobja (§ 120. št. 2 in 3), potem jih. je poravnati
pri razdelitvi donosnih prebitkov kot odštevke od teh
prebitkov, in to pred zahtevami upravnika do nagrade
in povračila in pred davki in javnimi davščinami. (Min.
odg. k § 124).

2  Te se drže nepremičnine. Prim. § 72. pristojb. zak.
Ces. pat. 9. febr. 1850 drž. zak. št. 50.

3  O prednosti obratnih izdatkov in obračunjenih
dolgov pri prisilni upravi železnic glej zak. 19. maja 1874
drž. zak. št. 70 in čl. XIII uvodn. zak. k izvrš. r.

§ 125. Po teh poplačilih ostajajoče vsote
je uporabiti za razdolžbo terjatve, v katere iz¬
terjavo se je dovolila prisilna uprava. Kadar
sega z izvršbo po prisilni upravi več upnikov,
odloča v § 104. omenjeni čas o vrsti razdolžbe
njih terjatev, v kolikor ne gre kakemu izmed
njih prednost na podstavi popred pridobljene
zastavne pravice. Na upnika, kateri je potem¬
takem zadi za drugimi, pride vrsta, kadar so
vse poprednje terjatve drugih zahtevajočih up¬
nikov razdolžene s triletnimi obrestmi in dr in
gimi zastanki, pravdnimi in izvršilnimi stroški
vred.

§ 124 — 127 .

205

Terjatve, ki so med sabo v istem vrstnem
redu, je razdolžiti po razmeri njih skupnih
zneskov. Terjatve zahtevajočih upnikov imajo
gledč na poplačilo iz donosnih prebitkov pred*
nost pred več kakor tri leta zastalimi, zastavno-
pravno ne zavarovanimi davki, pristojbinami in
javnimi davščinami.

§ 126. Tisti del donosnih prebitkov, ki se
ne uporabi po §§ 124. in 125., je uporabiti za
poravnavo tistih v § 124., št. 3, oznamenjemh,
med prisilno upravo dospevajočih ali iz zad¬
njega leta pred nje dovolitvijo zastalih dajatev,
ki gre d 6 po vrstnem redu za pravico zahteva¬
jočega upnika do poplačila. Po poravnavi vseli
teh zahtev preostajajoči znesek je odkazati
zavezancu.

§ 127 . Na zahteve, navedene v § 124.,
št. 1 do 3, se gleda pri razdelbi samo vsled
napovedi' upnikov, 2  terjatve pa, katerim na
korist se je dovolila prisilna uprava, je privzeti
v razdelbo uradoma.

Zahtevo je napovedati, ker bi se sicer ne
gledalo na njo pri dotični razdelbi, najpozneje
P}'i določenem naroku; napovedati se sme tudi
Pismeno. V napovedi je navesti zahtevani znesek,
katerega je odkazati iz donosnih prebitkov.

Upnikom, katerih zahteve se morajo na¬
povedati, je dati ob povabilu na znanje pravne
nasledke, ki jih zadenejo, če se napoved opusti
a li zamudi.

v  1  Podati se sme v sodni pisarnici na zapisnik (§ 320.

4 opr. r.).

Na zahteve do zastalih ali tekočih obresti, rent,
pfehranščin in drugih ponavljajočih se dajatev iz terjatev
'n pravic, ki so zavarovane na nepremičnini (§ 124., št. 3),

206

Izvršilni red.

gledati je, ako za terjatev ni dovoljena prisilna uprava,
vselej samo takrat, če jih je upnik napovedal. Pri tem
pa to ne dela razločka, ali gre njegovi terjatvi prednost
pred zahtevajočim upnikom, ali pa če v vrstnem redu
stoji za pravico poslednjega do poplačila. (Mnenje najv.
sod. k § 127.).

§ 128. Pri naroku je razpravljati o napo¬
vedih in pa o zahtevah, na katere se je ozirati
uradoma 1  in pa o vrsti in načinu njih poplačila.

Upore, pri tem zglašene zoper to, da se
posamezne terjatve, katere se napovedo ali na
katere se je ozirati uradoma, ali njih obresti
plačajo iz donosnih prebitkov, zoper predlagani
povrstni red plačevanja, zoper visokost zneskov,
ki jih je izplačati, ali zoper upravičenost, pre¬
jemati plačila, je napotiti na pravdno pot samo
tedaj, kadar je odločba o uporu odvisna od
ovedbe in ugotovitve spornih dejanskih okolnosti.

Zglasiti upore imajo pravico vsi upniki,
katerih zahteve bi utegnile, če odpade izpod¬
bijana pravica, priti na vrsto pri poplačilu iz
donosnih prebitkov; pravica upora pristoji s
tem pogojem zlasti tudi podzastavnim upnikom.
Zavezanec se sme upreti samo zoper to, da se
gleda na take zahteve, za katere ni izvršilnega
naslova. 2

Nadaljno postopanje ob zglasitvi uporov,’
pravni nasledki zamujene tožbe, 1  izdaja raz-
delbnega sklepa, 6  izplačilo odkazanih zneskov
upravičencem 6  in vpliv tekočih upornih pravd

§ 128. zadnji odst. Posebna določba § 239. izvrs. r.
o izpodbijanju razdelbnega sklepa ni uporabna za raz-
dolbne sklepe, izdane v postopanju o prisilni upravi, -r
11. jan. 1899 št. 170 uk. št. 41.

§ 127—129.

207

na izvedbo 7  razdelbnega sklepa se določajo po
predpisih, ustanovljenih za razdelitev izkupila. 8

1  § 227. odst. 1.

2  Proti izvršilnim zahtevam hrani se s tožbo po
§ 35., odnosno s predlogom po § 40. s sočasno odložbo
po § 42. nasl.

3  §§ 213. odst. 2. 3; 231,—233.

4  § 231. odst. 2.

5  §§ 229.-235.

6  § 236. odst. 1 in 2.

7  § 236 odst. 3.

8  Ker zadnji odst. § 128. samo glede izdaje  raz¬
delbnega sklepa v postopanju o prisilni upravi, ne pa tudi
glede izpodbijanja  tega sklepa kaže na predpise, po¬
stavljene za razdelitev naj večega ponudka, posebna določba
o izpodbijanju sklepa o razdeliti naj večega ponudka (§ 239.
zadnji odst.) ni uporabna za razdelbne sklepe, ki se
izdajo v postopanju o prisilni upravi. Ge je tak sklep
rekurzno sodišče potrdilo, mora rekurz, podan zoper od¬
ločbo rekurznega sodišča, sodišče prve stopinje zavrniti
uradoma (§§ 528. c. pr. r. in 78. izvrš. r.). [Min. odg.

k § 128.].

Ustavitev prisilne uprave.

§ 129. Prisilno upravo je ustaviti uradoma,
a ko so razdolžene vse terjatve s pripadki vred,
za katerih izterjavo se je dovolila prisilna
uprava.

Izvršilno sodišče sme uradoma ali po pred¬
logu zaukazati ustavitev prisilne uprave tedaj,
kadar bi bilo za nadaljno prisilno upravo treba
Posebnih stroškov, ki se ne dado založiti iz
dohodkov nepremičnine, in bi zahtevajoči upnik
Potrebovanega denarnega zneska ne plačal na-
Prej, 1  ali kadar po okolnostih sploh ni ali vsaj

§ 129. odst. 2. Ta določba je uporabna tudi za
Prisilno upravo, s katero se sega na užitke fidejkomisa.
- 21. jun. 1898 št. 8641 uk. št. 1470.

208

Izvršilni red.

ni za daljši čas pričakovati, da se dosežejo
taki doneski, ki bi se mogli uporabiti za po¬
plačilo zahtevajočega upnika. 2

Preden se ustavi prisilna uprava uradoma,
je zaslišati stranke. 8

Prisilno upravo je mimo tega ustaviti vsa-
kikrat po predlogu zahtevajočega upnika. Kadar
se vrši prisilna uprava hkratu v korist več
upnikom, tedaj ima samo po enem teh upnikov
stavljeni predlog, da naj se ustavi prisilna
uprava, le to moč, da izgubi ta upnik pravice
in dolžnosti zahtevajočega upnika, da se izbriše
njemu v korist izvršena zaznamba prisilne
uprave, in da se gleda na terjatev tega upnika
v prihodnje pri razdelbab doneskov samo, v
kolikor je kako drugači zavarovana (§§ 120.,
št. 5, 124., št. 3 in 126.).

1  Glej nav. za upr. t. 26 pri § 113.

3  Kadar je treba ustaviti upravo iz teh razlogov,
naj upravnik to naznani izvršilnemu sodišču. To upravnik
najlažje stori, ker bode navadno že v kratkem času videl,
koliko se mora potrošiti, da se pridobijo zadostni doneski,
in s katerimi doneski se sme sploh računiti. (Nav. za
upr. t. 84).

3  Izvršilno postopanje se radi zaslišeb ne sme pre¬
trgati (§ 165. odst. 2 opr. r. pri § 42. št. 8).

§ 130. O ustavitvi prisilne uprave je ob¬
vestiti upravnika, zavezanca, zahtevajočega
upnika, finančno prokuraturo (§ 99.) in solast¬
nike nepremičnine, ko bi bili kateri.

Ko zadobi sklep o ustavitvi pravno moč, 1
dobi zavezanec zopet pravico, gospodariti z ne-

§ 130. odst. 2. Končni račun podati je tudi takrat,
ko se mu zaht. upnik, zavezanec in upravnik odpoved 0 ’
— 7. febr. 1900 št. 1470. Not. Z. str. 263.

§ 129—131.

209

premičnino, rabiti jo, pobirati doneske in raz¬
polagati ž njimi. Izvršilno sodišče mora ukreniti
uradoma knjižni izbris zaznambe o prisilni
upravi in zaukazati upravniku, da naj izroči
nepremičnino zavezancu ter obvesti o tem tiste
osebe, ki so bile po § 110. pozvane, dajati
plačila upravniku, in da naj poda končni račun.
Ostanek, ki bi se pokazal iz končnega računa,
je nazaj dati zavezancu.

1  Sodna pisarnica (pisarniški oddelek) mora paziti
uradoma na nastop pravnomočnosti sklepov, s katerimi
se ustavlja prisilna uprava ali prisilna dražba nepre¬
mičnine, in na rok za podajo predlogov za nadaljevanje
dražbenega postopanju (§§ 130., 205. do 207. izvrš. r.).

Nastop pravnomočnosti teh sklepov ustavitve in pa
pretek roka za izjavo o nadaljevanju dražbenega posto-
Panja je naznaniti sodniku ustno nemudoma ter mu
predložiti spise (§ 164 opr. r.).

Uprava nepremičninskih deležev.

§ 131. V kolikor ne določa zakon nič dru¬
gega, je obračati predpise o prisilni upravi
nepremičnin tudi na prisilno upravo posameznih
nepremičninskih deležev.

Ako bi bilo ugodno, da uprave ne vodijo vsi solastniki
osebno temveč jo vodi skupen pooblaščenec,  mora
prisilni upravnik sam prevzeti upravo cele nepremičnine,
of ima zavezanec več ko polovico nepremičnine v lasti;
®>cer pa je dolžan, dogovoriti se z drugimi lastniki radi
•menovanja skupnega pooblaščenca.

0 tem, ali se naj imenuje sploh upravnik skupne
re oi kakor tudi o izboru osebe razsodi večina glasov, če
P a  je ni, pristojno sodišče.

O predlogu, ki se naj stavi v tem oziru, mora si
lz Prositi upravnik napotilo izvršilnega sodišča. (Nav. za
u Pr. t. 91).

Ako prevzame prisilni upravnik  bodisi vsled
za vezančeve pravice (ker ima zavezanec več ko polovico

U

210

Izvršilni red.

nepremičnine v lasti) bodisi vsled imenovanja po večini
solastnikov ali vsled imenovanja po sodišču upravo cele
nepremičnine, ima iste pravice in dolžnosti kakor jih ima
sploh prisilni upravnik. Ali razločki so ti-le:

Glede onih deležev nepremičnine, ki niso zave-
zančevi in niso podvrženi prisilni upravi, ni upravnik
pooblaščenec sodišča temveč solastnikov; zato mora so¬
lastnikom dati račun, kolikorkrat to zahtevajo.

(Nav. za upr. t. 92).

Rekurz.

§ 132. Zoper sklepe oznamenjene v §§ 99.
in 100., in pa zoper sklepe, s katerim se

1. obveščajo po § llo. druge osebe o dovo¬
litvi prisilne uprave in o imenovanju upravnika :

2. določa obseg stanovalnih prostorov, ki
jih je prepustiti zavezancu (§ 105.);

3. dajejo upravniku navodi o načinu uprave
in o plačilu v S 120. oznamenjenih razhodkov.

4. zaukazuje po izvršilnem sodišču odprava
zapaženib nedostatkov in nepravilnosti v poslo¬
vanju upravnikovem;

5. imenuje nov upravnik (§ 114., odstavek
3.) ali

6. določa čas za razdelbo donosnih pr e '
bitkov (§ 122.),

ni dopuščeno, poprijeti se rekurza.

Tretji razdelek.

Prisilna dražba.

Uvedba.

§ 133. Predlogu 1  za dovolitev prisilne
dražbe mora biti priloženo: 3

1. listinsko izpričevalo, da je nepremičnin 3 !
katere dražba se zahteva, lastnina zavezančeva

§ 131 — 133 .

211

ali da je, če ni nepremičnina vpisana v javno
knjigo, v posesti ali soposesti zavezančevi;

2. listinsko izpričevalo o stvarnih pravicah
in bremenih, ki se drže nepremičnine, in o
knjižno vpisanih najemnih ali zakupnih, rešilno-
kupnih in predkupnih pravicah.

Pri nepremičninah, ki so vpisane v javni
knjigi, se donesO ta izpričevala s predložbo
uradnega, z datumom izdatbe opremljenega iz¬
piska iz javne knjige, iz katerega je razvideti
zadnji knjižni stan. 3  Pri drugih nepremičninah
se zadosti zahtevku št. 2 s predložbo uradno
poverjenega prepisa vseh zastavnih popisov
dotične nepremičnine, tam pa, kjer se pišejo

mgrosacijske knjige, s predložbo hipotečne po-
trdilnice, opremljene z datumom izdatbe in
izkazujoče zadnji stan obremenitev.

Ako si ni mogel zahtevajoči upnik pri ne¬
premičninah, ki niso vpisane v javni knjigi,
priskrbeti listinskega izpričevala o posesti za¬
vezančevi, se mora pred odločbo o predlogu za
dražbo, če zahteva upnik, zaslišati zavezanec
0  posesti te nepremičnine.

O dovolitvi dražbe je obvestiti mimo za¬
htevajočega upnika in zavezanca vse osebe, 4
za  katere je po izkazih, predloženih sodišču,
vknjižena na nepremičnini rešilnokupna pravica
a li za katere se je drže zastavnopravno zava¬
rovane terjatve. 5  Rešilnokupnim upravičencem

j r .... § 133. zadnji odst. Zakasnjena, vendar pa še pred
hin t '• llm nar °k om  opravljena vročba dovolila dražbe
Potecnemu upniku ne učini ničnosti poprednjega draž¬
jega postopanja. - 21. maja 1901 št. 7-105. Jur. BI.
0 ex 1902!

14 *

212

Izvršilni red.

je naznaniti pri tem, da se morajo poslužiti
svoje pravice v enem mesecu po vročbi tega
obvestila, ker bi jim sicer to ne bilo več do¬
puščeno.

1  Zarad kolkovanja glej opomnja 2 pri § 88. in
opomnja 1 pri § 89. Prepisov listin ni predlagati (razpis
pravosodn. min. pri § 88. opomnja 3).

a  Predlogu za dovolitev dražbe mora zahtevajoči
upnik priložiti toliko nadpisov, kolikor je potrebnih, da
se obvesti o dovolitvi dražbe njega in vse druge v § 133.
zadnji odst. izvrš. r. imenovane udeležence. Zavezanec
dobi en izvod pravdnega spisa (prepis zapisnika). [Min.
odg. k § 133.].

V spisu ali pa na nadpisih je treba tudi navesti
naslove zastavnih upnikov in rešilnokupnih upravičencev.
Ce naslov ni naveden in tudi iz zemljiške knjige ne
razviden, moralo se bode naročiti zahtevajočemu upniku,
da ga dozve in navede (§§ 84., 85. c. pr. r. 86, 89 opr. r.).
Vročba z javnim naznanilom je samo dopustna, če se
poveri, da je bivališče dotične osebe neznano (§ 113.
c. pr. r.). [Min. odg. k § 133.].

8  Kadar se mora izvesti pri sodišču dražbeno po¬
stopanje o nepremičnini, katere knjižni vložek je pu
drugem sodišču, tedaj mora sodišče knjižnega vložka,
precej ko je zaprošeno za zaznambo uvedbe dražbenega
postopanja in se ji da na znanje datum izpiska iz knjige,
ki leži pred izvršilnim sodiščem, uradoma dajati ti pri¬
občila, oznamenjena v § 136., odstavku 2 in 3 izvršilnega
reda. To je opustiti samo, kadar sta izvršilno sodišče
in zborno sodišče, pri katerem se piše javna knjiga o
nepremičnini, v istem poslopju.

Priobčila o stanju zemljiške knjige in novih knjižnih
vpisih, ki se morajo dajati po § 136. izvršilnega reda
in po določilih sprednjega odstavka, mora napravljati z
vodstvom zemljiške knjige poverjeni uradnik (zemljiško'
knjižni urad) brez nadaljnega sodnega naloga (§ 17®-
opr. r.).

§171. opr. r. Kadar je prodati na dražbi nepremič¬
nino, ki jamči za vkupno hipoteko kot postranski vložek, in
ni priložen predlogu za dovolitev prisilne dražbe uradni ti-
pisek izjavne knjige o nepremičnini, katera jamči kot glavni

§ 133.

213

vložek, tedaj mora izvršilno sodišče naložiti zahtevajočemu
upniku precej po dohodu zaprosila za opravo izvršbe,
da naj v določenem roku predloži tak izpisek iz knjige.
Iz izpiska iz knjige mora biti razvidno tudi zadnje knjižno
stanje glavnega vložka. Ko preteče rok brez uspeha, je
oskrbeti izpisek iz knjige na stroške zahtevajočega upnika
po sodni pisarnici (pisarniškem oddelku) izvršilnega so¬
dišča (313., št. 8).

Kadar je bil predlogu za dražbo priložen izpisek
iz knjige o glavnem vložku, ali kadar donese zahtevajoči
upnik ta izpisek iz knjige, preden je bil v to pozvan,
tedaj je naznaniti njegov datum nemudoma sodišču glav¬
nega vložka.

Sicer je uporabljati predpise § 136. izvršilnega reda
in določila sprednjega paragrafa tega opravilnega reda
zmisloma na dražbo postranskih vložkov.

4  Obvesti se v svrho, da se more predlagati ugoto¬
vitev bremenskega stanu. § 164. in nasl.

5  Dovolilo za dražbo nepremičnine mora vročiti
izvršilno sodišče vsem osebam, katere je o tem obvestiti
Po zakonu (§ 133. izvrš. r.); v tem primeru se morajo
torej poslati izvršilnemu sodišču izdatki sklepa ne samo
za zavezanca, ampak tudi za zahtevajočega upnika in
za osebe, v katerih korist se drže nepremičnine odkupna
Pravica ali zastavnopravno zavarovane terjatve (§ 158.
odst. 6 opr. r.).

Postavljanje skrbnikov.  Postavljanja skrb¬
nikov se je v dražbenem postopanju posluževati, precej
ko se je bati, da se kakemu udeležencu ne da vročiti
ve p o pravem času in bi zategadelj ne bilo za gotovo
Pričakovati, da se d& dovršiti določeni narok ali oprava
družbenega naroka.

Kolikorkrat se postavlja kak skrbnik, je skrbnika,
'fflenovanega za sedaj za eno ali več določenih oseb,
Postaviti hkratu naprej za skrbnika vsem drugim ude¬
ležencem, katerim bi se pozneje v tem postopanju brez¬
uspešno poskušalo vročiti ali bi se ne moglo vročiti v
Pravem času. Spise, ki se vrnejo kot nevračljivi, mora
v  tom primeru, dokler ne odredi sodišče nič drugega.
Poslati vročevalni in izvršilni oddelek (vročevalni oddelek,
Vročevalni uradnik) neposredno skrbniku. (§ 172. opr. r.).


214

Izvršilni red.

Zarad postavitve skupnega skrbnika posestnikom
na imetnika slovečih ali prenosnih delnih zadolžnic glej
zak. 24. apr. 1874 drž. zak. št. 49 in čl. XXIV uvodn.
zak. k izvrš. r.

Osebe, za katere je na nepremičnini, ki jo je pro¬
dati na dražbi, vknjižena predkupna pravica, se o dovo¬
litvi dražbe ne obvesti. Te je vabiti samo na dražbeni
narok s tem, da se jim vroči izdatek družbenega oklica
(§§ 171. odst. 1 in 154. odst. 4: § 1076. o. d. z.). [Min.
odg. k § 133.].

§ 134. Pri nepremičninah, katere niso vpi¬
sane v javni knjigi, mora izvršilno sodišče, brž
ko dovoli dražbo ali se zaprosi za izvršitev
dovoljene dražbe, zaukazati uradoma zastavni
popis nepremičnine (§ 90. nadd.), v korist izvrš¬
ljivi terjatvi zahtevajočega upnika. 1  Dovoljeno
dražbo je zaznamiti v zapisniku o opravljenem
zastavnem popisu. 2

Pri nepremičninah, vpisanih v javni knjigi:
mora sodišče, katero dovoli dražbo, tisto sodišče,
pri katerem je vložek o nepremičnini, uradoma
zaprositi, da naj pri dotični nepremičnini knjižno
zaznami dražbo (zaznamba uvedbe družbenega
postopanja), 3  ako pa je ono samo knjižno oblastvo,
mora zaukazati to zaznambo uradoma. 4  ^ za '
znambi je povedati ime zahtevajočega upnika
in izvršljivo terjatev. 6

Če  se dražbeno postopanje po stanu javne
knjige ne da izvesti, mora ravnati izvršilno
sodišče po predpisih § 101.

1  Ako dovoli rubež ali dražbo knjižno ne vpisan e
nepremičnine izvršilno sodišče samo, je vzprejeti obve-
stitev zavezanca o zaukazu zastavnega popisa in o njeg
kraju in času (§ 92. izvrš. r.) v sklep o izvršilnem dov
lilu ter ta sklep, da se vpiše povedba o kraju in , c * ■
zastavnega po pisa, preden se odda v odpravo, predloz

§ 134. Glej odi. pri § 101.

§ 133—136.

215

vročevalnemu in izvršilnemu oddelku (izvršilni oddelek,
vročevalni uradnik) na kratko (§ 167. opr. r.).

!  Oprava zaznambe je stvar vročevalnega in izvrš.
oddelka (§ 384. št. 5. opr. r.), če pa je zapisnik pri sodniku
ali njegovem pisarniškem uradniku, je to stvar posled¬
njega (§ 174. opr. r.).

Ker morata zastavni popis in cenitev nepremičnine,
ki v javni knjigi ni vpisana, h kratu opraviti se (§ 143.
odst. 4), zastavni popis pa se v zavarovanje prednosti
zahtevajočega upnika mora zaukazati precej, ko se je
dražba dovolila, ali ko je došlo zaprosilo za izvršitev
dovoljene dražbe, tedaj se v takem primeru s cenitvijo
ne sme čakati toliko časa, da poteče v § 140. odst. 1.
določeni rok. (Min. odg. k § 134.).

s  Glej § 159. opr. r. pri § 98. opomn. 5.

4  Odredi se z beležko »vid. zemljiška knjiga« —
Sloj § 157. opr. r.

5  O pristojbini za zaznambo glej § 9. ces. ukaza
26. dec. 1897. drž. zak. št. 305. pri § 98. opomn. 4.

§ 135. Zaznamba uvedbe dražbenega posto¬
panja ima ta posledek, da se sme dovoljena
dražba izvesti zoper vsakega, kateri pridobi
nepremičnino pozneje, in da ima upnik, kate¬
remu na korist se zgodi zaznamba, glede na
Poplačilo svoje izvršljive terjatve in pripadkov
iz dražbenega izkupila prednost pred vsemi
osebami, katere pridobe knjižne pravice na
nepremičnini ali dosežejo dražbo te nepremič¬
nine še le pozneje. Za prednost pravice zahte¬
vajočega upnika do poplačila je merodajen čas,
v  katerem je došlo zaprosilo za izvršitev za¬
znambe pri knjižnem oblastvu, ali, če je bilo
knjižno oblastvo samo poklicano, dovoliti dražbo,
V' 8 , v katerem se je podal predlog za dražbo
18 obč. zemljiško-knjižnega zak.).

. § 136. Ako se izvršitev dražbenega posto-
Panja glede več, v knjigah več sodišč vpisanih

216

Izvršilni red.

nepremičnin izroči po §§ 21. ali 22. enemu
samemu teh sodišč, mora sodišče, poklicano za
izvršitev družbenega postopanja, drugim so¬
diščem, pri katerih se piše javna knjiga o
posameznih nepremičninah, ki jih je prodati na
dražbi, dati na znanje datum dotičnega knjižnega
izpiska, ki ga ima pred sabo.

Vsako teh sodišč mora potem sodišču, po¬
klicanem za izvršitev dražbenega postopanja, dati
priobčilo o pravicah in bremenih, vpisanih na
novo, odkar se je izdal knjižni izpisek, Pri tem
je omeniti, kaj je znano iz spisov o stanovališču
in stanovanju na novo vpisanih upravičencev
in o osebah njih zastopnikov.

Enako je obvestiti’ za izvršitev dražbenega
postopanja poklicano sodišče o vsakem nadalj-
nem novem vpisu, dokler ne zaprosi to ali za
izbris zaznambe o uvedbi dražbenega postopanja
ali pa za zaznambo izvršene dražbe.

Kadar se dražbeno postopanje po stanu
javne knjige glede posameznih nepremičnin ne
da izvesti, tedaj je priobčiti- to sodišču, pokli¬
canemu za izvršitev dražbenega postopanja-
Določila § 101. se uporabljajo v tem primeru
zmisloma z utesnitvijo na dotične nepremičnine.

1  Glej §Sj 170. 171. opr. v. pri § 133.

2  s kratkim zaznamkom na spisu, katerega je vrniti-

§ 137. Predpise § 136. je uporabljati zmi¬
sloma pri dražbi nepremičnin, katere niso vpi¬
sane v javni knjigi, v kolikor sme zastavne
popise nepremičnine, ki jo je prodati po dražbi,
izvršiti po določilih tega zakona tudi drugo
sodišče kakor tisto, ki je poklicano za opravo
dražbe.

§ 136—139.

217

Dovolitev dražbenega postopanja po izvršilnem
sodišču.

§ 138. Upniki, za katerih izvršljivo ter¬
jatev je že pravnomočno osnovana zastavna
pravica na kaki nepremičnini, smejo staviti
predlog za dovolitev prisilne dražbe neposredno
pri izvršilnem sodišču. 1

Pri nepremičninah, katere niso vpisane v
javni knjigi, je zaznamiti dovoljeno dražbo v
zapisniku o poprednjem zastavnem popisu ne¬
premičnine (§§ 90. nad.).

1  Izjema od § 4.

Pristop . 1

§ 139. Po knjižni zaznambi uvedbe draž¬
benega postopanja se ne sme več, dokler traja
to postopanje, uvesti v korist nadaljnim izvrš¬
ljivim terjatvam posebno dražbeno postopanje
glede iste nepremičnine. 2  Pri nepremičninah,
katere niso vpisane v javni knjigi, odloča čas
zastavnega popisa ali zaznambe dražbenega do¬
volila na zapisniku o poprednjem zastavnem
Popisu (§ 138., odstavek 2).

Vsi upniki, katerim se dovoli med draž-
benim postopanjem prisilna dražba iste nepre¬
mičnine, pristopijo s tem k že uvedenemu druž¬
benemu postopanju; sprejeti morajo to v tistem
stanu, v katerem je ob času. ko pristopijo k njemu.

Od tega časa imajo pristopajoči upniki iste
Pravice, kakor da bi se bilo uvedlo postopanje
P° njih predlogu.

§ 138. odst. 1. Izvršilno sodišče je pristojno za
dovolitev dražbenega postopanja na podstavi vknjiženega
izvršljivega notarskega pisma. — 17. jul. 1901 št. 10242.
U  BI. str. 748.

218

Izvršilni red.

Izvršilno sodišče, katero dovoli po činih,
oznamenjenih v odstavku 1, dražbo iste nepre¬
mičnine ali se zaprosi za izvršitev dovoljene
dražbe, mora obvestiti upnika, ki je stavil
predlog za dražbo, da je pristopil in h kate¬
remu že začetemu dražbenemu postopanju je
pristopil. O vsakem pristopu mora izvršilno
sodišče obvestiti mimo tega tudi zavezanca in
pa tiste upnike, po katerih predlogu se je
uvedlo dražbeno postopanje ali kateri so pri¬
stopili k njemu že prej.

1  O ravnanju s spisi v primerih pristopa glej pra-
vosodn. min. ukaz 15. nov. 1898 ukaznika št. 34

Več po istem upniku zoper istega zavezanca, &
tudi na podstavi istega izvršilnega naslova, z istočasnimi,
toda ločenimi predlogi uvedenih izvršeb, s katerimi se
sega na razne imovinske dele, je vpisati pod posebnimi
vpisniškimi številkami. Kadar se po § 22. izvršilnega reda
združijo, tedaj je postaviti to pri združenih izvršilnih
stvareh na videž v razpredelu za opomnje v vpisniku E

(»Združeno s št.«). Za združene stvari je pisati

potem samo številko ene teh stvari. (§ 233. opr. r.).

Popis in cenitev.

§ 140. Izvršilno sodišče mora zaukazati
cenitev nepremičnine, ki jo je prodati po dražbi; 1
cenitve ni opraviti pred pretekom treh tednov,
odkar se je dovolila dražba. O določeni cenitvi
je obvestiti zavezanca in zahtevajočega upnika,
katerima je ob enem naznaniti kraj in čas. 8

§ 140. odst. 1. Če segajo z izvršbo na nepremičnin 0
kreditni zavodi, vsled česar je po čl. IV in V uvodn. zak.
k izvrš. r. vzeti za podstavo drugo cenilno vrednos
kakor s sodno cenitvijo ugotovljeno, potem pa k te®"
dražbenemu postopanju pristopijo drugi upniki, krediti"
zavod pa izstopi, mora se opraviti sodno cenitev. ■"
6. febr. 1900 št. 15503 ex 1899 uk. št. 179.

§ 139 — 140 .

219

Ako ni priložen že dražbenemu predlogu
izpisek iz katastra ali uradno potrdilo o letnem
znesku rednih davkov, ki jih je plačevati od
nepremičnine, mora priskrbeti te listine za ce¬
nitev izvršilno sodišče uradoma. 3

Hkratu s cenitvijo je popisati in ceniti pri¬
tiklino 4  nepremičnine, ki je na nji (§§ 294. do
297. o. d. z.; §§ 117., 118. in 121. obč. rudarskega
zak.), v korist izvršljivi terjatvi zahtevajočega
upnika.

1  Glej min. odg. k § 134. glede cenitve nepremičnin,
ti niso vpisane v javni knjigi.

Cenitve ni pri rudnikih, ki niso v obratu: § 245.

2  One, ki imajo služnostne, preživitne in stvarno-
bremenske pravice, ni obvestiti, pač pa smejo pri opravi
cenitve biti navzočni (§ 32. izvrš. r.). [Min. odg. k § 140.].

3  Priskrbeti j ih v  ima vročevalni in izvrš. oddelek
(§ 384., št. 7 opr. r.). Če bi katasterski izpiski in podatki
0  davkih utegnili doiti prekasno, sme izvrš. organ kratkim
potom pogledati v katasterske izdelke in napraviti si iz
n Jih beležke. (Nav. za izvrš. org. odd. II. t. 15).

. v  Če izpiski iz katastra (posestni listi),. katere zahteva
sodišče na podstavi § 140 izvrš. r.), mimo imena po¬
sestnika obsegajo samo skupno površino in čisti donesek,
ni  plačati po tarifi določene pristojbine. Te pristojbine
Prosti so tudi izpiski iz posestnih listov, če ne obsegajo
v eč kakor pet parcel. Pač pa bode za napravo popolnega
Prepisa posestnega lista, ali pa izpiska iz njega, če isti
obsega več kakor pet parcel, in kadar te prepise ali iz-
Piske zahteva sodišče v izvršilne namene, zračunati
Povračilne stroške po št. 12 odnosno 13 lit. A tarife,
določene s tukajšnjim razpisom z dne 6. decembra 1895
s  ■ 49113. O znesku, ki ga je plačati potemtakem, na-
Praviti je juksto in to hkratu s prepisom posestnega lista
odnosno z izpiskom priobčiti sodišču z zaprosilom, da
36  zaukaže vplačilo pri davčnem uradu. — Potrdilo o
ornem znesku rednih davkov, katero zahteva sodišče na
Podstavi § 140. odst. 2. izvrš. r., je napraviti brezplačno.
77 Vsem tozadevnim zahtevkom sodišč vstreči je kar
hitro mogoče, najdalje pa v 14 dneh. (Razpis fin. mini-

220

Izvršilni red.

strstva z dne 13. febr. 1898 št. 6892 v ukazniku pravosodn.
min. kos VI str. 59, 60).

Stroški za napravo prepisov ali izpiskov posestnih
pol so izvršilni stroški,  izterjati jih je od zahteva¬
jočega upnika in poslati davčnemu uradu. (Razpis pra¬
vosodn. min. z dne 8. marca 1898 št. 5511, ukaznika kos
VI str. 60).

Katastrski izpiski in potrdila o visokosti letnih
davkov, katere sodišča v uradno uporabo priskrbijo ura¬
doma, so kolka prosti, pač pa so taki izpiski in potrdila
podvrženi pristojbini, določeni v tarif. p. 2 f odnosno
tarif. p. 116a, aa., ako se jih napravi po predlogu kake
stranke, (Razpis fin. min. 3. jun. 1898, št. 9540, ukaznik
pravosodn. min. str. 157).

4  Ob izvršbah v korist priv. kreditnih zavodov, v
katerih je podstava dražbe kaka druga kakor ona vrednost,

katero se je ovedlo s sodno cenitvijo (čl. IV. in V. uv.
zak. k izvrš. r.) bodi popis in cenitev pritiklin in služ¬
nosti, preživitkov ter drugih realnih bremen, ki teže
nepremičnino, samo takrat, kadar se ta bremena niso
vpoštevala v vrednostno vsoto, ki je po pravilih zavoda
merodajna za dražbo. (Min. odg. k § 140.).

§ 141. V koliko se sme pri poslopjih, na ;
mesto da bi se pozvedela vrednost po cenitvi,
določiti vrednost nepremičnine na podstavi nje¬
nega, donosa, bistvenega za odmero realnih
davkov, ali po znesku letnega davka, to se
ustanovi z ukazom.

Določila zakona o cenilni vrednosti l e
obračati tudi na nepremičninsko vrednost, dolo¬
čeno po zmislu prvega odstavka.

§ 142. Cenitev nepremičnine je po pred¬
logu' zahtevajočega upnika ali zavezanca opu¬
stiti tedaj, kadar je bila nepremičnina cenjena
o priliki kakega poprejšnjega, pred koncem
dražbe ustavljenega 2  dražbenega postopanja,
kadar ni preteklo od tega časa več kakor eno
leto in kadar se ni med tem bistveno nič i z "

§ 140—143.

221

premenilo v kakovosti nepremičnine. Z istim
pogojem se sme opustiti nov popis in nova
cenitev nepremičninske pritikline, ako se nista
med letom, preteklim od poprejšnjega družbenega
postopanja, izpremenila bistveno niti kakovost,
niti obseg pritikline.

Kadar se ugodi takemu predlogu, tedaj se
izvrši popis pritikline z zaznambo na zapisniku, 8
narejenem pri poprejšnjem popisu, in se vzame
v podstavo dražbenemu postopanju posledek
poprejšnega popisa ali poprejšnje cenitve.

0 takem predlogu je odločiti, zaslišavši
nasprotnika.

1  Predlog se sme sprejeti v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

2  Cenitev nepremičnine se sme opustiti, če od časa,
ko se je v kakem drugem dražbenem postopanju opra¬
vila cenitev,  ni preteklo več kakor eno leto. Kedaj je
1° prejšnje dražbeno postopanje bilo ustavljeno, to je
neodločilno. (Min. odg. k § 142.).

3  Zaznambo ima napraviti vročevalni in izvrš. odd.
odnosno sodnikov uradnik (§§ 384. št. 5, 174. opr. r.).

§ 143. Za cenitev nepremičnin je privzeti
P° tem, kakor nanese potreba, enega ali dva
izvedenca; kadar je ceniti zemljišča več obde-
iavnih vrst, tedaj se smejo privzeti, če je to
neizogibno potrebno za pravo določbo vrednosti,
Za  posamezne vrste zemljišč posebni izvedenci.

Za cenitev nepremičninske pritikline je
navadno zadosti, ako se privzame en sam za¬
prisežen izvedenec. Zavezanec in pa zahtevajoči
PPnik sme predlagati' sodelovanje še drugega
12 vedenca, ako izreče, da je voljen, povrniti

, § 142. odst. 2. Ce se predlog zavrne, rekurz ni

dopusten. — 25. .jun. 1901 št. 9396. Pr. 612 ex 1901.

222

Izvršilni red.

veče stroške, 3  ki se napravijo s tem, ter položi
v sodni pisarnici znesek, 3  ki je previdoma po¬
treben v založbo teh stroškov.

Izvedence imenuje izvršilno sodišče. Po
predlogu zahtevajočega upnika ali zavezanca
sme izvršilno sodišče zavoljo pristranosti* ime¬
novanega izvedenca ali iz drugih razlogov ime¬
novati na mesto njega drugega izvedenca.

Popis in cenitev v javni knjigi ne vpisanih
nepremičnin in njih pritiklin je opraviti hkratu.
Prav tako je vselej združiti cenitev knjižno
vpisane nepremičnine s popisom in cenitvijo
njene pritikline.

' Predlog se sprejme v sodni pisarnici na zapisnik
(§ 320. št. 3 opr. r.).

3  Izjema od § 74.

3  Ta znesek previdoma preračuni sodna pisarn ica
in ga naznani zahtevajočemu upniku (§ 320. zadnji,
odst. opr. r.).

4  Prim. §§ 355. c. pr. r. in 190. odst. 2 jur. prav.

§ 144. Opravo popisa in cenitve je naročiti

izvrševalnemu organu. Sodni sluge se ne smejo
uporabljati za take čine.

Pri cenitvi nepremičnin je povedati, kako
vrednost ima nepremičnina, če se vzdrže obre-
menjajoče jo služnosti, preživitki in druga re¬
alna bremena, in pa kako vrednost ima brez
teh bremen; mimo tega je ceniti nepremičnino
obremenjajoče služnosti, preživitke in drug a
realna bremena posebe ter navesti v cenitvenem
zapisniku njim primerne glavnične zneske.

Za popis nepremičninske pritikline 1  j e
uporabljati zmisloma določila §§ 253., 2  254.,
odstavka 1., in 257.

§ 143 — 144 .

223

0 načinu postavljanja in izbora izvedencev,
o načelih, katerih se je držati ob cenitvi, o po¬
stopanja pri cenitvi in o nagradah izvedencev,
ki se privzemajo k cenitvam, je izdati posebne
predpise z ukazom . 3

1  O pojmu pritikline ima nav. za izvrš. org. odd. II.
t. 12, 13 obsežne določbe.

2  Popis in cenitev pritiklin sme se napraviti v po¬
sebnem zapisniku ali pa sprejeti v zapisnik o cenitvi
nepremičnine. Popisane reči mora se izrecno oznameniti
kot pritiklino in določno imenovati nepremičnino, katerej
služi. Hramba popisane pritikline ni dopustna. (Nav. za
izvrš. org. odd. II. t. 12).

3  a) Ukaz ministrov za pravosodje, notranje
stvari in poljedelstvo z dne 25. julija 1897
drž. za k. št. 175 o cenitvi nepremičnin (red za
cenitve nepremičnin).

Na podstavi člena XLI. uvodnega zakona k izvr¬
šilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak.
st- 78) se po zmislu § 144. izvršilnega reda (zakon z dne
27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79) izdajejo o načinu
postavljanja in izbora izvedencev za cenitve nepremičnin,
o načelih, katerih je paziti pri takih cenitvah, in o po¬
stopanju, katerega se je držati pri tem, nastopni predpisi:

I. Postavljanje cenilcev.

§ 1. Stalno zaprisežene izvedence za cenitev hiš in
srednjih in malih kmetijskih in gozdarskih posestev z
•ndustrijskimi napravami vred, ki so na njih, postavljajo
°krajna sodišča, ki so poklicana postopati kot izvršilna

sodišča.

Stalno zaprisežene izvedence za cenitev večih kme¬
tijskih in gozdarskih posestev, nepremičnin, rudniškega
obrata ali nepremičnin z večimi industrijskimi napravami
Postavljajo viša deželna sodišča.

Število izvedencev (cenilcev), ki jih je postaviti
P° odstavku 1 in 2, je ustanoviti po meri potrebščine
tako, da bo v vseh delih sodnega okoliša na razpolaganje
d °volj tam stanujočih izvedencev, in se bo zlasti pri
cenitvah v odstavku 1 oznamenjenih nepremičnin moglo

224

Izvršilni red.

kolikor moči opuščati privzemanje izvedencev, ki nimajo
domovališča blizu nepremičnin, katere je ceniti.

§ 2. Za izvedence smejo biti postavljene samo
svojepravne, popolnoma zaupanja vredne, s telesnimi
hibami v izvrševanju službe ne ovirane osebe, ki imajo
potrebne strokovne znanosti.

Postavljajoč v § 1., odstavku 1 oznamenjene izve¬
dence, je paziti sosebno na to, da poznajo dobro razmere,
katere vplivajo v okolici njih domovališča na vrednost
nepremičnin, in cene, ki so tamkaj navadne pri prodajah
in zakupih.

V krajih, kjer se na majhnih ali srednjih kme¬
tijskih posestvih obratujejo pogostoma hkratu kmetijski
industrijski obrti (n. pr. mlinarstvo, žganjarstvo), je ko¬
likor moči skrbeti za to, da bo med cenilci, postavljenimi
za tak okraj, tudi eden ali več od njih, ki imajo po
svojem poklicu sposobnost, ceniti naprave, ki jih potre¬
bujejo taki obrti.

Za izvedence za cenitev poslopij veče vrednosti je
postaviti kolikor moči samo osebe, katere imajo po § 9'
zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193)
izkaz o sposobnosti za nastop obrta, ki daje pravico,-
izvrševati v dotičnem kraju nad talne stavbe.

§ 3. Okrajna sodišča in viša deželna sodišča mo¬
rajo v avgustu mesecu 1897. 1. uvesti, kar je potrebno,
da bodo mogli cenilci, ki jih je za njih okoliše posta¬
viti po meri § 1. in 2., pričeti svoje delovanje s 1. dnem
januarja 1898. 1.

V ta namen morajo zborna sodišča prve stopinje
imenik pri njih dosedaj stalno zapriseženih izvedencev
za cenitev nepremičnin v § 1., odstavku 1 oznamenjene
vrste priobčiti okrajnim sodiščem svojega stojališča, ka¬
tera bodo poklicana, postopati kot izvršilna sodišča. __ .

Okrajna sodišča morajo, uporabljajoč priobčeni
imenik, napraviti spisek v svojih okoliših za take nepre¬
mičnine dosedaj postavljenih cenilcev, ki so se izkazan
dobre. Kadar je njih število manjše kakor število, ki J e
je po § 1., zadnjem odstavku ustanoviti za bodočnost,
tedaj je pozvati predstojnike občin, v katerih ozemlja
bo postaviti nove cenilce, da naj dado v 14 dneh na¬
svete za postavitev. Pri tem jim je dati na znanje okol-
nosti, ki so merodajne za postavitev (§ 2.), nadalje, če

§ 144 .

225

je postaviti v okrogu večih občin cenilce na več krajih,
kraj, v katerem mora imeti cenilec domovališče.

Kadar ima predstojnik okrajnega sodišča pomiselke
zoper osebo, nasvetovano po občinskem predstojniku,
mora na primeren način nadalje pozvedovati.

Spisek cenilcev, ki se pridrže, s kakimi od občin¬
skih predstojnikov zahtevanimi nasveti vred je poslati,
in to kolikor mogoče, ob enem s spisi o imeniku uprav¬
nikov (§ 128. opravilnega reda za sodišča prve in druge
stopinje) cesarskemu političnemu okrajnemu oblastvu.

To mora okrajnemu sodišču oddati o tem izjavo
mnenja, uporabljajoč zmisloma odstavka 2 in 4 v § 4.
ukaza ministrov za pravosodje, notranje stvari in polje¬
delstvo z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 116), naj¬
pozneje do 1. dne novembra. Izprositi si mnenje gozdar¬
skih društev ali strokovnjaških zaupnih mož ni potrebno
glede gozdarjev, nasvetovanih za cenitev gozdarskih ne¬
premičnin, ako so ti po zmislu vsaki čas veljajočih
Predpisov dosegli sposobnost za gozdarskotehniško državno
službo ali sposobnost za samostalno gospodarstvo.

Na podstavi došlih mnenj je po skrbni oceni
razlogov, ki govore za sposobnost ali zoper njo, postaviti
rzvedence v potrebovanem številu ter jih zapriseči. Ce
se tako še ne doseže ustanovljeno število izvedencev, je
Je dopolniti s tem, da se dodatno izprosijo nasveti ob¬
činskih predstojnikov in mnenja o nasvetih. _

V mestih s svojim ustavom je zaprositi predstoj¬
nika občine za nasvet in hkratu za mnenje o sposob¬
nosti in zaupnosti izvedencev, ki jih nasvetuje on in ki
Jih je pridržati.

Ima-li kaka za cenilca poslopij nasvetovana oseba
■zkaz o sposobnosti po zakonu z dne 26. decembra 1893.1.
(Mt zak. št. 193), to mora dati na znanje okrajnemu
sodišču mnenje oddajajoče politično oblastvo (občinski
Predstojnik v mestih s svojim ustavom). Vrsto danega
nakaza o sposobnosti je postaviti v spisku cenilcev na

§ 4. Pri posameznih zbornih sodiščih stalno zapri¬
sežene cenilce za posestva v § 1., odstavku 2. ozna-
Henjene vrste je dati višemu deželnemu sodišču na
vnanje z mnenjem, se-li je že dotični cenilec izkazal
dobrega in se-li nasvetuje v zopetno postavitev.

15

226

Izvršilni red.

Više deželno sodišče mora ustanoviti število ce¬
nilcev, ki jih je postaviti po § 1., odstavku 2., in pa
kraje, v katerih naj imajo ti kolikor moči svoje domo-
vališče, ter tistih, ki so sposobni za vnovično postavitev,
in to kolikor moči hkratu z zaprosilom za imenovanje
prisilnih upravnikov, naznaniti s spiskom političnemu
deželnemu oblastvu, glede nepremičnine rudniškega obrata
pa rudarskemu glavarstvu.

Politična deželna oblastva in rudarska glavarstva
morajo svoje nasvete, uporabljajoč zmisloma odstavka 2.
in 3. v § 6. ukaza z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 116)
poslati najpozneje do 1. dne novembra višemu deželnemu
sodišču. Izprositi si mnenje strokovnjaških združeb in
društev ni potrebno glede gozdarjev, ako velja v §3.,
odstavku 6. oznamenjeni pogoj, in glede montanistikov,
nasvetovanih za cenitev rudnikov, če Imajo ti po pred¬
pisu zakona z dne 31. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 12
iz 1. 1894.) sposobnost za voditelje obrata rudarij.

Zastran postavitve izvedencev za cenitev industrijskih
naprav se mora politično deželno oblastvo dogovoriti s
trgovinsko in obrtno zbornico.

Više deželno sodišče postavlja cenilce po od¬
stavku 7 § 3.

Postavljeni cenilci se zaprisegajo pri okrajnem
sodišču svojega domovališča.

Spisek cenilcev, postavljenih po višem deželnem so¬
dišču, je priobčiti vsem sodiščem prve stopinje.

§ 5. Cenilce, ki se ne izkažejo dobre, izgube za¬
upnost, pridejo ob svojepravnost, se odvežejo postavitve
na svojo prošnjo, ali katerih ni več primerno uporabljati
zastran njih bolehavosti, velike starosti, izpremembe do¬
movališča ali iz drugih vzrokov, je izločiti iz spiska
cenilcev.

Če se vsled tega ali ker se je ustanovljeno število
pokazalo za nezadostno, pokaže v bodoče potreba, P°
staviti cenilca, je uporabljati za to zmisloma predpise
§§ 3. in 4.

§ 6. Kadar dozve sodišče, da je pri kakem P®
višem deželnem sodišču postavljenem cenilcu nastal in"
izklj učilni vzrok, tedaj mora to precej priobčiti višem u
deželnemu sodišču.

I

§ 144 .

227

Više deželno sodišče mora premembe v spisku iz¬
vedencev, ki nastanejo po izločbi ali novi postavitvi,
naznanjati od primera do primera uredništvu ukaznika
c. k. pravosodnega ministrstva.

Sodišča prve stopinje so dolžna, precej izvesti v
svojih imenikih premembe, razglašene po ukazniku (v
oddelku: Priobčila).

Više deželno sodišče mora spisek z začetkom leta
1900. in potem vsakikrat od petih do petih let, ne da bi
prosilo vnovičnega mnenja upravnih oblastev o cenilcih,
ki jih je pridržati, pregledati in dopolniti ter vnovič pri¬
občiti sodiščem prve stopinje.

§ 7. Razpisati konkurz za postavitev cenilca ali
postaviti cenilca nad število, ustanovljeno po § 1., od¬
stavku 3, ne da bi se ugotovila potrebnost zvišbe tega
števila, ni dopustno.

Na potrebnost tistega, ki ga je postaviti, da si s
tem, da se privzame kot cenilec, pridobi vir dohodkov,
se ne sme gledati. Tako tudi ni vezati postavitve na to,
je dotičnik v javni službi (n. pr. da je ud občinskega
predstojništva ali občinskega odbora).

Osebe, ki so vzprejete v imenik prisilnih upravnikov,
sfflejo biti postavljene za cenilce.

§ 8. Po okrajnih sodiščih za cenitev srednjih in
malih kmetijskih in gozdarskih posestev postavljene iz¬
vedence je pred zaprisežbo podučiti o dolžnostih njih
službe. Po potrebnosti se smejo vsi za dotični okraj po¬
stavljeni cenilci te vrste ali nekateri izmed njih od časa
ao časa povabiti k skupnim pogovorom o ravnanju pri
eenitvi in o načinih za določbo vrednosti, ki jih je

uporabljati.

II. Izbor cenilcev.

§ 9. Pri izhoru cenilcev, ki jih je privzeti k ce-
mlnemu činu, mora sodišče presoditi najprej, zadostuje-li
samo eden, ali j e-li privzeti več cenilcev.

Za  cenitev prodajnih predmetov, na katerih ni po-
s *°Pij, nadalje za cenitev kmetijskih in gozdarskih po¬
sestev, katerih vrednost ne utegne po že pred sodiščem
ežečih sodnih spisih (starejših cenitvah, zapuščinskih
s Pmih, kupnih pogodbah) ali po razmerah, znanih sodišču,
Pmvidoma presegati vsote, ki jo ustanovi vsako više de-
mlno sodišče* za svoj okoliš ali za posamezne njegove

15 *

228

Izvršilni red.

dele, je privzeti, v kolikor ni po predpisu § 143., od¬
stavka 1. izvršilnega reda privzeti več izvedencev, ali v
kolikor ne terjajo take izjeme drugi razlogi, da se doseže
zanesljivo cenilno mnenje, samo enega  izvedenca. Vsota
ne sme presegati zneska 5000 gld.

Isto velja za poslopja za stanovanje, ki niso v
zvezi s kmetijskim ali gozdarskim ali industrijskim obratom,
ako previdena vrednost ne presega pri predmetu, zave¬
zanem hišni razredovini, 10.000 gld., pri predmetu, za¬
vezanem hišni najmarini, pa ne 50.000 gld.

Kadar je, ker so v kakem cenilnem predmetu zemljišča
razne obdelavne (kulturne) vrste ali ker so zemljišča
v zvezi s poslopji v § 2., odstavku 4 oznamenjene vrste
ali ker se obratujejo industrijski obrti ali rudniki, privzeti
več cenilcev, tedaj mora vsakdo izmed njih oddati ce¬
nilno mnenje za predmete, ki spadajo v področje njegovih
strokovnih znanosti; o skupni vrednosti, ki se pokaže iz
seštetih posameznih vrednosti, pa morajo izjaviti mnenje
vsi. V takih primerih je privzeti drugega cenilca za isto
stroko samo tedaj, kadar to terjajo posebni razlogi, da
se doseže zanesljivo cenilno mnenje, sosebno ako se od
drugih cenilcev vsled njih strokovnih znanosti ne more
pričakovati tudi le površna skupna presoja cenilne vred¬
nosti, in ako vrednost delnega predmeta ne utegne pre-
vidoma biti znatna.

V vseh primerih, v katerih je postavilo sodišče za
cenitev vsega prodajnega predmeta ali določenega nje¬
govega dela samo enega  cenilca, sme zavezanec, kakor
tudi zahtevajoči upnik predlagati sodelovanje drugega
cenilca po § 143., odstavku 1. izvršilnega reda.

* Z razpisom višj. dež. sod. v Gradcu z dne 20. dec.

500

1899 opr. št. c  je določena vsota 2000 gld.

§ 10. Po določbi števila cenilcev, ki jih je privzeti,
mora sodišče izbrati med osebami, ki so na razpolaganje,
oziraje se na razdalje domovališča od nepremičnine, k)
jo je ceniti, in na njih posebno sposobnost za posamezni
primer. Tudi na to se je v vseh primerih ozirati, ne
vzbujajo li dotike k strankam, ki se domnevajo iz krajne
lege ali drugih razmer, kakih pomiselkov zoper popolno
nepristranost.

§ 144 .

229

§ 11. K cenitvam majhnih ali srednjih kmetijskih
ali gozdarskih posestev je kot drugega cenilca privzemati
navadno vselej isto osebo, kateri se daje s sodelovanjem
pri cenitvah v različnih krajih priložnost, da si pridobi
pregled o vrednostih zemljišč, ki presega sosedno raz¬
merje in okolnosti, katere vplivajo na nje. V to je do¬
ločiti posebno skušene cenilce z naglo razumnostjo in
izurjenim pogledom za gospodarske razmere. Imeti morajo,
kolikor moči, domovališče blizu sedeža sodišča, oziroma
blizu središča v krogu več občin, za katerih ozemlje se
uporabljajo na oznamenjeni način.

§ 12. Kadar se izjemoma ne zdi primerno, privzeti
stalno zapriseženega cenilca, ker ni n. pr. v imeniku
višega deželnega sodišča takega cenilca s strokovnimi
znanostimi, potrebovanimi za posamezni primer, tedaj
mora izvršilno sodišče, doprašavši prej stranke in^ po-
prašavši prej strokovna učilišča, združbe ali društva,
postaviti izvedenca za posamezni cenilni čin ter ga za¬
priseči.

§ 13. Da se zabrani onemogočba uradnega dejanja,
ker povabljeni cenilec ne pride, sme sodni komisar proti
Poznejši odobritvi izvršilnega sodišča privzeti drugega
sposobnega cenilca iz dotičnega imenika (§ 1., odstavek
1 in 2).

Kadar nastopi med cenitvijo nepremičnine večega
°bsega potrebnost, privzeti cenilca s strokovnimi zna-
uostimi posebne vrste, katerih nimajo po sodišču ime¬
novani cenilci, tedaj mora sodni komisar provzročiti o
Pravem času imenovanje takega cenilca.

III.

Načela, na katera se je ozirati pri cenitvi.

v  . § 14. Ako je nepremičnina, ki jo je ceniti, vpisana
! avni  knjigi, mora povedati cenitev vselej vrednost
2 ne ?.u zemljiškoknjižnega telesa. Kadar je ceniti več
^roijiškoknjižnih teles, katera se obdelujejo kot celota,
lj- < ? a  Predati cenitev, katero vrednost ima vsako zem-
J skoknjižno telo samo zd-se in katero vrednost imajo
a  vkupe kot gospodarska celota.
s e  ] , Ak .°. ni  nepremičnina vpisana v javni knjigi, je za
p “počiti vrednost vsake nepremičnine, katera mora po
wediog u  zahtevajočega upnika,

lihi

- -vg U  zamevajocegn upnuca, ki ga sodišče spozna za
°Pustnega, sestavljati samostalen prodajni predmet.

230

Izvršilni red.

Kadar se več prodajnih predmetov obdeluje kot celota,
tedaj je ravnati po odstavku 1.

Rudnike s pritiklino vred (§§ 86., 117., 118., 121.
občega rudarskega zakona je ceniti po predpisu § 264.
občega rudarskega zakona.

§ 15. Vrednost je ovedeti navadno ali z ugoto¬
vitvijo prodajne vrednosti (prometne, trgovinske, tržne
vrednosti) po enotah površinske mere (pri poslopjih po
predmetih) ali po kapitalizaciji letnega čistega donosa.

§ 16. Ovedbo vrednosti z ugotovitvijo prodajne
vrednosti  je uporabljati sosebno:

а)  pri nepozidanih zemljiščih, ki jih je po njih legi
spraviti v denar kot stavišča;

б) pri. poslopjih, ne zavezanih hišni najmarini. s ka¬
terimi ni zvezan kmetijski ali gozdarski ali indu¬
strijski obrat;

c)  pri srednjih in malih kmetijskih in gozdarskih
posestvih;

d)  pri posameznih kmetijskih in gozdarskih zemljiščih,
ki jih ni prodati kot delov gospodarske celote:

e)  pri zemljiščih, katera (na pr. gozdi v oddaljenih,
od prometa ločenih krajih, tvornice, ki se ne obra¬
tujejo, ne v  obrat spravljeni rudniki, in pa rud¬
niki, v katerih se je opustil obrat že dlje časa) ne
morejo dati donosa ob času cenitve, pa ga bodo
previdoma dajala v bližnji ali daljši bodočnosti
(bodočne vrednosti).

S kapitalizacijo čistega donosa  je ceniti
sosebno pri velikih kmetijskih in gozdarskih posestvih,
potem pri posestvih z obratovanimi rudarstvenimi ah
industrijskimi podjetbami.

Poslopjem, ki so zavezana hišni najma'
r  i P i;  z  nepozidanimi* površinami vred, ki spadajo k
n J lm > je določiti vselej dvoj nato vrednost, namreč vrednos
po kapitalizovanem naj emninskem donosu in vrednost po
zemljiški in stavbni vrednosti. Poprečnik iz obeh tako
določenih vrednosti je šteti za cenilno vrednost.

Pri drugih nepremičninah in pa, kadar je odstopih
od kakega v odstavku 1. in 2. oznamenjenega načina-
morajo povedati cenilci razloge, zakaj so izbrali uporabijo 111
način za določbo vrednosti.

§ 144 .

231

* Kadar pa je nepozidani del nepremičnine mnogo
veči in pravo vrednost nepremičnine vsebuje on, kar
je pogosto na obkraju mest, koder so majhna stavbišča,
potem ni pomiselka, da se nepremičnina ceni po pro¬
dajni vrednosti. (Glej tozadevni razpis pravosodn. min.
12. aprila 1901 št. 1257 pravosodn. ukaznika kos VIII
str. 113 ex 1901).

§ 17. Ako se prodajna vrednost ugotavlja naravnost,
seje ozirati na prodajne cene. navadne v dotičnem kraju
za nepremičnine enake kakovosti, če treha, tudi na na¬
vadne zakupnine, pri gozdih na rastoči les. Sodni komisar
se ne sme zadovoljiti s splošnimi povedbami cenilcev o
tem, ampak mora delovati na to, da se navedo konkretni
primeri, in si, če treba, pridobiti s pozvedbami pri zaupnih
možeh podstavo za presojo, ustreza-li domnevek cenilcev
dejanskim razmeram. Pri tem je vselej določiti vrednost
poslopjem in zemljiščem posebe, in zadnjim zopet po
obdelavni vrsti, če treba po dobrotnih razredih in enotah
površinske mere.

§ 18. Ako se cenijo kmetijska in gozdarska posestva
Po kapitalizaciji letnega čistega donosa, je ugotoviti kosmati
donesek, katerega dajejo posamezni k cenilnemu predmetu
spadajoči deli gospodarstva; od tega je odšteti vse z
obdelovanjem združene razhodke, nadalje zemljišča obre-
menjajoče davke in druge javne davščine (vštevši zavet-
mštvena [patronatska] bremena, cerkvene, šolske in druge
davščine i. p.). S posestvom združene realne pravice
( n -p. pravice ribarjenja, vknjižene posilne pravice, deleže
n a planinskih pašnikih in drugih skupnih posestvih, vko-
reninjene obrtne pravice) je po njih donosu prišteti k
donosu posestva. Poslopij ni posebej jemati v poštev,
a ko so potrebna za gospodarstvo in so vsaj v srednjem
stavbnem stanju; letni vzdržbeni stroški, ustrezajoči
srednjemu stavbnemu stanju, so odbitni postavek od
kosmatega donosa; črez to segajoče napravnc stroške, ki
J'h terjajo velikostni in kakovostni nedostatki poslopij,
J6 odbiti od kapitalizovanega čistega donosa. Drugim,
hišni najmarini ne zavezanim poslopjem je določiti
Vrednost po njih donosu. Za poslopja in zemljišča, ki
Se  pokažejo kot čist voluptuar (posestvo v zabavo), je
vpoštevati donos, ki bi se dosegel, če se dado v najem
a h v zakup, odbivši od njega stroške za vzdržbo, in

232

Izvršilni red.

drugačna bremena. Ako se oddaja v najem ali v zakup
ne zdi mogoča, je ovedeti prodajno vrednost ter jo pri¬
šteti kapitalizovanemu čistemu donosu.

Pri gozdih je ovedeti vrednost po splošnih načelih
računa o vrednosti gozdov; čisti donos je kapitalizovati
vselej posebe.

§ 19. Po kateri obrestni meri je kapitalizovati čisti
donos, oveden za kmetijske in gozdarske nepremičnine
ali za poslopja brez kmetijskega ali gozdarskega ali
industrijskega obrata, to mora vsako više deželno sodišče
ustanoviti za ves svoj okoliš ali za njegove posamezne
dele do konca 1897. 1. in potem vsako leto do konca
decembra za nastopno leto, ter razglasiti to v uradnem
listu dotičnega deželnega časnika. Obrestno mero je do¬
ločiti posebe za kapitalizacijo pri poslopjih, pri kmetijskih
in pri gozdarskih nepremičninah, oziraje se na srednjo
donosnost vsake teh treh skupin. Pred določbo obrestne
mere si je izprositi mnenje večih zavodov za hipotečni
kredit in po političnem deželnem oblastvu tudi mnenje
kmetijskih in gozdarskih, oziroma tehniških društev ali
združeb, ki so morda v dotičnem ozemlju. Kjer so vkupne
sirotinske blagajnice, se je ozirati tudi na njih obrestno,
mero.

Odstopiti od ustanovljene obrestne mere je dopustno
samo tedaj, kadar jo cenilci soglasno, razloživši razloge,
izreko za brezdvomno nepravo za konkretni primer.*

Za rudnike je kapitalizovati po desetodstotni
obrestni meri.

Obrestno mero, ki jo je uporabljati pri nepremič¬
ninah z industrijskimi napravami — vštevši dobivanje
sirovin (n. p. kamenolome [kamenicej, opekarnice, dobi¬
vanje zemeljskega olja) — morajo ustanoviti cenilci od
primera do primera.

* Načela, katerih se je pri tem držati, določena
so v ukazu pravosodn. min. z dne 24. okt. 1899 ukaz-
nika št. 41.

§ 20. Zemljiška in stavbna vrednost pri poslopjih;
zavezanih hišni najmarini (§ 16., odstavek 3), je sestav¬
ljena iz ovedene po § 17. prodajne cene tal, na katerih
je sezidano poslopje, z nepozidano površino vred, in
vrednosti stavbin.

§ 144 .

233

V najemninski donos je všteti tudi najemnino za pro¬
store, ki za sedaj niso dani v najem. Od kosmate na¬
jemnine je odbiti letne dajatve na davkih in drugih
javnih davščinah, premije za zavarovanje na primer
ognja in poprečni znesek letnih vzdržbenih stroškov, ki
ga je določiti po stanju stavb.

Napravni stroški, ki jih terja slabo stanje stavbe
in kateri presegajo vzdržbene stroške, so odbitni postavek
od dokončno ovedene poprečne vrednosti.

(Za poslopja, ki uživajo prostost od hišne najma-
rine, se je pri določbi doneska primerno ozirati na še
ostalo trajanje davčne prostosti).*

* Ta odstavek je razveljavljen z ukazom z dne
25. aprila 1900 drž. zak. št. 80, glej nižje pod 6.

§ 21. Pri cenitvi nepremičnin je povedati, kako
yrednost ima nepremičnina, če se vzdrže obremenjajoče
Jo služnosti, preživitki in druga realna bremena, in pa
kako vrednost ima brez teh bremen; mimo tega je ceniti
nepremičnino obremenjajoče služnosti, preživitke in druga
realna, bremena posebe, ter navesti njim vstrezajoče
glavniške zneske v cenitvenem zapisniku (§ 144., odst. 2
rzvršilnega reda).

Na nepremičnini vpisane najemne in zakupne
Pravice  se ne vpoštevajo pri določbi vrednosti nepre¬
mičnine same; nasproti je vrednost vpisane najemne ali
zakupne pravice ceniti, da se ovede odškodba, ki pristoji
najemniku ali zakupniku zavoljo prezgodnje odprave
najemne ali zakupne pravice.

, Vpisanih rešilnokupnih pravic  ni vpoštevati
P ri  cenitvi (§§ 133., 150., odstavek 2 izvršilnega reda).

Kadar se drže nepremičnine bremena, katera
Preidejo po pravu na zdražitelja  (n. pr. zavet-
nistvena bremena, bremena iz družabništva pri vodni
zadrugg § 23. Zakona z drle 30. maja 1869. 1., drž. zak.
“ 93, melijoračijska posojila, § 5., odstavek 2 zakona
2 ( ! ne  6. julija 1896. 1., drž. zak. št. 144, služnosti ne¬
ogibno potrebnih poti, § 20. zakona ž dne 7. jul. 1896. 1.,

. ^ zak. št. 140), tedaj je povedati samo vrednost, katero
j 1,1  a nepremičnina, če se breme vzdrži. Posebne cenitve
12  bremena izvirajoče pravice ni.

Da se ovede vrednost nepremičnine, če se vzdrže
zgoraj oznamenjena bremena, je znižbo donosa, ki se

234

Izvršilni red.

pokaže iz tega, ako je dajatev ali storitev ali dopust
trajen, odbiti od letnega donosa, ako pa je omejen na
določeno število let ali na trajanje življenja upravičene
osebe, kapitalizovati v prvem primeru po številu še osta¬
jajočih let (nikedar pa ne po več kakor po dvajsetletnem
trajanju), v drugem primeru pa po desetletnem trajanju,
ter odbiti glavnico od nepremičninske vrednosti, ovedene
ne glede na obremenjenost. Pri cenitvah po prodajni
vrednosti je odšteti od te vrednost vedno trajajočega
bremena z dvajseternatim zneskom znižbe letnega donosa.

Vrednost pravic, izvirajočih iz bremen, je določiti
po koristi, ki jo ima upravičenec na vzdržbi bremena,
kapitalizovani pri časno omejenih bremenih ali pri bre¬
menih na trajanje življenja po predpisu odstavka 1, pri
vedno trajajočih bremenih po obrestni meri, ki jo za
dotično vrsto nepremičnin razglasi više deželno sodišče.

§ 22. Pred popisom pritikline (§ 140. izvršilnega
reda, oziroma § 121. občega rudarskega zakona) je ugo¬
toviti za nadaljevanje rednega gospodarstva potrebovane
zaloge, glave živine, orodja in priprave (§ 296. o. d. z.).
Kak primanjkljaj v ti potrebščini je izkazati v zapisniku.
Pri velikih kmetijskih in gozdarskih posestvih se sme-
opustiti poseben popis in cenitev kosov, kar jih je, ako
se nabavna cena manjkajočih ali takih kosov, ki jih J e
zastran slabega stanja nabaviti dodatno, odbije od vred¬
nosti donosa.

Kadar je ceniti hkratu več nepremičnin, je pove;
dati posebej pritiklino (§ 14.) za vsako nepremičnino, ki
jo je oceniti posebe, spadajočo k nji.

IV. Postopanje.

§ 23. Cenitve nepremičnin je opravljati po iz vr '
sevalnih organih (§ 24. izvršilnega reda) izključivši sluge;

Je-li izročiti opravo cenitve zavoljo važnosti ah
težavnosti primera notarju (§ 24., odstavek 2 izvršilnega
reda), določa sodišče.

Izjemoma sme, če nima sodišče za opravo cenitve
na razpolaganje niti pripravnega izvrševalnega organa
niti notarja, sodišča predstojnik poslati tudi sodniškega
uradnika (§ 306. opravilnega reda za sodišča prve in
druge stopinje).

§ 144 .

235

§ 24. Čas in kraj cenitve mora izvrševalni organ
naznaniti zavezancu in zahtevajočemu upniku, ozname-
nivši imenovane cenilce (§ 386., št. 6 opravilnega reda
za sodišča prve in druge stopinje).

Osebe, za katere se drže nepremičnine služnosti,
preživitki ali druga realna bremena, smejo kot izvršil¬
nega dejanja udeležene biti pri cenitvi navzočne (§ 32.
izvršilnega reda).

Udeležene osebe smejo po sodnem komisarju ali
ž  njegovo privolitvijo sami opozarjati cenilce na vse,
kar se jim zdi bistveno za ugotovitev cenilne vrednosti
ali na okolnosti, ki vplivajo na njo. Opazke, ki se zde
sodnemu komisarju neprimerne, mora on zavrniti.

§ 25. Za opravo cenitve odrejeni sodni komisar
so mora natančno podučiti iz mape o legi parcel, ki jih
je ceniti, iz zemljiške knjige in katastra o njih obde-
lavni vrsti, pozvedeti kako razliko med katastrom in
zemljiško knjigo in si, če je to potrebno za poistovedbo
parcel na mestu samem, posneti s prorisom obris, pazeč
na to, da so mapa ne poškodi.

§ 26. Cenitev je izvršiti, kolikor moči porabljajoč
dani čas. Kadar se zavoljo obsega nepremičnin, ki jih
Je ogledati, ne da uradno dejanje dokončati v enem
dnevu, tedaj je je nadaljevati brez pretrga nastopne dni.
Samo kadar je pri cenitvi velikih kmetijskih ali gozdar¬
skih posestev ali nepremičnin z industrijskimi napravami
®li rudniškimi obrati zavoljo obsežnega preračuna, ki ga
Je opraviti, nemogoče, določiti njih vrednost takoj, mora
sodni komisar določiti za to kratek rok ali poseben narok
na sodišču.

§ 27. Cenitev se mora začeti navadno s tem, da
se  ogledajo nepremičnine, ki jih je ceniti. Ogled se sme
opustiti samo, kadar je izključen vsaki dvom o teni, da
cenilci natačno poznajo nepremičnino, ki jo je ceniti, in
d® se da vrednost zanesljivo določiti tudi brez ogleda,
jjd poslopjih in gozdih se ne sme opustiti ogled nikedar.
Ako je tedaj, kadar se ogled ne sme opustiti, ogled ne¬
mogoč vsled vremenskih razmer, je preložiti cenitev, toda
ne dalje kakor do časa, ko odpade ovira.

Kadar se pri ogledu pokaže glede nepremičnine,
v P>sane v javni knjigi, kaka neskladnost knjižnega stanja
s  Posestnim stanjem, ali glede nepremičnine, ne vpisane

236

Izvršilni red.

v javni knjigi, spor o posestnem stanju, tedaj je sporni
predmet ugotoviti z zaslišbo navzočnih udeležencev in
drugih pojasnilnikov, in ako se spor ne da poravnati,
določiti vrednost posebe.

Cenilcem je dati na znanje podatke za določbo
vrednosti, ki se pozvedo iz spisov (katastrsko površinsko
mero, dobrotni razred, katastrski čisti donos in letno
davčno dolžnost vsake parcele, ki jo je ceniti; ako je
znano, da je bila nepremičnina pred ne predolgim časom
sodno cenjena v izvršilnem postopanju ali zastran hipo¬
tečne obremembe, pri tem ovedeno cenilno vrednost).
Kadar obremenjajo nepremičnino javne davščine, ki se
ne pobirajo kot doklade k cesarskim davkom, n. p. pri'
spevki k vodnim zadrugam, zavetništvene dajatve i. k. e.,
tedaj je pozvedeti tudi te ter jih dati na znanje.

§ 28. Cenitveni zapisnik mora obsegati posamezne
parcele, njih površinsko mero in popis nepremičnin, ki
jih je ceniti, po okolnostih, katere vplivajo na vrednost.

Take okolnosti so:

1. Pri poslopjih  povedba pozidane površine,

vrsta poslopja, visokost po nastropjih, število odprtin za
okna, stavbno in strešno gradivo, razdelitev v stanovalne,
opravilne, hlevske, kletne prostore, njih velikost, če je
kaj obokanih prostorov, stanje stavbe, okolnosti, ki vpli¬
vajo na nevarnost ognja, naposled krajna lega (v večih
krajih zlasti tudi z ozirom na središča prometa, občila
i. k. e.). F

2. Pri kmetijskih in gozdarskih posestvih
lega stanovalnega poslopja, iz katerega se oskrbuje gospo¬
darstvo (posamez stoječa li v zaprtem kraju, občilne raz-
mere .’.J e ^ manj ugodno razmere za spečavanje), le?®
zemljišč v razmerju do stanovalnega poslopja in večali
man j. .Inhko obdelovanj e, ki se pokaže iz tega, talne razmere
zemljišč, obdelavna vrsta in, ako ta ne ustreza pravim go¬
spodarskim načelom, povedba, za katero drugo obdelavo
bi bila nepremičnina očividno bolj primerna, kakovost
gospodarstva, kake melijoracijske naprave; pri gozdih so-
sebno stojališče in razmere rastočega lesa, stanje p°??. z ”
dovanja, lahkost spravljanja gozdnih pridelkov in njih
uporaba, gozdno posest obremenjajoče služnosti, naposled
kake oblastvene odredbe, ki omejujejo gozdni obrat; P rl

§ 144 . 237

večkrat se ponavljajočih ujimah njih več ali manj škodljiv
vpliv.

3. Pri zemljiščih z industrijskimi napra¬
vami ali rudniškimi obrati  slično vredbe. kar jih
je, in za obrat merodajni splošni in posebni pogoji
(zlasti tudi vodna sila). Pri rudarijah je gledati tudi na
geologične razmere, trgovinsko lego, investicije in na
množino rudnin, ki se izkopavajo.

V katerem obsegu se je v posameznem primeru
spuščati v oznamenjene točke, to mora presoditi sodni
komisar po velikosti in vrednosti cenilnega predmeta.
Strogo je paziti na to, da ne postane cenitveni izdelek
(operat) tako obsežen, da ne bodo niti čas niti stroški,
k> se porabijo za cenitev, v nobenem razmerju k nje
posledku.

§ 29. Cenilno mnenje mora kolikor moči lahko
razumljivo povedati način, ki se je uporabil za določbo
vrednosti in za preračun, potem pa^podstave za ovedene
vrednosti, ki jih terja ta način. Če treba, mora dati
cenilcem potrebna navodila za to sodni komisar.

Kadar ima sodni komisar zoper oddano cenilno
mnenje pomiselke, ki se ne dado odpraviti z opazkami
cenilcem, tedaj mora v zapisniku pristaviti svojo izjavo.

§ 30. Na podstavi predloženega cenitvenega izdelka
mora sodišče, uporabljajoč načela § 272. civilnega pravd¬
nega reda, določiti cenilno vrednost, ki jo je vzeti v
Penstavo izvršilnemu postopanju. Pri tem je zlasti tudi
skleniti, se-li kak pri kapitalizaciji čistega donosa oprav-
Jeni odstop od ustanovljene obrestne mere (§ 19., odst. 2)
s Pozna za opravičenega. Po § 21. ovedena, na zdražitelja
ne  po pravu prehajajoča bremena je odbiti pri ugotovitvi
cenilne vrednosti samo tedaj, kadar jih mora prevzeti
2 «ažitelj po §§ 146., št. 3 in 150. izvršilnega reda brez
Bračuna na največi ponudek.

. Pred sklepanjem mora sodišče v najkrajši in naj-
Pfiprostejši obliki vršiti po § 55. izvršilnega reda pozvedbe,

1 se  ji zde potrebne:

a )  ako sta bila privzeta dva ali je bilo privzetih več
cenilcev in se ni mogel doseči med njimi porazum
o cenilni vrednosti;

K)  ako ima sodni komisar pomiselke zoper cenilno
mnenje;

238

Izvršilni red.

c)  ako se zdi sodišču popis pomanjkljiv, mnenje pa
ne zadosti obrazloženo, ali ako ima sicer pomisclke
zoper ovedeno cenilno vrednost.

Kadar je oddal mnenje samo en cenilec, se sme
zaslišati drugi, če sta pa oddala mnenje dva cenilca,
tretji cenilec; naložiti se mu sme, da ogleda poprej ne¬
premičnino brez sodnega posredovanja.

§ 31. Po sodišču določeni znesek cenilne vrednosti
je zahtevajočemu upniku, kateremu se po § 145., odst. 1.
izvršilnega reda naloži, da naj predloži načrt dražbenih
pogojev, oziroma udeležencem, ki se po § 162. izvršilnega
reda povabijo k ugotovitvi dražbenih pogojev, naznaniti
v nalogu ali v povabilu. Da bo to mogoče, je pozvedbe,
ki bi jih bilo morda Še vršiti po § 29., izvesti kolikor
moči hitro.

Na podstavi ugovorov, ki se zglase morda zoper
znesek cenilne vrednosti, ali na podstavi predlogov,
stavljenih v načrtu dražbenih pogojev, je dokončno skle¬
niti o znesku cenilne vrednosti ter naznaniti tega udele¬
žencem z obvestilom o dražbenih pogojih (z dražbenim
oklicem, § 171., odstavek 5 izvršilnega reda).

§ 32. Predpis §§ 354. in 355. civilnega pravdnega
reda o nasledkih, ako izvedenci ne pridejo in ako se
odreko, in o njih odklonu je uporabljati zmisloma tudi
v izvršilnem postopanju.

V. Cenitve zunaj izvršilnega postopanja.

§ 33. Sprednja določila je, v kolikor niso na pob
zakoniti predpisi, uporabljati zmisloma tudi tedaj, kadar
opravlja sodišče cenitve nepremičnin v konkurzneni po¬
stopanju. Na druge sodne cenitve pa se uporabljajo za
nje veljajoči predpisi. ,

§ 34. Paragrafi 1. do 8. tega predpisa zadobe m° c
s 1. dnem avgusta 1897. L, drugi paragrafi pa s 1. d nen '
januarja 1898. 1.

§ 33. reda za cenitve nepremičnin.  Za ce
nitve v nespornem postopanju merodajne so doloc®®
civ. pr. r., izvrš. r. ter min. ukaza z dne 25. jul. 1°,,
drž. zak. št. 175 (glasom § 272. ces. pat. 9. avg. 1°®*
drž. zak. št. 208). Pri cenitvah v svrho odmere pristojb 1 '
ravnati se je mimo tega po zaukazih finančnega oblas''' 1 '
— 20. marca 1901 št. 3490. Not. Z. št. 27.

§ 144 .

239

b)  Ukaz ministrov za pravosodje, notranje
stvari in poljedelstvo z dne 25. aprila 1900
drž. zak. št. 80 glede izpremembe ukaza teh
ministrov z dne 25. julija 1897. 1. (drž. zak.
št. 175) o cenitvi nepremičnin (red za cenitve
nepremičnin).

Na mesto zadnjega odstavka § 20. v redu za cenitve
nepremičnin (ukaz ministrov za pravosodje, notranje
stvari in poljedelstvo z dne 25. julija 1897. 1. [drž. zak.
št. 175]) naj stopijo z veljavnostjo od dne razglasa tega
nkaza naslednji predpisi:

Za poslopja, ki uživajo časno prostost od hišne
najmarine, je poprečni vrednosti (§ 16., odstavku 3), ki
se pokaže po prejšnjih odstavkih, pribiti na cenitveni
narok preračunjeno vrednost davčnega prihranka.

Davčni prihranek je znesek, za katerega plačuje
časno davka prosto poslopje manj e davkov in doklad,
nego ako bi časne davčne prostosti ne bilo deležno.

Ob ovedbi čistega donosa najemnine je odbiti letne
dajatve na davkih v tisti višini, kakor bi poslopje ne
uživalo davčne prostosti.

Vrednost časnega davčnega prihranka je enaka na
cenitveni narok preračunj enemu kapitalizovanemu znesku
uekurzivno časno omejene rente v višini letnega davč-
ne ga prihranka in za dobo še davka prostih let. Po
mnenju izvedencev se smejo z ozirom na'rokove davčnih
v P|ačil, predpisane v krajših obrokih, dati preračunu v
Podstavo tudi semestralne rente; v tem primeru sta pol-
mtni davčni prihranek in število še davka prostih polletij
Podstava preračunu. Gotovo vrednost rente je preračuniti

Po pravilu W — E  g v kateri pomenjajo:
s n  (z—1)‘

VU glavnični znesek časne vrednosti rente, ki ga je

°vedeti :

E  davčni prihranek za eno rentno dobo;

, s obrestno mero za kapitalizovanje za eno rentna
? obo  (to je pri štirih odstotkih obresti kapitalizovanja
za celoletne, 1'02 za polletne rentne dobe i. t. d.)
n  število še davka prostih rentnih dob.

, r  »n _ 1

vrednost koeficienta —=-- tt-  se lahko povzame-

z a  (z—  1)

240

Izvršilni red.

iz priložene razkaznice in se potem preračuni po vzgledih,
pridejanih razkaznici.

Ugotavljaje davčni prihranek se je ozirati na raz¬
ličnost, ki se pokaže iz ravnanja z davčnimi dokladami.
Tako je davčna prostost na podstavi obče veljajočega
zakona z dne 25. marca 1880. 1. (drž. zak. št. 39) in
posebnih zakonov z dne 8. januarja 1891. 1. (drž. zak.
št. 8), z dne 23. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 88) in z
dne 10. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 131) omejena na
hišno naj marino z državnimi prikladami vred; davčna
prostost po Najvišem sklepu z dne 14. maja 1859. 1. in
z dne 27. februarja 1861. 1. in pa po zakonih z dne
9. februarja 1892. 1. (drž. zak. št. 37), potem pri posebnih
zakonih z dne 11. februarja 1893. 1. (drž. zak. št. 23),
z dne 5. aprila 1893. 1. (drž. zak. št. 54 in 55), z dne
14. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 117), z dne 8. avgusta
1895. 1. (drž. zak. št. 127 in 128), z dne 13. aprila 1896.1.
(drž. zak. št. 61), z dne 8. februarja 1897. 1. (drž. zak.
št. 52 in 53), končno po cesarskem ukazu z dne 21. avg ;
1899. 1. (drž. zak. št. 167) v zvezi z dotičnimi deželnimi
zakoni pa obsega tudi celotno ali delovito oprostitev od
deželnih in občinskih priklad. Pri tem se je nadalje
ozirati na obremenitev v nekaterih dežefah sicer priklad
prostega petodstotnega davka s prikladami, ki nastopi
včasih ob dovolitvi razširjene davčne prostosti.

z n  — 1

f^azkazniea faktorjev

2 » ( 2 — 1 )'

s katerim se mora množiti rokovni davčni prihranek, da se dobi čista vi

prostosti.

nost davčne

Primer 1. Ako znaša letni davčni prihranek 10-840 K, traja davčna prostost še 13 let in se
računi & 4% s pogojem celoletnega plačevanja davka, tedaj je čista vrednost davčne prostosti
K 10.840 X 9-08565 = 108’244 K

Primer 2. Ako znaša letni davčni prihranek 5700 K, ako traja davčna prostost še 9'/ a  leta
in se računi s 4 l /a% s  pogojem polletnega plačevanja davka, je gledati, da znaša davčni prihranek za
polletje 2850 K, število davka prostih polletij 19 in odstotna mera za polletje 2*/,%; potemtakem je
čista vrednost davčne prostosti


144—145.

241

c)  Ukaz pravosodn. min. z dne 25. aprila
1900 ukaznika št. 22 zastran uporabe § 19. odst. 2.
reda za cenitve nepremičnin.

Izvrševalne organe, ki naj cenijo stavbe, podvr¬
žene hišni najmarini, in sodišča, ki morajo cenitvene
izdelke preskušati, opozarja se na to, da se odstop
od obrestne mere za kapitalizovanje, katero določi više
deželno sodišče, sme utemeljiti s tem, da mnenje izve¬
denca ali izvedencev po vrsti in legi predmeta, po gospo¬
darskem položaju najemnikov, po tem, se-li poslopja
lahko ali težje oddajo v najem in bode-li treba izrednih
vzdržbenih stroškov, izreče, razloživši vse razmere, ki jih
je vpoštevati, tak odstotek za primeren, ki vsebuje mimo
v deželi navadne obrestne mere tudi delovni in nevar¬
nostni odstotek, v katerem je izraženo, kar pri upravi
treba več dela in izražen riziko naložbe glavnice.

Če je v takih primerih zračuniti pri stavbah, ki so
časno proste hišne najmarine, prihranek v zmislu ukaza
ministrov za pravosodje, notranje stvari in poljedelstvo
z dne 25. aprila 1900 drž. zak. št. 80, treba, da se izve¬
dencem kaže na to, da tiste obrestne mere. katero so
<mi iz zgorej navedenih razlogov pri ovedbi vrednosti
poslopja po čistem donosu najemnine uporabili in ki je
drugačna, kakor ona po višem dež. sodišču ustanovljena,
praviloma ne bode uporabiti pri kapitalizovanju davčnega
Prihranka, ker pri poslednjem gre samo za ovedbo
glavnice, ki se pokaže pri poprečnem obrestovanju iz
odbitka letnega davčnega prihranka.

Predložba dražbenih pogojev.

§ 145. Ako se ni priložil dražbenemu pred-
lo git načrt dražbenih pogojev, je zahtevajočemu
u pniku,r precej ko dojdejo zapisniki o popisu

§ 145. odst. 1. 1. Kadar se je načrt dražbenih po-
v r  v Slcer  predložil, a ga je popraviti, ne sme se ga
o . 1  P°d posledico določbe 8 145. odst. 1 izvrš. r. —
■ Jam 1899 št. 17784 ex 1898 uk. št. 28.
v S 9no ^v° § ustavljeno dražbeno postopanje nima
1hoo 77’ ^ ^ izvrš. r. ustanovljene posledice. — 25. okt.
«°0 st. 14188 uk. št. 318.

16

242

Izvršilni red.

in cenitvi nepremičnine, naročiti, 2  da naj pred¬
loži v določenem roku izvršilnemu sodišču tak
načrt ali se pa izjavi o dražbenih pogojih na
zapisnik, ker bi se sicer ustavilo dražbeno po¬
stopanje. 8

Hkratu mora ukreniti izvršilno sodišče
uradoma ali po predlogu vse potrebne dopol¬
nitve, izprave in poprave popisnih in cenitvenih
zapisnikov.

Pri nepremičninah, ki niso vpisane v javno
knjigo, mora izvršilno sodišče mimo tega vse
osebe, katere zahtevajo stvarne pravice na ne¬
premičnini, ki jo je prodati po dražbi, pozvati
z oklicem, da naj napo ved 6 svoje pravice in
zahteve v določenem roku pri sodišču, ker hi
se sicer gledalo v dražbenem postopanju na
nje samo v toliko, v kolikor so razvidne iz
izvršilnih spisov.

1  Ge so dotlej dražbenemu postopanju pristopili , ž ®
drugi upniki, ni pozvati vseh zahtevajočih (pristopivših)
upnikov, da predložijo dražbene pogoje, ampak samo
prvega zahtevajočega upnika,  po čegar predlogu
se je uvedlo tisto dražbeno postopanje, h kateremu so
pristopili drugi zahtevajoči upniki (§ 139. odst. 2 in *
izvrš. r.). K naroku za ustanovitev dražbenih pogojev
(§ 162. izvrš. r.) pa je povabiti vse zahtevajoče (pristo-
pivše) ^upnike.

Če zahtevajoči upnik, katerega se je pozvalo, opusu
pravočasno predložbo dražbenih pogojev, postopati J e
po predpisu § 206. izvrš. r. S pozivom na druge zahte¬
vajoče upnike, da se izjavijo o nadaljevanju dražbeneg*
postopanja, je takoj združiti poziv, da hkratu sto izjavo

3. Po ustavitvi je takojšna uvedba novega draž-
benega postopanja dopustna (ker samo ustavitve P°
§§ 151. odst. 3 188. odst. 2 in 200. št. 3 izključujejo
uvedbo novega dražbenega postopanja pred P re i e „^'
polleta). — 12. okt. 1900 št. 9881. C. BI. zv. 7 ex 19° L

§ 145 — 146 .

243

ali pa v določenem času po oddaji te izjave, predložijo
načrt dražbenih pogojev ali pa se izjavijo o njih na
zapisnik. Ce se na ta način predloži sodišču več načrtov,
ki imajo od zakona odstopajoče pogoje, potem mora so¬
dišče pri naroku ustanoviti dražbene pogoje na podlagi
vseh teh načrtov. (Min. odg. k § 145.).

2  Hkratu mu je naznaniti cenilno vrednost (§ 31.
reda za cenitve pri § 144.).

3  Prepis načrta dražbenih pogojev, ki ga zaht. upnik
predloži v svrho svoječasne priobčitve uradu za odmero
prisiojbin, je kolka prost. Ukaznik pravosodn. min. XXIV
str. 298 ex 1901).

Dražbeni pogoji.

§ 146. Dražbeni pogoji morajo obsegati:

1. razločno oznamenilo nepremičnine s kratko
povedbo pritikline, ki jo je prodati po dražbi
ž njo vred, in pri dražbi nepremičninskih de¬
ležev povedbo velikosti dotičnega deleža;

2. določila o vrsti in visokosti varščine,
ki jo morajo dati ponudniki (vadij); 1

3. oznamenilo služnosti, preživitkov in drugih
ne med hipoteke spadajočih bremen, katera mora
prevzeti zdražitelj brez zaračuna na največi
ponudek; 3

4. povedbo najmanjšega ponudka; 3

5. določila o poravnavinajvečegaponudka;*

6. povedbo časa za prehod nevarnosti,
užitkov in bremen; 6

7. določila o času in pogojih za predajo
nepremičnine zdražitelju in za knjižni vpis nje¬
gove lastninske pravice. 6

■ g 147., glej tudi opomn.
č'- XIV uvodn. zak. k izvrš. r.; 3
5  §§ 156., 157.; « § 237.

§ 151.


16 *

244

Izvršilni red.

Vadij.

§ 147. Ako ne določi sodnik po predlogu
nič drugega, mora doseči varščina, 1  ki jo je
dati, vsaj desetino cenilne vrednosti nepremič¬
nine in pritikline.

Od oseb, katere se udeležujejo dražbe kot
ponudniki v imenu države, dežele ali zavoda,
ki je v državni ali deželni upravi ni terjati
varščine.

V dražbenih pogojih se sme sodniku, ki
vodi dražbeni narok, podeliti pooblastitev, da
odpusti popolnoma ali deloma posebno varščino
zahtevajočemu upniku, ako se ta udeležuje
dražbe, ali ponudnikom, za katere se drže ne¬
premičnine knjižno zavarovane terjatve.

1  Varščina s poroštvom ni dopustna. (Min. odg. k
§ 147 .).

§ 148. Vadij, ki ga je položil najboljši po¬
nudnik, je imeti v sodni 1  hrambi, dokler ne
izpolni zdražitelj popolnoma vseh zaveznosti,-
ki jih ima po zmislu dražbenih pogojev, ah
dokler se ne odreče domik pravnomočno. 2

V kolikor se je najboljšemu ponudniku po
§ 147., odstavku 3., opustila varščina, mu j e
precej po končani dražbi prepovedati otujitev.
obremembo ali zastavitev knjižno zavarovane
terjatve in je zaznamiti to prepoved uradoma v
javni knjigi 3  pri dotični terjatvi. Vpisi, ki se
dosežeje zoper njega po ti zaznambi, ne morejo
zabraniti, da bi se ne uporabila terjatev v P°'
plačilo vseh zahtev, ki nastanejo iz dražbe zopet
najboljšega ponudnika.

§ 147—150.

245

1  Položba v sodni pisarnici ni dopustna (glej opomn. 2
pri § 77.).

3  § 188. odst. 1 .

3  »Videat zemlj. knjiga« (§ 157. odst. 2 opr. r.).

§ 149. Drugim ponudnikom je konec druž¬
benega naroka vrniti dano varščino in je ome¬
niti nje izročbo v zapisniku, narejenem o dražbi,
katerega mora podpisati tudi dotični ponudnik. 1

Najboljši ponudnik sme zameniti dano var¬
ščino vsak čas za drugo dopustno zavarovanje
enake visokosti in zlasti izprositi s tem, da
položi pozneje pri sodišču vadij v gotovini ali
vrednostnih papirjih, razveljavljenje prepovedi,
izdane po § 148„ in pa knjižni izbris zaznambe.

Vsaka stvar shranjena pri sodišču kot dana
varščina najboljšega ponudnika, jamči od časa
uje izročbe kot zastava za vse zahteve, ki na¬
stanejo iz dražbe zoper najboljšega ponudnika.

1  Ponudnikom, ki med dražbo izjavijo, da ne bodo
vež dražili in zahtevajo vrnitev vadija, sme se dana
varščina, če to ne moti znatno dražbenega čina, še pred
sklepom dražbenega naroka vrniti proti temu, da potrdijo
prejem v zapisniku (§ 194. št. 7 izvrš. r.). (Min. odg. k
8 149.).

Prevzetba bremen.

§ 150. Ako ne ustanovi sodnik po pred¬
logu s privolitvijo upravičenca nič drugega,
m °ra zdražitelj služnosti, preživitke in druga
realna bremena, katerim gre prednost pred
Pravico do poplačila 1  ali pred zastavno pravico
zahtevajočega upnika, 3  prevzeti brez zaračuna

§ 150. Tudi če breme vsebuje utesnitev lastninske
Pravice (n. pr. odpoved, zahtevati odškodnino za škode
P° rudarjenju nastale), ravnati je z bremenom po § 150.
izvrš. r . — 10. dec. 1901 št. 16748. Sl. Pr. 1 ex 1902.

246

Izvršilni red.

na največi ponudek, enaka bremena pa. ki pri¬
dejo za zahtevajočim upnikom, samo v toliko,
v kolikor se da d d po njim pristoječem vrstnem
redu založiti iz razdelbne mase (sklade). Ako
je več zahtevajočih upnikov, je prevzeti brez
zaračuna na največi ponudek samb tista bre¬
mena, ki gredb pred zahtevajočim upnikom,
imajočim najboljšo prednost. 3

Rešilnokupne pravice, ki se ne izvrše o
pravem času (§ 133., zadnji odstavek), je izbri¬
sati po dokončanem dražbenem postopanju brez
pravice do odškodbe iz največega ponudka.

Za knjižno vpisane najemne in zakupne
pravice ostanejo merodajni predpisi § 1121. o. d z.

1  Katera je ustanovljena z zaznambo uvedbe dražb,
postopanja (§ 135.).

2  Služnosti, preživitke in druga realna bremena, M
imajo zato, ker so dotične uloge došle sodišču sočasno,

isti vrstni  red  z zastavno pravico zahtevajočega upnika

au njegovo pravico do poplačila (§ 29. zemljiškoknj,
zak.), mora, ako ni drugih določeb, zdražitelj le v toliko
prevzet 1  v koiikor so pokrita v razdelbni masi. P"
, , a h ln  v koliko so pokrita, mora poleg zneska,
s katerim je služnost, realno hreme i. t. d. ceniti (§§225 =
^ • izvrs. r.-), gledati še na tekmujočo zahtevo zahteva-
jo c e ga upnika, in ako razdelbna masa ne zadostuje, ra z '
aenti ostanek po razmerju teh zneskov na pravice m
zanteve,.imajoče isti vrstni red. (S 218 odst. 1 izvrš.r.J
[Min. odg. k § 150.].

8  K tem pa ne spadajo bremena, ki že po P ra '
preidejo na zdražitelja (čl. XIV.uvodn. zak. k izvrš. r.:ka
glede njih postopati pri cenitvi glej § 21. odst. 4 r e J
za cen. nepremič. pri § 144.); tako tudi ne nemelioracijs
rente (8  h. nHef 9 vab -  n -iqoc zak. Št L

-  vjiiju-V/. pil $ LčlKU

rente (§ 5. odst. 2 zak. 6. julija 1896 drž. zak. s
in služnosti neogibno potrebnih poti (§ 20. zak. ‘
1896 drž. zak. št. 140).

.julij

§ 150—151.

247

Najmanjši ponudek.

§ 151. Na ponudke, kateri ne dosežejo pri
hišah polovice, pri posestvih na kmetih in pri
zemljiščih pa ne dveh tretjin’ cenilne vrednosti
nepremičnine in njene pritikline,’ ni gledati pi i
dražbi; 3  po predlogu sme sodnik s pritrditvijo
zahtevajočega upnika ustanoviti za najmanjši
ponudek tudi viši znesek. .

V dražbenih pogojih je navesti najmanjši
ponudek v številkah.

Kadar se ponudi pri dražbenem naroku
manj, kakor znaša najmanjši ponudek, tedaj se
nepremičnina ne sme prodati. Pri posestvih na
kmetih in pri zemljiščih se ne sme predlagati
vnovična uvedba družbenega postopanja, dokler
ne preteče od dražbenega naroka pol letu- ^

1  Pri zopetni dražbi je vedno polovica (§ 154. odst. ),

pri stvareh rudniške lastnine ena tretjina (§ P r l

rudarijah, ki niso v obratu, ga v obče ni (§ 2^5.) ; pri
premičninah ena tretjina, odnosno kovinska vrednost
(§ 277.);^ P r ’ prodaji terjatev ga ni (§ 318.).

2  Ge je pri preračunu najmanjšega ponuaka v poštev

vzeti vrednost, ki jo ima nepremičnina glede na obre-
menjujoče služnosti, preživitke in druga realna bremena,
a h pa vrednost, ki jo ima brez teh bremen, to jse ravna
po določilih, katera so postavljena v dražbenih pogoji i
gkde prevzetbe bremen (§ 150. izvrš. r.). A r  kolikor mora

§ 151. Pri zemljiščih, ki so vsled svoje* a^naša
kge stavbišča in so bila kot taka tudi c j^ >
najmanjši ponudek polovico cenilne vrednost.

1901 št. 3138 uk. št. 403. , , „ , tudi za

§ 151. zadnji odst. 1. Ta določba J n oben po-
primer, da k dražbenemu naroku nl  P r ^
nudnik. - 6. apr. 1899 št. 4949 uk. St. ■

2. Pravico do rekurza iz teh razlogo 6014.

zavezanec, ne tudi zaht. upnik. — 18. apr. *

Pr - št. 516.

248

Izvršilni red.

zdražitelj prevzeti bremena brez zaračuna na naj reči
ponudek, je za najmanjši ponudek merodajna vrednost,
katero ima nepremičnina ako se breme vzdrži. Cenilna
vrednost, po kateri se preračuna najmanjši ponudek, je
tudi podstava za preračun prevzemne cene po § 200.
št. 1 izvrš. r._ (Mnenje najv. sodišča k § 151.).

Pri novi dražbi nepremičnine, katere se v prvem
dražbenem postopanju ni moglo prodati, ker ni bilo po¬
nudka, ki bi dosegel najmanjši ponudek, ni določiti naj¬
manjšega ponudka po predpisih za zopetno dražbo, ampak
kakor pri prvi dražbi s polovico ali dvema tretjinama
cenilne vrednosti, kakoršna je vrsta dotične nepremičnine.

(§ 151. odst. 1 izvrš. r.). [Min. odg. k § 151.).

Poravnava največega ponudka.

§ 152. Eno četrt največega ponudka je'
položiti pri sodišču' v štirinajstih dneh po prav¬
nomočnosti domika. Nadaljnih položkov v go¬
tovini je oproščen zdražitelj v toliko, v kolikor
so zastavni upniki, katerih terjatve iz najve¬
čega ponudka pridejo previdoma na vrsto, za¬
dovoljni s tem, da prevzame 2  dolg zdražitelj,
ali v kolikor mora zastavnopravno zavarovane j
terjatve, služnosti, preživitke in druga stvarna
bremena prevzeti zdražitelj po predpisih tega
zakona ali po dražbenih pogojih v zaračun na
največi ponudek; 3  zastale rente, prehranšcine
in druge ponavljajoče se dajatve, zastale obresti
terjatev, določenih za prevzetho, in pa pravdni

§ 152. Zdražitelj nima pravice zahtevati pobotnic
od zastavnih upnikov, kadar je poplačal hipotečno ter¬
jatev s položbo v gotovini. — 5. marca 1901 št. 2359
uk. št. 393.

,. § 152. odst. 1. Položba v gotovini onega zneska,

i spada na zastale obresti in pravdne stroške celo lastne
erjatve zdražitelja je neizogibna. — 9. jan. 1900 št. 93-
C. BI. zv. 7 ex 1901.

§ 151—152. 249

in izvršilni stroški se ne smejo vpoštevati pri
tem preračunu . 4

Potemtakem preostajajoči del ostalega naj¬
večega ponudka se mora položiti pri sodišču v go¬
tovini v dveh enakih obrokih v dveh mesecih po
pravnomočnosti domika ; 4  gotovina položena pri
sodišču kot vadij, se sme uporabiti za dopolnitev
zadnjega obroka največega ponudka, ako je
izpolnil zdražitelj vsa druga določila dražbenih
pogojev.

Zdražitelj mora največi ponudek, v kolikor
ga ni zaračuniti na terjatve in bremena, obre¬
stovati od dne podeljenega domika do položbe.
Te obresti in pa obresti v gotovini položenih
obrokov največega ponudka pripadejo razdelbni
masi.

Prenosnine, ki jih je plačati za pridobitev
nepremičnine, se ne smejo vračuniti v največi
ponudek.

S pritrditvijo zahtevajočega upnika in na ne¬
premičnini zastavnopravno zavarovanih upnikov
sme ustanoviti sodnik po predlogu druga do¬
ločila o poravnavi največega ponudka . 5

1  Ne v sodni pisarnici (glej opomn. 2 pri § 77.).

2  §§ 171. odst. 2, 223. odst. 1.

3  1150 .

4  Ge ni dogovorjeno nič drugega (§ 152. zadnji
°dst. izvrš. r.), je prvo četrt največega ponudka v goto¬
vini položiti pri sodišču, če tudi se več kakor tri četrt
največega ponudka poravna s prevzetbo dolgov po zdra¬
žitelj u.

Drugi obrok največega ponudka je, če ni drugačnih
določeb v dražbenih pogojih, položiti pri sodišču tisti
dam ko poteče prvi mesec po pravnomočnosti domika,

§ 152. odst. 3. Glede obresti od dne domika glej
odločbo 28. marca 1899 št. 4675 pri § 216. zadnji odst.

250

Izvršilni red.

zadnji obrok pa po drugem mesecu. Hkratu z vsakim
obrokom je sodno položiti tudi obresti od največega po¬
li udka ali njega ostanka, katere je preračuni ti od dne
podelitve domika pa do vsakokratnega dneva položbe.
(Min. odg. k § 152.).

5  Od zakonitih določeb o poravnavi najvecega po-
nudka sme se le takrat odstopiti, če v to privolijo tako
zahtevajoči upnik in pristopivši upniki, kakor vsi na
nepremičnini zastavnopravno zavarovani upniki (§ 152.
odst. 5 izvrš. r.). Ni pa treba, da je ta privolitev izrecna.
Ker je o odstopu od zakonitih dražbenih pogojev treba
ustne razprave (§ 162. izvrš. r.), h kateri je mimo zahte¬
vajočih (pristopivših) upnikov vabiti vse hipotečne upnike,
tedaj po predpisu § 56. izvrš. r. velja, da tisti zahteva¬
joči upniki in hipotečni upniki, kateri navzlic rednemu
povabilu k naroku ne pridejo, pritrdijo premenjenim
določbam o poravnavi največega ponudka.

Udeleženci, ki so k naroku prišli,  morajo soglasno
privoliti v drugačne, kakor zakonite dražbene pogoje,
odločba po večini glasov došlih udeležencev je nedopustna.

Povedano volja brez razlike, naj je odstopiti od
zakonitih določeb samo glede nekaterih hipotek ali p a
glede vseh. (Min. odg. k § 152.).

§ 153. Zdražitelj sme zastavnopravno za¬
varovane terjatve, katere je prevzel v zaračun
na največi ponudek, polletno odpovedati 1  ter
jih vrniti ne glede na določila, veljajoča po
pogodbi za vračilo, ako ponavljajoče se dajatve,
ki gre d 6 po pogodbi upniku od terjatve mimo
plačil na račun glavnice, presegajo v svojem
letnem skupnem znesku štiri od sto.

V kolikor veljajo po pogodbi krajši rokovi
za odpoved, so oni na korist zdražitelju.

' Zdražitelj obdrži pravico do polletne odpovedi
toliko časa, dokler se z zastavnimi upniki glede odpovedi
m vračila ni domenil drugače. (Min. odg. k § 153.).

Zopetna dražba.

§ 154. Ako zdražitelj ne poravna najve;
čega ponudka o pravem času in redno, se vrst

§ 152—155.

251

po predlogu 1  zopetna dražba nepremičnine na
stroške in nevarnost mudnega zdražitelja. Predlog
smejo staviti zahtevajoči upnik, vsak s svojo
terjatvijo na nepremičnini zastavnopravno za¬
varovani upnik, v § 172., št, 1, imenovani javni
organi in pa zavezanec.

Zopetna dražba se opusti, ako položi mudni
zdražitelj pri sodišču pred iztekom roka za
rekurz 2  zoper dovolitev zopetne dražbe z obrestmi
vred zastale obroke največega ponudka, ki jih
je poravnati v gotovini. Ko zadobi dovolitev
zopetne dražbe pravnomočnost, izgubi prva
dražba veljavnost. 8

Zopetno dražbo je izvesti, primerno upo-
rabljaje za prvo dražbo veljajoče predpise. 4
Vnovični dražbi je vzeti v podstavo za prvo
dražbo ustanovljene dražbene pogoje s tem
razločkom, da znaša najmanjši ponudek (§ 151.)
pri zopetni dražbi vselej polovico cenilne vred¬
nosti nepremičnine in njene pritikline.

Vnovični dražbeni narok je dati na znanje
tndi tistim osebam, za katere so se ustanovile
stvarne pravice in bremena še le po določitvi
Prve dražbe ali so se vpisale rešilnokupne ali
Predkupne pravice.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik § 320. št. 3 opr. r.

2  8 dni: § 65. odst. 2.

v  a  glede vrnitve pridelkov in dohodkov § 15/., za¬
časna uprava se zdražitelju odvzame § 160.

4  izjemne določbe v §§ 169. odst. 2, 190. odst. 3.

§ 155. Mudni zdražitelj je za pomanjkljaj
ria  največem ponudku, ki se pokaže pri zopetni

§ 155. Kadar je bilo vsled mudnosti zdražiteljev
ve č zopetnih dražeb. za izračunan je pomanjkijaja po zmislu

252

Izvršilni red.

dražbi, za stroške zopetne dražbe in za vse
sicer po svoji mndnosti provzročene škode od¬
govoren kakor z vadijem in položenimi obroki
največega ponudka, tako tudi s svojo drugo
imovino.

Pomanjkljaj na največem ponudku in
stroške zopetne dražbe je ugotoviti uradoma s
sklepom izvršilnega sodišča, v kolikor se ne
dado ti zneski poravnati iz vadija in iz polo¬
ženih obrokov največega ponudka, se izterjajo
po pravnomočnosti 1  sklepa z izvršbo. To sme
predlagati pri izvršilnem sodišču zahtevajoči
upnik in pa vsaka druga na največi ponudek
zavrnjena oseba in izvesti jo je v korist raz-
delbni masi.

Do zneska, za katerega presega največi
ponudek, dosežen pri zopetni dražbi, največi
ponudek prve dražbe, nima mudni zdražitelj
nobene pravice.

1  Izjema od določbe § 67. odst. 2.

Prehod nevarnosti, užitkov in bremen in predaja
nepremičnine.

§ 156. Nevarnost nepremičnine, ki je prišla
na dražbo, preide tisti dan, ko se podeli domik. 1

§ 155. ni merodajen največi ponudek, dosežen na prvi
zopetni dražbi, ampak merodajen je končni uspeh reli-
citacijskega postopanja. Mudni zdražitelji so solidarno
odgovorni za pomanjkljaj, ki se pokaže med največim
ponudkom prve dražbe in zadnje zopetne dražbe, potem
za škodo in stroške. — 6. junija 1900 št. 7720. Sl. Pr¬
st. 3 ex 1902.

§ 156. Te določbe niso uporabne za prostovoljne
prodaje. — 3. maja 1899 št. 4839 uk. št. 137.

Hlede obresti od dne domika glej odločbo z dne
28. marca 1898 št. 4675 pri § 216. zadnji odst.

§ 155—157.

253

na zdražitelja, Od tega dne gredo njemu vsi
pridelki in dohodki nepremičnine. Nasproti
mora on nositi od tega časa z lastnino nepre¬
mičnine združena bremena, v kolikor ne nehajo
vsled dražbenega postopanja, in pa davke in
javne davščine, katere je plačevati od nepre¬
mičnine, ter obrestovati v zaračun na največi
ponudek prevzete dolgove.

Nepremičnina in pa prodana pritiklina se
preda zdražitelju in njegova lastninska pravica
se vpiše še le po izpolnitvi vseh dražbenih
pogojev. Nepremičnino je predati po določilih
§ 349.2

' § 183. in nadd.

Za dan podelitve domika v primeru, če je domik
podelil in sklep oznanil se (§ 183. izvrš. r.) precej pri
dražbenem naroku, velja dan dražbenega naroka; sicer
Pa je dan podelitve domika tisti dan, ko se je podelitev
domika v pismenem izdatku vročila najboljšemu ponud¬
niku. (Min. odg. k § 156.).

2  Predajo na dražbi prodane nepremičnine opravi
Izvrševal ni organ samo takrat, če je to treba (§ 349.
izvrš. r.). Izvrš. organa tedaj ni privzeti, če zavezanec
pravočasno prostovoljno zapusti nepremičnino ali pa je
zdražitelj kot začasni upravnik že v posesti nepremičnine
in ne treba nobenih drugih naredeb zastran izpraznje-
vanja nepremičnine. (Min. odg. k § 156.).

§ 157. Ako se domik pravnomočno razve¬
ljavi ali ako Izgubi veljavnost, ker dovoli so¬
dišče zopetno dražbo ali sprejme nadponudbo,
mora vrniti zdražitelj dobljene pridelke in do¬
hodke. Vendar sme on, ako se ne vrši zopetna
dražba 1  zavoljo njegove mudnosti, odračuniti
davke in javne davščine, katere je plačal med
tem, stroške, ki jih je uporabil za dosego pri¬
delkov in dohodkov, in obresti pri sodišču po-

254

Izvršilni red.

loženih obrokov največega ponudka od dneva
vsakokratne položbe. 2

Vrnitev dobljenih pridelkov in dohodkov
mora naložiti izvršilno sodišče po predlogu kake
v § 154., odstavku 1., imenovane osebe s sklepom;
pri tem je zaukazati, kar je potrebno, da se
spravijo pridelki v denar. Preden se izda sklep,
je zaslišati prejšnjega zdražitelja. Po pravno¬
močnosti 3  sklepa smč zahtevajoči upnik in pa
vsaka druga na največi ponudek zavrnjena
oseba predlagati pri izvršilnem sodišču izvršbo
na imovino prejšnjega zdražitelja; izvesti jo je
v korist razdelbni masi.

Vrnjene zneske ali za vrnjene pridelke
doseženo izkupilo vzame sodišče v hrambo.

1  Ce domik vsled dovolitve zopetne dražbe izgubi
veljavnost, mora zdražitelj dobljene pridelke in dohodke
vrniti, ne da bi smel odračuniti davke in davščine, ka¬
tere je med tem plačal, stroške, katere je izdal za dosego
pridelkov in dohodkov, ali pa obresti od sodno položenega
največega ponudka. Za tak odbitek nima pravice ne
glede nato, ali ga zadene kaka krivda ali ne, da najve¬
čega ponudka ni pravočasno položil. (Min. odg. k § 157.).

2  Ce pa se domik pravnomočno razveljavi, ali P a
izgubi veljavnost, ker se je sodno sprejela nadponudba,
sme zdražitelj odračuniti prej omenjene davke, stroške
m obresti od pridelkov in dohodkov, katere mora vrniti.

Obresti prevzetih hipotek, katere je med tem plačal
upniku, zdražitelj od tega, kar mora vrniti, nikakor ne
sme odtegniti, ker te obresti niso prišle v razdelbno maso
m ta zarad tega tudi nima nikake zahteve zoper hipo¬
tečnega upnika. Pač pa more zdražitelj precej, ko je
zato, ker se je domik razveljavil ali izgubil veljavnost,
izstopil iz pravnega razmerja do hipotečnega upnika m
so ugasnile njegove zaveze iz dražbenih pogojev, povra¬
čilo teh obresti zahtevati od hipotečnega upnika, če treba
s tožbo. (Min. odg. k § 156.).

8  Izjema od § 67.

255

§ 157—159.

Začasna uprava.

§ 158. Dokler se še ni po dražbi prodana
nepremičnina predala zdražitelju, sme zahteva¬
joči upnik in vsak na nepremičnini zastavno-
pravno zavarovani upnik staviti pri izvršilnem
sodišču predlog, 1  da naj se zaukaže začasna
uprava 2  na dražbi prodane nepremičnine.

Uvedbo take uprave sme predlagati zdra¬
vitelj pri dražbenem naroku ali pozneje, v ko¬
likor ne odlaša, izpolniti dražbene pogoje.*

1  Uradoma je odrediti začasno upravo v primem
§ 199. odst. 4.

8  Zaznamba začasne uprave v zemljiški knjigi pri¬
stojbine prosta (glej opomn. 4 pri § 98.).

3  Začasna uprava nima namena, da se poplača
zahtevajoči upnik, ampak da se varuje nepremičnina do
predaje zdražitelju proti poškodovanju, pustošenju po
zavezancu ter da se vzdržuje v dobrem gospodarskem
stanju. (Nav. za upr. t. 109).

§ 159. Na to začasno upravo je uporabljati
zuiisloma predpise o prisilni upravi s temi-le
razločki:

1. Ako ni v posameznem primeru z ozirom
11 a  osebo zdražiteljevo ali iz drugih važnih
vzrokov kaj pomiselkov zoper to, se sme ime¬
novati za upravnika zdražitelj;

2. zahtevajočemu upniku' priznano vpli¬
vanje na upravo pristoji v enaki meri upniku,
ki je po dražbi predlagal upravo, in pa, če ni

§ 159. odst. 1. Določba § 105. zastran stanovalnih
Prostorov zavezanca tu ni uporabna (ker je lastninska
Pravica zavezanca nehala z domikom in gredo zdra¬
žitelju po § 156. vsi dohodki in pridelki ter mora nositi
Vs a bremena, tako da se mu mora omogočiti, da uživa
vse koristi). — 80. apr. 1901 št. 6243. C. BI. zv. 7.

256

Izvršilni red.

upravnik sam, zdražitelju, v kolikor ta ne od¬
laša, izpolniti dražbene pogoje;

3. uprava neha 2  s pravnomočno ustavitvijo
dražbenega postopanja ali š predajo nepremič¬
nine zdražitelju (§ 156., odstavek 2.); kadar
zaukaže izvršilno sodišče predajo nepremičnine
zdražitelju, mora naročiti, kar je potrebno po
§ 130.;

4. iz doneskov je poravnati le upravne
stroške 3  in v § 120., št. 1 do 3, oznamenjene
razhodke, v kolikor dospd za plačilo med upravo;
po tem preostajajoči doneski se morajo položiti
pri sodišču ter se izroče zdražitelju še le, ko
izpolni vse dražbene pogoje; ako se domik prej
pravnomočno razveljavi ali ako izgubi veljavnost,
ker je dovolilo sodišče zopetno dražbo ali sprejelo
nadponudbo, pripadejo pri sodišču položeni do¬
neski razdelbni masi;

5. na mesto zdražitelja se sme imenovati
po predlogu 4  ali uradoma drug upravnik, ako
bi odlašal zdražitelj izpolnitev dražbenih pogojev
ali ako se zdi iz drugih važnih vzrokov potrebno
ali primerno, odvzeti mu opravo.

1  §§ 105. odst. 1, 108. odst. 2, 109. odst. 4, Ud
odst. 1, 111. odst. 2, 112. odst. 2, 114. odst. 2 in 3. 116.

2  Če se začasna uprava ni vršila izključno na korist
zdražitelja, zahtevati je ob koncu uprave račun (Min.
odg. k § 159.).

3  Kot stroške uprave (§ 159. št. 4) poravnati je
iz doneskov tudi zahteve upravnika do nagrade in po;
vračila upravnih razhodkov, ki j ih j e on založil. Zdražitelj
kot začasni upravnik do nagrade nima pravice. (Min.
odg. k § 159.).

4  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 8 opr. r.).

§ 159 — 161 .

257

§ 160. Ako se domik pravnomočno raz¬
veljavi ali izgubi veljavnost, ker je sodišče
dovolilo zopetno dražbo 1  ali sprejelo nadpo-
nudbo, 2  mora še dalje trajati po § 158. zauka¬
zana uprava, dokler se ne izroči nepremičnina
novemu zdražitelju. Prejšnjemu zdražitelju je
odvzeti upravo. Na mesto prejšnjega upravnika
se sme s pogoji, navedenimi v § 159., št. 1,
imenovati za upravnika novi zdražitelj, ako pred¬
laga to sam.

» § 154. odst. 2. 2  § 199. odst. 1.

§ 161. Pred dražbenim narokom na korist
kakemu upniku uvedena prisilna uprava preide
2  dnevom domika brez presledka v upravo na
korist zdražitelju 1  (§§ 158. do 160.). Upravnika
je obvestiti uradoma o podelitvi domika. Na¬
mesto njega se sme s pogoji, navedenimi v
§ 159., št. 1, imenovati za upravnika zdražitelj,
a ko predlaga to sam.

Doneski, ki pripadajo na čas pred dnevom
domika, se morajo razdeliti po predpisih §§ 122.
do 128.; ako se ustavi dražbeno postopanje,
preden se konča, se razdelč doneski ne gledč
na  vmesno upravo na korist zdražitelju.

1  Radi te premembe v namenu uprave je tudi po-
trebno. da se da dvojin račun. Računi o upravi v korist
zahtevajočega upnika se ne smejo zmešati z računi o
Opravi v korist zdražiteljevo. Zato mora upravnik z dnč
domika svoj račun skleniti ter voditi od tega dne nov
račun. Do tedaj pridobljene doneske položiti je pri sodišču.
j)°vi račun je začeti z vpisanjem prvih pridobljenih do¬
hodkov in prvih izdatkov.

Z izročitvijo nepremičnine zdražitelju se konča
a P r ava v zdražiteljevo korist. O vspehu uprave v zdra-
žiteljevo korist dati je sodišču račun. (Nav. za upr. t. 88).

17

258

Izvršilni red.

Ustanovitev dražbenih pogojev.

§ 162.  Ako ustrezajo po zahtevajočem
upniku predloženi dražbeni pogoji zakonitim
predpisom, jih mora izvršilno sodišče odobriti
brez poprednje ustne razprave. Ako pa stavi
zahtevajoči upnik po zakonu dopusten predlog,
da naj se ustanove drugačni pogoji (§§ 147., 1
150., 2  151. 8  in 152. 4 ), mora določiti izvršilno
sodišče narok za ustanovitev dražbenih pogojev.
K njemu je povabiti zavezanca, zahtevajočega
upnika in vse osebe, katere imajo po izkazih,
predloženih o tem sodišču, na nepremičnini
stvarne pravice in bremena.

Za osebe, katerih previdoma ni moči po¬
vabiti o pravem času ali katere povabiti se je
skušalo zastonj, mora postaviti sodišče skrb¬
nika, 5  kateremu je dostaviti povabilo. V kolikor
se ni bati navskrižja koristi, se sme postaviti
ista oseba za skrbnika več udeležencem. Nazna¬
niti postavitev skrbnika z oklicem, ni potrebno.

Skrbnik zastopa osebo, za katero je po¬
stavljen, dokler ne pride ta sama ali ne ime¬
nuje sodišču drugega zastopnika, ali dokler
ne potrebujejo njene koristi več nadaljnega za¬
stopanja.

. 1  Visokost vadija. 2  Prevzetba bremen. 8  Višji naj;
manjši ponudek. 4  Poravnava največega ponudka. 0  Glej
§ 172. opr. r. pri § 133. opomn. 4. _ .

§163. Razpravo o dražbenih pogojih ] e
dokončati, ako mogoče, brez preložbe naroka;

§ 163. odst. 1. Pravnokrepno ustanovljene dra .
pogoje po predlogu pozneje pristopivšega upnika _
tedaj ni smeti premeniti, če premembi pritrdijo vsi
leženci. - 16. avg. 1900 št. 11666. Sl. Pr. št. 9 m ‘

§ 162—164.

259

pri ti razpravi smejo staviti vse povabljene
osebe predloge, da naj se premene nasvetovani
dražbeni pogoji. Na podstavi posledkov raz¬
prave 1  mora ustanoviti dražbene pogoje sodišče,
oziraje se na predpise §§ 147. do 157. 2

Kadar se predlaga pri naroku, določenem
za razpravo o dražbenih pogojih, ustavitev ali
odložba dražbenega postopanja, tedaj se sme
še le, ko se zavrne ta predlog, prestopiti k
razpravi o dražbenih pogojih. Pretehtavši vse
okolnosti, mora sodišče določiti, ali je čakati
s sklepanjem o dražbenih pogojih, dokler ne
zadobi zavrnilni sklep pravne moči.

1  Pri ustanovitvi dražbenih pogojev ni oceniti služ¬
nosti, preživitkov in drugih stvarnih bremen, katera mora
zdražitelj prevzeti samo po meri njih založbe z največim
ponudkom. Oceniti jih je v razdelbnem postopanju na pod¬
stavi posledkov cenitve (§ 225.). Sodnik, ki razpravlja o
dražbenih pogojih, je opravičen prevzeti denarne zneske,
katere, mu izroči zavezanec s predlogom, da se dražbeno
postopanje zarad polnega poplačila vseh zahtevajočih
upnikov ustavi (§ 200. št. 4).

Poznejša prememba pravnomočno ustanovljenih
dražbenih pogojev ni dopustna, tudi če bi bili zadovoljni
vsi vdeleženi upniki. (Min. odg. k § 163.). Glej tudi min.
°dg. pri § 152..

2  Pred pravnomočnostjo se dražbe ne sme opraviti
(§ 169. odst. 3), vendar pa se dražbeni narok sme razpi¬
sati takoj (§ 170. odst. 5).

Začasna ugotovitev bremenskega stanu.

§ 164. V osmih dneh 1  po obvestitvi o do¬
bljeni dražbi sme vsak upnik, čegar zastavno-

§ 164. Ta predlog se po preteku 8 dnevnega roka
tudi tedaj ne more staviti, če je predlagatelj za časa
odprtega roka bil zahtevajoči upnik. — 10. aprila 1900
st - ?■ G. H. št. 18 ex 1901.

17 *

260

Izvršilni red.

pravno zavarovani terjatvi gre prednost pred
pravico zahtevajočega upnika do poplačila 2  ali
pred njega zastavno pravico, predlagati pri iz¬
vršilnem sodišču začasno ugotovitev tistih ter¬
jatev in bremen, ki imajo prednost pred pravico
zahtevajočega upnika (začasna ugotovitev bre¬
menskega stanu. 8

Zastran te ugotovitve mora sodišče, opra-
vivši cenitev, določiti narok na kolikor moči
kratek čas ter povabiti k njemu vse v § 162.
oznamenjene osebe. Ta narok se ne sme preložiti.

1  V to svrho obvesti se hipot. upnike o dovolitvi
dražbe. § 133. zadnji odst.

2  Ta pravica je ustanovljena z zaznambo uvedbe
draž. postopanja. § 135.

3  Če več upnikov predlaga dražbo, sme v osmih
dneh po obvestilu o prvi  dovolitvi dražbe predlagati
ugotovitev bremenskega stanu vsak upnik, cegar terjatev
ima prednost pred zastavno pravico ali pred pravico do
poplačila katerega izmed zahtevajočih upnikov.

Če več upnikov zahteva dražbeno postopanje (pri¬
stop), razteza se ugotovitev bremenskega stanu na vse
terjatve in bremena, ki imajo prednost pred onim za¬
htevajočim (pristopivšim) upnikom, ki je takrat v naj¬
slabšem vrstnem redu. (Mnenje najv. sod. k § 164.).

Stroške, ki nastanejo upnikom vsled predloga za
ugotovitev bremenskega stanu in pa vsled vdeležbe pri
ugotovitvenem postopanju, šteti je po predpisu § 74.
izvrš. r., v kolikor so v posamičnem primeru potrebni
za zasledovanje pravic, za izvršilne stroške in jih je s
temi (§ 216. št. 4 izvrš. r.) poravnati iz razdelbne mase.

Upniki, ki nimajo pravice do povračila izvršilnih
stroškov, ker niso zahtevajoči (pristopivši) upniki, ne
morejo zahtevati povračila stroškov, ki so jim nastali
vsled ugotovitve bremenskega stanu, niti od predlaga-
telja, niti iz razdelbne mase. V koliko imajo zarad tega
povračilne pravice do zavezanca, to se določi po pravnem
razmerju, obstoječem med njima. Hipotečni upniki, ka-
erih zahteva do stroškov je zavarovana z vknjiženo

§ 164—166.

261


kavcijo, smejo stroške, ki jim nastanejo z ugotovitvijo
bremenskega stanu po meri te kavcije zahtevati iz raz-
delbne mase. (Min. odg. k § 164.).

§ 165. Začasna ugotovitev bremskega
stanu se zgodi po zadnjem zemljiškoknjižnem
stanu in pa po uradnih priobčilih in izkazih,
predloženih sodišču o bremenih nepremičnine
in o zahtevah in pravicah, na katere se bo
previdoma ozirati pri razdelitvi največega po¬
mnika. 1  Kedor trdi pri ustni razpravi nepravost
takih povedeb, ki so bistvene za ugotovitev
bremenskega stanu, zlasti kedor pobija povedbe
o visokosti ali o vrstnem redu zahtev in bremen,
ki bi jih bilo jemati pri tem v poštev, ali
kedor zatrjuje, da so ona že nehala povsem ali
deloma, mora najpozneje v petih dneh po naroku
izkazati sodišču verojetnost svoje trditve, ker
se sicer ugotovi bremenski stan po vsebini
zgoraj oznamenjenih spisov in z ozirom na na¬
čela, navedena v § 166.

1  Zakonite zastavne pravice (davki in davščine),
se ne ugotovijo, glede njih glej § 191.

§ 166. V kolikor se iz ustne razprave ali
iz sodišču predloženih spisov ne pokaže nič
drugega, je ravnati pri začasni ugotovitvi bre¬
menskega stanu s pogojnimi terjatvami kakor
z nepogojnimi, z rokovnimi pa kakor z dospe¬
limi; pri zahtevah do ponavljajočih se dajatev
je vpostaviti sedanjo glavnično vrednost pravice
do prejemkov. Obrestnim terjatvam se morajo,
y kolikor se ne pokaže iz ustne razprave ali
iz predloženih spisov nič drugega, prišteti za¬
stale obresti enega leta, in z isto omejitvijo
je tudi pri pravicah do prejemanja ponavlja¬
jočih se dajatev vpostaviti enoletni zastanek

262

Izvršilni red.

dospelih dajatev. Vkupne hipoteke je vpostaviti
pri vsaki nepremičnini po razmeri, omenjeni v
§ 222., odstavku 2.’; vendar je tedaj, kadar se
prodajo po dražbi vse z vkupno hipoteko obre¬
menjene nepremičnine, vzeti v podstavo prera¬
čunu namesto ostankov razdelbnih mas ovedene
cenilne vrednosti, kadar pa se prodajo samo
nekatere vkupno zastavljene nepremičnine,
davčne cenilne vrednosti' vseh vkupno zastav¬
ljenih nepremičnin. Za to potrebne davčne po¬
datke mora priskrbeti sodišče uradoma.

Terjatve nedoločene visokosti je vpoštevati
po navedenem najvišem znesku; na predzna-
movane terjatve se je ozirati samo, ako še ni
iztekel opravičevalni rok ali se je že začela
opravičevalna pravda,

Bremena in pravice, katere mora prevzeti
zdražitelj brez zaračuna na največi ponudek ali
katere se morajo izbrisati po dokončanem draž-
benem postopanju brez pravice do odškodbe
(§ 150.), se izpuste pri začasni ugotovitvi bre¬
menskega stanu. 2

1  Glej min. ukaz 10. julija 1897. drž. zak. št. 171
pri § 222.

2  O tem, kako je ugotovitev bremenskega stanu po¬
polnih, glej § 206. odst. 2.

§ 167. Sklep, s katerim se začasno ugotovi
bremenski stan, je vročiti v osmih dneh 1  po
naroku predlagatelju in pa drugim k . naroku
povabljenim osebam v pismenem izdatku. Ugo-
tovitev služi v podstavo za presojo dopustnosti
upora zavoljo nedostatnega pokritja zastavno-
pravno zavarovanih zahtev (§ 190. nad.); ona
ni obvezna za poznejšo razdelitev največega
ponudka.

§ 166 — 168 .

263

Zoper ugotovitev sme zglasiti rekurz vsaka
k naroku povabljena oseba.

Ob predložbi rekurza mora izvršilno so¬
dišče priobčiti rekurznemu sodišču, za kateri
dan je določen dražbeni narok. Odločilo o re-
kurzu mora priti k izvršilnem sodišču najpozneje
tretji dan pred določenim dražbenim narokom; 2
zoper to odločilo ni več rekurza.

1  Sklep, s katerim se začasno ugotovi bremenski
stan, je vročiti v osmih dneh po naroku predlagatelju in
drugim k naroku povabljenim osebam. Ne zadostuje, da
sodišče samo odredi vročbo v osmih dneh. Če bi pravo¬
časna vročba drugače ne bila mogoča, ker se je n. pr.
kakemu udeležencu moralo pridržati, da za ugotovitev
bremenskega stanu bistvene povedbe po naroku sodišču
verojetno izkaže (§ 165.), sme se uporabiti pri vročbah
po pošti ekspresna vročba ali pa vročba po pnevmatični
pošti (§ 345. opr. r.), ali pa je izvesti vročbo mesto s pošto
po sodnem slugi. (Min. odg. k § 167.).

2  Dražbeni narok se ne sme preložiti zarad toga,
ker odločilo o rekuzu proti ugotovitvi bremenskega stanu
fjetji dan pred narokom še ni došlo izvršilnemu sodišču.
Zadostuje, če je rešitev rekurza pri rokah pri določenem
dražbenem naroku samem, če tudi je došla še le tisti
dan. (Min. odg. k § 167.).

§ 168. Zavezanec in pa druge k naroku
došle osebe, katere navedb pri razpravi vedoma
kaj krivega, so odgovorne zahtevajočemu upniku
2a  škodo, 1  ki se mu prizadene s tem; mimo
tega sme sodišče prisoditi tem osebam kazni
zavoljo nagajivosti.

Predlog za povračilo škode sme staviti
zahtevajoči npnik po dokončanem dražbenem
Postopanju pri izvršilnem sodišču; sodišče mora
ugotoviti škodo po svojem prepričanju (§ 273.
civilnega pravdnega reda). Po pravnomočnosti
sklepa sme predlagati zahtevajoči upnik pri

264

Izvršilni red.

izvršilnem sodišču izvršbo zoper tistega, ki je
dolžan povrniti škodo.

1  Zahtevajoči upnik ima zlasti pravico do povračila
škode, če je vsled vedoma neresničnih povedeb znesek,
za katerega se sme izreči domik, previsoko postavljen
bil in je zato po odreki domika moralo ustaviti se draž-
beno postopanje.

Predlog na povračilo škode je po pravnomočni
ustavitvi podati pri sodišču, ki je opravilo dražbo. (Min.
odg. k § 168.).

Dražbeni narok.

§ 169. Po ustanovitvi dražbenih pogojev*
določi, sodišče z javnim naznanilom (oklicem)
dražbeni narok.

Ta narok je določiti po izprevidu sodišča
na dobo enega do dveh mesecev 2  naprej. Med
dovolitvijo dražbe in dražbenim narokom mora
biti vsaj tri mesece časa; na zopetne dražbe
in na vnovične dražbe vsled odreke domika
(§ 188.) se ne uporablja to določilo.

Dokler ne zadobi dovolitev dražbe pravno¬
močnosti in dokler se ne ustanove pravnomočno
dražbeni pogoji, se ne sme opraviti dražba.

Kadar še ni ob določbi dražbenega naroka
iztekel rok za izpodbijanje sklepa, ustanavlja¬
jočega dražbene pogoje, ali kadar še ni rešen
rekurz, podan zoper ta sklep, tedaj se mora
izvršilno sodišče pri določevanju dražbenega
naroka, da se ta ne obrezuspeši, primerno
ozirati na to.

1  Spojitev obvestila o dražb, pogojih z dražbenim
oklicem: § 171. odst. 5.

2  Upor zoper podelitev domika, če rok ni znašal
najmanj en mesec: § 184. št. 4.

§ 168 — 170 .

265

§ 170. Dražbeni oklic mora obsegati: 1

1. razločno oznamenilo nepremičnine, 2  ki
jo je prodati po dražbi, s kratkim oznamenilom
pritikline, ki jo je prodati ž njo, potem povedbo
vrednosti nepremičnine in pritikline in pri dražbi
nepremičninskih deležev tudi povedbo velikosti
deleža. Pri nepremičninah, ki niso vpisane v javni
knjigi, je imenovati še tudi sedanjega posestnika
nepremičnine;

2. čas in kraj dražbe in povedbo najmanj¬
šega ponudka;

3. priobčilo, da se smejo dražbeni pogoji
in nepremičnine se tikajoče listine, cenitveni
zapisniki itd. vpogledati pri izvršilnem sodišču,
ki ga je imenovati;

4. naznanilo, da se bodo izmed oseb, za
katere so ustanovljene ta čas na nepremičnini
pravice ali bremena ali se ustanove v teku
dražbenega postopanja, obveščale o nadaljnih
dogodkih dražbenega postopanja s posebno
yročbo samo tiste, katere stanujejo v okolišu
izvršilnega sodišča ali imenujejo sodišču v sodnem
kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe, da
P a  se bodo dajali dogodki nadaljnega posto¬
panja vsem drugim osebam na znanje z na¬
pitkom pri sodišču. Glede javnih organov, ozna-
menjenih v § 172 ., št. 1, se ne uporablja to
zadnje določilo;

5. poziv, da je pravice na nepremičnini,
katere bi delale dražbo nedopustno, napovedati

§ 170. št. 5. Kadar je od nepremičnine po zaznambi
u yedbe dražbenega postopanja in po opravi cenitve od-
P'sala se kaka parcela, mora dotični kupec svoje pravice
uveljaviti po zmislu § 170. št. 5 izvrš,-r. Ako je to

266

Izvršilni red.

pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku
pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle
več uveljavljati glede te nepremičnine . 8

1  Sicer je dopusten upor zoper domik: § 184. št. 2.

2  Zapazilo se je, da se nepremičnino, ki jo je prodati
po dražbi, oznameni včasih samo s povedbo zemljiško¬
knjižnega vložka. Ker tako oznamenilo, če tudi docela
določeno, ne vstreza praktičnemu namenu, ki se ga hoče
doseči z razglasitvijo dražbe z družbenim oklicem, zauka-
zuje se, da je mestne, ali v večih krajih ležeče hiše v draž¬
benem oklicu oznameniti ne samo s povedbo zemljiško¬
knjižnega vložka, ampak tudi s povedbo dela mesta,
ulic, ceste ali trga in hišne številke.

Pri posestvih na kmetih, ki imajo kak priimek, je
ta priimek sprejeti v dražbeni oklic.

Gozdi, vinogradi in stavbišča je kot taka ozname¬
niti v oklicu. Ge je nepremičnina prirejena za kak do¬
ločen obrtni obrat, kakor mlini, tovarne, gostilne, stro-
jarne i. t. d. je tudi to povedati v oklicu. (Ukaz pravosodn.
min. 3. jan. 1901 št. 1 ukaznika in popravek v kosu II.
ukaznika 1901).

3  Prim. § 37. odst. 1. — Prim. § 18. zak. 7. julija
1896 drž. zak. št. 140 zastran podelitve neogibno po¬
trebnih poti.

§ 171 . Izdatke dražbenega oklica je vročati
zavezancu, zahtevajočemu upniku in vsem
osebam, za katere obstojijo po izkazih, o tem
predloženih sodišču, na nepremičnini ali na
pravicah, ki se drže te nepremičnine, stvarne
pravice in bremena ali za katere so vknjižene
predkupne pravice. Kadar se za delne zadolžnice,
sloveče na imetnika ali prenosne po nahrbtnici

opustil m se je izrekel domik glede celotne  nepremič¬
nine, ne more uveljaviti svoje lastninske pravice potom
rekurza proti domiku po zmislu § 187. izvrš. r. Odpisana
parcela velja za prodano po dražbi in domaknjeno naj¬
boljšemu ponudniku. — 29. maja 1901 št. 7781. Sl. P r -
št- 1 ex 1902.

§ 170 — 171 .

267

(indosamentu),- držijo zastavne pravice, in kadar
je izdala te delne zadolžnice podjetba, ki je
pod posebnim državnim nadzorom, tedaj se
mora izdatek dražbenega oklica, namenjen pod-
jetbi, vročiti v nadziranje poklicanemu organu
(vladnemu komisarju).

Upniki, kateri imajo na nepremičnini za-
stavnopravno zavarovane terjatve, izvzemši
vkupnozastavne upnike in upnike s pogojnimi
terjatvami, se morajo hkratu pozvati, da naj
izrečejo najpozneje osem dni pred dražbenim
narokom, zahtevajo-li poravnavo svojih terjatev
s plačilom v gotovini ali so-li zadovoljni s tem,
da prevzame dolg zdražitelj ter se ga ob enem
oprosti dosedanji dolžnik . 1  Pri tem jim je pri¬
občiti, da velja o tistem, ki ne zahteva naj¬
pozneje osem dni pred dražbenim narokom
Poravnave s plačilom v gotovini, da je zado¬
voljen s tem, da prevzame dolg zdražitelj ter
se  ga oprosti njegov prejšnji dolžnik; na poz-
ne jše zahtevanje poravnave z gotovino se je
ozirati samo s privolitvijo zdražiteljevo . 2

Ako je zastavna pravica vpisana za ter-
jatve, ki morejo nastati iz danega kredita, iz
Prevzetega poslovodstva ali iz naslova jamče-
VMija ali povračila škode, je mimo tega pozvati
u pnika, da naj najpozneje pri dražbenem naroku
Pred začetkom dražbe napove, do katerega
zn eska so mu nastale na podstavi dotičnega
pravnega razmerja določene terjatve proti za¬
vezancu.

Te napovedi in izjave je podati pri izvr¬
šilnem sodišču pismeno ali pa ustno na zapisnik . 3

268

Izvršilni red.

Dražbeni oklic se vroča po predpisih, mero¬
dajnih za vročanje tožeb. 4  Ako se ne zdi izvr¬
šilnemu sodišču primerno, čakati z določitvijo
dražbenega naroka do časa, ko zadobi dražbene
pogoje ustanavljajoči sklep pravno moč, je
združiti obvestilo o dražbenem naroku z ob¬
vestilom o dražbenih pogojih. 6

Dražbeni narok je mimo tega v občini, v
kateri je nepremičnina, ki jo je prodati po
dražbi, razglasiti tako, kakor je ondi navada.

1  Hipotečni upniki, ki izjavijo, da naj zdražitelj
prevzame dolg in se ga ob enem oprosti dosedanji dolžnik,
odpustijo zdražitelja s tem tudi iz osebne zaveze, ki bi
morda bila ustanovljena. Obdržati zavezanca kot oseb¬
nega dolžnika je samo dopustno, če je zavezanec sam
s tem zadovoljen. (Min. odg. k § 171.).

2  Preklicati pa se sme zahtevanje še pri razdelbnem
naroku: § 223. odst. 1.

8  Podati se smejo v sodni pisarnici na zapisnik
§ 320. št. 4 izvrš. r.

4  §§ 106—108 c. pr. r.

5  Prim. § 163. in § 31. odst. 2 reda za cen. nepr.
pri § 144.

§ 172. Izdatke dražbenega oklica je vro¬
čati nadalje:

1. javnim organom, 1  ki so poklicani v pred¬
pisovanje in izterjevanje davkov, doklad k
drugih javnih davščin, katere je plačevati od
nepremičnine;

2. ako je nepremičnina last javnemu nad;
zoru podvrženega društva ali take družbe au
zadruge ali ako se drže nepremičnine, ki jo ,l e
prodati po dražbi, na korist takim društvom,
družbam ali zadrugam terjatve ali pravice,
vladnemu komisarju, postavljenemu za izvrše¬
vanje državnega nadzora;

§ 171 — 172 .

269

3. ako je nepremičnina last javnega, držav¬
nemu nadzoru podvrženega zavoda, nadzornemu
oblastvu, ali ako spada nepremičnina k osnovni
imovini občine ali okraja, deželnemu odboru;

4. ako je nepremičnina last zavoda, katerega
je upravno oblastvo izreklo za javnega in obče-
koristnega, državnemu upravnemu oblastvu prve
stopinje, v čegar uradnem okolišu je nepre¬
mičnina. ali ako je ta v mestu s svojim ustavom,
političnemu deželnemu oblastvu.

V št. 1 oznamenjene javne organe je po¬
zvati 2  ob vročbi dražbenega oklica, da naj se
gledč že zastavnopravno zavarovanih davkov,
doklad, pristojbin in drugih javnih davščin po
§ 171., odstavku 2., izjavijo o tem, kako je
poravnati te zahteve, ter da naj vrhu tega naj¬
pozneje pri dražbenem naroku pred začetkom
dražbe 8  napovedo do tistega časa zastale, za
nepremičnino plačne, s knjižnim vpisom ali za¬
stavnim popisom še ne zavarovane davke, do¬
klade, pristojbine in druge javne davščine z
obrestmi in drugimi pripadki vred. ker bi se
sicer poravnale te zadnje zahteve, ne glede na
Prednost, ki jim sicer gre, iz razdelbne mase
še le, ko bo popolnoma poplačan zahtevajoči

npnik.

, 1  V zavarovanje in izterjanje davkov, pristojbin in

drugih javnih davščin smejo c. k. davčni uradi, ako na
sedežu izvršilnega sodišča ni c. k. finančne prokurature,
l sa  po izvrš. redu dopustna izvršilna dejanja uvesti
izvesti, kakor tudi v prid c. k. državnega zaklada ali
udeleženih zakladov udeleževati se izvršeb, katere so
dru gi začeli. (Ukaz z dne 18. jan. 1898 drž. zak. št. 28.).
Dražbem oklic je vročiti c. k. davčnemn uradu,
c. k. finančni prokuraturi (razpis fin. min. 10. okt.
št. 6919, ukaznik pravosodn. min. str. 336 ex 1899).

270

Izvršilni red.

Dražbeni oklic je vročiti tudi zavarovalnicam
proti nezgodam in bolniškim blagajnicam, če
se na dotični nepremičnini obratuje kaka zavarovanju
zavezana podjetba, ali pa vsaj ni očividno, da se ne
obratuje. (Ukaz pravosodn. min. z dne 19. avg. 1898
ukaznika št. 27).

2  Glej min. odg. k § 184.

3  Potrebno zarad upora po § 190. (glej § 191.).

§ 173. Izvršilno sodišče mora odrediti ura¬
doma, da se določitev dražbenega naroka za-
znami v javni knjigi pri nepremičnini, katero
je prodati po dražbi.

Osebam, katerim v korist se je pred to
zaznambo zaprosila vknjižba stvarnih pravic in
bremen ali predkupne pravice, je vročiti, ako
še niso bile obveščene o dražbi, izdatek draž¬
benega oklica (§ 171., odstavek 2. in 3.).

Prim. § 170. št. 4.

§ 174. Za osebe, katerim se dražbeni oklic
previdoma ne da vročiti ali se je skušal vročiti
brez uspeha, mora postaviti sodišče skrbnika,
kateremu je dostaviti izdatek 18 162., odstavek
2. in 3.).

Glej § 133. opomn. 4.

§ 175. Sodišče se mora najpozneje štirinajst
dni pred družbenim narokom s presojo listin-
katere so v dokaz razglasa in vročbe, prepri-
pričati, da so se izpolnili zaukazi, dani zastran
naznanila in vročbe dražbenega oklica. Ako se
zapazijo kaki pogreški, je odrediti potrebne
poprave, dopolnitve in postavitve skrbnik 0 '
tako, da bo moči opraviti brez zadržka dražbo
pri naroku, določenem za njo.

§ 176. Zavezanec mora dovoliti v času ine*
naznanilom in opravo dražbe tistim, ki žele
kupiti, ogled nepremičnine in njene pritikline-

§ 172 — 177 .

271

Za ogled mora sodišče po predlogu, 1  oziraje
se kolikor moči na razmere zavezančeve in na
potrebnosti nemočenega gospodarstva, določiti
določene dneve in ure. Čas za ogled je dati
na znanje osebam, katere vpogledajo dražbene
pogoje in druge listine (§ 170., št. 3).

1  Ta predlog se more podati v sodni pi samici na
zapisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

§ 177. Dražbeni narok je javen 1 ; opraviti
ga je navadno na sodišču. Iz važnih vzrokov
se sme dražba opraviti po predlogu tam, kjer
je nepremičnina.

Pri naroku je mimo dražbenih pogojev
razgrniti na vpogled vse dražbenega postopanja
se tikajoče listine, zlasti izpisek iz katastra,
potrdila o davčni dajatvi, zapisnike o oprav¬
ljenih popisih in cenitvah in pa listine, ki so
v izkaz opravljenih naznanil in vročeb.

/Voditi narok in dražbo je posel sodnikov.
On ima oblast, odrediti vse, kar je potrebno,
da se vzdrži mir in red 2  in zabranijo nedo¬
pustni dogovori, 3  oplašbe in druge ovire po-
nudeb, ter izvesti te odredbe šiloma, če treba
s  pomočjo varnostnih organov. On odloča o
vseh ugovorih in predlogih, ki jih podajejo med
dražbo posamezni udeleženci, ne krate tem
osebam pravice, upreti se pozneje zoper pode-
htev domika.

1  Izjema od § 59.

2  § 26. odst. 2.

8  Dv. dekr. z dne 6. junija 1838 zb. pr. zak. št. 27/
'zreka za neveljavne pogodbe, s katerimi se kedo zaveže,
/a ne pride k dražbi, ali da draži samo do gotove cene,
al1  sicer po kakem dogovorjenem merilu, ali pa da se
v zdrži ponudeb.

272

Izvršilni red.

§ 178. Po oklicu stvari je pri dražb enem
naroku na zahtevanje prebrati dražbene pogoje.
Potem da sodnik na znanje:

1. visokost davkov, doklad, pristojbin in
drugih javnih davščin s pripadki vred, katerih
plačilo v gotovini se zahteva (§ 172., zadnji
odstavek); 1

2. izjave, ki so jih oddali upniki glede po¬
ravnave svojih zahtev ali glede tega, da prev¬
zame dolg zdražitelj (§ 171., odstavek 2.);

3. visokost terjatev, katere je napovedal upnik
na podstavi kreditnega ali kavcijskega razmerja
(§ 171., odstavek 3.).

Na to mora sodnik, če je prašan, dati na¬
tančnejša pojasnila o družbenih pogojih, o zneskih
terjatev, zavarovanih na nepremičnini, o bre¬
menih, katera mora prevzeti zdražitelj in pa o
vseh drugih razmerah nepremičnine, katero je
prodati po dražbi, ako so te razvidne iz spisov.
Naposled je oznaniti vrsto, po kateri se bo
izklicevalo več nepremičnin ali nepremičninskih
deležev istega zavezanca, ki se prodajo po
dražbi pri istem naroku.

1  Napoved teh terjatev je posel davčnih uradov,
uradov za odmero pristojbin, finančnih blagajnic i. t. d-
ne pa finančne prokurature. (Razpis fin. min. 10. okt.
1899 št. 6919, ukaznik pravosodn. min. kos XX ex 18™
str. 336.

179. Nato je pozvati na draženje.

Na draženje je pozvati še le, ko preteče
pol ure od časa, določenega za začetek naroka 1

1  Zato, ker se je pozvalo na draženje, preden je
preteklo pol ure od časa, določenega za začetek nar( h) a (
se ne more podati niti upor proti podelitvi domika (§ 18*-'
niti rekurz proti sklepu, izdanem na podstavi dražbenega
naroka (§ 178.). To, da se sodnik drži v zakonu P re(1 '

§ 178—180. 273

pisanega roka, prepušča se njegovi uradni dolžnosti.
(Min. odg. k § 179.).

§ 180. Zavezancu ni dopuščeno, dražiti
niti v svojem niti v imenu koga drugega. Isto
velja o narok vodečem sodniku, zapisnikarju in
oklicevalcu. 1

Ponudbe kakega zastopnika je pripustiti
samo tedaj, kadar je izkazana njegova pravica
zastopanja z javnimi listinami ali z javno po¬
verjenim pooblastilom. Te listine je pridržati
pri sodnih spisih. Ako se izroči ta dokaz sodniku
pred začetkom dražbe, sme on, če je kaj važnih
vzrokov za to, po predlogu dovoliti, da se ime
pooblastilca javno naznani še le po dokončani
dražbi.

Zastopnikov zavezančevih ni pripustiti k
draženju.

Ponudeb, katere ne ustrezajo ustanovljenim
dražbenim pogojem, zlasti ponudeb takih oseb,
ki niso položile v dražbenih pogojih zahteva¬
nega vadija, dasi niso bile oproščene tega, ni
pripuščati.

Vsak ponudnik, čegar ponudbo je pripustil
narok vodeči sodnik, je vezan na njo, dokler
se  ne da viša ponudba. Ako se postopanje
ustavi, se odveže ponudnik svoje dolžnosti. 2

1  Sodn. slugi ne gre nikaka pristojbina (glej opomn. 4
P r i § 24.). Vendar pa imajo tako sodni sluge, kakor pi¬
sarniški pomočniki in pisarji, ako poslujejo kot oklicc-
'alci, pravico do dnevščine in povračila potnih stroškov
takrat, kadar spremljajo za opravo unanje dražbe od¬
poslanega uradnika, po meri ukaza 20. sept. 1900 drž.
za k. št. 165. (Ukaznik pravosodn. min. kos III ex 1902
str. 39).

s r  2  Upor, če se ni držalo določeb § 180. (glej § 184.

18

274

Izvršilni red.

§ 181. Dražbo je nadaljevati, dokler se
dajejo više ponudbe. Na zahtevanje enega ali
več ponudnikov se sme dovoliti kratek čas za
premislek.

Dražbo je končati, ako se navzlic dva¬
kratnemu pozivu ne da v petih minutah' po
drugem pozivu več nobena viša ponudba. Sodnik
mora opozoriti navzočne osebe na to.

Pred koncem dražbe mora narok vodeči
sodnik še enkrat glasno naznaniti zadnjo po¬
nudbo. Konec dražbe je oznaniti. 2

1  Dokler konec dražbe ni oznanjen, smejo se više
ponudbe dajati, če tudi je poteklo pet minut od drugega
poziva. (Min. odg. k § 181.).

2  Upor, če se ni držalo predpisov § 181. (§ 184. št. 5).

§ 182. Po končani dražbi mora sodnik tiste
osebe, ki so dražile, in pa vse navzočne, katere
je bilo obvestiti po §§ 171. do 173. o družbenem
naroku, podučiti o razlogih, 1  iz katerih je do¬
puščeno, se upreti zoper podelitev domika, ter
jih potem prašati, ali in iz katerih razlogov
zglase upor. Na upor zoper podelitev domika
se gleda samo tedaj, kadar se je zglasil pri
dražbenem naroku samem. Isto velja o navedbi
dejanstev, s katerimi se namerja ovreči upor-

Na izjave, oddane po sklepu dražbenega
zapisnika, na pridržke in nedoločne izjave D
pa na upor, ki se opira na okolnosti, katere
se ne dotikajo pravice upornikove, ni gledati
pri odločbi o podelitvi domika.

1  § 184.

275

§ 181—183.

Podelitev domika.

§ 183. Ako ni nobenega upora, je najbolj¬
šemu ponudniku, katerega ponudbo je spoznal
sodnik za dopustno, 1  podeliti domik precej pri
dražbenem naroku s sklepom, ter je oznaniti ta
sklep. Sklep je mimo tega vročiti v pismenem
izdatku zavezancu, zahtevajočemu upniku in
najboljšemu ponudniku v osmih dneh po draž¬
benem naroku.

V tem izdatku je oznameniti po dražbi
prodano nepremičnino, na zdražitelja prehajajočo
pritiklino, zdražitelja, ponudek, za katerega, in
pogoje, s katerimi se je podelil domik. Pritiklina
se sme navesti s sklicem na popisne in cenit¬
vene zapisnike, ki so pri sodišču, pogoji domika
pa se smejo navesti s sklicem na sodno usta¬
novljene dražbene pogoje.

Podelitev domika je razglasiti v osmih dneh
po dražbenem naroku z nabitkom na sodni tabli
|en jo zaznamiti v javni knjigi (§ 72. obč. zem¬
ljiškoknjižnega zak.). V razglasilu o podelitvi
domika je dati na znanje visokost doseženega
največega ponudka, rok , 3  v katerem se smejo
Podati nadponudbe, in najmanjši znesek dopustne
Nadponudbe . 8

Podelitev domika. § 183. in nasl. Določbe o po-
delitvi domika niso uporabne za prodaje pod roko. —
maja 1899 št. 4839 uk. št. 137.

p § 183. odst. 3. Osemdnevni rok ni neprestopen.
odelitev domika naznaniti je tudi, če je zavezanec po
0 miku nepremičnino otujil in je med tem pridobitelj
P'episal se na njo kot lastnik. — 11. jun. 1901 št. 8354.
u  Bt zv. 10 str. 802.

18 *

276

Izvršilni red.

Tisti, kogar je bilo obvestiti 4  o dražbenem
naroku, sme predlagati, da naj se uvrsti to
razglasilo na njegove stroške v časnik, določen
v deželi za uradne razglase. 8

Določila odstavka 3. in 4. se uporabljajo
tudi tedaj, kadar se podeli domik po zavrnitvi
zglašenega upora. 6

1  Ce ponudba ne doseže najmanjšega ponudka, glej
§ 151. odst. 3.

2  14 dni po razglasilu domika (§ 196.). — 3  § 19&-
- 4  §§ 171., 172.

5  Sprejemanje in reševanje takih predlogov je stvar
sodne pisarnice, ugoditi se sme, ko se položijo stroški za
predlagano razglasitev (§ 384. št. 3. opr. r.).

6  § 185.

§ 184. Upor zoper podelitev domika naj¬
boljšemu ponudniku se sme upirati samo na to:

1. da ni znašal rok med dnevom, katerega
je bil določen dražbeni narok, in med družbenim
narokom niti en mesec; 1

2. da ni imelo naznanilo dražbenega naroka
predpisane vsebine 2  ali ni bilo objavljeno tako,
kakor določa zakon; 3

3. da niso bile obveščene o dražbenem na¬
roku vse osebe, katere se morajo obvestiti; 4

4. da se je dražbeno postopanjo nadaljevalo
ne glede na kak sklep, storjen o njega ustavitvi:

5. da se ni gledalo pri dražbi na določila
§§ 180. 8  in 181, ali da se je zavrnil, po krivo' 1
kak ponudnik;

6. da se razlikujejo pogoji, s katerimi s<
je dala ponudba, od ustanovljenih družbenih p"
g'ojev, ali da se ponudba, za katero se zahtev n
domik, ni smela po teh dražbenih pogojeh P 11
pustiti;

183—185.

277

7.  da nima najboljši ponudnik zmožnosti
za sklepanje pogodeb ali za pridobitev nepre¬
mičnine, ki jo je prodati po dražbi, ali da je
dal največo ponudbo zastopnik, ki se ni redno
izkazal; 6

8. da ne zadostuje naj veča ponudba v to,
da se popolnoma poravna zastavnopravno za¬
varovana, pred zahtevajočim upnikom prednost
imajoča terjatev upirajočega se upnika s pri-
padki vred; 7

Za upor navedene razloge je ugotoviti
uradoma. 8

1  § 169. odst. 2. — 2  § 170. — Da se je opustil
poziv hipotečnim upnikom, da se izjavijo o poravnavi
svojih terjatev, ali poziv, da se pravočasno napovedo davki
in druge javne davščine, ali pa se ni vročil h kratu z
'Pažbenim oklicem, ne daje pravice, upirati se podelitvi
domika po § 184. št. 2. (Min. odg. k § 184.). — 3  §§ 78.,
1/1. odst. 6. — 4  SS 171., 172., prim. § 186. — 6  prim.
§ 186., — e prim. § 186. odst. 2. — 7  §§ 190.—193. —
* tradoma ugotoviti razloge pod št. 2, 3, 4, 6, 7, glej
§ 176. odst. 1.

§ 185. O zglašenem uporu je odločiti na¬
vadno* s sklepom precej pri družbenem naroKU.

Kadar sodnik odreče domik vsled upora,
tedaj mora, zaslišavši tiste navzocne os  '
katere je bilo obvestiti o družbenem naroku,
z  ozirom na kakovost uveljavljenega nedo
odločiti o tem, je-li dražbo, če treba 0  ■ '
nivši prej nedostatek, takoj obnoviti in < •
'jevati, ali je-li določiti za izvedbo dražbe nov
narok. 6  V kolikor niso na poti razlogi upora,
spoznanega za opravičenega, vežejo v P
Primeru ponudnike, ki so se udeležili končan
dražbe, njih prej dane, po nobeni vecl  P
ne ovržene ponudbe. 4

278

Izvršilni red.

Kadar ni moči odločiti o zglašenem uporu
precej pri dražbenem naroku, tedaj je sklep,
s katerim se odloča o uporu, v osmih dneh po
dražbenem naroku najboljšemu ponudniku, za¬
htevajočemu upniku, zavezancu in pa vsem
osebam, ki imajo sicer vsakikrat pravico do
rekurza, 6  vročiti v pismenem izdatku (§ 183.,
odstavek 2).

1  Vselej pa takoj v primeru 8 184. št. 8: § 191.
odst. 2.

3  §§ 171., 172.

8  Če sodnik vsled upora precej v dražbenem naroku
domik odreče in odloči, da je v izvedbo dražbe treba
določiti nov narok, potem je ta sklep, navzlic oznanilu
v dražbenem naroku, slično uporabljaj e določbe § 183.
odst. 1 izvrš. r. v pismenem izdatku vročiti zahtevajo¬
čemu upniku, najboljšemu ponudniku in vsem osebam,
ki imajo sicer vsakikrat pravico do rekurza (§ 64. odst. 2
izvrš. r.). — Po pravnomočnosti sklepa, s katerim se
odreče domik, določi se nov dražbeni narok samo po
predlogu zahtevajočega upnika (§ 188. odst. 2), vse jedno,
ali je pravna moč nastopila zato, ker se je opustilo iz¬
podbijanje, ali pa ker je rekurzno sodišče potrdilo domik
odrekajoči sklep. — Izdatke oklica, s katerim se naznani
n .°vi dražbeni narok, vročiti je samo onim stvarno upra¬
vičenim osebam, ki stanujejo v okolišu izvrš. sodišča,
ali ki so imenovali sodišču na kraju sodišča stanujočega
pooblaščenca za vročbe (8 170. št. 4 izvrš. r.). [Min. odg.
k § 186.].

4  Prim. § 180. odst. 5. — 3  § 187.

§ 186 . Domik je odreči, ako se je zglasil
utemeljen upor, ali ako se je pokazalo kako
drugači, da je kaj v § 184., št. 2, 3, 4 , 6 in 7
omenjenih nedostatkov.

§ 186. Če se dražba vsled krivde kakega ponudnika
izreče za neveljavno, mora stroške nove dražbe trpeti ta
ponudnik. Glej odi. 4 pri § 78.

§ 185—187.

279

Zavoljo okolnosti, navedene v § 184, št. 3,
ni odreči domika, ako so osebe, če tudi niso
bile povabljene, vendar prišle k dražbenemu
naroku ali poslale k njemu zastopnika. Na ne-
dostatek zakonitega vadija in pa na manjkanje
dokazila za pravico zastopanja ali na manjkanje
pooblastila ni gledati vkljub uporu tedaj, kadar
se odpravijo ti nedostatki pred odločbo o do-
miku s poznejšo položbo ali dopolnitvijo var¬
ščine ali pa s poznejšo predložbo v § 180.
oznamenjenih listin.

Odreko domika je zaznamiti v javni knjigi.
Taka zaznamba ima ta posledek, da se tedaj,
kadar bi se razveljavil sklep na viši stopinji,
nanašajo pravni nasledki zaznambe o dražbi
(§ 72. obč. zemljiškoknjižnega zak.) nazaj na
čas, ko se je zaznamila odreka domika.

§ 187. Sklep, s katerim se podeljuje domik,
smejo izpodbijati z rekurzom samo tiste osebe,

§ 186. odst. 1. Uveljava razlogov upora v rekurzu
m dopustna. — 13. jun. 1899 št. 8435. Gl. U. 640.

, § 186. odst. 1. 1. Na te okolnosti mora tudi re-

kurzno sodišče uradoma gledati. — 22. nov. 1899 št. 15045.

2. Protivno pa odločba 24. jan. 1900 št. 601. Obe
v  C. BI. zv. 8 str. 643—645.

§ 187. 1. Tudi zavezanec nima rekurzne pravice,
pri dražbenem naroku ni bil navzočen. — 13 .  sept.
ly °0 št. 9884. C. BI. zv. 7 ex 1901.

2. Pravico rekurza ima, če je bil pri dražbenem
naroku navzočen, tudi kupec, ki j e tekom dražbenega po¬
stopanja (pred dražbo) odpisal od nepremičnine, dražboma
Prodane, po njem kupljeno parcelo. Vendar pa ne more
1  re kurzom svoje lastninske pravice uveljaviti, ampak s
Pomočkom v § 170. št. 5 izvrš. r. Rekurzni rok ravna
? e > ker ta udeleženec ni bil obveščen o domiku (§ 183.
i^vrš. r.), po nabitku na sodni tabli. — 29. maja 1901
- st ' "781. Sl. Pr. št. 1 ex 1902.

280

Izvršilni red.

ki so bile navzočne 1  pri dražbenem naroku in
katere je bilo poprašati, 2  ali zglase upor. Izpod¬
bijanje se sme opirati na kako v § 184. nave¬
deno okolnost ali na to, da se ne sklada domik
z vsebino zapisnika, narejenega o dražbenem
naroku, ali drugih spisov, 3  na katere se je
ozirati po predpisu tega zakona pri odločbi o
domiku. ali da se nanaša največi ponudek na
kako drugo nepremičnino. Vložiti rekurz zastran
nedostatkov, navedenih v § 184., imajo pravico
samo tiste osebe, katere so zglasile zastran
teh nedostatkov brez uspeha upor. pri druž¬
benem naroku.

Oseba, katero oznameni sodišče kot zdra-
žitelja, sme izpodbijati podelitev domika tudi
tedaj, kadar bi ji sploh ne bilo smelo sodišče
podeliti domika ali kadar hi ji ga bilo moralo
podeliti z drugimi pogoji, 4  ne pa s tistimi, ki
so navedeni v izdatku sklepa o domiku.

Rekurz 6  zoper odreko domika se sme opi¬
rati samo na to, da se ne sklada odreka z
vsebino zapisnika, narejenega o dražbenem na¬
roku, ali drugih spisov, na katere se je ozirati
po predpisu tega zakona pri odločbi o domiku,
ali pa da ni nobenega v tem zakonu navede¬
nega razloga za odreko. Podati tak rekurz nima
pravice, kedor se je pri dražbenem naroku uprl
zoper podelitev domika.

§ 187. odst. 1. Ta določba pa ni uporabna za primem
ce zavezanec za časa izvršbe ni imel pravdne zmožnosti
m je ta nedostatek pokazal se še le pozneje; temveč je
vse postopanje kot nično razveljaviti in domik odreci-
— 20. apr. 1900 št. 5409 uk. št. 241.

§ 187—188.

281

Rešitev rekurza je dati na znanje najbolj¬
šemu ponudniku, zahtevajočemu upniku in za¬
vezancu, če tudi se oni niso pritožili.

Kar je po odločbi rekurza še nadalje po¬
trebno. to odredi sodišče prve stopinje uradoma. 6

1  Udeleženci, ki so pri dražbenem naroku bili sicer
navzočni, toda prav v trenotku odsotni, ko je sodnik
prašal, če in iz katerih razlogov se zglasi upor (§ 182.),
samo zaradi tega še ne izgubijo rekurzne pravice. Ce pa
jim je ta odstranitev zabranila pravočasno uložiti upor,
potem pač nastopi izguba rekurzne pravice po § 187.
odst. 1 in 3 izvrš. r. (Min. odg. k § 187.).

3  Glej § 182. odst. 1.

5  Nedopusten upor iz tega razloga v primeru § 184.
u -  8 , glej § 191. odst. 3.

4  § 183. odst. 2. — 5  V koliko je nedopusten rekurz
zoper odreko radi nedostatnega pokritja, glej § 191. odst. 3
m min. odg. ondi.

6  §§ 188., 157., 160.

§ 188. Ko zadobi sklep, s katerim se od¬
reka domik, pravnomočnost, je vrniti najbolj¬
šemu ponudniku na njegovo zaprosbo varščino,
ki jo je dal, ali v primeru § 148., odstavka 2,
razveljaviti zoper najboljšega ponudnika izdano
prepoved ter izbrisati knjižno zaznambo.

Kadar je dopustna ponovna dražba, tedaj
se določi po predlogu zahtevajočega upnika
vnovič dražbeni narok. Ta predlog pa je podati
Pri izvršilnem sodišču v enem mesecu, potem
ko zadobi odreka domika pravnomočnost, ker
M se moralo sicer po predlogu zavezančevem 1
ustaviti dražbeno postopanje s to močjo, da ne
Sl ue zahtevajoči upnik zastran iste izvršljive
terjatve, dokler ne preteče pol leta, predlagati
vnovične dražbe izvršilu podvržene nepremičnine.
Te pravne nasledke je naznaniti zahtevajočemu

•282

Izvršilni red.

upniku, kadar se mu daje na znanje odreka
domika.

Novi dražbeni narok je določiti, držeč se
predpisov o določbi in naznanilu prvega draž-
benega naroka, in pri njem je opraviti dražbo
na podstavi dražbenih pogojev, ustanovljenih
za prejšnji narok. Določilo § 170.. št. 4, velja
tudi zastran naznanila novega dražbenega na¬
roka. 2

Ako se ne more dražba obnoviti po pravno¬
močni odreki domika, ustavi sodišče dražbeno
postopanje.

1  Zavezanec more takoj, ko je rok enega meseca
-od pravnomočnosti odreke domika potekel, predlagati
ustavitev dražbenega postopanja. Ako to opusti, obdrži
zahtevajoči upnik toliko časa možnost, postopanje ob¬
noviti, dokler ni podan predlog za ustavitev. Dokler se
ne poda niti ta niti oni predlog, počiva dražbeno posto¬
panje. (Min. odg. k § 188.).

2  Zastran vročbe dražbenega oklica glej min. odg.
k § 185.

§ 189. S pravnomočno podelitvijo domika
pridobljene pravice zdražiteljeve se ne smejo
izpodbijati zato, ker se je razveljavil ali s®
pozneje razveljavi izvršilni naslov, na katerega
se naslanja dovolitev prisilne dražbe.

Zdražitelj nima zavoljo nepravih povedek
ki so bile v dražbenih pogojih ali v spisih,
priobčenih pred dražbo o nepremičnini, prodani
po dražbi, ali o nje pritiklini, nobene pravice
do jamčevanja.

Posebna določila o uporu zavoljo nedostatnega P°'

kritja zastavnopravno zavarovanih zahtev.

§ 190. Iz razloga, navedenega v § 184.,
št. 8, sme zglasiti upor vsak upnik, čegar za-

§ 188—191.

283

stavnopravno zavarovani terjatvi gre prednost
pred pravico do poplačila ali pred zastavno pra¬
vico zahtevajočega upnika, v kolikor se je na
podstavi predloga, podanega po § 164., začasno
ugotovil bremenski stan.

Kadar zahteva več upnikov dražbeno po¬
stopanje, tedaj se smejo upreti samo tisti upniki,
katerih zastavnopravno zavarovane terjatve
gredo , pred zahtevajočim upnikom, imajočim
najboljšo prednost.

Pri zopetni dražbi 1  ni dopusten upor za¬
voljo nedostatnega pokritja zastavnopravno za¬
varovanih zahtev (§ 184., št. 8).

1  § 154.

§ 191. Preračunu, ali najde terjatev domiku
se upirajočega upnika v največem ponudku
popolno pokritje, je vzeti v podstavo začasno
ugotovitev bremenskega stanu (§§ 167. in 206.),
oziraje se na davke, doklade, pristojbine in
druge javne davščine s pripadki vred, napo¬
vedane za dražbeni narok,' in pa na premembe,
ki so se pozneje morda še primerile in vpisale
v zemljiško knjigo.

0 uporu, zglašenem po § 184., št. 8, je od¬
ločiti vselej takoj 2  pri dražbenem naroku.

Za to, ker se je gledalo na tak upor ali
ker se je ta zavrnil, se ne sme izpodbijati 3
odločba o domiku. 4

1  § 172. zadnji odst. — 2  Prim. § 185. odst. 1.

3  Pač pa je z gotovimi pogoji dopusten rekurz:

§ 206. odst. 3.

4  Za izpodbojnost odločbe o domiku je v primeru,
, a  se upor opira samo na razlog, določen v § 184. št. 8
Jzvrs. r. (nedostatno pokritje upirajočega se upnika), jo
izključno merodajen le predpis § 191. odst. 3. Zlasti

284

Izvršilni red.

ni moči zglasiti rokurza, ker se baje odločba o uporu,,
zglašenem po § 184. št. 8 izvrš. r. ne sklada z vsebino
spisov, na katere je gledati po predpisu tega zakona pri
odločbi o domiku. — Vsled predpisa § 191. odst. 3 ni
izključeno uveljavljenje drugih zakonitih izpodbijalnih
razlogov, toda ustavitvi dražbenega postopanja možnost
tega izpodbijanja ni na poti. (Min. odg. k § 191.).

§ 192. Upor se sme ovreči s tem, da naj¬
boljši ponudnik ali tisti, ki je ponudil za njim
največ pri dražbenem naroku, izjavi takoj pri
naroku, da je voljen, pridobiti nepremičnino za
največi ponudek s tistim zneskom vred, ki še
manjka do popolnega pokritja upirajočega se
upnika. Ako ponudita toliko obe osebi, je po¬
deliti domik najboljšemu ponudniku.

§ 193. Kadar se vsled upora odreče domik,
tedaj je, ko zadobi sklep pravnomočnost, ura¬
doma ustaviti dražbeno postopanje. Zahtevajoči
upnik nima v tem primeru pravice do povračila
stroškov za dražbeno postopanje; če je več
zahtevajočih upnikov, morajo ti plačati stroške
po razmerju svojih terjatev.

Zapisnik o dražbenem naroku.

§ 194. Zapisnik, ki ga je narediti o draž¬
benem naroku, mora povedati zlasti:

^ 1. ime sodnika, zapisnikarja in tistih na-
vzočnih oseb, katere je bilo obvestiti 1  o draž¬
benem naroku;

2 .  čas, kedaj se je narok začel, kedaj ,j &
sodnik pozval navzočne osebe, dajati ponudbe,
in kedaj je končal dražbo;

3. imena ponudnikov in varščino, katero
je dal vsak izmed njih;

4. vse ponudbe, ki so se pri dražbi stavile,
pripustile ali po sodniku zavrnile;

§ 191—196.

285

5.  pri naroku oznanjeno odločilo o domiku;

6. ako se zglase upori zoper podelitev do-
mika, imena upirajočih se oseb, za upor nave¬
dene razloge, navedene dokaze in stanje stvari,
ki se pokaže iz izjav udeležencev;

7. povedbo, da se je vrnil ponudnikom vadij.

Zapisnik morajo podpisati osebe, katere so

sodelovale na dražbi kot ponudniki ali so se
uprle zoper domik. 1  Ako se kedo brani podpisati,
je to posvedočiti v dotatku k zapisniku s po-
vedbo razloga, ki se navaja za to.

Najboljši ponudnik mora podpisati tudi
dražbene pogoje, ki so pri sodišču.

1  Kupovalci morajo potrditi vračilo varščino s
svojim podpisom (§ 149. odst. 1).

Nadponudba.

§ 195. Kadar največa ponudba, za katero
se je podelil domik, ne doseže treh četrti ce¬
nilne vrednosti nepremičnine in pritikline, tedaj
se sme vzeti dražbi moč z nadponudbo.

Na tako nadponudbo se je ozirati, ako ni
nadponudniku na poti noben zadržek, ki ga iz¬
ključuje od draženja pri družbenem naroku, in
uko on izreče, da je voljen plačati ceno, prese¬
gajočo prejšnji največi ponudek vsaj za četrtino, 1
ter izpolniti dražbene pogoje, ustanovljene za
Prejšnjo dražbo.

1  Glej min. odg. k § 195., (pri § 196._)._

§ 196. Nadponudbo je podati pri izvršilnem
sodišču v štirinajstih dneh po razglasu pode-

, l  § 196. Dopustna je tudi položba v uložnih knjižicah
Kake banke, če jih sodnik smatra za dovolj varne. —
apr. 1900 št. 5783 uk. št. 238.

286

Izvršilni red.

litve domika (§ 183., odstavek 3. in 5.). Hkratu
je dokazati sodišču, da je nadponudnik zavaroval
četrti del’ kupne cene, ki jo ponuja on. polo-
živši pri sodišču ali pri notarju gotove denarje
ali take vrednostne papirje tozemstva, v katerih
se sme dajati varščina pri sodiščih.

Umakniti nadponudbo ni dopustno.

1  Nadponudniku položiti je samo četrti del kupne
cene, ki jo ponuja on, ne pa tudi vadij, ustanovljen
za prvo dražbo. Ko zadobi sodni sprejem nadponudbe
pravno moč, mora pa nadponudnik položeni del kupne
cene dopolniti do zneska vadija, ki ga je dati po draž-
benih pogojih. (Min. odg. k § 195.).

§ 197. O vsaki nadponudbi je obvestiti 1
zdražitelja. On sme ovreči podane nadponudbe
s tem, da zviša v treh dneh, odkar se mu je
priobčila zadnja o pravem času došla nadpo-
nudba, svoj največi ponudek na znesek naj¬
više nadponudbe. Izjavo o tem je oddati pri
izvršilnem sodišču s pravdnim spisom ali P a
ustno na zapisnik; brž ko je došel spis izvr¬
šilnemu sodišču ali se je sklenil zapisnik, se
ne sme več umakniti izjava.

'Z obvestilom zdražitelja o posameznih nadponudbah

sme se počakati do konca roka za nadponudbe in potem
zdražitelju vse v roku za nadponudbe pravočasno došle
nadponudbe naznaniti h kratu. (Min. odg. k § 197.).

§ 198. Po preteku roka, določenega za iz¬
javo zdražitelja, mora izvršilno sodišče sklepati
o sprejemu došlih nadponudeb. Ako zviša zdra-
žitelj največo ponudbo po zmislu § 197- j?
zavrniti vse nadponudbe. Sicer je med vec
nadponudniki pripustiti tistega, ki je ponudil
največo ceno; ako so nadponudbe enake, j e
sprejeti tisto, ki je došla prej. 1

§ 196—199.

287

Zdražitelj, nadponudnik, zahtevajoči upnik,
zavezanec in pa vse osebe, katere so zglasile
rekurz zoper domik, podeljen pred podajo nad-
ponudbe, se morajo obvestiti o odločbi ter jo
smejo izpodbijati z rekurzom. Ako ne izpodbijajo
sodnega sprejema nadponudbe tiste osebe, katere
so zglasile rekurz 3  zoper podelitev domika, velja
ta rekurz za umaknjenega.

1  Ako enako visoke nadponudbe dojdejo s pošto
ob istem času na sodišče (§ 66. opr. r.), je za to, katera
ponudba je došla prej, merodajen čas odpošiljanja. —
Ako se več enako visokih nadponudeb vloži pri sodišču
isti dan, potem odločuje dejanska oddaja v vložišču.
Stranke smejo zahtevati, da se jim ob vložbi nadponudeb
T  prejemnem potrdilu (§ 62. opr. r.), katero zahtevajo,
vpiše čas vložbe natančno po uri in minuti. (Min. odg.
t § 198.).

2  § 187.

§ 199. Ko zadobi sodni sprejem nadponudbe
pravno moč, izgubi prejšnja dražba veljavnost.
Sodišče mora uradoma razveljaviti prejšnji
domik ter mora podeliti domik nadponudnikn.
Ta sklep je v osmih dneh po pravnomočnem
sprejemu nadponudbe vročiti v pismenem iz¬
datku (§ 183., odstavek 2.) nadponudniku, čegar
nadponudba je bila sprejeta, zavezancu, zahte¬
vajočemu upniku in prejšnjemu zdražitelju. A
istem roku je razglasiti podelitev domika z na¬
pitkom na sodni tabli in je jo zaznamiti v javni
knjigi; ta zaznamba ima isto pravno moč, kakor
z aznamba dražbe (§ 72. obč. zemljiškoknjižnega
Za k-). Zoper sklep, s katerim se podeli domik, ni
Ve č dopustna nadaljna nadponudba.

Nadponudnik. čegar nadponudba je bila
sprejeta, velja od dneva, katerega se mu podeli
domik, za zdražitelja ter mora izpolniti vse po

288

Izvršilni red.

predpisih tega zakona in po dražbenih pogojih
zdražitelju naložene dolžnosti; nasproti pa ima
od istega dne pravico do vseh užitkov, ki gredi
po predpisih tega zakona ali po dražbenih po¬
gojih od dneva podeljenega domika zdražitelju.

Pri sodišču hranjeni vadij prejšnjega zdra-
žitelja z nabranimi obrestmi vred, po njem že
položene obroke največega ponudka z naraslimi
obrestmi vred in pa denarje in vrednostne pa¬
pirje, ki so jih položili nepripuščeni nadponudniki,
je vrniti; 1  glede hipotečnih terjatev, namenjenih
za vadij, je ravnati po § 188., odstavku L

Po § 158. dovoljena začasna uprava ne¬
premičnine se vrši od podelitve domika na korist
nadponudniku. 2  Ako je bila nepremičnina že
izročena zdražitelju, mora izvršilno sodišče za¬
ukazati uradoma začasno upravo (§§ 159. nad.).

1  Poprejšnji zdražitelj mora vrniti užitke in do¬
hodke: § 157.

2  Poprejšnjemu zdražitelju je upravo vzeti: § 160.

Ustavitev in odložba dražbenega postopanja.

§ 200. Mimo primerov, 1  sicer oznamenjenih
v tem zakonu, je ustaviti dražbeno postopanje
s sklepom:

1. kadar hoče kedo drugi, davši primerno
varnost, prevzeti nepremičnino po taki ceni.
ki presega njeno cenilno vrednost 3  vsaj za

§ 200. št. 1. Ce se osebe, ki so zavrnjene na naj-
veči ponudek, prevzemu niso upirale, odobritvi predloga
za prevzem po § 200. št. 1 to ne nasprotuje, da s p re '
vzemno ceno niso založene vse zahteve, držeče se ne¬
premičnine. Prevzemni predlog po § 200. št. 1 sme staviti
tudi zahtevajoči upnik. — 16. okt. 1900 št. 12203 uk.
st. 325.

§ 199 — 200 .

289

četrtino, in hkratu izreče, da je voljen, prevzeti
brez zaračuna na to ceno vsa bremena, ki so
bila ob določbi cenilne vrednosti vzeta v poštev
kot nadalje veljavna, in plačati vse stroške, ki
zadevajo zavezanca, če privole namreč v to
ponudbo na največi ponudek zavrnjene osebe,
ki so došle k razpravi o nji in katerih zahteve
niso brez vsega dvoma popolnoma založene s
prevzemno ceno; upor zavezančev ni na poti
sodni odobritvi predloga, vendar je zaslišati
pred odločbo zavezanca; 3  za razdelbo prevzemne
cene in pa za vknjižbe in izbrise, ki jih je
napraviti vsled take prevzetbe, veljajo predpisi
§§ 209. do 237.;

2. kadar odkupi zastavni upnik 4  izvršljivo
terjatev, zavoljo katere se je dovolila dražba,
in povrne ob enem vse zavezanca zadevajoče
stroške ter predlaga ustavitev dražbe; tak
predlog sme staviti tudi zahtevajoči upnik, ka¬
teri odkupi 6  terjatve vseh drugih zahtevajočih
upnikov in povrne vse zavezanca zadevajoče

stroške;

3. kadar odstopi zahtevajoči upnik od na¬
daljevanja izvršbe pred začetkom dražbe; zastran
izvršljive terjatve zahtevajočega upnika se ne
sme predlagati nova dražba, dokler ne preteče
°d ustavitve pol leta;

4. kadar ponudi zavezanec pred začetkom
dražbe vsem zahtevajočim upnikom polno po¬
plačilo njih izvršljivih terjatev s pripadki vred

, § 200. št. 3. To določbo uporabiti je tudi tedaj,

Ce  Je ustavitev zgodila se na podstavi dogovora strank
6 mesecev ne presegajočo dobo. — 18. novembra 1898
*• 15533 uk. št. 24.

19

290

Izvršilni red.

in pa plačilo do tega časa nabranih stroškov
dražbenega postopanja ter izroči za to potrebne
denarne zneske sodniku, ki vodi družbeni narok, 4
ali pa jih položi pri sodišču in predlaga usta¬
vitev ; v kolikor niso stroški dražbenega posto¬
panja še določeni, je izročiti v njih založbo kot
zavarovanje znesek, ki ga določi sodnik.

1  Ti  so:  splošni  ustavitveni razlogi: §§35. odst. 4
36. odst. 3, 37. odst. 4, 39., 40. in posebni:  §§ 145.,
188., 193.

1  Cenilno vrednost, po kateri se je preračunil naj¬
manjši ponudek je tudi podstava preračunu prevzemne
cene. (Mnenje najv. sod. k § 151.).

3  Ce se predlog, da se prevzame nepremičnino za
ceno, ki presega njeno cenilno vrednost vsaj za eno četrt,
ali pa za kako višo ceno, poda ob času, ko cenitve še ni
bilo, potem je odredba, da se cenitev do odločila o po¬
nudbi opusti (§ 202. zadnji Odst.), navadno nedopustna.
Izjema pa bi bil primer, da bi kodo, ki je v to opravičen,
predlagal, da se določitvi prevzemne cene vzame za pod¬
stavo cenitev, ki se je opravila v kakem poprejšnjem
dražbenem postopanju (§ 142. izvrš. r.). To bi bilo do¬
pustno, če bi dotičnemu predlogu zahtevajočega upnika
ali pa zavezanca pritrdile vse osebe, od katerih dovolitve
je odvisna odobritev prevzemne ponudbe.

Prevzemnik mora brez zaračuna na ceno, katero
ponudi za nepremičnino, tista bremena prevzeti, ki so
bila ob določbi cenilne vrednosti vzeta v poštev kot
nadalje veljavna.

Določba § 56. odst. 2 izvrš. r. velj a tudi za povabilo
k razpravi o prevzemni ponudbi.

Na največi ponudek zavrnjenim osebam mora se
povedati v povabilu bistvena vsebina predloga in pravne
posledice, združene z nepribodom.

Zavezanca je tudi povabiti k razpravi (§ 203. izvis-
r.). Po kakovosti primera pa se ga more tudi posebe
ustno zaslišati, ali pa ga pozvati, da odda pismeno izjavo,
ce bi mu prihod napravil znatnih težav.

Sodna odobritev prevzemne ponudbe stopi tako '
pogledu na prehod pravic in bremen, kakor z ozirom na

§ 200 — 201 .

291

razdelitev prevzemne cene na mesto sodne podelitve do-
mika po končani dražbi. Zato je ta sklep, kakor sicer
podelitev domika, razglasiti in v javni knjigi zaznamiti
(§ 183. izvrš. r.).

Nadponudba pri taki prevzetbi nepremičnine ni
dopustna.

Da se prevzetbi za primer njene odobritve po sto¬
pinji pravnih pomočkov varuje prednost, mora se tudi
na prvi stopinji sklenjena odreka sodne odobritve knjižno
zaznamiti. — (Min. odg. točke 1—5 k § 200. izvrš. r.).

4  Prim. § 462. o. d. z.

3  Zahtevajoči upnik, ki je izvršljive terjatve vseh
drugih zahtevajočih upnikov odkupil in povrnil stroške,
jn ki namerava izprositi ustavitev izvršbe (§ 200. št. 2
izvrš. r.), sme predlog za ustavitev podati tudi po po¬
oblaščencu. Zlasti sme zavezancu samemu naročiti, da
fflesto njega stavi ta predlog in dokaže odkup vseh ter¬
jatev. (Min. odg. točka 6 k § 200. izvrš. r.).

6  Tudi sodnik, ki opravlja narok za ugotovitev
bremenskega stanu: glej min. odg. pri § 163.

§ 201. Po predlogu zavezanca se sme za¬
ukazati s sklepom namesto dražbenega posto¬
panja prisilna uprava 1  nepremičnine v korist
izvršljivi terjatvi zahtevajočega upnika ter
odložiti dražbeno postopanje, ako poprečni letni
donosni prebitek iz gospodarstva nepremičnine,
& jo je podati po dražbi, zadostuje v to, da
se založijo tiste letnine ali druga glavnična
Plačila na odbitek s tekočimi obrestmi vred,
ki so bile dogovorjene med upnikom in dolž¬
nikom ob ustanovitvi razmerja dolga ali pozneje.

Isto se sme zgoditi po predlogu zavezan-
čevem, če ni bila sicer dogovorjena razdolžba
izvršljive terjatve v obrokih, pa se da razdolžiti
ierjatev s pripadki vred v enem letu iz do¬
nosnih prebitkov, ki jih je pričakovati.

. ' Za zaznambo v zemljiški knjigi ni plačati nikake
Pristojbine (§ 9. ces. ukaza 26. dec. 1897 drž. zak. št. 305).

19*

292

Izvršilni red.

§ 202. Predlogi za odložbo dražbenega
postopanja, ki se opirajo na § 201., se morajo po¬
dati, ker bi se sicer ne pripustili, v štirinajstih
dneh po tem, ko se je zavezanca obvestilo o
dovolitvi dražbe. Predloge za ustavitev po § 200.,
št. 1, kateri se ne podajo vsaj osem dni pred
določenim dražbenim narokom, je zavrniti brez
nadaljnega postopanja. 1

Ako še ni bilo ob času, ko -se poda predlog'
za ustavitev ali odložbo, cenitve, sme izvršilno
sodišče, da ne bo previdoma nepotrebnih stroškov,
po predlogu ali uradoma odrediti, da naj ne
bo cenitve, dokler se ne odloči o predlogu.

1  Prevzemno ponudbo je podati najkasneje osem
dni pred določenim dražbenim narokom (§ 202. odst. 1),
odkup izvršljive terjatve po zastavnem upniku (§ 200.
št. 2) dovoljen je tudi še na dražbenem naroku, dokler
sodnik ne pozove na draženje. Tako more tudi zahte¬
vajoči upnik dotlej, dokler sodnik ni pozval na draženje
(§ 179.), odstopiti od nadaljevanja izvršbe z učinkom, da
se mora dražbeno postopanje ustaviti. (Min. odg. točka 7
k § 200. izvrš. r.).

§ 203. K ustni razpravi o predlogu za
ustavitev, podanem po § 200., št. 1 in 2, ali o
predlogu za odložbo po § 201. je povabiti pred¬
lagatelja, zavezanca, zahtevajočega upnika in
pa vse tiste na največi ponudek zavrnjene
osebe, katerih pravic in zahtev se tiče po stanju
stvari odločba o predlogu. Ako se zavrne predlog'-
mora plačati predlagatelj stroške razprave in
pozvedeb.ki so potrebne vsled njegovega predloga.

O predlogih za ustavitev po § 200., št. 3
in 4, je odločati brez ustne razprave.

§ 204. Ako se stavi predlog za prevzetbo
nepremičnine (§ 200., št. 1), je dražbeno po-

§ 202 — 205 .

293

stopanje, brž ko spozna sodišče, da je varnost,
ki jo da predlagatelj, zadostna, odložiti glede
nepremičnine, ki jo je prevzeti. Ne krate
vseh zahtev, ki se pokažejo iz odobrene pre-
vzetbe zoper predlagatelja, zapade dana varnost
v korist razdelbni masi, ako odlaša predlagatelj
po odobritvi predloga plačati prevzemno ceno
in stroške. Zastran izterjave prevzemne cene
z obrestmi vred veljajo določila § 155., odst. 2. 1

Ko se odobri prevzetba in se poplača pre¬
vzemna cena s pripadki vred, mora ustaviti
sodišče dražbeno postopanje. Ako se odlaša
plačilo prevzemne cene, je obnoviti odloženo
dražbeno postopanje po predlogu ali uradoma.

1  Ako po sodni odobritvi prevzetbe nepremičnine
prevzemnik odlaša plačati prevzemno ceno in stroške,
je takoj na podstavi sklepa, s katerim so se prevzetba
in nje pogoji odobrili, uradoma s sklepom ugotoviti, ka¬
terim dajatvam je prevzemnik potemtakem še zavezan,
In se po pravnokrepnosti v svrho njih iztirjave po
predlogu izvede izvršbo v korist razdelbne mase.

Vrhu tega je obnoviti odloženo dražbeno postopanje
P° predlogu ali uradoma.

Združevanje izvršbe v iztirjavo cele prevzemne
rroe, zapada varnosti in obnovitve dražbenega postopanja
J e  v zakonu določeno zlasti z ozirom na nevarnosti,
tatere bi prevzemni predlogi oseb, plačila nezmožnih,
utegnile provzročiti pri dražbenem postopanju udeleženim
upnikom, ker jim dana varnost ne nudi nikdar popolnega
Pokritja. (Min. odg. k § 204.).

§ 205 . O vsaki ustavitvi ali odložbi draž-
benega postopanja je mimo zavezanca obvestiti
Posebe zahtevajočega upnika, v § 172., št. 1,
oznamenjene javne organe in pa vse druge
°sebe, katere je po predpisih tega zakona ob¬
vestiti o dogodkih dražbenega postopanja vsa-
kikrat z vročbcf pismeno izdanih sklepov. Zahte-

294

Izvršilni red.

vajočega upnika, v čegar korist se je zaznamka
v javni knjigi uvedba družbenega postopanja
(§ 134.), je obvestiti hkratu o pravicah, ki mu
gredo po § 208., in o roku, v katerem mora
izvrševati te pravice.

Po naznanilu dražbenega naroka se mora
mimo tega ustavitev ali odložba razglasiti javno
tako. kakor določitev dražbenega naroka.

§ 206 . Kadar se postopanje ustavi ali od¬
loži iz razloga, kateri ne velja enako proti
vsem upnikom, ki zahtevajo dražbeno posto¬
panje (§§ 35. do 38., 39., 40., 145., 1  188.. 200.,
št. 3, 201.), tedaj mora sodišče, ko priobči sklep
o ustavitvi ali odložbi. pozvati druge zahtevajoče
upnike, da naj izrečejo v štirinajstih dneh, da
bodo nadaljevali dražbeno postopanje, ker bi
sicer pravni nasledki, združeni v posameznem
primeru z ustavitvijo ali odložbo, zadeli tudi nje. 2

Kadar ne obsega opravljena ugotovitev
bremenskega stanu vsled izločbe kakega zahte¬
vajočega upnika več vseh tistih terjatev in
bremen, ki gredd pred zahtevajočim upnikom,
im a j očim najboljšo prednost, tedaj mora izvr¬
šilno sodišče ugotoviti manjkajoče postavke
uradoma o pravem času pred dražbenim na¬
rokom. To dopolnitev napravi sodišče, držeč se
predpisov §§ 165. in 166., s sklepom na pod¬
stavi zaslišbe zavezanca, zahtevajočega upnika
in pred tem prednost imajočih upravičencev, na
katerih zahteve in pravice se ni gledalo ob
Prejšnji ugotovitvi bremenskega stanu. _ ..

Zoper ta sklep ni rekurza. Zahtevajoči
upnik sme pa izpodbijati z rekurzom odreko
dornika, ako se opira ta na upor, zglašen P°

§ 205—207.

295

§ 184., št. 8, in se je bremenski stan preračunil
previsoko vsled tega, ker so se kako prekršili
ob njega dopolnitvi predpisi §§ 165. in 166.

1  Hkratu poziv drugim zahtevajočim upnikom, da
predložijo načrt dražb, pogojev. (Glej min. odg. pri § 145.).

2  Ako se dražbeno postopanje ustavi ali odloži iz
razlogov, ki veljajo samo proti enemu ali proti posa¬
meznim zahtevajočim upnikom, je naj poprej dražbeno
postopanje do preteka 14 dnevnega roka brez zadržka
nadaljevati in šele potem pretrgati, če nobeden pozvanih
upnikov ne poda pravočasno izjave, da nadaljuje draž¬
beno postopanje. (Mnenje naj v. sod. k § 206.).

Kajti ker naj z ustavitvijo ali odložbo v posameznem
primeru združeni nasledki zadenejo druge upnike po
predpisu § 206. odst. 1 izvrš. zak. le takrat, kadar za¬
htevanih izjav ne oddajo pravočasno, tedaj ustavitev in
odložba proti njim toliko časa ne more imeti veljave,
dokler jim je z oddajo izjave mogoče, odvrniti od sebe
vse nasledke ustavitve ali odložbe. Zato se tudi ne sme
določenega dražbenega naroka niti odstaviti niti preložiti,
& pade v 14 dnevni rok za izjavo. (Min. odg. k § 206.).

Poziv, da se izjavijo o nadaljevanju dražbenega
postopanja, je opustiti glede onih zahtevajočih upnikov,
bi so že v dražbenem predlogu ali pa s posebnim pravdnim
spisom ali pa pri kaki ustni razpravi, ki se je vršila v
izvršilnem postopanju, izjavili na zapisnik, da bodo nada¬
ljevali dražbeno postopanje, če bi se isto glede drugih
upnikov ustavilo ali odložilo. Dražbeno postopanje je v
tem primeru nadaljevati tudi če nobeden drugih pozvanih
upnikov ne zahteva nadaljevanja. (Mnenje najv. sod. k
§ 206.). — Tako tudi odločba 2. nov. 1898 št. 14630.
61- U. 363.

§ 207. Po preteku štirinajstih dni, 1  odkar
Se  je pravnomočno ustavilo dražbeno posto¬
panje, mora izvršilno sodišče ukreniti uradoma 2
izbris vseh tega dražbenega postopanja se
tikajočih knjižnih zaznamb. O pravnomočni
ustavitvi je obvestiti tudi upravnika nepremič¬
nine, postavljenega po §§ 158. ali 199.

296

Izvršilni red.

Kadar se ustavi dražbeno postopanje samo
glede enega ali nekaterih upnikov, pa se hkratu
nadaljuje v korist drugim upnikom, tedaj je
izbrisati samo tiste knjižne zaznambe, ki so
vpisane v korist upniku, ki se izloči iz draž-
benega postopanja.

1  Ta rok je važen zarad določbe § 208. odst. 1. —
Izbris vseh dražbenega postopanja se tikajočih knjižnih
zaznamb sme se odrediti pri ne samo delni ustavitvi
sele če je ustavitev glede vseh  na dražbenem posto¬
panju udeleženih zahtevajočih upnikov stopila v pravno
moč. Rok 14 dni, po katerega preteku je uradoma ukre¬
niti izbris, začne torej takrat, ko je sklep o ustavitvi
stopil v pravno moč tudi proti tistemu zahtevajočemu
upniku, kateremu je bil vročen najkasneje. Ne da bi se
ločilo, kedaj je sklep o ustavitvi proti posameznim upnikom
stopil v moč, je ta rok v korist enakomerno vsem
zahtevajočim upnikom  za predlog, da se v vrstnem
redu zaznambe uvedbe dražbenega postopanja za njih
izvršljivo terjatev vknjiži zastavna pravica. (Min. odg.
k § 207.).

2  Sodna pisarnica (pisarniški oddelek) mora paziti
uradoma na nastop pravnomočnosti sklepov, s katerimi
se ustavlja prisilna uprava ali prisilna dražba nepre¬
mičnine, in na rok za podajo predlogov za nadaljevanje
dražbenega postopanja [§§ 130., 205. do 207. izvrš. r.].

Nastop pravnomočnosti teh sklepov ustavitve in pa
pretek roka za izjavo o nadaljevanju dražbenega posto¬
panja je naznaniti sodniku ustno nemudoma ter mu
predložiti spise. (§ 164. opr. r.).

§ 208. V roku. omenjenem v § 207., od¬
stavku 1, smejo vsi upniki, katerim na korist
se je v javni knjigi zaznamila uvedba dražbe-
ne gh postopanja (§ 134.), staviti pri izvršilnem
sodišču predlog, da naj se v vrstnem redu te
zaznambe vknjiži za njih izvršljive terjatve
zastavna pravica 1  na nepremičnini, ki se J P
podvrgla izvršbi.

§ 207 — 209 .

297'

Za dovolitev in izvršitev te vknjižbe - ve¬
ljajo določila občnega zemljiškoknjižnega zakona
z dne 25. julija 1871.1. (drž. zak. št. 95) z raz¬
ločkom, predpisanim v § 88., št. 2, tega zakona.
Taki vknjižbi zastavne pravice ni na poti. da
je med tem zavezanec nepremičnino otujil ali
obremenil.

Nasproti ni ugoditi po odstavku 1 stavlje¬
nemu predlogu, ako se je ustavilo dražbeno
postopanje zavoljo tega, ker je izvršilno po¬
stopanje v korist določeni terjatvi sploli nedo¬
pustno, ker se je izvršilni naslov pravnomočno
razveljavil ali se je o njem izreklo, da nima
■noči, ali ker se je zahteva, katero je izvršiti,
poravnala ali pa pravnomočno odsodila upniku.

1  Glej min. odg. pri § 207. opomn. 1.

2  Priložiti je prepis listine za zemljiškoknjižno zbirko-
felej ukaz pravosodn. min. 5. nov. 1899 št. 24006 pri
§ 88.). — Polovična pristojbina, ki se je plačala ob za¬
znambi uvedbe dražbenega postopanja, se dopolni. (§ 9.
ces. ukaza 26. dec. 1897 drž. zak. št. 305.

Razdelitev največega ponudka.

§ 209 . Najpozneje po popolni poravnavi
največega ponudka mora sodišče določiti za
razdelitev največega ponudka uradoma ali po
Predlogu 1  narok. Staviti tak predlog, imajo
mimo zdražitelja pravico vse tiste osebe, katere
smejo po § 154. zahtevati zopetno dražbo ne¬
premičnine.

K naroku je mimo zavezanca in javnih
°rganov, oznamenjenih v § 172., št. 1, povabiti
z ahtevajočega upnika in vse osebe, katere imajo
P° izkazih, predloženih sodišču, stvarne pravice-

298

Izvršilni red.

in bremena na nepremičnini, prodani po dražbi,
ali na pravicah, ki se drže te nepremičnine.

Zdražitelju je priobčiti določitev naroka s
tem pristavkom, da mu je dano na voljo, priti
k njemu ali ne.

Določitev naroka je naznaniti mimo tega
z nabitkom na sodni tabli. Med nabitkom pri
sodišču in med narokom mora biti vsaj štirinajst
dni časa.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.). — Ta predlog se sme združiti
s predlogom po § 237. izvrš. r. (§ 173. opr. r. pri § 237.).

§ 210. Osebe, zavrnjene s svojimi zahte¬
vami na največi ponudek, je pozvati v povabilu-
da naj napovedo svoje zahteve v glavnici,
obrestih, ponavljajočih se dajatvah, stroških in
drugih postranskih terjatvah pred narokom ali
pri naroku ter predložijo najpozneje pri na¬
roku v izvirniku ali v poverjenem prepisu za
dokaz svojih zahtev potrebne listine, če bi te
ne bile pri sodišču, ker bi se sicer gledalo pn
razdelitvi na njih zahteve samo v toliko, v

§ 210. 1. Dnevi, katere pismena napoved hodi po
posti, se ne vštevajo (§ 89. zak:. o ur. sod.), ker ni do-
p 0 1 Ce ?T r °^> am P ak  narok.  — 7. deeem. 1899 št. 17615.
Dl. U. 792.

2. Na zahtevo, ki ni napovedana k razdelbnemu
naroku, ozirati se je samo po meri spisov dražbenega
postopanja m do dne zaznambe podelitve domika p°'
?. ol 2 3 “J e “ ega , zemljiškoknjižnega izpiska. — 27. febr. 1900
st. 2577 uk. št. 224.

3. Tudi v § 172. št. 1 izvrš. r. oznamenjeni javni
gam morajo, kakor druge na največi ponudek zavr-

zahtevo dokazujoče listine pod pravno
S j) e lco  § -fO. izvrš. r. predložiti najpozneje pri raz-
delbnem naroku. _ 6. jun 1900 št. 8055 uk št. 275.

§ 209—211.

299

kolikor je iz javne knjige, iz rubežnih in drugih
izvršilnih spisov razvidno, da so po pravu ve¬
ljavne in za poplačilo pripravne.

§ 211. Pri služnostih, preživitkih in drugih
stvarnih bremenih, pri vknjiženih najemnih ali
zakupnih pravicah in drugih pravicah in bre¬
menih, katerih ni po družbenih pogojih in po
posledku dražbe dolžan prevzeti zdražitelj, je
povedati znesek odškodnine, zahtevane za to,
ker se te pravice in ta bremena ne preodkažejo,
pri zastavnopravno zavarovanih terjatvah pa,
ki morda nastanejo iz danega kredita, iz pre¬
vzetega poslovodstva ali iz naslova jamčevanja
ali povračila škode, tisti znesek, 1  s katerim
se zahteva poplačilo, če se ni napovedal ta znesek
že za dražbeni narok.

Kedor je voljan, odreči se svoji zavarovani
Pravici do rent in drugih ponavljajočih se da¬
jatev in plačil proti določenemu glavničnemu
znesku, mora oznameniti ta znesek.

Ako ni po dražbi prodana nepremičnina
vpisana v javno knjigo, in zlasti tam, kjer se
pišejo ingrosacijske knjige, morajo povedati
zastavni upniki vrstni red zatrjevane svoje za¬
stavne pravice, oznamenivši čas, od katerega
naprej zahtevajo zastavno pravico.

Ko je narok za razdelitev končan, je nedo¬
pustno, dopolniti napoved.

__ 1  Glej §  224.

! § 211 . 1 . Ce zakupnih ali najemnih pravic ni po

dražbenih pogojih prevzeti brez zaračuna na najv. ponudek
(§150.), in se pri razd. naroku ni zahtevalo odškodnine,
odpadejo te pravice. — 29. maja 1901 št. 7759. C. BI. str. /50.

2. Zastran odkaza  odškodbe za zakupne ali na¬
ivne pravice glej odi. 2 pri § 216. št. 4.

300

Izvršilni red.

§ 212. Pri naroku' morajo razpravljati osebe,
ki so prišle, o zahtevali, na katere je gledati
pri razdelitvi največega ponudka, in o vrsti, po
kateri jih je poplačati. Ako je prišel zavezanec
k naroku, mora dati vsa po sodišču ali kaki
navzočnih oseh zahtevana pojasnil ;, ki so po¬
trebna za pretres pravosti in vrstnega reda
zahtev, katere je poravnati iz največega po¬
nudka. 2

Zahtev, katere bi, celo če hi odpadle kake
prednost imajoče izpodbijane zahteve, ne prišle
na vrsto za poravnavo iz dražbenega izkupila,
ni privzeti v razpravo.

Ako se ne dd razprava končati istega dne,
je odrediti njeno nadaljevanje na kak bližnji
dan 8  ter oznaniti to navzočnim osebam, ko se

razprava pretrga. Vnovič povabiti v § 209.
oznamenjene osebe ni potrebno.

1  Glej § 173. opr. r. pri § 237.

Ako osebe, ki so prišle k razdelbnemu naroku,
glede načina poplačila svojih zahtev (odkaz zneska
v gotovini iz razdelbne mase, prevzetba po zdražitelju,
naložba založbene glavnice, odredba o obrestih takih
glavnic in o glavničnih zneskih, ki postanejo prosti i. t. d.!,
stavijo nasprotujoče predloge, je o tem razpravljati takoj
v naroku. (Min. odg. točka 1 k § 212.).

Zavezancu, ki k naroku ne pride, ni postavi' 1
skrbnika. Ako je njegovo sodelovanje za odločbo o zgla-
šenih zahtevah in uporih posebne važnosti, sme sc g a
siliti, da pride, s povabilom in zažuganjem kazni (§
zak. o ur. sod.). — [Min. odg. odst. 2 k § 212.].

Upor proti temu, da se pri razdelitvi gleda na i] a

povedane ali iz javnih knjig, iz rubežnih in drugih i z
vršilnih spisov razvidne zahteve, sme se utemeljiti, i
s tem da osebe, katere so terjatve napovedale, ali ,
terim v korist so vpisane v javni knjigi i. t. d. sedaj niso
več upravičene, da sprejmejo plačilo. (Min. odg. točka t
k § 212.).

§ 212 — 213 .

301

3  Pri nadaljevanju novo došli ne smejo staviti
nikalrih predlogov: § 57. in min. odg. k § 56.

§ 213. Zoper to, da se jemlje ozir na na¬
povedane ali iz javnih knjig, rubežnili in drugih
izvršilnih spisov razvidne zahteve pri razdelitvi,
zoper visokost zneskov, zahtevanih v glavnici
in pripadkih, in zoper vrstni red, zahtevan za
posamezne terjatve, se smejo upreti' vsi k na¬
roku došli upravičenci, kateri hi, ako hi odpadla
izpodbijana pravica, utegnili priti na vrsto za
poravnavo svojih zahtev iz družbenega izkupila;
pravico upora imajo s tem pogojem zlasti tudi
podzastavni upniki. Zavezanec se sme upreti
samo zoper to, če se jemlje ozir na take za¬
hteve, za katere ni izvršilnega naslova. 2

Ako se zglasi upor, mora razpravo vodeči
sodnik kolikor moči skrbeti za to, da se doseže
pogovor. Kadar se ne doseže tak dogovor, tedaj
je pojasniti vse za odločbo sodišča merodajne
°kolnosti z zaslišbo navzočnih oseb, katere za¬
deva dotični upor.

Zapisnik, ki ga je narediti o naroku, mora
obsegati bistveno vsebino po udeležencih oddanih,
za  razdelitev odločilnih izjav.

1  Glej min. odg. pri § 212. opomn. 3 odst. 3.

2  Ge je izvršilni naslov, potem ima opozicijsko tožbo
P° § 35., odnosno prošnjo po § 40., tožbo po § 36.

. § 213. 1. Glej odi. 8 pri § 216. zadnji odst., in odi.

b 3 , 6  7  pri § 234.

2. Ce se ne zglasi upora, s tem še ni prekludirana
Poznejša izpodbijalna tožba. — 25. sept. 1899 št. 16139.
61 ' p r- št. 6 in 7 ex 1901.

,3. Upirati se sme tudi proti veljavnosti zastavne
Pravi ce  /jjg,. ; zraz  »ozir jemati« splošen). — 8. jan.
19 °1 št. 51. C. BI. zv. 6.

302

Izvršilni red.

§ 214. Po posledkih te razprave je na
podstavi podanih navedeb, spisov dražbenega
postopanja in knjižnih izpiskov, dopolnjenih'
do dneva, katerega se je zaznamila podelitev
domika, storiti sklep o razdelitvi.

V kolikor so se v posameznem primeru
dotične upravičene osebe dogovorile, se razdeli
po tem dogovoru; sicer pa se je ravnati po
nastopnih predpisih.

1  Dopolnitev izpiska je kolka prosta: Ukaznik pra-
vosodn. min. kos XV ex 1900 str. 212.

Razdelbna masa.

§ 215. Razdelbno maso sestavljajo:

1. največi ponudek ali nadponudba, zneski,
dani v zvišbo največega ponudka (§§ 192. in
197.), in njih obresti, v kolikor ne pripadejo
te obresti po predpisih tega zakona ali po
dražbenih pogojih zdražitelju;

2. doneski začasne uprave, zaukazane med
dražbenim postopanjem (§ 159., št. 4);

3.  vadij mudnega zdražitelja in obroki
največega ponudka, ki jih je on položil, v ko¬
likor pripadajo po predpisih tega zakona ah
po dražbenih pogojih razdelhni masi, in Pj*
druga povračila, ki jih je dal zdražitelj, ž njih
obrestmi vred (§ 155.);

4. vrnitve, ki jih je dal zdražitelj po § lo(-»
in vsi drugi zneski, ki se stekajo po predpisih
tega zakona v razdelbno maso.

§ 214—216.

303

Splošna načela za razdelitev.

§ 216. Iz razdelbne mase se morajo po¬
ravnati po nastopnem vrstnem redu:

1. ako se je vršila med dražbenim posto¬
panjem uprava v korist 1  osebam, zavrnjenim na
največi ponudek, v § 120., št. 4, oznamenjeni
razhodki in predplačila;

2. v kolikor se ne uporablja vsled pre¬
pozne napovedbe določilo § 172., 2  zadnjega
odstavka, iz zadnjih treh let pred dnevom po-

§ 216. št. 1. 1. Stroški prisilne uprave, ki teče
s;uno v korist posameznim zahtevajočim upnikom, niso de¬
ležni v § 216. št. 1 določenega vrstnega reda. — 14. nov.
1899 št. 16055 uk. št. 156. Tako tudi odi. 18. maja 1898
št. 6929. Gl. U. št. 187; 6. dec. 1898 št. 12159. Gl. U. 400.

2. Stroške prisilne uprave (§ 120. št. 4) je kakor
prednostne terjatve po § 216. št. 1 poravnati iz najve-
šega ponudka, ako so le bili obrnjeni v prid upnikom,
ki so plačilo dosegli, ne glede na to, koliko upnikom se
Je dovolila prisilna uprava. — 3. aprila 1901 št. 4315.
Sl- Pr. št. 8

§ 216. št. 2. 1. Prednost pred zasebnimi zastavnimi
pravicami ima s pogoji in omejilom § 76. zak. 25. okt.
1896 drž. zak. št. 220 tudi pridobnina.  — 3. nov. 1898
št - 14089. Gl. U. 365.

2. K davkom ne spada vodni in najemninski krajcar,
sept. 1898 št. 10667. Riehl str. 287 ex 1899. (Glej

Pa odi. nižje pod 10).

3. Prednost pa ne gre stroškom, ki so nastali z
izterjevanjem davkov potom politične izvršbe. — 27. sept.
!898 št. 13332. Gl. U. 318.

4. Zavarovalni prispevki za delavske zavarovalnice
proti nezgodam in za bolniške blagajnice imajo v § 216.
st- 2 določeno prednost. — 15. febr. 1899 št. 2323. Jur.
B| - št. 25. Tako tudi odi. 6. dec. 1898 št. 16159. Gl. U. 400.

5. Zastalim prispevkom s. pr. za delavske zavaro¬
valnice proti nezgodam (zak. 28. dec. 1887 drž. zak. št. 1
ex  1888) in za v zakonu 30. marca 1888 drž. za,k. št. 33
na vedene okrajne, obratne, stavbinske in zadružne bol-

304

Izvršilni red.

deljenega domika zastali, od nepremičnine plačni
davki 3  z dokladami vred. pristojbine za prenos
imovine 4  in druge od nepremičnine plačne javne

niške blagajnice in pa za bratovske skladnice gre pred¬
nostna zastavna pravica pred vsemi zasebnimi zastavnimi
pravicami na nepremičninah, lastnih zavarovanju zave¬
zanemu, toda samo s pogoji in omejili, s katerimi je v
§ 76. zak. 25. okt. 1896 drž. zak. št. 220 za pridobnino
ustanovljena prednostna zastavna pravica. — Drug pogoj
uveljavljenja te prednostne zastavne pravice je. da je
dotični izkaz zastankov glede na pravost in pravno¬
močnost predpisa potrjen po političnem oblastvu, ki je
poklicano v to. Na nepremičnine zavezanca, glede katerih
niso podani pogoji cit, § 76. in pa na premično imovino
navedenim prispevkom ne gre prednostna zastavna pravica.
— Pleniss. sklep 27. nov. 1900 praes. 304 v knjigi
judikatov  št. 150. uk. št. 265.

6. Prednostne pravice za zastale zavarovalne pri¬
spevke k okrajnim bolniškim blagajnicam ni moči veljavno
odstopiti (§ 1393. obč. drž. zak.). — 20. sept. 1899 št. 14062
uk. št. 121.

7. Pristojbina »zemljemerca za razvidnost« ni do¬
klada k zemljiškemu davku ali k hišni razredovini; torej
nima prednosti. — 20. jun. 1900 št. 8878. Not. Z. str. 343.

8. Ce je pred podelitvijo domika dospel ves obrok
•davčne terjatve, vendar se sme odkazati samo do dne
domika preračunjeni delni znesek. — 4. apr. 1900 št. 4681.
Not. Z. str. 286; 20. marca 1901 št. 3799. G. Z. št. 2
ex 1902.

9. Zamudne obresti od zastalih davkov je najkas-
neje pri razdelbnem naroku s povedbo visokosti in do¬
spelosti posameznih zastalih davčnih obrokov navesti
natančno, sicer se pri razdelbi največega ponudka m
ozirati nanje. — 24. okt. 1900 št. 12871 uk. št. 316.

10. Vodna priklada  (vodarina) na Dunaju je
javna realna davščina in ima prednost po zmislu § Sie¬
st. 2 izvrš. r., ker se ta priklada ni naložila z zasebno¬
pravno pogodbo ampak iz javnih sanitarnih ozirov potom
zakona. Odi. najv. sodišča v »Neue Freie Presse« z
dne 6. aprila 1902.

§ 216 .

305

davščine, ki imajo po obstoječih predpisih za¬
konito zastavno ali prednostno pravico, in pa
ne dalje kakor tri leta zastale zamudne obresti
teh davkov in davščin, doklade namreč v istem
vrstnem redu kakor davki in davščine, ki so
v podstavo njih odmeri; 6

3. iz zadnjega polletja pred dnevom pode¬
ljenega domika zastali zneski mezde za posle
in dninarje, uporabljane pri obdelovanju ze¬
mljišča, namenjenega za gozdarstvo ali kme¬
tijstvo ;«

4. na nepremičnini zastavnopravno zava¬
rovane terjatve, vštevši zastavnopravno zava¬
rovane davčne in pristojbinske terjatve, ne za¬
stavnopravno zavarovana terjatev zahtevajočega

§ 216. št. 3. Pri razdelbi najv. ponudka za mestne
hiše dimnikarska mezda nima nikake prednosti. — 7. apr.
1899 št. 3369. Pr. str. 356.

§ 216. št. 4. 1. Za vrstni red in za mero, po kateri
so za izpodbijanje upravičeni hipotečni upniki deležni
največega ponudka s svojimi terjatvami pred terjatvijo,
katero so vspešno izpodbijali, ni merodajen čas zaznambe
'zpodbijalne tožbe, ampak zemljiškoknjižni stan za časa
razdelitve. — 6. dec. 1899 št. 17444 uk. št. 209.

2. Kak po zmislu § 211. izvrš. r. po najemniku ali
zakupniku kot odškodba za vknjižene najemne ali za¬
kupne pravice zahtevani znesek ima pač po § 227. odst. 2
'zvrš. r. določiti sodnik; kadar pa se zglasi upor zoper
Vls °kost zahtevane odškodbe in zoper dejanske povedbe
upravičenca, je one osebe, ki so zglasile upor, po § 231.
12vr š. r. zavrniti na pravdno pot; toda zahtevani znesek
za. odškodbo je upravičencu odkazati po zmiselni uporabi
s 223. odst. 3 in 4 samo pogojno,  z ozirom na to, da
z domikom zakupne ali najemne pravice še niso razve¬
ljavljene, ampak mora zdražitelj še le odpovedati jih, vsled
jjusar še ni znano, za katero dobo gre upravičencu od-
skodba. — j 9. nov. 1901 št. 15332. G. H. št. 18 ex 1902.

20

306

Izvršilni red.

upnika, založba za služnosti, preživitke in druga
stvarna bremena, katere prevzame zdražitelj v
zaračun na največi ponudek, in pa zahteve
odškodbe za vknjižene najemne ali zakupne
pravice ter za druge pravice in bremena, ka¬
terih ni zdražitelj po dražbenih pogojih in po
posledku dražbe prevzeti dolžan, vse to po
vrstnem redu dotičnih knjižnih vpisov ali po
času zastavnih popisov in drugih dokazanih
dejanj, s katerimi se ustanavljajo pravice.

Sodno določeni pravdni in izvršilni stroški,
ki so nastali po uveljavljanju kake v št. 2 do

§ 216. zadnji odst. 1. Glej odi. 8 pri § 78.

2. Izvršba na nepremično imovino z dražbo je
končana s podelitvijo domika (§ 156. izvrš. r.); zato
stroški v § 210. predpisane napovedi niso izvršilni stroški
in jim ne gre v § 216. zadnji odst. izvršilnim stroškom
podeljena prednost. — 26. jan. 1899 št. 944 uk. št. 52,
11. apr. 1899 št. 5426. Gl. U. 576., 29. avg. 1899 št. 13080.
Sl. Pr. št. 10.

3. Stroški napovedi so izvršilni stroški (ker so na¬
stali z uveljavljenjem zastavne terjatve). — 24 . okt. 1899
št. 14260. G. H. št. 52.

4. Stroške napovedi terjatev k največemu ponudku
ni šteti za izvršilne stroške (ker je dejanski in pravni
konec dražbenega postopanja podelitev domika). — 3. apr.
1901 št. 4315. Sl. Pr. št. 8.

5. Obresti od največega ponudka razdeliti je med
hipotečne upnike po meri odkazane jim glavnice iz naj v.
ponudka. — 24. jan. 1899 št. 498. Gl. U. 484.

6. Z dnevom podelitve domika neha napram hipoteki
pravica do pogodbenih obresti onih hipotečnih upnikov,
ki so po zmislu § 171. odst. 2 zahtevali plačilo v goto¬
vini, in gre tem upnikom, ako pridejo s svojimi terjatvami
na vrsto, po meri na glavnice odkazanih zneskov enaka
pravica do onili obresti, katere vrže največi ponudek
(§§ 216. zadnji odst., 152. odst. 3, 156., 223. odst. 2, 229.
izvrš. r.). — 28. marca 1899 št. 4675 uk. št. 84.

§ 216 .

307

4 navedene zahteve, in ne dlje kakor tri leta
pred dnevom podeljenega domika zastale, po
pogodbi ali po zakonu pristoječe obresti, 7  rente,
prehranščine in druge ponavljajoče se dajatve
imajo isto prednost, kakor glavnica ali pravice
do prejemkov. Enaka prednost kakor glavnici
pristoji tudi zahtevam iz pogodbe, sklenjene
za primer, da se vrne pred časom knjižno za¬
varovana terjatev. Kadar je razdelbna masa
nezadostna za vse to, tedaj je poravnati te
pripadke pred glavnico.

1  Ge je razhodke in predplačila provzročila prisilna
uprava, ki se je opravljala samo v korist zdražitelja ali
posameznih upnikov, jih ni poravnati iz razdelbne mase.
{Min. odg. k § 216.).

7. Obresti, ki jih je plačati za čas po podelitvi
domika in ki se nahajajo v letnih obrokih, s katerimi
se razdolžuje na dražboma prodani nepremičnini vicnji-
žena terjatev, ni plačati iz naj v. ponudka, ampak plačati
Jih mora zdražitelj. — 4. sept. 1900 št. 9075 uk. št. 303.

8. Proti napovedbi več kot triletnih obresti mora
se  pri razdelbnem naroku zglasiti upor, sicer je pravica
do rekurža nehala. — 19. jul. 1899 št. 10975. Jur. BI.
«• 37 ex 1900.

9. Pri ne napovedanih terjatvah triletnega zastanka
ua obrestih ni odkazati, če zastanek ni razviden iz zem-

iške knjige. — 20. dec. 1899 št. 17707. C. BI. str. 81
ex 1900.

10.  Tudi če je iz zemljiške knjige razviden dan, od
Katerega teko obresti, ni jih odkazati iz največega po¬
padka, ako terjatev ni bila napovedana. — 25. jan. 1900
št - 795. Sl. Pr. št. 2.

11.  Kadar je pri vknjiženi obrestni terjatvi vpisan
dan, od katerega dalje teko obresti, so obresti, ki šo
natekle od tega dne pa do dne vknjižbe  samostoj na
terjatev, ki ne zastara v treh letih ter glede njih tudi
^ uporabna določba § 217. št. 2 izvrš. r. — 31. jan.
19 00 št. 1245 uk. št. 198.

20 *

308

Izvršilni red.

3  Zastale, od nepremičnine plačne davke, doklade,
pristojbine in druge javne davščine z obrestmi in pri-
padki, ki še niso zavarovane s knjižnim vpisom ali za¬
stavnim popisom in do začetka dražbe niso bile napo¬
vedane, je poravnati še le po polnem poplačilu zahteva¬
jočega upnika (v najslabšem vrstnem redu stoječega,
ako je več zahtevajočih upnikov) pred drugimi terjatvami
in pravicami, ki stojijo za zastavno pravico ali za pra¬
vico zahtevajočega upnika do poplačila § 172. zadnji
odst. izvrš. r. (Mnenje najv. sod. k § 216.).

3  a)  Isto vrstno prednostno pravico  kakor
davki imajo konkurenčni prispevki in zastanki.
(Dv. dekr. 4. jan. 1836 zb. pr. zak. št. 113), zemljiško
odvezne rente in glavnice  (§§ 21., 22. ces. pat.
4. marca 1849 drž. zak. št. 152).

b)  Vrstni red takoj za davki in davščinami
imajo: Prispevki k vodnim zadrugam  (§ 23. zak.
30. maja 1869 drž. zak. št. 93), stroški zlaganja
zemljišč  (komasacije) in sicer za prispevki k vodnim
zadrugam (§ 44. zak. 7. junija 1883 drž. zak. št. 92),
izboljševalne  (melioracijske) rente  in sicer za pri¬
spevki k vodn. zadr. in za stroški zlaganja (zak. z dne

6. julija 1896 drž. zak. št. 144). Odškodninski zneski
za služnosti neogibno potrebnih  poti (§ 21. zak.

7. jul. 1896 drž. zak. št. 140).

4  Pristojbine za prenos imovine se drže reči, ki je
predmet prenosa, in imajo prednost pred vsemi iz zasebno¬
pravnih naslovov izvirajočih terjatev . . . (§ 72. pristojb-
zak.). — Ta prednostna pravica pa naj ugasne v treh

Opomn. 4 k § 216. št. 2. 1. Zastaranje prednostne
pravice za prenosno pristojbino je z osnovo zastavne
pravice pretrgano. — 20. jul. 1898 št. 10061. G. H. 39.
nricf -C-  * osame ? ne  zamenjane nepremičnine za prenosno
5 .T 1 ™.,® jamčijo sozastavno: zato je v primeru
urazne takih nepremičnin samo delež, ki spada na do-
na?i» le * lreni *' ni) ’ odkazati kot prednostno terjatev »

št J 29 Č e| a i899 Udka ' ~ 13 ' Sept ' 1898 št 10671 ' G ' H '
in nimi, 1 IaS j°J* ) * na za  razsodbo ni prenosna pristojbina
15496 in P 15625 Stne pravice na zasta vni terjatvi. Gl. U-

§ 216 .

309

letih od časa, ko bi davku zavezana oseba morala pri¬
stojbino po zmislu plačilnega povelja poravnati, toda
nekvarno terjatveni pravici, ki gre državnemu zakladu
proti davku zavezani osebi (§ 9. pristojb. zak.). To za¬
staranje pa je pretrgano z uporabo zakonitih sredstev*
za izterjanje pristojbine. Če plačila ni o pravem času,
je predpisani pristojbinski znesek, če zahteva to urad,
kateremu se je naročilo izterjanje, v javnih knjigah po-
očititi. Če v takem primeru prednostna pravica državnega
zaklada vsled preteka časa ugasne, vendar ostane znesek

4. Prednost volja tudi za triletne zamudne obresti od
prenosne pristojbine. — 10. jan. 1901 št. 171. Pr. str. 250.

5. Kadar je bila nepremičnina, spadajoča v zapu¬
ščino, pred prisojilom po dražbi prodana, pristojbina od
prenosa na dediča nima prednostne pravice (ker se prenos
v  pravnem pomenu še ni zgodil, prim. § 1. zadnji odst.
zak. 18. jun. 1901 drž. zak. št. 74). — 22. oktobra 1901
št. 14068. G. Z. št. 52.

6. Od pravice do rabe  nepremičnine odmerjena
Prenosna pristojbina nima prednostne pravice. — 15. okt.
1901 št. 13565. G. H. št. 20 ex 1902.

7. Pravica državnega zaklada do prenosne pristoj¬
bine iz kupne pogodbe o nepremičnini, nastane takoj ob
času sklepa kupne pogodbe, naj se je potem kupna po¬
godba izvedla in vknjižila ali ne. — 21. septembra 1901
st - 11878. Not. Z. št. 7 ex 1902.

8. Prenosne pristojbine od domika kake z zopetno
dražbo razveljavljene dražbe ali s končno zopetno dražbo
razveljavljene zopetne dražbe pri razdelbi najv. ponudka

vpoštevati kot pristojbino, ker se z razveljavljenimi
“Omiki v obče imovina prenesla ni. — 6. junija 1900
št  7720. Sl. Pr. št. 3 ex 1902.

9. Dedna pristojbina od nepremičnine, ki je bila
P? dražbi prodana pred prisojilom, je prenosna pristoj-
bina. Ako po finančnih oblastvih k največemu ponudku
napovedana pristojbina vsebuje komulativno pristojbine,
za  katere jamči več nepremičnin, je priznati samo tisto
Prenosno pristojbino, za katero jamči prodana nepre-
m *čnina. - Prispevki k penzijskemu zakladu učiteljev
na štajerskem nimajo nikake prednosti na nepremičnini.
~~ H. dec. 1902 št. 1474 C. BI. zv. 5 str. 425.

310

Izvršilni red.

pristojbine na nepremičnini v tistem vrstnem redu, ki
mu gre po času vknjižbe v javne knjige. (Razpis fin.
min. 3. maja 1850 št. 181. drž. zak., odst. 13, 14).

* Z uporabo izvršbe na nepremičnine se zastaranje
ne pretrga, (razpis fin. min. 22. junija 1868 št. 19240),
pač pa z zavarovanjem na zavezano nepremičnino (razpis
fm. min. 10. okt. 1868 št. 32297).

5  Napoved zamudnih obresti od zastalih
javnih davščin.  Da se doseže enako postopanje pri
napovedbah zamudnih obresti od zastalih javnih, davščin
k največemu ponudku za prisilno prodane nepremičnine,
je c. kr. finančno ministrstvo porazumno s c. kr. mini¬
strstvom za pravosodje nastopno zaukazalo: Kadar se
napovedo zastankipo dražbi prodane nepremične držečih se
davkov in pristojbin ter drugih javnih davščin, v kolikor
so ti zastanki po obstoječih zakonih obrestni, napovedati
je vselej v isti vrsti s terjatvijo tudi do dne domika
tekoče zamudne obresti in sicer tiste, katere do omenje¬
nega dne niso zastale več kot za tri leta. — Kadar ome¬
njene zastanke prevzame zdražitelj, mora plačevati tudi
od dne domika dalje do dne plačila tekoče obresti (§ 223.
odst. 2 izvrš. r.). — Kadar pa zastankov ne prevzame,
zdražitelj tedaj se je poganjati za odkaz primernega
dela iz one posebne mase, ki se napravi iz obresti od
največega ponudka, vplačanih po zdražitelju, in pa iz
doneskov plodonosno naloženih zneskov največega po¬
nudka, in ki se razdeli mej upnike ne glede na njih
vrstni red po razmerju vseh na račun glavnic, obresti
in stroškov posameznim upnikom odkazanih zneskov. -
Iz te posebne, mase odkazane zneske uporabiti je v za-
ložbo od dne domika. dalje tekočih zamudnih obresti pd
omenjenih zastankov. (Razpis fin. min. z dne 25. julija
1901 št. 52653 ex 1900 ukaz. fin. min. št 98).

8  Iz razdelbne mase je po razhodkih kake prisilne
uprave in po javnih davščinah poravnati iz zadnjega
polletja pred dnevom podeljenega domika zastale zneske
mezdo. Zpeske mezde, ki so dospeli sicer v zadnjem
polletju za plačilo, pa se nanašajo na službovanje prejšnje
dobe, je. iz razdelbne mase poravnati samo v tistem
znesku, ki odpade na službovanja zadnjega polletja pre
podelitvijo domika. — Drugače kakor pri poravnavi i£
upravnih doneskov (§ 120. št. 3 izvrš. r.). je iz razdelbne

§ 216—217.

311

mase poravnati samo zastale zneske na mezdi (mezdo v
denarju), no pa tudi denarne zneske za hrano in druge
službene prejemke kmetijskih in gozdarskih poslov in
dninarjev. (Min. odg. k § 216.).

7  Do dne podeljenega domika ne več kakor za tri
leta zastal:; obresti hipotečnih terjatev je poravnati iz
razdelbne mase v enakem vrstnem redu z glavnico. Od
dne podeljenega domika dalje tekoče obresti mora plačati
zdražitelj, ako je poravnati terjatev s prevzetbo (§ 223.
odst. 2 izvrš. r.), Obresti, ki so se nabrale od v gotovini
položenih obrokov največega ponudka in obresti od naj-
večega ponudka, ki jih je plačal zdražitelj, so vsem
hipotečnim upnikom, katerih terjatve so zavrnene na
pajveči ponudek, skupen zaklad za poplačilo, katerega
je ne glede na vrstni red zahtev, zavrnenih na največi
ponudek, med nje razdeliti. — Tekoče obresti poravnati
je samo od tistega zneska hipotečne glavnice, s katerim
sp terjatev pri razdelitvi največega ponudka razdolži, ter
jih je preračunati do tistega dne, ko bodo previdoma
Poplačane. (Mnenje najv. sod. k § 216.).

217. Ako ni razdeibna masa popolnoma
pošla po dosedaj navedenih dajatvah, je porav¬
nati iz nje:

1. dlje kakor tri leta zastale, od nepre¬
mičnine plačne davke z dokladami vred. pri¬
stojbine za prenos imovine, in druge od nepre¬
mičnine plačne javne davščine, ki imajo po
'Zijajočih predpisih zakonito zastavno pravico;

2. za temi dlje kakor tri leta zastale, iz
Pogodbe ali iz zakona dolžne obresti, rente,
prehranščine in druge ponavljajoče se dajatve,
v  kolikor jim gre zastavna pravica, po pred-
nosti glavnic ali pravic do prejemkov.

Po poravnavi vseh teh zahtev preostajajoči
nel razdelbne mase je izročiti zavezancu.

§ 217. št. 2. Glej odi. 11 § 216. zadnji odst.

312

Izvršilni red.

Posebna določila.

§ 218. Kadar je razdelbna masa nezadostna,
je poravnati isti vrstni red imajoče zahteve s
pripadki vred po razmeri njih skupnih zneskov. 1

S knjižno vpisanim odstopom prednosti stopi
hipotečna terjatev, kateri se odstopi prednost,
na mesto hipotečne terjatve, ki se ji je umaknila.
Ako je terjatev, ki je stopila naprej, veča 2 3 4 5  kakor
terjatev, ki se je umaknila, ima ona, če niso

§ 218. odst. 2. 1. Če se odstopi prednost kaki ter¬
jatvi pred vknjiženim preživitkom, pride terjatev, katera
je stopila naprej, na vrsto pod istimi pogoji kakor pre-
živitek sam. — 23. okt. 1895 št. 12745. Gl. U. 15601;
18. nov. 1898 št. 15516. Pr. str. 330 ex 1899.

2. Knjižna prednost, odstopljena terjatvi pred pre¬
živitkom ali služnostjo stanovanja, se razteza tudi na
glavnični znesek sam, odkazan v založbo preživitka ali
služnosti stanovanja, če za časa zaznambe odstopa ni
bilo vmesnih upnikov ali upravičencev. — 21. avg. 1900
št. 10817. Pr. str. 457 ex 1901.

3. Z odstopom knjižne prednosti pred preživitkom
zadobi hipotečni upnik samo pravico do poplačila svoje
terjatve iz dajatev preživitka, ki dospevajo med trajanjem
preživitka, nikakor pa ne pravice do poplačila iz založ-
bene glavnice. — 13. jun. 1900 št. 8289 uk. št. 264.

3a. Enako tudi odločbi z dno 23. okt. 1900 št. 13861-
Sl. Pr. št. 12. (dajanje preživitka je do popolnega po¬
plačila te terjatve pretrgano) in 3. jan. 1900 št. 190o—
Not. Z. št. 6.

4. Odstop prednosti pred osebno služnostjo stano¬
vanja je veljaven. — 19. jul. 1899 št. 10975. Jur. BI.
št. 37 ex 1900.

5. S terjatvijo, kateri se je dala prednost pred tei-
jatvijo na doti, je za časa trajanja zakona prav tako
ravnati kakor z doto samo; zato je glavnico sodno po¬
ložiti (če zdražitelj dote ni prevzel), natekajoče obres i
pa odkazati upnikom, ki sledijo za prvotnim mestom
dote. — 24. maja 1899 št. 7759. Sl. Pr. št. 7.

§ 218 — 219 .

313

dogovorilo stranke nič drugega, tudi na prvotnem
mestu prednost pred terjatvijo, ki se je umaknila.

Terjatve, za katerih izterjavo se je pred
uvedbo družbenega postopanja zaukazala prisilna
uprava n ■ ‘premičnine, pridejo na vrsto za po¬
ravnavo iz razdelbne mase po vrstnem redu, ki
pristoji po § 104. pravici upnikovi do poplačila,
če tudi ni ta upnik na nepremičnini niti zastavno-
pravno zavarovan, niti ni pristopil k dražbenemu
postopanju.

1  Tako tudi pri razdelitvi upravnih doneskov (§ 125.
odst. 2).

2  Ako je terjatev, ki je stopila naprej, manjša kakor
terjatev, ki se je umaknila, ima, če niso dogovorile stranke
nič drugega, na prvotnem mestu terjatve, ki se je umaknila,
prednost pred ostankom te terjatve. (Mnenje najv. sod.

k § 218.).

§ 219. Zastavnopravno zavarovane zahteve
do letnih rent. prehranščin in drugih ponavlja¬
jočih se plačil se poravnajo iz razdelbne mase
tako, da se plačajo najprej do dneva podeljenega
domika zastale dajatve (§§ 216. in 217.), potem
Pa naloži obrestonosno glavnica, ki je potrebna,
da se poravnajo iz njenih obresti dajatve, katere
dospd za plačilo od dneva podeljenega domika. 1

6. Z dospelo hipotečno terjatvijo, kateri se je od¬
kupila prednost pred pogojno ali rokovno terjatvijo, se
P r ' razdelitvi največega ponudka ne sme boljše ravnati,
ukor s terjatvijo, ki se je umaknila. — 24. maja 1899
st - 7759 uk. št. 308.

, 7. Vkupnozastavni upnik, ki je na enem vložku

, Prednost drugemu upniku in se vsled tega pri raz-
outvi najv. ponudka za ta vložek pokaže izpadek na
n J®govi terjatvi, ni opravičen ta izpadek zahtevati iz
na J v - ponudkov za druge vložke v prvotnem svojem
'rstnem redu. — 18. jan. 1899 št. 17822 98 uk. št. 87.

314:

Izvršilni red.

Glavnico, ki se oprosii s tem, da neha
pravica do prejemkov, je preodkazati, v kolikor
je to mogoče, že naprej po meri prednosti dotičnih
zahtev tistim upravičencem, katerih zahteve ne
pridejo na vrsto za polno poravnavo iz razdelbne
mase, in če bi takih ne bilo, zavezancu.

1  Ce pritrde udeleženci sme se izročiti tudi kaka
glavnica (§ 211. odst. 2, 214. odst. 2).

§ 220. Zastavnopravno zavarovane terjatve
z razveznim pogojem je poravnati z odkazora
gotovega zneska, ki pride na terjatev po §§ 216.
in 217.; upnik mora zavarovati 1  vračilo prejemka
za primer, da nastopi pogoj.

Kadar se upnik brani, dati zavarovanje,
tedaj je obrestonosno naložiti za poravnavo po¬
trebni znesek, dokler ni gotovo, da ne nastopi
pogoj. Do tega časa tekoče obresti je odkazati
pogojno upravičenemu upniku kot nadomestek
obresti, ki mu gredč po pogodbi, če pa je ter¬
jatev brezobrestna, upravičencem, ki ne pridejo
več na vrsto za polno plačilo iz razdelbne mase,
po vrstnem redu njih zahtev, ali če bi takih
oseb ne bilo, zavezancu. Šteje se pa, da se upnik
brani, dati zavarovanje, ako ga ne ponudi naj¬
pozneje pri zadnjem razdelbnem naroku, ali ako
ne dd o pravem času ponujene varščine prej)
ko zadobi sklep o razdelitvi pravomočnost.

V obeli primerih se je pri razdelitvi pri¬
merno ozirati na to, ali je nastopil pogoj P°
zmis lu § 21 9., odstavka 2.

§ 219. odst. 2. Naknadna razdelitev oproščene za-
ložbene glavnice za preživi tek zgoditi se ima po stanj 1 )
terjatev za dne dražbe; zatorej po dražbi nateklih obres
od terjatev, ki dosežejo plačilo iz založbene glavnice m
odkazati iz glavnice. — 30. apr. 1901 št. 6369. Sl. Pr. st. 1U -

§ 219 — 222 .

315

S terjatvami, glede katerih je vpisana v javni
knjigi zaznamba začetega spora ali zaznamba
tožbe za izbris, je ravnati kakor s terjatvami z
razveznim pogojem.

1  Varščino je navesti v razd, sklepu (§ 229. odst. 2).

§ 221. Zneske, kateri pridejo iz razdelbne
mase, ko se v gotovini poravnajo pripadki. ki
gredo upniku po §§ 216. in 217., na zastavno-
pravno zavarovane terjatve z odloživim pogojem,
je naložiti obrestonosno, dokler ne nastopi pogoj.

Obresti je odkazati pogojno upravičenemu
upniku, če pa temu ne pristoji prejemanje obresti,
osebam, imenovanim v § 220., odstavku 2. Za
uporabo glavnice, ki se oprosti, veljajo predpisi
§ 219., odstavka 2.

§ 222. Terjatve, za katere je dana vkupna
hipoteka, se poravnajo iz razdelbne mase v go¬
tovini (§§ 216. in 217.).

§ 221. odst. 2. Če sta dota in zaženilo deloma
propadla, je obresti najpoprej uporabiti za dopolnitev
uote in zaženila. — 3. jul. 1900 št. 9458. C. BL zv. 7
ex  1901 in uk. št. 292.

§ 222. 1. Določbe tega § ne veljajo, kadar gre za
kvarno breme (preživitek), za katero jamči sicer več
Premičnin vkupno, katero pa je prevzel zdražitelj brez
zaračuna na najv. ponudek; in tudi ne, kadar je vkupno-
zastavna terjatev zavarovana na nepremičnini in pa na
aki kj e  drugje vknjiženi terjatvi. — 30. avgusta 1899
s  ■ 13089. Pr. str. 665.

2- Določbe § 222: uporabiti je samo glede onih ne¬
premičnin, katerih se drži vkupna zastavna pravica še
2a  časa razdelitve največega ponudka. — 2. febr. 1900
°P r - št. dež. sod. na Dunaju. Cg. I 148 99,15. Jur. Bi. št. 27.

§ 222. odst. 1. Ta določba ni na poti dogovoru
.•‘ i.vkupnozastavnim upnikom in zdražiteljem, da zdra-
.1 prevzame vkupnozastavno terjatev v zaračun na
največi ponudek (§ 214. odst. 2). - 9. jan. 1900. št. 93
' k - št: 196; 29. maja 1901 št. 7759. C. BI. str. 750.

i

316

Izvršilni red.

Kadar se prodajo po dražbi vse nepremič¬
nine, ki jamčijo za isto terjatev nerazdelno, tedaj
morajo posamezne razdelbne mase prispevati k
plačilu terjatve s tistim delnim zneskom, kateri
je proti terjatvi s pripadki vred v taki razmeri,
kakor je pri vsaki posamezni nepremičnini po
poravnavi prednost imajočih zahtev ostajajoči
prebitek razdelbne mase proti vsoti vseh teh
prebitkov.

Kadar zahteva upnik plačilo v drugačni
razmeri, tedaj smejo zadaj stoječi upravičenci,
ki dobe vsled tega manj, kakor če bi bil upnik
vzel poplačilo po odstavku 2 iz vseh po dražbi
prodanih nepremičnin, zahtevati, da naj se iz
posameznih razdelbnih mas tisti znesek, kateri
bi bil po razdelitvi, omenjeni v odstavku 2,

§ 222. odst. 2. 1 . Pravico do tega zahtevka nimajo
le poznejši zastavni upniki ampak v obče s svojimi za¬
htevami propali stvarni upravičenci. — 28. junija 1898
št. 8951. Jur. BI. str. 563.

2.  Vendar pa samo tisti upravičenci, ki bi prišli do
plačila, ako bi prednji upnik iskal razmernega plačila-

13. marca 1901 št. 3358. Pr. str. 502.

3. Z ugotovbo terjatve na največi ponudek za
vkupnozastavno nepremičnino, ki se je preje dražboma
prodala, je pravica izbora vkupnozastavnega upnika, za¬
htevati plačilo vse terjatve iz vsake posamezne zastave,
izvršena in se je upnik s tem odrekel pravici zahtevati
poplačilo iz drugih vkupno zastavljenih nepremičnin. —
1. marca 1900 št. 2319 uk. št. 233.

4.  To velja tudi če je terjatev zavarovana na vet'
deležih nepremičnine in je prodan samo en delež. —■
29. maja 1901 št. 7759. Pr. str. 566.

§ 222. odst. 2 in 3. Poznejši upniki imaj°
pravico do povračila tudi v primeru, da se je poprednja
vkupnozastavna terjatev prevzela v zaračun na naj'-
ponudek. — 29. maja 1901 št. 7759. C. BI. str. 750.

§ 222 .

317

pripadal na nerazdelno držečo se terjatev, odda
njim v toliko, v kolikor je to potrebno v založbo
njih primanjkljaja . 1

Kadar se ne prodajo po dražbi vse vkupno
jamčeče nepremičnine, tedaj je za preračun po¬
vračila , 2  ki gre zadaj stoječim upravičencem
namesto ostalih zneskov posameznih razdelbnih
mas, vzeti v podstavo davčne cenilne vrednosti
vseh nerazdelno jamčečih nepremičnin. Podrob¬
nejša določila o ugotovitvi davčne cenilne vred¬
nosti se izdajo z ukazom . 8  Povračilno pravico 4

§ 222. odst. 3. Pravica zadaj stoječega upnika do
povračila pa ni zavisna od tega, da ima vkupno zastavno
pravico na vseh prodanih nepremičninah, ampak zado¬
stuje, da je njegova terjatev samo na eni prodani neprem.
vknjižena. — 28. jun. 1898 št. 8951. Jur. BI. št. 47.

§ 222. odst. 3 in 4. Če je pristojbina za prenos
imovine sozastavno vknjižena na več zemljiščih, po¬
znejši upnik sme zahtevati povračilo le tedaj, če se pri¬
stojbino odkaže v plačilo na stavku vknjižbe, ne pa, če
se  jo odkaže kot prednostni stavek. — 12. julija 1898
št. 9564. Gl. U. 251.

§ 222. odst. 4. 1. Na predlog po zmislu § 222.
odst. 4, ki se stavi še le po izdaji razdelbnega sklepa,
se ni ozirati. — 10. jan. 1899 št. 17938 uk. št. 49.

2. Povračilne pravice zadaj stoječih upnikov pri¬
znati je le po njih predlogu nikdar uradoma. — 17. maja
t«99 št. 7397. Pr. str. 516 ex 1899 in 9. avgusta 1899
st- 11860. Pr. str. 136 ex 1900.

3. Vknjižba povračilne pravice na neprodano ne¬
premičnino dopustna je tudi tedaj, če je terjatev vkupno-
zastavnega upnika po razdelbnem naroku s tega zemljišča
'zbrisala se. — 37. marca 1900 št. 4433. Sl. Pr. št. 5.

, 4. Protivno pa odločba z dne 31. maja 1900 št. 7382

"k- št. 252.

5. Glede dopustnosti rekurza pri razd. naroku ne-
"avzočnega udeleženca glej odi. 7 pri § 234.

6. Glede roka za rekurz proti dovolitvi vknjižbe
Slej odi. 4 pri § 65. odst. 2.

318

Izvršilni red.

zadaj stoječih upravičencev je v tem primeru
vknjižiti njim v korist na dražboma ne prodanih,
skupno jamčečih nepremičninah v vrstnem redu
popolnoma ali deloma razdolžene terjatve popla¬
čanega vkupnozastavnega upnika, katero je ob
enem izbrisati . 6  To vknjižbo 6  odredi sodišče po
predlogu . 7

1  Velja tudi za terjatve, vknjižene nerazdelno na
delih ene in iste nepremičnine. (§ 238.).

8  Za preračun povračila, ki gre zadaj stoječim
upravičencem, je vzeti za podstavo davčne cenilne vred¬
nosti, če ob času, ko se sklene razprava o raz¬
delitvi največega ponudka,  ki se je dosegel pri

dražbi ene ali posameznih vkupno jamčečih nepremičnin,

niso zdražbane še vse vkupno jamčeče nepremičnine.
(Min. odg. odst. 1 k § 222.).

8  Ukaz pravosodnega ministra z dne
10. julija  1897. drž. zak. št. 174 o davčni cenilni
vrednosti z vkupno hipoteko obremenjenih
nepremičnin, ki jo je vzeti v podstavo pri
začasni ugotovitvi bremenskega stanu in pri
razdelitvi največega ponudka.

Na podstavi člena XLI. uvodn. zakona k izvršilnemu
redu z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 78) se ukazuje
v izvrševanje predpisov § 166., odstavka 1 in § 222..
zadnjega odstavka v izvršilnem redu (zakon z dne 27. maja
1896. 1,, drž. zak. št. 79) zastran ugotavljanja davčne
cenilne vrednosti z vkupno hipoteko obremenjenih nepre¬
mičnin to-le:

§ 1. Za davčno cenilno vrednost po zmislu § 166..
odstavka 1 in § 222., odstavka zadnjega v izvršilnem
redu velja:

1. pri nepremičninah, zavezanih zemljarini, petin-
dvajseternati znesek katastrskega čistega donosa;

2.  pri poslopjih, zavezanih hišni najmarini, Ses,'
najsternati znesek davku zavezane čiste najemnine, kurji
ostane po odbitku vzdržbenih in amortizacijskih stroškov •

3. pri poslopjih za stanovanje, zavezanih hism
razredovini, tristoternati znesek, pri temu davku zavezanm
kmetiških domačijah ali stanovalnih in gospodarskih P°

§ 222. 319

slopjih sedemstoternati znesek za eno leto odmerjene
hišne razredovine.

Po št. 3 ovedeni znesek se sme v posameznem pri¬
meru, kjer se to zdi po posledkih ustne razprave o začasni
ugotovitvi bremenskega stanu ali o razdelitvi največega
ponudka potrebno, z ozirom na poznano vrednost nepre¬
mičnine po predlogu ali uradoma primerno izpraviti.

§ 2. S katerim zneskom je postaviti v račun vred¬
nost hiš za stanovanje, ki so v zvezi z obrtnimi napravami
(mlini, žagami, tvornicami i. e.), mora v vsakem posa¬
meznem primeru ugotoviti sodišče na podstavi posledkov
ustne razprave o začasni ugotovitvi bremenskega stanu ali
o razdelitvi največega ponudka. Ako treba, mora sodišče
s primernimi pozvedbami, zlasti z izprosbo mnenja oseb,
ki poznajo nepremičnino in morejo presoditi njeno vred¬
nost, priskrbeti za ugotovitev vrednosti nepremičnine
potrebne podatke po najkrajšem potu brez redne cenitve
(§ 55. izvršilnega reda).

§ 3. Davčna cenilna vrednost nepremičnin, katerih
ueli so zavezani različnim davkom od nepremičnin, je
enaka vsoti po §§ 1. in 2. ovedenih vrednosti posa¬
meznih delov.

§ 4. Pri ovedovanju davčne cenilne vrednosti se
z msti ne jemlje v poštev;

1. pridobnina, katero je plačevati od obrta obrato-
vanega na nepremičnini, če tudi bi bil obrt vkoreninjen;

2. davek od čistega donosa (dohodnina) pri poslopjih,
oproščenih hišne naj marine iz naslova stavbe.

. § 5. Ta ukaz stopi v veljavnost 1. dne januarja

1898. 1. F

4  Navesti jo je v razd. sklepu (§ 229. odst. 2).

5  Povračilna pravica zadaj stoječih upravičencev

Jo vknjižiti na podstavi pravnomočnega razdelbnega
sklepa kot izvršilna (§ 88. izvrš. r.) zahteva na po dražbi
ne prodanih, vkupno jamčečih nepremičninah v vrstnem
rp du popolno ali deloma razdolžene terjatve poplačanega
u Pnika imajočesa vkupno zastavno pravico. (Min. odg.
0( lst. 2 k § 222.). . . .

. 6  Vknjižba je pristojbine prosta. (Razpis lin. mm.

7' maja 1899 št. 26561, ukaznik pravosodn. mm. kos Al
str - 206).

320

Izvršilni red.

7  Priložiti je prepise listin za zemljiškoknjižno
zbirko. (Ukaz pravosodn. min. 5. nov. 1899 št. 24006
ukaznik, kos XXII str. 363—365).

§ 223. Vse druge zastavnopravno zavaro¬
vane terjatve, vštevši zastavnopravno zavarovane
davčne in pristojbinske terjatve, je poravnati,
če se ni zahtevalo njih plačilo v gotovini naj¬
pozneje osem dni pred dražbenim narokom, s
tem, da se prevzame dolg v zaračnn na največi
ponudek. Upniki, ki so zahtevali plačilo v go¬
tovini o pravem času, smejo odstopiti od te
zahteve med razdelbnim narokom ter izjaviti,
da so zadovoljni, če prevzame dolg zdražitelj
in se ga oprosti njih prejšnji dolžnik. 1

Ob poravnavi zastavnopravno zavarovanih
terjatev s prevzetbo je samo do dneva pode¬
ljenega domika zastale obresti in pa druge pri-
padke (§§ 216. in 217.) poravnati s plačilom
v gotovini iz razdelbne mase.

Kadar se zahteva poravnava brezobrestnih
rokovnih terjatev v gotovini tedaj je iz razdelbne
mase na terjatev pripadajoči znesek za čas.
dokler ne dospe terjatev za plačilo, naložiti na
obresti. Do dneva dospelosti tekoče obresti je
odkazati po vrstnem redu dotičnih zahtev upra¬
vičencem, kateri ne pridejo več na vrsto za

ht „, f 22 ; odst - 1 - Kadar upnik, ki je pravočasno za-
TTihloito 10 v  gotovini, pozneje hoče odstopiti od tega
na j v 1 ne za d?®mj e , da samo izjavi, da pusti terjatev
urnične na  , z ® m b lg ču, ampak mora tudi izrecno odpustiti
projsnega dolžnika iz zaveze. — 8. jan. 1902 št. 119-
' 7 - n- st. 31 ex 1902.

odlnzr 2 dst ' 2. Glede obresti od dne domika glej
Odločb, 6 m 7 pri § 216. zadnji odst.

9 -123. odst. 3. Glej odi. pri § 221. odst. 2.

§ 222—224.

321

polno plačilo iz razdelbne mase, če M pa ne
bilo takili upravičencev, je odkazati te obresti
zavezancu.

Za brezobrestne rokovne terjatve, ki se
prevzamejo v zaračun na največi ponudek,
mora zdražitelj od dneva podeljenega domika
do časa, ko dospe terjatev za plačilo, plačati
obresti v visokosti zakonitih obresti. Te obresti
je uporabiti po določilih poprednjega odstavka.

1  Hipotečni upniki, ki so pravočasno zahtevali pla¬
čilo v gotovini, a pri razdelbnem naroku od zahtevka
plačila v gotovini odstopijo, morajo vendar sprejeti po¬
ravnavo svoje terjatve v gotovini, če zdražitelj dolga
noče prevzeti. (Min. odg. k § 223.).

§ 224. Kadar je osnovana na nepremič¬
nini zastavna pravica za terjatve, ki utegnejo
nastati iz danega kredita, iz prevzetega poslo¬
vodstva ali iz naslova jamčevanja ali povračila
škode (kreditna hipoteka, kavcijska hipoteka). 1
tndaj je do zadnjega razdelbnega naroka že
nastale terjatve upnikove v glavnici in pripadkih
poravnati po predpisih, veljajočih sicer za za-
stavnopravno zavarovane terjatve enake vrste,

§ 224. 1. Glej odi. z dne 31. maja 1900 št. 7687
P ri  §§ 231—233.

2. Po predpisih § 224. izvrš. r. ravnati je tudi z
najvišimi zneski, ki so pri kaki terjatvi vknjižem za
Postranske pristojbine (stroške). — 9. jan. št. 1/888 ex
19 °1. C. BI. zv. 5 str. 427 ex i902.

, § 224. odst. 1. Terjatve, nastale iz kreditnega raz-
rner J a, je z obrestmi in stroški vred odkazati iz največega
Ponudka samo do višine vknjiženega najvišega zneska;

, k »ajviši znesek, ki je mimo tega vknjižen za po¬
ganske pristojbine, porabiti je le za one pristojbine, ki
o v dotični listini izrecno navedene. — 3. aprila 1901
št ' «15. Sl. Pr. št. 8.

21

322

Izvršilni red.

s plačilom v gotovini (obrestonosno naložbo)
ali s prevzetbo.

S tem ne popolnoma porabljeni del nave¬
denega najvišega zneska se poravna z odkazom
primernega gotovega zneska iz razdelbne mase.
Ta znesek je naložiti na obresti. Obresti je
odkazati, ne krate uporabe položenega zneska
za zahteve, ki nastanejo upniku na novo, tistim
upravičencem, kateri ne dobe več polnega pla¬
čila iz razdelbne mase, po vrstnem redu njih
zahtev, ali če bi takih upravičencev ne bilo,
zavezancu. Tem osebam pripade tudi po pred¬
nosti njih zahtev to, kar ostane od položene
glavnice po dokončanem kreditnem ali kavcij¬
skem razmerju (§ 219. odstavek 2).

1  Napovedati jih je k dražbenemu naroku (§ 271.
odst. 3), ali pa vsaj k razdelb. naroku (§ 211. odst. 1).

§ 225. S kakim zneskom je oceniti vrednost
služnosti in stvarnih bremen z neomejenim
trajanjem, katere mora zdražitelj prevzeti po
dražbenih pogojih in posledku dražbe v zaračun
na največi ponudek. to določi sodnik, oziraje
se na posledke cenitve (§ 144.). 1  Pri služnostih
in stvarnih bremenih, ki dajejo pravico do pre¬
jemanja ponavljajočih se dajatev, je ta znesek
enak glavnici, ki je potrebna za to, da se P°'
ravnajo od dneva podeljenega domika dospe-
vajoče dajatve ali njih denarna vrednost iz
obresti. 2  Znesek, kateri pripade na breme,
prevzeto po zdražitelju, se izroči temu.

Pri služnostih in stvarnih bremenih z ome¬
jenim trajanjem, katere prevzame zdražitelj )
zaračun na največi ponudek, je naložiti zalnž-
beno glavnico na obresti. Obresti gredd do

§ 224 — 227 .

323

časa, dokler traja dotično breme, zdražitelju.
Glede založbene glavnice, ki se oprosti, je
ravnati po zmisln § 219., odstavka 2.

1  Glej § 21. odst. 1 r. za cen. nepr. pri § 144.

2  Ce največi ponudek ne zadostuje: glej § 227.

§ 226. Z vknjiženimi preživitki je ravnati
kakor s stvarnimi bremeni omejenega trajanja,
katera nalagajo dolžnost ponavljačih se dajatev,
po predpisih § 225.

Zdražitelj mora dajati upravičencu, kar mu
gre vsled prevzetega preživitka v prirodninah
in v denarjih. Kadar je iz razdelbne mase na
preživitek pripadajoča založba premajhna, da
ki se iz njenih obresti popolnoma poravnala
in dajatev ali njena denarna vrednost, tedaj
sme vzeti zdražitelj iz založbene glavnice tiste
dopolnilne zneske, ki so potrebni, da se vzdržč
brez prikratbe dajatve preživitka.

S privolitvijo 1  upravičenca do preživitka
in oseb, zavrnjenih na založbeno glavnico, sme
odrediti sodišče, da se tam, kjer so blagajnice
za  preskrbovanje v starosti, vplača založbena
glavnica v tako blagajnico na korist upravičencu
do preživitka.

, 1  Predpis, da o osebah, ki niso prišle k naroku

is 56. odst. 2 izvrš. r.), velja, da predlogu pritrde, je
uporaben tudi za predlog, založbeno glavnico založiti v
nagajnico za preskrbovanje v starosti. Predlog pa se
m °ra v § 226. odst. 3 izvrš. r. imenovanim udeležencem
Priobčiti v povabilu. (Min. odg. k § 226.).

§ 227 . Tiste služnosti in tista stvarna
kremena, izvzemši preživitke, katerih ni več

§§ 226 ., 227 . Zemljiškoknjižni izbris preživitka ki
* e  drži dražboma prodane nepremičnine, ni dopusten
°uko časa, dokler ni zasežena založbena glavnica (ker

21 *

324

Izvršilni red.

moči založiti popolnoma iz razdelbne mase, je
razveljaviti; na mesto njih stopi pravica do
odškodbe za ne preodkazano breme. Odškodbo 1
določi sodnik, in poravnati jo je po zadostnosti
razdelbne mase v vrstnem redu, ki ga je imela
razveljavljena pravica, s plačilom v gotovini.

Isto velja glede zahtev odškodbe za vknji-
ženo najemno ali zakupno pravico, ne preod¬
kazano zdražitelju.

1  Napovedati jo je k razdelb. naroku (§ 211.).

§ 228. Na knjižne predznambe se je ozi¬
rati samo tedaj, kadar se najpozneje pri zadnjem
razdelbnem naroku dokaže, da je postopanje
za opravičbo predznambe že začeto, ali kadar
še ni ob tem času pretekel rok za uvedbo tega
postopanja.

Razdelbni sklep.

§ 229. V razdelbnem sklepu je najprej
izkazati ves znesek razdelbne mase. Na to je
po številkah navesti gotove zneske, ki jih Je
plačati posameznim upravičencem ali položiti
za nje, po zdražitelju v zaračun na največi
ponudek prevzeta bremena in dolgove s pripadla
vred in pa prevzetim bremenom in dolgovom pri¬
merne založbene zneske, vse to po vrstnem redu
pravic in zahtev, ki jih je iz teh zneskov po¬
plačati ali zavarovati, in to z opombo, v koliko
so že razdolžene zahteve upravičencev v glavnim
in pripadkih.

položba založbene glavnice ni plačilo, kajti preživitek
dajati je vzlic položbi v naravnih pridelkih in ostane
stvarno breme). — 29. marca 1901 št. 4112. C. BI. zv. /•
§ 227. odst. 2. Glej odi. 2 pri § 216. št. 4.

§ 229. Glede obresti od dne domika glej oc *l- '
Pn § 216. zadnji odst.

§ 227—230.

325

V razdelbnem sklepu je povedati nadalje,
kako je uporabljati obresti plodonosno naloženih
zneskov,’ kako je ravnati z zneski, ki se oproste 2 ,
katero varnost je dati, če se poravnajo v gotovini
terjatve z razveznim pogojem, 8  kateri upravi¬
čenci, in to s katerim zneskom in v katerem
vrstnem redu imajo pravico do povračila po
zmislu § 222., in kateri znesek mase je ostal
v korist zavezancu.

Razdelbni sklep je vročiti vsem osebam.
povabljenim 4  k naroku.

1  §§ 219., 220. odst. 2, 221. odst. 2, 223. odst. 2,

224. odst. 2, 225. odst. 2. 226. odst. 2, 230. odst. 2.

a  §§ 219., 220. odst. 3, 221. odst. 2, 224. odst. 2,

225. odst. 2, 226. odst. 1, 230. odst. 2.

3  § 220 .

4  § 209. odst. 2 in 3.

§ 230. Kadar ni znana oseba ali ni znano
bivališče hipotečnega upnika v takih okolnostih,
ki dajejo po določilih občega zemljiškoknjižnega
zakona 1  pravico, zahtevati uvedbo amortizacije 2
te hipotečne terjatve, tedaj je v razdelbnem
*jklepu oznameniti tudi tiste zahteve, katere je,
če bi se dovolila amortizacija, poravnati iz zneska
nizdelbne mase, pripadajočega na amortizovano
terjatev.

Za uvedbo amortizacije sme zaprositi ne
?atno zdražitelj, ampak tudi vsak upnik, kateri
jflia po razdelbnem sklepu pravico do poravnave
zneska, ki se oprosti z amortizacijo. Ta znesek
3 e  za čas, dokler traja amortizacijsko postopanje,
naložiti na obresti. Med tem tekoče obresti je
osebam, ki imajo pravico prejeti oproščeni znesek,
°dkazati po vrstnem redu njih zahtev v njih
obrest o van j e in razdolžbo.

326

Izvršilni red.

1  § 118. obč. zemlj. zak.

2  Kedaj je dopustna tožba na zastaranje in kedo
jo sme podati: glej čl. XXVIII uvod. zak. k izvrš. r.

§ 231. Kadar je odločba o uporu, zglašenem
pri razdelbnem naroku, odvisna od ovedbe in
ugotovitve spornih dejanskih okolnosti, 1  tedaj
je v razdelbnem sklepu napotiti rešitev upora
na pravdno pot; sicer je odločiti o uporu takoj
v razdelbnem sklepu. Z zahtevami, zoper katere
meri na pravdno pot zavrnjen upor, je ravnati
v. razdelbnem sklepu začasno tako, kakor da
bi bile glede terjanega zneska in zatrjevanega
vrstnega reda neizpodbijane.

Kedor je bil vsled upora napoten na pravdno
pot, mora v enem mesecu po vročbi razdelbnega
sklepa izkazati, da je že začel za rešitev upora
potrebno sporno postopanje, ker bi se sicer izvel
razdelbni sklep po predlogu vsakega po uporu
zadetega upravičenca ne glede na upor. To je
naznaniti v razdelbnem sklepu.

Zgoranja določila je uporabljati zmisloma,
kadar zahteva rešitev upora uvedbo postopanja
pri pristojnem upravnem oblastvu.

Pravica 2  tistega, ki se je uprl, da sme
zoper osebe, ki so dosegle zadostitev na pod-

§§ 231.—233. Na pravdno pot zavrniti je vselej
tistega, ki je zglasil upor in ne onega, zoper katerega
zahtevo je namerjen upor; to tudi tedaj, če je upor na¬
merjen zoper kavcijsko hipoteko, katere obseg za časa
1 ™ c I e na J v - ponudka še ni ugotovljen. — 31. maja
1900 št. 7687 uk. št. 2B9.

§ 231. odst. 2. 1. Tu ustanovljenega roka se d ri:l
samo^tedaj, če se tekom njega poda tožbo pri pristojnem
sodišču. Določba § 145. odst. 2 c. pr. r. na ta rok m
uporabna. — 7. jun. 1900 št. 8152. Jur. BI. str. 377.

2. Glej odi. pri § 236. odst. 3.

§ 230—233.

327

stavi razdelbnega sklepa, uveljavljati svojo boljšo
pravico s tožbo, se ne izgubi niti z zamudo
roka, določenega za podajo tožbe, niti ne z
izvedbo razdelbnega sklepa.

1  Tako tudi pri razdelitvi donosnih prebitkov.
(§ 128. odst. 2).

2  Pravica, zoper osebe, ki so dosegle zadostitev na
podstavi razdelbnega sklepa, uveljavljati svojo boljšo
pravico s tožbo (§ 231. zadnji odst. izvrš. r.), ne gre
tistemu, o čegar uporu, zglašenem pri razdelbnem naroku,
je v razdelbnem sklepu končno odloženo. Zato se taka
tožba zlasti ne more opirati na pravni naslov, kateremu
je sodišče v razdelbnem- sklepu pravnomočno odreklo
pripoznatev. (Min. odg. k § 231.).

§ 232. Za odločbo o uporih, zavrnjenih na
pravdno pot, je pristojno izvršilno sodišče. 1
tpore, zglašene gledč iste zahteve po več osebah,
smejo uveljavljati te osebe kot sosporniki, 3  v
skupni tožbi.

Sodba, katera se izreče v pravdi o uporu,
zglašenem pri razdelbenem naroku, je veljavna
za vse udeležene upnike in upravičence in zoper
n .je, in pa za zavezanca in zoper njega (§ 14.
civilnega pravdnega reda).

1  Glej § 17. odst. 2.

2  §§ 11., št. 1, 14., c. pr. r.

§ 233. V sodbi, s katero se ugodi zglaše-
aemii uporu, je na podstavi razdelbnega sklepa
* n  spisov razdelbnega postopanja, tudi če se
|° ne zahteva, določiti, kateremu upniku in v
katerem znesku je izplačati sporni del mase.^

Kadar so taki določbi po mnenju sodišča
11 a  poti znatne ovire, tedaj je zaukazati v sodbi

, § 231. odst. 4. zastran pristojnosti za te tožbe glej

t,' 8  P ri  § 17. odst. 2, zastran neoviranja izvedbe razd.
»lepa odi. pri § 236. odst. 3.

328

Izvršilni red.

vnovično razdelbno postopanje ter je uvesti po
pravnomočnosti sodbe uradoma. To vnovično
razdelbo je omejiti na tisti del mase, zoper
katerega meri upor. Udeležencev, kateri so že
poplačani iz dražbenega izkupila z gotovimi
denarji, s prevzetim dolgom ali s položenim
zalogom, ni privzemati k novem postopanju.

§ 234. Izpodbijati razdelbni sklep z re-
kurzom smejo zavezanec in pa k razdelbnemu
naroku došli upravičenci sam d v obsegu pravice

§ 234. 1. Prisodbo postranskih pristojbin h kavcijski
hipoteki izpodbijati je po § 213. z uporom in zatorej
poznejši upnik, ki k naroku ni prišel, nima rekurza
proti razd sklepu. — 14. dec. 1898 št. 16659. Gl. D. 413.

2. § 234. uravnava samo ono izpodbijalno pravico
k razd. naroku prišlih upnikov, katero se more uveljav¬
ljati z uporom po § 213. proti zahtevam drugih zastavnih
upnikov, ali se jo je uveljavilo. — 21. jun. 1898
št. 8430, uk. št. 9.

Prav tako tudi odi. 13. jul. 1898 št. 9652. Gl. U.
255; 26. aprila 1899 št. 6106. Gl. U. 595; 16. aprila 1901
št. 5298. C. BI. str. 749.

3. Iz §§ 213. in 234. izvrš. r. ne sledi, da vsi
upravičenci, ki k razdelbnem naroku niso prišli, nimajo
rekurzne pravice zoper razd. sklep. — Plen. odi. 1- J u *-
1898 št. 7177 rep. pravorekov  št. 168 uk. št. 1506.—
Tako tudi odi. 20. jul. 1898 št. 10061. G. H. 39; 30. nov.
1898 št. 16148. Pr. str. 89 ex 1899.

4. Kadar sodišče, ne da bi se dosegel dogovor P°
§ 214. odst. 2, razdeli razd. maso proti načelom §§

m 217., dopusten je po tem prizadetim osebam rekur*
tudi tedaj, če k razd. naroku niso prišle. — 31. jan. 1899
st. 1242 uk. št. 43.

5. Upniki, ki so dosegli polno plačilo iz naj v. P®'
nudka, nimajo pravice rekurza. — 9. avs. 1899 št. 1299
Pr. str. 681.

6. Kadar se pri razd. naroku ni zglasil u P or ’ l 2 3 4 5 6 !q
pusten je rekurz, če temelji na drugih, kakor v § 91-
navedenih razlogih. — 29. dec. 1899 št. 18509. Gl. U. 81*

§ 233 — 235 .

329

do upora, ki jim gre po § 213. Na izpodbijalne
razloge, ki bi se bili smeli sicer uveljavljati z
uporom, pa se niso naveli pri razdelbnem naroku,
se ni ozirati.

Določila § 233. je uporabljati tudi na od¬
ločbo o rekurzu.

§ 235. Kadar se ugodi uporu zoper zaračun
zastavnopravno zavarovane terjatve na največi
ponudek v razdelbnem sklepu, v odločilu o
rekurzu, zglašenem zoper tega, ali v sodbi,
izrečeni o uporu, tedaj mora izvršilno sodišče
precej po nastopu pravnomočnosti naložiti zdra¬
vitelju, da naj položi ostanek največega ponudka,
ki je enak ne zaračunivnemu znesku zastavno¬
pravno zavarovane terjatve s pripadki vred, in
pa njegove zakonite obresti od dneva podeljenega
domika v prvih štirinajstih dneh pri sodišču. 1

Na podstavi tega naloga se opravi po preteku
roka po predlogu, da naj se izterja ostali največi
Ponudek z obrestmi vred, izvršba na imovino
zdražiteljevo. Staviti predlog ima pravico vsaka
k razdelbnemu naroku povabljena oseba; predlog
Je staviti pri izvršilnem sodišču.

Z vplačanim ostankom največega ponudka
D ravnati po § 233., odstavku 2.

. 7. Da si ohrani pravico do rekurza, mora upravi¬

čenec samo v primerih, oznamenjenih v § 213. zglasiti
Por. Ako pa naj se rekurz opira na druge okolnosti
P r - & je namenjen proti določitvi povračila po § 222.),
ma  hipotečni upnik pravico rekurza, tudi če k razd.
“aroku ni prišel. — 28. avg. 1900 št. 11774. C. BI. zv. 7
ex 19 oi

v  § 234. odst. 2. Kadar je odkaz prednostnih terjatev
spesno izpodbijal se, ie razd. sklep razveljaviti in prvemu
v n *ku naročiti novo razpravo. — 30. jan. 1900 št. 1317.
1Vot - Z. št. 22.

330

Izvršilni red.

1  Da je položiti ostanek največega ponudka, ki je
enak nezaračunivnemu znesku zastavnopravno zavarovane
terjatve s pripadki vred, in pa zakonite obresti tega
ostanka, more se naložiti zdražitelju le takrat, kadar se
je uspešno zglasil upor proti zaračunu hipotečne terjatve
na najveei ponudek, katero je zdražitelj prevzel v
plačilo.  (Min. odg. k § 235.).

Položiti se znesek ne sme v sodni pisarnici. (Glej
opomn. 2 pri § 77.).

Izvedba razdelbnega sklepa.

§ 236. Po pravnomočnosti razdelbnega
sklepa je posameznim upravičencem za plačilo
v gotovini odkazane zneske, ako ne teče zastran
njih pravda ali je rok, določen za podajo tožbe,
že pretekel brez uspeha, po predlogu izplačati
proti pobotnici. 1

Da se stori zaukazana obrestonosna naložba,
mora, če ni drugačnega dogovora med osebami,
katerim so namenjeni ti zneski ali njih obresti,
ukreniti izvršilno sodišče primerno. (§ 77.).

V kolikor se razdelbni sklep zavoljo tekoče
pravde ne sme izvesti, ostanejo dotični zneski
do pravnomočne odločite v sodni 2  hrambi.

1  Če je največi ponudek hranjen v depozitnem
uradu, kolkovati je pobotnico s kolkom 1 K od vsake
pole, ako ni po lestvici II. nižje pristojbine. (Razpis
min. 29. dec. 1900 št. 60961. pravosodn. min. ukazu«
kos XI. str. 153 ex 1901.

ž  Glej opomn. 2 pri § 77.

Vknjižbe in knjižni izbrisi.

§ 237. Za vknjižbo z domikom pridobljene
lastninske pravice na dražboma prodani nepre-

§ 236. odst. 3. »Tekoča pravda« je samo pravda,
ki se je uvedla v roku enega meseca, določenem v §
odst. 2. — 12. febr. 1901 št. 1713, uk. št. 369.

§ 235 — 237 .

331

mičnini. za prenos knjižnih pravic, združenih z
lastnino na nepremičnini, in za izbris zaznambe
dražbe, 1  podeljenega domika 2  in vseh drugih
dražbenega postopanja se tikajočih knjižnih
zaznamb sme zdražitelj, 4  še preden je rešena
razdelitev največjega ponudka, zaprositi pri
izvršilnem sodišču, če dokaže, da je izpolnil o
pravem času in redno vse družbene pogoje. 0

Sodišče sme, če se mu zdi to potrebno za
pojasnitev in zlasti za dopolnitev predloženih
dokazov, preden privoli v zaprosilo, zaslišati
zahtevajočega upnika in na nepremičnini stvarno
upravičene osebe ali nekatere izmed njih; ta
zaslišba se zgodi na stroške zdražiteljeve. Ako
je v obrambo pravic imenovanih oseb prijner-
uejše. sme sodišče namesto njih zaslišbe zaukazati,
da se obvestijo o dovolitvi v zaprosilo. Ko privoli
sodišče v zaprosilo, mora hkratu odrediti, kar
je potrebno za izvršitev knjižnih vpisov. 0

Izbris bremen in pravic, vpisanih na draž¬
bama prodani nepremičnini in ne prevzetih po
zdražitelju, sme dovoliti izvršilno sodišče še le
P° pravnomočnosti razdelbnega sklepa po pred-

§ 237. Ako je zavezanec po podelitvi^ domika a
Pved nje zaznambo v zemljiški knjigi nepremičnino otujil
'n se je pred zaznambo domika pridobitelj prepisal na
Ulo kot lastnik, dopustna je tako zaznamba podelitve
domika, kakor — po izpolnitvi dražbenih pogojev, od¬
nosno po pravokrepnosti razd. sklepa — vknjižba lastninske
Pravice zdražitelj a, izbris zaznamb in neprevzetih bremen
In  terjatev; vse to tudi na druge knjižne vložke, ki so
nastali vsled odpisa parcel od zdražbanega vložka. —

1  ■ jun. 1901 št. 8354. C. BI. zv. 10 str. 802 (deloma pri-
°Wena pri § 183. odst. 3).

332

Izvršilni red.

logu zdražiteljevem; s tem predlogom se sme
združiti v prvem odstavku oznamenjeni zahtevek . 7

' § 134 - odst. 2. — 3 § 183. odst. 3. — * §§ 148.
173. odst. 1, 186. odst. 3.

4  zdražitelj s predlogom odlaša, mora izvršilno
i coif C6 j ura, doma^ postopati po predpisu § 3. zak. 23. maja
13 ?. 3 ' drž- zak. št. 82, ako je hkratu zemljiškoknjižno
sodisce; če pa to ni, mora mudnost zdražitelja naznaniti
J  , oknj ’ lžnemu  sodišču (Ukaz pravosodn. min. 11. maja
1901 ukaznika št. 14).

, . J  Predlog za knjižni vpis z domikom pridobljene

lastninske pravice, za prenos z lastnino na nepremičnini
združenih knjižnih pravic in za izbris knjižnih zaznamb,
d w ■ dražbenega postopanja, sme zdražitelj, ako
dokaže, da je o pravem času in redno izpolnil vse draž-
bene pogoje (§ 237., oddelek 1. izvrš. r.), podati hkratu
s predlogom za uvedbo razdelbe največega ponudka ali pa
staviti ustno pri razpravi o razdelbi največega ponudka;
v tem zadnjem primeru je vzprejeti predlog v zapisnik
o naroku. Ako ne zahteva zdražitelj na dražbi prodane
nepremičnine izrečno nič drugega, se sme v obeh primerih
zaslisba zahtevajočega upnika ali na nepremičnini stvarne
pravice imajočih oseb (§ 237., odstavek 2. izv. r.) združiti
z razpravo o razdelbi največega ponudka. Vpis lastninske
pravice zdražiteljeve in drugi knjižni vpisi, ki jih on za-
teva ob enem, se smejo izvršiti že pred pravnomoč¬
nostjo razdelbnega sklepa, ako se izpodbija sodniški sklep
samo glede razdelbe največega ponudka in glede izbrisa
po zaražitelju izkupila prevzetih bremen in pravic. (§ 173.
opr. r.).

8  Prepisov sklepa o podelitvi domika, razdelbnega
s epa^ pobotnic upnikov itd. za zemljiškoknjižno zbirko
J 11  K®) 1 P a ^  pa se priporoča da izvršilno sodišče, ako
je kra,tu zemljiškoknjižno sodišče, dene izdatek sklepa.

Katerim se dovolijo vpisi, k zemljiškoknjižnim spisom.
tUKaz pravosodn. min. 5. nov. 1899 št. 24006. ukaznik
pravosodn. mm. kos XXII. str. 363—365).

i ,. Zdražitelj, ki izprosi izbris zaznambe dražbe m
P <- e jenega domika, preden so izbrisana na nepremičnin;
j£, s „ ana  nremena in pravice, katerih ni prevzel, se pr otl
osebam, ki so taka bremena in pravice, preden
i e izbrisane, v veri na zemljiško knjigo pridobile,

§ 237—239.

833

ne more sklicevati na svojo pridobitev lastninske pravice
in na dražbo. (Min. odg. k § 237.).

Dražba nepremičninskih deležev.

§ 238. V ko l i k or zakon ne razloča, je upo¬
rabljati njegova določila o dražbi nepremičnin
tudi na dražbo posameznih nepremičninskih
deležev, na katere se sega z izvršbo.

Rekurz.

§ 239. Rekurza se poprijeti ni dopuščeno
zoper sklepe, s katerimi se:

1. obveščajo rešilnokupni upravičenci in
zastavni upniki o dovolitvi dražbe (§ 133.,
zadnji odstavek) ali se zaukazuje knjižna za¬
znamba uvedbe dražbenega postopanja; 1

2. zaukazuje po §§ 134. in 140. popis in
cenitev nepremičnine, ki jo je prodati po dražbi,
ln  nepremičninske pritikline;

3. določa po § 142., da ni opraviti vnovič
Popisa ali cenitve;

4. nalaga zahtevajočemu upniku, da naj
predloži načrt dražbenih pogojev ali odda dotično
izjavo na zapisnik; 2

o. zaukazuje po § 158. uprava po dražbi
Prodane nepremičnine;

6. odreja odložba cenitve po zmislu § 202.;

§ 238. Z vkupno zastavno pravico na več deležih
Premičnin ravnati je prav tako, kakor z vkupno zastavno
Pravico na več nepremičninah (§ 222.). — 29. maja 1901
7759. C. BI. str. 750 in Pr. str. 566. Glej tudi odi. 4.
P« § 222. odst. 2.

§ 239. odst. 1 . Glej odi. 9 pri § 78.

§ 239. št. 2. Glej odi. pri § 142. odst. i.

334

Izvršilni red.

7. privzemajo k cenitvam v postopanju za
razdelitev največega ponudka izvedenci; 11

8. odreja zavoljo pravnomočne ustavitve*
ali zavoljo izvedbe družbenega postopanja 6  izbris
knjižnih zaznamb, ki se tičejo tega postopanja;

Zoper sklep, s katerim se določuje število
izvendencev, 6  ki jih je privzeti k cenitvi, in
se imenujejo izvedenci, 7  in pa zoper sklepe,
storjene in oznanjene med družbenim 8  in med
razdelbnim 9  narokom, ni dopuščeno, poprijeti se
rekurza posebe. 10

Zoper odločilo o rekurzih, ki se zglase
zoper razdelbni sklep, je dopusten nadaljni
rekurz, da si je sodišče druge stopinje potrdilo
izpodbijani sklep prvega sodišča. 11

1  § 134. odst. 2. — ^ § 145. 0 dst. 1. - 3  §§ 225.,

226. — ^ § 207. — s § 237. — « § 143. odst. 2. — 1  §

odst. 3. — 8 g 177. odst . 3. _ s § 212. — 10  š 51o.

c. pr. r. in § 78. — 11  To pa ne velja za razdelbne

sklepe v prisilni upravi (glej min. odg. pri § 128.).

Četrti razdelek.

Posebna določila o izvršbi na predmete
rudniške lastnine.

Prisilna uprava.

§ 240. Ako se sega z izvršbo na delež
rudnika 1  po prisilni upravi, se sme skupni p°'

§ 239. zadnji odst. 1. Zoper odmero po stranki
ugotovljenih izvršilnih stroškov v razd. sklepu, zadeva¬
jočem najv. ponudek za nepremičnino, rekurz proti ena¬
kima odločbama nižjih sodišč ni dovoljen. — 21. no'-
1900 št. 15458 uk. št. 329; 29 maja 1901 št. 7759. C. Bi-
str. 750.

2. Predpis § 239. zadnji odst. uporaben je le gl 0 '-''
onega, kar zakon predpisuje kot vsebino razdelbneg
sklepa. - 16. jan. 1900 št. 245. Pr. str. 517.

239 — 241 .

335

oblaščenec, ki so ga postavili deležniki rudarstva
(§ 188. obč. rudarskega zak.), imenovati za
upravnika. Kadar je v posameznem primeru z
ozirom na osebo tega pooblaščenca kaj važnih
pomiselkov zoper to, tedaj je pred imenovanjem
upravnika zaslišati vse deležnike rudarstva.

Upravnik, ki ga potem imenuje izvršilno
sodišče, mora oskrbovati upravo tudi za druge
deležnike rudarstva in kot njih pooblaščenec, in
izgubi, dokler traja prisilna uprava, pooblastilo
po deležnikih prej postavljenega skupnega po¬
oblaščenca veljavnost. Tak upravnik ima vsled
imenovanja pravico za vsa pravna opravila in
pravna dejanja, katera opravljati daje po § 188.
obč. rudarskega zak. pravico imetje pooblastila.

Imenovanje prisilnega upravnika mora iz¬
vršilno sodišče 2  priobčiti uradoma pristojnemu
rudarskemu glavarstvu.

1  Izvršbo na kose (kukse) za rudarjenje ustanovljene
rudarske družbe izvede se kakor izvršba na telesne reči
(d. XXV vp. zak. k izvrš. r.). — Če naj se solastninska
pravica rudnika razdeli na manjše deleže kakor na
»estnajstinke, se mora ustanoviti rudarska družba (§ 137.
rud. zak.) in posamezne deleže se imenuje kose (kukse),

imajo pravno lastnost premičnih reči.

2  Priobčilo je posel vročevaln. in izvrš. oddelka
(8 384. št. 8 opr. r.)

§ 241. K razhodkom, ki jih po § 120. po¬
ravnava upravnik neposredno iz doneskov, spa-
da io zlasti tudi:

1. med prisilno upravo dospevajoči in iz
zadnjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave
zastali zneski pristojbin od dednih in okrožnili
rovov in drugih prispevkov za okrožne naprave.
v °dnin, predihnin in drožnin in drugih letnili

386

Izvršilni red.

dajatev za podeljene rudarske služnosti in pa
letnih dajatev posestniku površine;

2 .  med prisilno upravo dospevajoči in iz
zadnjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave
zastali prispevki, ki jih morajo dajati rudniški
posestniki bratovskim skladnicani;

3. med prisilno upravo dospevajoči in iz
zadnjega leta pred dovolitvijo prisilne uprave
zastali zneski mezd in drugih službenih pre¬
jemkov oseb, uporabljanih pri rudarjenju.

Prisilna dražba.

§ 242. Predlogu za dovolitev prisilne dražbe
je mimo listinskih izpričeval, oznamenjenih v
§ 133. št. 1 in 2, priložiti tudi po rudarskem
oblastvu ali sicer javno poverjene prepise po-
delilne listine, dopustila za pomožna dela, ali
dopustila za okrožni rov ali pa poverjene iz¬
piske iz podelilne ali dopustilne knjige.

Y naznanilu dražbenega naroka je pove¬
dati ime rudnika ali polja, velikost polja, rudnine,
za katerih kopanje se je dalo podelilo, in pa
rudniku najbližo železniško ali plovstveno postajo.

§ 243. Rudarske služnosti, ustanovljene s
pogodbo, potrjeno po rudarskem oblastvu, ali z
odločilom rudarskega oblastva (§ 191. obč. ru¬
darskega zak.), mora prevzeti zdražitelj ne glede
na vrstni red, ki jim gre, brez zaračuna na
največi ponndek.

§ 244. Pri dražbi stvari rudniške lastnine
znaša najmanjši dopustni ponudek tretjino vre¬
dnosti. katera se vzame v podstavo dražbi.

§ 245. Kadar se predlaga prisilna dražba
rudnika, ki ni obratovali ali se ne da izk°'

§ 241—246.

3B7

riščati, tedaj se vzame znesek terjatve, za ka¬
tero se sega z izvršbo, dražbi v podstavo kot iz¬
klicna cena. Določila o začasni ugotovitvi bremen¬
skega stanu, 1  o najmanjšem ponudku 2  in o
uporu zavoljo nedostatnega pokritja zastavno-
pravno zavarovanih zahtev 8  se ne uporabljajo
v tem primeru.

Naznanilo dražbe mora obsegati priobčilo,
da se predmet, ki ga je prodati po dražbi, odda
tudi pod cenilno ali izklicno ceno, katero je
h kratu naznaniti.

1  §§ 164,—167., 2  § 151., 3  §§ 184. št. 8, 190.-193.

§ 246. Ob razdelitvi izkupila, doseženega
2  dražbo rudnika ali drugega predmeta rudniške
lastnine, je pred terjatvami, oznamenjenimi v
§216., št. 4, poplačati iz mase po tem le redu:

1. iz zadnjega leta pred dnevom podelje¬
na domika zastale zneske mezd in drugih
službenih prejemkov oseb, uporabljanih pri
obratu po dražbi prodanega rudniškega predmeta;

2. mezdne zneske, katere je rudniški po¬
sestnik na podstavi službenega reda, potrjenega
Po rudarskem oblastvu, pridržal v zavarovanje
kakih svojih zahtev do paznikov in delavcev;

3. terjatve bratovskih skladnic glede zneskov,
katere morajo dajati rudniški posestniki, in pa
zneskov, ki so jih delavci sicer plačali ali ki
so se ji m  odtrgali od mezde, pa se niso polo-
Z1 H v blagajnico ali manjkajo v nji;

4. iz zadnjega leta pred dnevom podelje¬
na domika zastale zneske pristojbin od dednih
111  okrožnih rovov in drugih, prispevkov za
okrožne naprave, vodnin, predihnin in drožnin
ln  Pa drugih letnih dajatev za podeljene ru-

22

338

Izvršilni red.

darske služnosti, kakor tudi letnik dajatev po¬
sestniku površine. Kadar so te terjatve, davščine
in pristojbine zastale nad eno leto, tedaj jih je
razdolžiti iz razdelbne mase po zahtevah ozna-
menjenih v § 217., št. 2.

Vročba.

§ 247. Razen sklepa, s katerim se dovo¬
ljuje izvršba, se smejo vse druge vročbe oh
izvršbi na predmete rudniške lastnine, če so
namenjene rudniškim podjetnikom ali deležnikom
rudarstva, obratovanega po več njih, storiti po¬
stavljenemu pooblaščencu, ki oskrbuje upravo
rudarstva.

Izvršba na pravico dobivanja zemeljskih smol.

§ 248. Kadar se tiče dražbeni predlog
pravice, dobivati zemeljske smole ali rudnine,
porabne zavoljo zemeljske smole, ki jo imajo
v sebi (§ 2. zakona z dne 11. maja 1884. i,
drž. zak. št. 71), tedaj se uporabljajo predpisi
o prisilni dražbi nepremičnin.

Mimo izpričeval, zahtevanih v § 133., št. 1
■ n  i Z’  '•• e  P ret ^°žiti v tem primeru uradni izpisek
iz vnjige naftnice, opremljen z datumom izdaje,
iz katerega je razvideti zadnji stan te knjige
glede pravice dobivanja, ki jo je prodati po

339

§ 246 — 248 .

Števni listi (števnice) za zakonske stvari, dražbe ne¬
premičnin in konkurze (Zahlblatter).

a)  Sodišča prve stopinje morajo narediti glede do¬
končanih razprav o ločitvi zakona, razvezi zakona in
neveljavnosti zakona, o prisilnih dražbah nepremičnin in
o konkurzih števne liste (števnice). Za seštevanje raz¬
puščenih zakonov je uporabljati obrazce, objavljene z
ukazom pravosodnega min. z dne 15. novembra 1885. L
(ukazn. pravosodn. min. št. 76), v  za prisilne dražbe in
konkurze obrazca št. 91 in 92. Števnice mora vsakikrat
precej potem, ko se izda končujoči sklep ali odločilo, iz¬
polniti sodnik (predsednik senata, konkurzni, izvršilni
komisar).

Izpolnjeno števnico je izročiti pisarniškemu uradniku
(pisarniškemu pomočniku), ki mu je poverjeno vodstvo
dotičnega vpisnika; ta mora opremiti enakovrstne števnice
z  zaporedoma tekočimi številkami, shraniti jih in konci
vsakega meseca preskusiti, ali se ujema število števnic
s  podatki vpisnika. Kadar se v števnico vpisan sklep ali
odločilo izpodbija s pravnimi pomočki, tedaj je odvzeti
števnico in jo dopolniti po dokončni odločbi.

Števnice o stvareh, pravnomočno dokončanih v
teku leta, mora vsako sodišče meseca februarja brez
spremnega pisanja, toda s priloženim spiskom številek
tistih števnic, katere so se morale odvzeti, ker se je zglasil
pravni pomoček, doposlati c. k. statistični osrednji ko¬
misiji na Dunaj. Odvzete števnice je zbirati posebej, in
Jih doposlati na enak način v mesecu juliju. Števnice,
glede katerih bi do tedaj še ne bilo dokončno odločeno,
J e  doposlati posamez, ko dojde odločilo.

Na prašanja c. k. statistične osrednje komisije je
dajati pojasnila hitro. (§ 399. opr. r.).

/b)  Na prašanje nekega sodišča se je izdalo pojasnilo,
da je v primerih, ko se" tekom izvršbe proti dolžniku
dražboma proda dvoje ali več zemljiškoknjižnih teles,
napraviti tudi dve ali več števnic. (Pravosodn. min. v
uk azniku kos XX ex 1898 str. 267).

, c)  Da se napravi in doposlatvi števnic za prisilne
dražbe nepremičnin (obrazec 91 k opr. r.), vedno izogne,
kadar niso potrebne, se porazumno s c. k. statistično

22 *

340

Izvršilni red.

osrednjo komisijo zaukaže, da je pri ustavitvah dražbe
(prašanjo 10.) — izvzemši ustavitev po § 184. št. 8 (§ 193)
in 200. št. 1 izvrš. r. — števnico le takrat napraviti in
doposlati, če se ne doseže najmanjšega ponudka (§ 151.
odst. 3 izvrš. r.). Na tretjo točko prašanja 10. (ustavitev
dražbe iz drugih razlogov) je torej samo v le tem po¬
slednjem primeru odgovoriti. (Ukaz pravosodn. min. z dne
26. jan. 1899 št. 2351, ukaznika št. 8).

d)  Cas, kedaj je doposlati števnice za
dražbe nepremičnin.  Pravosodno min, je z razpisom

z dne 7. jan. 1900 št. 22151 ex 1899 odobrilo v § 399.
opr. r. utemeljeno mnenje nekega predsedstva višega de¬
želnega sodišča, da sodiščem meseca februarja statistični
osrednji komisiji ni doposlati števnic o vseh dražbah, ki
so se v preteklem letu dejansko opravile (razpredelek 41,
odnosno 65 opravilnega izkaza št. 82 odnosno 83), ampak
samo števnice o tistih dražbah, katere se je v preteklem
letu končalo s končujočim (razdelbnim ali ustavitvenim)
sklepom. (Ukaznik pravosodn. min. kos I 1900 str. 4).
ej  Naprava števnic v primeru ustavitve

dražbe nepremičnin.  V pojasnilo ukaza z dne 26 .jan.

1899 ukaznika št. 8 (— zgoraj pod c  — ) se je nekemu
okrajnemu sodišču na njegovo prašanje naznanilo, da je
tudi takrat, ko k dražbenemu naroku ni prišel noben
kupovalec, napraviti števnico in tak primer izkazati kot
ustavitev »iz drugih razlogov« (št. 10 odst. 3 obrazca JI
k opr. r.), in nadalje, da je, ako bi se na tistem naroku
moralo več nepremičnin enega in tistega zavezanca po¬
sebej izklicati, napraviti prav toliko števnic. (Pravosodn.
mm. v ukazniku kos XXIV 1900 str. 303).

f)  ; .Da se odpravijo dvomi in da se do

seže kolikor mogoče popolna statistika o izvršbah, izua
pravosodno ministrstvo te-le odredbe:

I. Števnice za dražbe nepremičnin ima dotični iz¬
vršilni komisar sam in natančno ter skrbno izpolniti-
II- V primerih zopetne dražbe je vpisati:
a )  P°d St. 6 števnice za zopetno dražbo določeni naj
manjši ponudek, ne pa oni najmanjši ponudek,
je bil podstava prvi dražbi, in
pod št. 12 dan dovolitve prve dražbe, ne pa datum-
ko se je določila zopetna dražba.

§ 248 .

341

III. Če je kak upnik tekočemu dražbenemu posto¬
panju pristopil, oni upnik pa, po čegar predlogu se je
uvedlo postopanje, pozneje od nadaljevanja, izvršbe od¬
stopil, je vendar pod št. 12 števnice postaviti dan dovo¬
litve dražbe, ne pa. kakor se je to zgodilo, dan pristopa.

IV. Ako se, kolikor to dopušča § 148. lit. a konk.
reda, dražbe ni izvedlo v okviru predpisov izvrš. reda,
je na to kazat; z zaznamkom »cridamaessig,« ki se ga
postavi na zgoranji rob števnice in podčrta.

V. Ker je za upravništvo in statistiko zelo važno,

da se spozna dajatev na davkih dražboma prodane ne¬
premičnine, v števnicah pa, ki so došle pravosodn. mi¬
nistrstvu, podatkov o davkih (razpredel 15) pogosto m,
opozarja se sodišča na tukajšnji razpis z dne 17. maja
1899 št. 10154, po katerem je v števnice sprejeti vselej
tudi podatke o davkih, in da se doseže kolikor možno
popolno statistično gradivo, zaukaže se jim, v števnicah
poočititi površinsko mero dražboma prodane nepremičnine
tudi takrat, kadar se cenitev ni opravila, ako je to mogoče
storiti brez težav. aRn

VI. Navzlic priobčilu v ukazniku 1898  str. 267 se

še vedno dve ali več dražeb izkaže v eni in tisti stevmci.
Ker taka števnica ni pregledna in je nje obdelovanje
zelo otežkočeno, se zaukaže, da se za vsako pose. ej
dražboma prodano nepremičnino napravi posebno stevmco.
(Ukaz pravosodn. min. z dne 18. maja 1901 ukuzn. s . )•

, g)  C. k. ministrstvo za pravosodje je z razpisom z
dne 10. aprila 1902 št. 7457/2 opomnilo, da je tam, Koder
je bilo po zdražitelju prevzeti preživitek brez zaracun
na največi ponudek, koder je tedaj bilo preračunu naj¬
manjšega ponudka vzeti za podstavo tisto vred nos,
tero ima nepremičnina, ako se breme vzdrži (mn J
najv. sodišča k § 151.. odnosno § 21. odst. 1 reda za
ce n. nepr.), vpostaviti tudi v števnici pod razpredelkom
sam ° ono, zmanjšano cenilno vrednost, ki se jo je ^

Po odst. 5. § 21. reda za cen. nepr. (Ukaz c. k. vi^dež.

sod. v Gradcu z dne 14. maja 1902 opr. št. Praes.^-;,).

342

Izvršilni red.

sodišče v. Tekoča št. . . . Leto 18...

Števnica za prisilne dražbe nepremičnin,

1. Spisovno znamenje.

2. Oznamenilo nepremičnine (hiša, posestvo na kmetih,

rudnik, tovarna itd.) 1 .

3. Oznamenilo zemljiške knjige.

4. Vkupna površina 2 ...

5. Cenilna vrednost (s pritiklino vred).

6. Najmanjši ponudek.

7. Največi ponudek: dosežen pri 1. dražbi.

» po zopetni dražbi.

» » nadponudbi ••••■•

8. Znesek iz največega ponudka ne poplačanih terjatev

na glavnici s povedbo vrednote.

9. Ali je bila začasna ugotovitev bremenskega stanu ? ■

10. Ustavitev dražbe: po § 184., št. 8 (§ 193.) i. r. 3 *  • • •

po § 200., št. 1 i. r."
iz drugih razlogov . .

11. Odložba dražbe po § 201. i. r.

12. Dan dovolitve dražbe.

13.

14.

15.

dokončne dražbe.

raz, lelbnega sklepa (ako se izpodbija razdelbni
stJep: dan dokončne odločbe stopinje pravnih po-
močkov) ah ustavitvenega sklepa.

Letna davčna dolžnost ( z emljarina ....
brez doklad 5  hišna razredovina

I hišna najmarina

Podpis komisarjev
(s službenim značajem).

1 Ako se proda na dražbi samo delež, je povedati tega.

2 Sme se pustiti neizpolnjena, ako ni bilo cenitve. ^ - n

3 V tem primera ni odgovoriti na prašanje 7., 8., 9., ' nocen o.

« V tem primeru je vpostaviti kot največi ponudek P revz  | sn ;k

o  Izpolniti je samo, ako obsega te podatke cenitveni z p
Obrazec 91 k opr. r.

§ 248—250.

343

Drugi naslov.

Izvršba na premično imovino.

Prvi razdelek.

Izvršba na telesne stvari.

§ 249. Izvršba na premične telesne stvari
se zgodi ž njih rubežem in prodajo. 1

1  Predlog za izvršbo na premične telesne stvari
se sme podati v sodni pisarnici na zapisnik (§ o20. st. 1
opr. r.).

Nezarubne stvari. 1 2

§ 250. Na reči, ki se rabijo za opravljanje
božje službe zakonito pripoznane cerkve ali
verske družbe, in pa na kosce svetega križa
in na ostanke svetnikov, izvzemši njih okov,
se ne sme segati z izvršbo. Ako se seže z iz¬
vršbo na okov koscev svetega križa ali ostankov
svetnikov, se ne sme poškodovati avtentika.

1  Glej tudi čl. VII—XI uvodn. zak. k izvrš. r. —
Ako poplačilo upnika ni v nevarnosti, ni zarubiti reci,
katerih zarubnost je dvomljiva, da se ne zavleče pos o-

§ 249. 1. Na kavcijo za pravdne stroške, ki jo je
Položil tožnik, sme toženec v izterjavo priznanih mu
pravdnih stroškov segati z izvršbo, tudi Se je med em
časom otvoril se konkurz o tožnikovi imovini. e r *

18 99 št. 2506. Gl. U. 522. . . „

2. Proti državnemu zakladu dopustna je 1 ?X rs
rubežem gotovine v državnih blagajnicah. -

19 00 št. 15425. Pr. str. 251 ex 1901. ,

3. Glej pa protivno odločbo 1. pri š 251- P n  '

. 4. Polica o zavarovanju življenja, ki se ne |

prinosnika, ni vrednosten papir po zmislu b • • •

jo se zato ne more segati na njo z izvršbo po pr P
§§ 249-289. izvrš. r. Tudi ne spada k »drugim miovm-
stnm pravicam zavezanca,« katere ima §331. izvrs. r.
mislih. — 16 . j u i 1901  št. 10266. Not. Z. st. 42.

344

Izvršilni red.

panje, ker bi bilo treba v zmisiu § 39. št. 2 in odst. 2
lzvrš. r. o ustavitvi ali omejitvi izvršbe uvesti razpravo.
(J\av. za izvrš. org. odd. II str. 37).

J , Določbe §§ 2B0.—252. uporabljati je tudi pri
administrativnih izvršbah. (Ukaz min. za fin. in notr.
stvari 2. dec. 1901 št. 77347 glej ukaznik pravosodn. min. I
str. 8 ex 1902).

§ 251. Dalje se ne sme segati z izvršbo:

1. na oblačila, postelje, perilo, hišno in
kuhinjsko pripravo, zlasti kurilne in kuhalne
peči, v kolikor so te reči neogibno potrebne
za zavezanca in za njegove družinske ude in
posle, živeče ž njim v skupnem hišnem gospo¬
darstvu ;

2- na^ živež in kurivo, kolikor ju je po-
treba na štirinajst dni za zavezanca in njegove
družinske ude in posle, živeče ž njim v skupnem
hišnem gospodarstvu; 1

3. na eno samo molzno kravo ali, če si
zavezanec tako izbere, na dve kozi ali tri ovce
s krmo in steljo vred, če ju je potreba za rejo
m nastiljanje do prve prihodnje žetve, če so
oznamenjene živali neogibno potrebne za pre¬
hrano zavezanca in njegovih družinskih udov
m poslov, živečih ž njim v skupnem hišnem
gospodarstvu; 1

§ 251. prvi odst. 1. Blagajnične gotovine državnega
zaklada niso zarubne (ker glede njih obstojijo posebni
predpisi, katerih je po določbi čl. VII in IX uvodn. zak.
k  izvrs. r. paziti). — 5. sept. 1900 št. 9848. G. H. 51.

2. Glej pa protivno odi. 2. pri § 249.

, . , § **', Dopusten pa je rubež blagajniške gotovine, za-
khida državnih železnic. — 21. nov. 1900 št. 15425. G.
U. st. 4 ex 1901.

§ 250 — 251 .

345

4. na podpore v prirodninah, katere so se
podelile zavezancu iz javnih sredstev, če nastane
v deželi ali v deželnem delu stiska;

5. pri uradnikih, duhovnikih, učiteljih, od¬
vetnikih, notarjih, zdravnikih in umetnikih in
pa pri drugih osebah, katere izvršujejo znanstven
poklic, na predmete, potrebne za opravljanje
službe ali izvrševanje poklica, in pa na spo¬
dobno obleko, in tako tudi pri osebah oborožene
moči in orožnižtva na vse predmete, potrebne
za opravljanje službe;

6. pri rokodelcih, ■ ročnih in tovarniških
delavcih in pa pri porodnih babicah na pred¬
mete, ki so potrebni za osebno izvrševanje njili
posla;

7. pri osebah, katerih denarni prejemki so z
zakonom ali privilegijem popolnoma ali deloma
odtegnjeni izvršilu, na tisti delni znesek naj¬
dene gotovine, ki je primeren izvršilu ne pod¬
vrženim dohodkom, pripadajočim na čas od
rubeža do bližnjega roka za plačilo prejemka;

§ 251. št. 5. Kandidatu ipedicine ni smeti zarubiti
stvari, potrebnih za študij, tudi salonske obleke ne.
b - okt. 1898 št. 12868. Pr. str. 136 ex 1899.

§ 251. št. 6. 1. Samo v osebno izvrševanje obrta
Potrebne  reči so izvršbi odtegnjene. — 5. avg. 1898
9108. Gl. U. 243.

(  2. Ne samo najpotrebnejše  ampak pri sedanjem

stanju dotičnega obrta potrebne  reči, da se isti more
® Pridom obratovati, so oproščene izvršbe. — 1- maja
ly 00 št. 5937. Not. Z. str. 207. . ..

, 3. Karuselji, ruske gugalnice in njih godbeni stroji,

atere rabijo potujoči obrtniki za izvrševanje svojega obrta,
n ‘so zarubni; pač pa so zarubni vozovi, katere rabijo
lstl z a prebivanje. — 14. febr. 1899 št. 2273.

346

Izvršilni red.

8. na gotovino, ki izvira očitno iz podpore,
dane zavezancu iz javnih sredstev po povodu
stiske (št. 4), ali iz povratnega predplačila, dode¬
ljenega z enakim pogojem iz javnih zakladov;

9. na orodje, posode in zaloge blaga, ne-
obhodno potrebne za obrat lekarnice, kar pa
ne brani dopustnosti prisilne uprave tega obrata ;

10. na knjige, ki so namenjene za rabo
zavezanca in njegovih v skupnem hišnem go¬
spodarstvu ž njim živečih družinskih udov v
cerkvi in šoli;

11. na poročni prstan zavezancev, pisma in
druga pisanja zavezanceva in pa družinske po¬
dobe izvzemši okvire;

12. na redove in častna znamenja.

1  Te predmete je pustiti zavezancu tudi pri prisilni
upravi (glej min. odg. pri § 119.).

§ 252. Na pritiklino 1  nepremičnine, ki je
na. nji (§§ 294. do 297. o. d. z.), se sme segati
z izvršbo samo ob enem s to nepremičnino.

Na rudniško pritiklino in pritiklino ladij
in plavov ni izvršbe posebe.

1  Glej čl. XI uvodn. zak. k izvrš. r. in § 103. odst. 1.

4. Pri obratovanju izdelovanja sodovice v majhnem
o segu so za obratovanje potrebne sifonske steklenice
odtegnjene izvršbi. — 31. okt. 1900 št. 12066 uk. št. 321.

5. Jzvošček je rokodelec, ako v obrtu investovana
glavnica m znatna. — 4. dec. 1900 št. 16060. Sl. Pr¬
st. 1 ex 1901.

6. Namen tega predpisa je, da se 0 'hrani gospo-
ars l obstanek dolžnika; zatorej veljajo orodja, katera

uporabljajo zidarji in tesarji kot pomožni delavci stavb¬
ni m0, l 4 S t ra ’ za potrebna v »osebno izvrševanje« obrta
stavbnega mojstra. — 26. nov. 1901 št. 15858. G. Z. 51.

^ i-'  oc * s l' 1- Hišna oprava v vilah je pritiklina
VlL  ~ 6 - apr. 1899 št. 5013. Gl. U. 571.

§ 251—253.

347

Rubež.

§ 253. Telesne reči, ki jih hrani 1  zave¬
zanec, 2  se zarubijo s tem, da jih izvrševalni
organ zaznami in popiše v zapisniku (rubežni
zapisnik).

V zapisnik je vzprejeti izjavo, da so se
zaznamovane reči zarubile v korist izvršljivi
terjatvi upnika, ki ga je imenovati. Terjatev
je navesti v zapisniku glede na glavnico in
pripadke, 3  sklicevaje se na izvršilni naslov.
Rubež sme biti samo za denarno vsoto, določeno
po številkah; s številkami navajati pripadke,
ki jih mora dati zavezanec, ni potrebno. V
nibežnem zapisniku je povedati stanovališče
upnika in njegovega zastopnika.

Kadar zatrjujejo ob rubežu druge osebe 4
ua rečeh, zaznamovanih v zapisniku, take pra¬
vice, katere bi ne dopuščale izvršbe, tedaj je
zaznamiti te zahteve v rubežnem zapisniku.

Sklep, s katerim se je dovolil 6  rubež, je
vročiti zavezancu, kadar se opravlja rubež . 6
Opravljeni rubež 7  je dati na znanje zahteva¬
jočemu upniku in, če ni bil zavezanec navzočen
Pri rubežu, tudi temu. ' 6

1  O hranitvi ima navodilo za izvrš. organe
v  U- odst. t. 22 te-le določbe:

»Hranitev kake reči je ustanovljena s tem, da se
“°seže dejanska oblast nad rečjo. Izvzemši, da more
3 Mo razpolagati izključno s kako rečjo (žepna hranitev,
hranitev zaklenjenih reči), more tudi več oseb h kratu
uraniti kako reč, kakor navadno mož in žena. Kadar je
hranitev vkupna, more se zgoditi rubež proti vsakemu
'letniku.

1. Gospodar, bodisi da je lastnik bodisi samo na¬
jemnik ali zakupnik zemljišča, hrani vse reči, ki so v

348

Izvršilni red.

stanovanju, skednju, delavnici, hlevu, kleti, razun če
hranijo te reči posli v prostorih, njim izključno odkazanih.
ali podnajemniki v prostorih njim oddanih, ali če sojih
prinesli seboj taki, ki so samo na obisku. To, da je go¬
spodar odsoten in da hranijo reči drugi, ki so samo
njegovi namestniki v hranitvi, ne škoduje trajnosti njegove
hranitve.

2. Reči, ki so v posebni obrtovalnici, hrani imetnik

obrta.

3. V razmerju med možem in ženo velja navadno,
da reči, ki so v skupnem stanovanju ali v stanovanju,
katero je žena najela porazumno z možem, hranita oba
vkupno, ali pa da jih hrani mož sam.

Reči pa, katere ima žena zaklenjene, ali katere so
namenjene za njeno oblačilo, za njen nakit ali sicer za
njeno rabo, hrani samo žena.

O rečeh, ki so v stanovanju od moža ločene žene,
velja, da jih hrani žena.

4. V hranitvi oseb, katere zarad njih popolne ne¬
zmožnosti za dejanje ali zarad omejitve te zmožnosti,
zastopa zakonit zastopnik, n. pr. varuh ali skrbnik, so
kakor liste reči, katere imajo sami v oblasti, tako tudi
one, katere ima za nje njih zakoniti zastopnik, ali P a
pri zakonitem zastopniku bivajoči posli.

Reči, katere imajo take za dejanje nezmožne ali
omejene osebe n. pr. otroci, ki niso stari sedem let, '
oblasti za svojega zakonitega zastopnika n. pr. očeta,
hrani poslednji.

o.  Pridelki na polju, posekano drevje v gozdu, če
te reči niso prodane in že izročene, ali če se ni les P°"
sekal na podlagi pogodbe o izsekanju gozda, navadno
hrani posestnik zemljišča.

6. Pri drugi osebi hranjene ali njej zastavljene ali
v popravo, v opravo kakega drugega dela (rezanje hlodov
njej izročene predmete hrani ta druga oseba.

Če izvrš. organ dvomi o tem, ali reč, katero na
merava zarubiti, hrani zavezanec, mora priskrbeti si na
potilo pisarničnega uradnika ali pa eks. komisarja.

a  Glej točko 6. ravnokar navedenega navodila za
izvrš. org.

349

§ 253 .

Če predmete, katere je zarubiti, po mnenju izvrš.
organa, ali po poduku sodnikovem, hrani zavezanec, za¬
htevajoči upnik, ali druga oseba, ki je voljna izročiti jih,
potem je rubež opraviti, če tudi se druge osebe upirajo
zarad dozdevnega kršenja njih posestnih, lastninskih ali
drugih pravic. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 23).

V tujo hranitev ne sme poseči izvrš. organ, če
imetnik hranitve tega ne dovoli. Če tedaj zavezančeve
reči hrani kedo drugi, n. pr. ker se mu jih je izročilo v
hrambo, posodilo ali zastavilo, in če ta brani opravo
rubeža, potem izvrš. organ ne sme zarubiti teh reči.
Izjavo, da rubež dopusti, posvedočiti je v zapisniku. Ce
se mu, ko po tem praša, izročitev reči odreče, ali taji
posest reči, naj izvrš. organ posvedoči samo to v za¬
pisniku, drago pa prepusti upniku. (Nav. za izvrš. org.
odd. II t. 24).

Izbor predmetov, katere je zarubiti:  Cev
sodnem sklepu glede izbora predmetov, katere je za¬
rubiti, ni obveznega navodila, gleda naj izvrš. organ iz¬
birajoč predmete na to, da se zahtevajočemu upniku
pomore po najkrajšem potu do poplačila. Pri tem pa
na J se kolikor mogoče ozira na potrebo zavezanca in
vpošteva to, da je varovati njegovo gospodarstvo.

Najpoprej seže naj po gotovini in po vrednostnih
P a pirjih. Če teh ni, izbrati je reči, katere zavezanec naj¬
lone utrpi, ter je pri tem gledati na njegove lastne iz-
Jave o tem. Potem je rubežu podvreči reči, ki se lahko
proč spravijo, ali katere se more za gotove cene pod
r °k6 lahko otujiti, kakor zlatnine, srebrnine, perilo i.  t. d.

Reči, katerih hramba ali vzdrževanje ali odprava
1,1  provzročila nerazmerno visoke stroške, ali katere bi
se  ta čas le z veliko izgubo moglo otujiti, zarubiti je
samo tedaj, če ni nikakih drugih predmetov. (Nav. za
Izv rš. org. odd. II t. 26).

, Obseg rubeža. Rubež se ne sme raztegniti dalj e,
.akor je potrebno za poplačilo upnika in za založbo
,z vršilnih stroškov. Da se izogne nadrubežem, mora izvrs.
or gan izkupilo posameznih predmetov, katero se bode
Pfevidoma doseglo, preceniti in pri njih navedbi v za-
P ls niku ali pridanem spisku zaznamiti s svinčnikom.

Povedbe vrednosti, navedene enostransko po zave-
iancu > je pri tem oceniti s potrebno previdnostjo, da
u Pmk ne trpi škode.

350

Izvršilni red.

Kadar treba zarubiti reči, katerih vrednosti izvrš.
organ nikakor ne more presoditi, n. pr. stroje, umetnine,
zlatnine, drage kamne in dr., skuša naj doseči, da morda
navzočni zahtevajoči upnik ali njega zastopnik in zave¬
zanec soglasno določijo obseg rubeža.

če soglasja ni doseči, postopati je po predlogih
zahtevajočega upnika, vendar pa v zapisniku zapisati
izjavo zavezanca o utesnitvi rubeža, ki je po njegovem
mnenju potrebna. — Kadar je obseg rubeža dvomen, je
rubež preje nekoliko razširiti, ker je utesnitev ložja, kakor
pa poznejša dopolnitev. (Nav. odd. II t. 25).

Kako postopati izvrš. organu, v če se po¬
kaže nezadosten posledek rubeža.  Če po mnenju
izvrš. organa ni pričakovati, da se z nadaljevanjem ali
izvedbo izvršbe doseže znesek, presegajoč stroške izvršbe,
mora zastopnika zahtevajočega upnika, če je navzočen.
na to opozoriti, da v se iz tega razloga sme izvršbo po
§ 39. št. 8 ustaviti. Če se zastopnik zahtevajočega upnika
ne odpove opravi rubeža, ga je opraviti. Zahtevajočega
upnika ali njegovega zastopnika mora izvrš. organ v tem
primeru prašati, če se odpove _zaslišbi o nameravani
ali predlagani ustavitvi izvršbe. Ge temu pritrdi, je od¬
poved v zapisniku posvedočiti. (Nav. za izvrš. org. odd. II
točka 27).

“Preračun izvršilne zahteve pred opravo
rubeža.  Pred rubežem mora izvrš. organ, da dobi pre¬
gled o tem, v kakem obsegu bode rubež opraviti, prera¬
čunati visokost zahteve na podstavi rubežnega 'dovolila-
Ce ima upnik zahtevati obresti od določenega dne
dalje, ne da bi konec časa, do katerega teko, bil določen
po koledarju, preudariti je obresti do tistega dne, ko se
bode opravil rubež. Če se z rubežem ne doseže takoj¬
šnega poplačila ali odvzetbe gotovega denarja, je daljni
tek obresti vpoštevati do dne, ko bode previdoma plačno
in v to svrho že naprej preračunati znesek obresti, ki
gre za en dan. (

V kolikor so izvršilni stroški razvidni iz izvršilnih
odlokov, jih je prišteti znesku zahteve.

Če izvrš. organ dvomi o visokosti zneska, ki ? re
zahtevajočemu upniku, mora, če to treba, še pred opravo
rubeža, vsakako pa pred izročitvijo denarja izprositi si
navodilo izvrš. sodišča. (§ 261. odst. 2 izvrš. r.).

§ 253 .

351

Ce zahteva zahtevajoči upnik povračilo stroškov,
sodno še ne določenih, mora hkratu predložiti izvrš.
organu stroškovnik. Na znesek, ki je po povedbi upnika
potreben za založbo zahtevanih stroškov, mora izvrš.
organ ozirati se pri opravi rubeža, pridržati si ga, če
odvzame gotovino, in v sodni pisarnici položiti. Dotične
stroške mora potem po naznanilu izvrš. organa sodišče
določiti.

Na tak način mora izvrš. organ tudi ravnati z
zneskom, katerega pridrži v založbo stroškov oprave
izvršbe, na katere se v sodni prisodbi stroškov ni gle¬
dalo (§ 284. izvrš. r.). [Nav. za izvrš. org. odd. II t. 20).

4  Ugovori zavezanca ali drugih proti
opravi rubeža.  Če.ob rubežu zavezanec oznameni reči
katere hrani, da niso njegove ali da so neotujivne, ali
& druge osebe, ki ne hranijo reči, katere je zarubiti,
zatrjujejo take pravice, katere, kakor n. pr. lastnina ali
Posest, ne bi dopuščale izvršbe, ali če druge osebe, ne
da bi zatrjevale posest, uveljavljajo zastavne ali pred¬
nostne pravice do teh reči, izvrš. organ samo zarad tega,
če ni drugih zarubnih, v založba izvršilne zahteve za¬
dostnih reči, oprave rubeža ne sme opustiti. Vsakako pa
Je merodajno kako zaukazilo zahtevajočega upnika, da se
opusti izvršbo na reči ali pravice, zadete po uporu.

Ge se rubež navzlic uporu zavezanca ali druge
osebe opravi, je ob presoji obsega, v katerem naj se
fnbež opravi, vpoštevati, da so morda zahteve ozname-
njene vrste utemeljene in da bode morda predmete, za¬
dete po uporu, iz izvršbe izločiti.

Druge osebe, ki se rubežu upirajo, je opozoriti, da
Worajo v obrambo svojih pravic svoje zahteve pri izvr¬
šnem sodišču uveljaviti. (Nav. za izvrš. org^ odd. II t. 38).

5  Zahtevajočega upnika obvesti sodišče,^ ki dovoli
1? -vršbo, neposredno, če je to predlagal, počaka se z
opravo, dokler se sam ne oglasi, ali pa se opravi z nje¬
govim posredovanjem. O tem določa § 161. opr. r.

Kadar je čakati z opravo izvršilnega dejanja do
?glasa zahtevajočega upnika ali je opraviti izvršilno de¬
poje pri udeležbi zahtevajočega upnika, tedaj mora tudi to
odrediti sodnik z zaznamkom na izvršilnem nalogu, ako
n o obsega sklep nič drugega o tem. To se sme odrediti
s ^mo po predlogu zahtevajočega upnika; predlog se sme

352

Izvršilni red.

staviti neposredno pri zaprošenem izvršilnem sodišču
ustno ali pismeno.

Z opravo izvršbe je čakati tako dolgo, dokler za¬
htevajoči upnik ne zahteva ustno ali pismeno v vroče-
valnem in izvršilnem oddelku (v izvršilnem oddelku, pri
vročevalnem uradniku), oprave izvršilnega, dejanja (oglas).
Na tako zahtevanje je takoj opraviti izvršbo. Po preteku
enega meseca je vrniti izvršilni nalog sodniku z opomnjo,
da se je oglas opustil.

Zahtevajočemu upniku, ki hoče biti pri opravi iz¬
vršbe navzočen, je oznameniti na željo izvrševalni organ,
kateremu je poverjena oprava izvršbe, ter mu naznanili
čas, ob katerem se opravi izvršilno dejanje. Kadar ne
pride ob določenem času v določeni kraj niti upnik niti
njegov zastopnik, tedaj je opraviti izvršilno dejanje v
nenavznočnosti upnikovi.

6  Dopustna pa je nadomestna vročba. (Nav. za izvrš.
org. odd. II t. 39).

7  Glede oprave rubeža glej tudi pri § 25. navedene
opomn. 1—6.

8  Po navodilu pravosodn. min. zahtevajočega upnika
ni treba obvestiti, če je bil pri rubežu navzočen, drugih
oseb, ki so zglasile zahteve do zarubljenih reči pa tedaj
ne, če se o njih le zatrjuje, da imajo pravice, a jih
same pri rubežu niso zglasile.

§ 254. Rubežni zapisnik je predložiti iz¬
vršilnemu sodišču. 1

Vsak opravljeni rubež je zaznamiti s po-
vedbo zavezanca, zahtevajočega upnika in zneska
terjatve v posebnem spisku, ki ga je napraviti
pri vsakem okrajnem sodišču (rubežni vpisnik) '
Ako je v istem kraju več okrajnih sodišč, piše
rubežni vpisnik eno izmed okrajnih sodišč. P°'
klicanih v izvrševanje sodne oblasti v izvršilnih
stvareh (§ 23., odstavek 1).

Z ukazom je poskrbeti za to, da bo obsegal
rubežni vpisnik potrebna napotila tudi gl e( j®
zastavnih pravic, ustanovljenih na zarubljenih
rečeh po upravni poti. 8

§ 253—254.

353

‘Prostost pristojbine (v obliki zapisnika)
podanega poročila o neopravi izvršilnega
dejanja. Porazumno s c. kr. fin. ministrstvom se je
na prašanje nekega predsedstva višega deželnega sodišča
z razpisom z dne 18. aprila 1899 št. 647 to le naznanilo:
Poročilo izvrš. organa o neopravi kakega izvršilnega de¬
janja tudi tedaj ni podvrženo kolkovni pristojbini, če se
izda v obliki zapisnika z uporabo izvrš. reda obrazca
št. 158. Kadar pa je v zapisniku posvedočen kak predlog,
o katerem je odločiti sodišču, n. pr. na prisodbo stroškov
ali na ustavitev izvršbe, podvržen je zapisnik kolkovni
pristojbini, določeni za predloge te vrste, podane na za¬
pisnik. (Ukaznika pravosodn. min. kos VIII ex 1899 str. 133).
To posebej velja tudi za poročila, podane po izvrš. organu
v  tej obliki o okolnosti, da izvršilno dejanje zato ni imelo
vspeha, ker ni bilo zarubnih reči. (Razpis fin. min.
23. junija 1900 št. 31374 v ukazniku pravosodn. min.
kos  XIII str. 181).

3  0 tem imajo podrobne predpise §§ 257.—260. opr. r.

s  a)  Poočititi jih je v razpredelu za opomnje (§ 259.
odst. 4 opr. r.).

, 6 j  Ukaz pravosodn. min. 30. decembra  1897
s t. 30327 ukaznika št. 50 zastran poočitbe za¬
stavne pravice, zadobljene na sodno zarub¬
ljenih rečeh po upravni poti, v rubežnem
v pisniku.

Na vsa okrajna sodišča, ki se vdeležujejo oprave

izvršil.

Da se v rubežnem vpisniku poočiti zastavne pia
Vlc e, zadobljene na sodno zarubljenih rečeh po upravn
Poti, je c. kr. finančno ministrstvo porazumno s P ‘
godnim ministrstvom z razpisom z dne 23. decemb <
st  &8418, političnim izvršilnim uradom zaukazalo, vse
mbežne zapisnike, narejene po upravni poti P J
^ jih je naredilo, v izvirniku preposlati izvrsiln

. ' Sodiščem°se zaukaže, rubežne zapisnike nemudoma
Pomerjati z vpisi v rubežnem vpisniku in,
pravni poti zarubljene reči že sodno, zarubljene
bežnem vpisniku pri dotičnem vpisu kazati na zastav
Pavice, zadobljene po upravni poti na “

' r ho navesti je v rubežnem vpisniku v 1  P

uo

354

Izvršilni red.

opomnje (§ 259. odst. 4 opr. r.) v okrajšani obliki ime
političnega izvršilnega urada, datum in številko rubežnega
zapisnika in visokost zahteve: n. pr. »okr. glav. Baden
30. jan. 1898 št. 1507, 25 gld. 80 kr.«

Na zapisniku o upravnem rubežu je pri sodišču s
tinto ali pa s štampiljo navesti zaznamek »sodni rubež«
potem pa zapisnik brez daljnega priobčila nemudoma
vrniti političnemu izvršilnemu oblastvu. Če pa po upravni
poti zarubljene reči sodno še niso zarubljene, odpade
vsak vpis v rubežni vpisnik in vsak drug zaznamek ter
je rubežni zapisnik brez priobčila nemudoma vrniti po¬
litičnemu izvršilnemu oblastvu. Vsa druga pojasnila iz
rubežnega vpisnika ali iz sodnih izvršilnih spisov, katera
morda potrebujejo, morajo politična izvršilna oblastva
sama si preskrbeti s tem, da neposredno vpogledajo ru¬
bežni vpisnik ali sodne spise. Sodišč ne veže dolžnost
dajati pojasnil pismenim potom ali z napravo in poši-
ljatvijo prepisov zapisnikov.

Sestanek sodnega rubeža s poprednjim
upravnim rubežem.  Če reči, katere je zarubiti, sicer
sodno še niso bile zarubljene, pač pa po upravni poti,
je prvi sodni rubež tako opraviti, kakor da bi reči v obče
še ne bile zarubljene; vendar pa mora izvrš. organ brez
sodnega naloga ukreniti, da se sodna zastavna pravica
zaznami na zapisniku o upravnem rubežu. V rubežnem
zapisniku je povedati, katere izmed zarubljenih reči so
bile po upravni poti zarubljene, za katero terjatev in n®
odredbe katerega oblastva. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. *!)•

Razpis fin. ministrstva z dne 18. j an -
1898 št. 58418 ex 1897,  s katerim se deželnim
linančnim oblastvom z ozirom na določbe novega izvis-
reda dajejo napotila za izvedbo politične in za uvedbo
sodne izvršbe, ima tele s pravosodn. ministrstvom dogo'
vorjene določbe o razmerju politične izvršbe
k sodni izvršbi:

Točka 3, odst. 3: Kadar se pokaže, da je s o d n i r u b e t
poprej šen kakor upravni,  potem upravno za(!e ,
izvršbe ni nadaljevati, ampak takoj pridobiti sodno na
zastavno pravico po zmislu § 257. izvrš. r., če pa m
nanesejo okolnosti, staviti tudi precej predlog za prodaj
po zmislu § 264. izvrš. r.

254—255.

355

Če  pa  je  sodna zastavna pravica poznejša,
kakor upravna, potem je upravno izvršbo hitro do¬
gnati in prebitek izkupila, ki se morda pokaže čez za-
stanek in izvršilne stroške, sodno položiti. (Priobčilo v
ukazniku 1898 str. 27).

0 sestanku upravnega in sodnega rubeža.
Vsem okrajnim sodiščem, ki se udeležujejo oprave izvršeb.

1. Da se more ob sestanku politične in sodne iz¬
vršbe dognati istost reči, ki so zarubljene po upravni poti, z
rečmi, zarubljenimi po sodni poti, kolikor mogoče eno¬
stavno, a brezdvomno, je c. kr. lin. ministrstvo po za¬
prosilu pravosodn. ministrstva z razpisom z dne 20. sept.
1900 št. 39041, naslovljenim na vsa deželna finančna
oblastva, nastopno zaukazalo:

»Če upravni izvrševalni organi izvejo iz sodnih
rubežnih znamk ali po zanesljivem priobčilu zavezanca
ali kake druge osebe, da so bili predmeti, katere so oni
zarubili, tudi že sodno zarubljeni, je v upravnem ru¬
bežnem zapisniku pri dotičnem postavku kazati na sodno
zastavno pravico in hkratu navesti spisovno znamenje,
i je razvidno iz rubežne znamke. Kadar navzlic temu,
“ a  trdi zavezanec ali kaka druga oseba, da je bil že
sodni rubež, ni najti rubežne znamke, je to okolnost tudi
v  rubežnem zapisniku omeniti«.

2. Ker je kazanje na sodno zastavno pravico za
nadaljevanje politične izvršbe važno in napačna povedba
v upravnem zapisniku utegne kvariti postopanje v sodnih
opravilih, se izvrš. sodiščem nastopno zaukaže:

Če se pri primerjanju upravnih rubežnih zapis-
IU F 0V  ali izpiskov z rubežnim vpisnikom (ukaz pravosodn.
m 'n. 30. dec. 1897 ukaznika št. 50) pokaže, da je kazanje
na  sodno zastavno pravico napačno, ali da sodno spi¬
sovno znamenje ni prav navedeno, mora pisarniški
“ r § a n, kateremu je primerjanje naloženo, zaznamenilo
v  upravnem rubežnem zapisniku ali izpisku s kratko
Protiopomnjo izpraviti, drugače pa kot pravo potrditi.

' baz pravosodn. min. 27. okt. 1900 ukaznika št. 40).

§ 255. Pojasnila iz rubežnega vpisnika je
llil jati l  vsem osebam, katere verojetno izkažejo,

( ;i  Potrebujejo teh pojasnil za uvedbo pravnega
s Pora ali izvršbe za uveljavljanje ugovorov

23 *

356

Izvršilni red.

zoper že uvedeno izvršbo ali iz drugih važnih
razlogov.

1  Daje jih vročevalni in izvršilni oddelek (§ 384
št. 10 opr. r.).

§ 256. Z rubežem pridobi zahtevajoči upnik
za svojo izvršljivo terjatev zastavno pravico na
telesnih stvareh, zaznamovanih in popisanih v
rubežnem zapisniku.

Ta zastavna pravica neha, ako se ne stavi
predlog za dovolitev prodaje (§ 264.) v enem
letu po dnevu opravljenega rubeža in se pro¬
dajno postopanje ne nadaljuje v redu. 1 2 3 4

Kadar se rubi ob enem v korist več upnikom,
tedaj so si s tem pridobljene zastavne pravice

§ 256. odst. 2. 1. Zastavna pravica neha, če zahte¬
vajoči  upnik po brezuspešni dražbi tekom enega leta
po rubežu ne predlaga, da se nadaljuje prodajno po¬
stopanje. — 12. julija 1899 št. 10608 uk. št. 99.

2. V enoletni rok ni vračunati onega časa, za kateri
je bil zahtevajoči  upnik vsled odložbe, provzročene
po izločbeni pravdi, brez svoje krivde zadržan, staviti
prodajni predlog ali pa zahtevati nadaljevanje prodajnega

postopanja. — 8. avgusta 1900 št. 10882 uk. št. 286.

3. Ge se na podstavi pogojnega plačilnega povelja
dovoli izvršbo potem pa prodajno postopanje ustavi, p
upnik tekom enega leta prodajnega postopanja ne obnovi,
ne izgubi veljavnosti plačilno povelje po smislu § 1“-
opomin, postop. ampak neha samo zastavna pravica. —
23. apr. 1901 št. 5174. C. BI. zv. 7.

4. Kadar so se premične telesne stvari, zarubljen'
v korist kakega zahtevajočega upnika, prodale po pred¬
logu kakega drugega zabt. upnika v teku enoletnega roka,
določenega v § 256. odst. 2 izvrš. r., zastavna pravica
prvonavedenega upnika tudi takrat ni ugasnila, če sc
razdelbni narok vrši po preteku tega roka (ker je s P n
silno prodajo zastavna pravica premenila se v pravic
do poplačila iz izkupila in ta po § 256. odst. 2, ne ugasne.
— 29. jan. 1901 št. 985 uk. št. 365.

357

§ 255—257.

glede vrstnega reda enake. Vsak teh upnikov
stoji na stališču zahtevajočega upnika. 3

’ V rubežnem vpisniku je ime dotičnih upnikov z
barvenikom prečrtati.

- Za vrstni red zastavnih pravic, zadobljenih na
premičnih telesnih stvareh s sodnim rubežem je, izvzemši
primere istočasnega rubeža, merodajen čas dejanske
oprave zastavnega popisa (zaznambe na rubežnem za¬
pisniku § 257. izvrš. r.). Oprava zastavnega popisa do¬
ločuje tudi vrstni red istega dne, a ne z istočasnim ru¬
bežem v korist raznim upnikom osnovane zastavne pra¬
vice. (Min. odg. k § 256.).

§ 257. Rubež telesnih stvari, ki so bile
zastavno zapisane in popisane že v korist drugi
izvršljivi terjatvi se zgodi z zaznambo' v že
narejenem rubežnem zapisniku. V zaznambi je
oznameniti ime zahtevajočega upnika, po čegar
predlogu se vrši ta nadaljni rubež, njegovo in
njegovega zastopnika stanovališče in pa izvr¬
šljivo terjatev (§ 253 ., odstavek 2 ).

Kadar se zahteva samo rubež telesnih
stvari,ki so zarubljene že vkorist drugim upnikom,
tedaj se sme izvršiti zaznamba brez vnovičnih
Pozvedeb. 2  Sklep, s katerim se dovoljuje rubež,
! e  v takem primeru vročiti zavezancu ob enem
s  priobčilom, omenjenim v § 253 ., zadnjem
ndstavku.

Vsak upnik, kateremu na korist se vrši
rubež, stoji na stališču zahtevajočega upnika.
, 1  To zaznambo napravi vročevalni in izvrš. oddelek,

0  P a  je rubežni zapisnik v rokah sodnika ali njegovega
Sadnika, poslednji (§ 384. št. 11 opr. r.). — V svrho vpisa
rubežni vpisnik je po dovršeni napravi izročiti spis \
ZV| rniku vročevalnemu in izvrš. oddelku (§ 174. opr. r.).
V *°dna pisarnica (pisarniški oddelek) mora ob dohodu
zvrsilnih predlogov, v kolikor se ne sega z izvršbo na
"Užilo vpisane imovinske dele, iz rubežnega vpisnika in

358

Izvršilni red.

iz imenika k vpisniku E  ovedeti, katere izvršbe teko
zoper istega zavezanca in kako daleč je došlo izvršilno
postopanje; posledek te pozvedbe je na kratko zazna¬
movati na vlogi, preden se ta predloži sodniku. (§ 260.
odst. 1 opr. r.).

2  Izvrševalni organ, kateremu je naročen rubež pre¬
mičnih telesnih stvari, mora pred njega opravo s pre¬
gledom rubežnega vpisnika in rubežnih zapisnikov pri;
loženih posameznim izvršilnim spisom, ugotoviti, so se li
in kateri imovinski deli zavezančevi so se že zarubili-
Kadar se iz izvršilnega dovolila in podatkov rubežnega
vpisnika pokaže, da bi bilo zarubiti samo take stvari,
ki so že zarubljene v korist drugih upnikov, tedaj si je
ustno izprositi sodnikovo odločbo, je-li izvršiti rubež brez
vnovičnih pozvedeb z zaznambo na rpbežnem zapisniku.
(§ 260. odst. 2 opr. r.).

Kadar rubežno dovolilo ne seza samo na predmete,
ki so že zarubljeni, mora izvrš. organ na lici mesta na
podlagi poprejšnjega zapisnika dognati, če manjka kaj
že prej zarubljenih predmetov in če je mimo njih še
kaj drugih zarubnih reči. Predmeti, ki se na novo najdejo,
je zapisati in popisati v dostavku k poprejšnjemu zapisniku
ali pa v novem rubežnem zapisniku, če je njih rubež z
ozirom na okolnosti, merodajne za obseg rubeža, zlasti
z ozirom na vrednost zarubljenih predmetov, visokost
poprednjih terjatev in nove izvršljive zahteve, potreben
za zadostitev zahtevajočega upnika; v zapisniku navesti
je tudi one poprej zarubljene predmete, katerih se ni
več našlo ter je kazati na zaznambo rubeža v prejšnjem
zapisniku. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 40).

Uveljavljanje zastavnih in prednostnih pravic drugih
oseb.

§ 258. Rubežu se druga oseba, ki nima '
posesti stvari, ne sme upreti zavoljo kake za¬
stavne ali prednostne pravice, ki pristoji nji
Vendar sme ona, še preden dospe terjatev za
plačilo, katera je zavarovana z zastavno a'
prednostno pravico, uveljavljati s tožbo svoj 0
pravico do prednostnega poplačila iz izkupn*

§ 257 — 259 .

359

dotične stvari. V razsodbo o ti tožbi je, odkar
se začne opravljati izvršba, poklicano izvršilno
sodišče. Ako se poda tožba zoper zahtevajočega
upnika in zavezanca, je ravnati s tema kakor
s sospornikoma. 1

Ako se stvar pred pravnomočno razsodbo
o tožbi proda po izvršbi in je tožnikova pra¬
vica dovolj izpričana, sme sodišče po predlogu
zaukazati, da naj se izkupilo začasno položi pri
sodišču. 2

1  § 11. c. pr. r. — 2  Glej § 77. opomn. 2.

Hramba.

§ 259. Zarubljene reči, izvzemši pri za¬
vezancu najdene denarje, 1  je vzeti po predlogu 2
zahtevajočega upnika v hrambo. Če ni takega
predloga, je poočititi opravljeni rubež tako, da
to lahko vsakdo spozna. 3

Predlog za uvedbo hrambe se sme združiti
s  predlogom za dovolitev rubeža.

Shramba se zgodi, ako so zarubljene reči
Pripravne za to, s položbo teh reči pri sodišču,*
sicer pa s tem, da se izroče zavodu, ki se bavi
s  takimi hrambami in je pod državnim nad¬
zorom, ali pa hranitelju, 6  ki ga postavi izvršilno
sodišče 6  ob nevarnosti zahtevajočega upnika
(§ 968. o. d. z.). V tem poslednjem primeru sme
‘zvršilno sodišče s privolitvijo zavezančevo po¬
staviti za hranitelja tudi zahtevajočega upnika,
če bi bilo takih več, enega izmed njih. ^

Stroške hrambe plača začasno zahtevajoči
u Pnik in, če bi bilo zahtevajočih upnikov več,

R  , § 259. Glej odi. z dne 30. maja 1900 št. 6718 pri

« 1- odst. 1.

360  Izvršilni red.

jih plačajo oni vsi po razmerju svojih izvršljivih
terjatev.

Predlogu, stavljenemu pri opravljanju ru¬
beža, da naj se uvede hramba po položbi pri
sodišču ali s tem. da se izroče reči zavodu, ki
se bavi s takimi hrambami, mora ugoditi izvr-
ševalni organ, ne da bi zaprosil prej sodišče,
da naj sklene o tem.

Pred odločbo o predlogu za hrambo, stav¬
ljenem po opravljenem rubežu pri izvršilnem
sodišču, je zaslišati, če ni nevarno odlagati,
zavezanca in druge zahtevajoče upnike.

Uvedbo hrambe je poočititi s povedbo hra¬
nitelja v rubežnem zapisniku . 7

1  S tem je ravnati po § 261. — 2  Predlog podati
se sme v sodni pisarnici na zapisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).
— a  Z rubežnimi znamkami. — Izvrš. organ mora za¬
vezanca ali osebe, ki jih najde na njegovem mestu opo¬
zoriti, da se zarubljenih reči ne sme niti odtegniti oblastve¬
nemu razpolaganju, niti jih poškodovati, razrušiti, spraviti
jih ob vrednost ali na stran, ali otujiti jih, sicer bi na¬
stopila kazen po zakonu proti obrezuspešenju prisilnih
dejanj. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 48).

4  Zarubljene vrednostne papirje, katerih hrambo
predlaga zahtevajoči upnik, je položiti, če presegajo
znesek 500 gld., v depozitnem uradu, sicer pa v sodni
pisarnici.

V hrambo vzete stvari, ki jih je prodati pod roko,
je izročiti izvrševalnemu organu, pooblaščenemu za njih
prevzetbo. Pooblastilo se daje z izjavo vodečega ali nad¬
zirajočega uradnika vročevalnega in izvršilnega oddelka
(izvršilnega oddelka) na izdatku prodajnega sklepa (n- P;
»pisarniški oficijal A se pooblašča, zastran prodaje odvzeti
pod tek. št. 226 v hrambo vzete vrednostne papirje«. (§
opr. r.).

Ukaz ministrstev za pravosodje in financ®
v porazu mu z najvišim računiščem z dne
9. marca  1900 drž.  zak. št. 48 o določbi vrednosti

§ 259 .

861

cenitvi dragocenostim, ki so se sodno položile
v izvršilnem in konkurznem postopku.

I. Deloma izpremenjuje v navodilu za depozitne
urade obsežene predpise o popisu in oceni dragocenosti,
ki se sodno položijo, se gledč tistih dragocenosti, katere
naj izvrševalni organ sodno položi v izvršilnem po¬
stopku kot zarubljene stvari po § 259. izvrš. r. ali kot
ročne zastave za zarubljene terjatve po § 298. izvrš. r.
in kojih vrednost ni znana morda že iz prejšnjih razprav,
izdajajo nastopni zaukazi:

1. Ako vrednost dragocenosti, ki jih je položiti, po
mnenju izvrševalnega organa, očitno ne presega
1000 kron,  naj izvrševalni organ v svojem položnem
naznanilu posamezne vrednostne predmete natančno po¬
piše po vrsti, obliki in bistvenih znakih in jih tudi sam
oceni. Pri tem je poočititi okolnost, daje  popis in cenitev
opravil izvrševalni organ.

Ako depozitni urad glede tega popisa in cenitve
nima pomiselkov ali ako se pomiselki, ki so se pokazali
v tem ali onem oziru, odstranijo v porazumu med de¬
pozitnim uradom in izvrševalnim organom, tedaj ostane
P r i tej ugotovitvi, ko se je eventualno popravilo položno
naznanilo.

Paket, v katerega se vložijo dragocenosti, da se
hranijo, je zapečatiti tako s pečatom depozitnega urada
kakor tudi s sodnim pečatom, ki ga je prinesel izvrševalni
organ.

Dolžniku je na voljo dano povedati svoje mnenje
o vrednosti predmetov, ki se položijo in ko se zapečatijo,
pritisniti zraven svoj zasebni pečat.

Na gornji način ugotovljeno vrednost depozita je
Pridržati v sodnem hranilnem nalogu in jo dati za pod¬
stavo tudi odmeri hranilne pristojbine.

2. Ako pa dragocenosti, ki jih je položiti, po mnenju
'zvrševalnega organa presegajo vrednost  1000 kron
‘iti ako je glede tega kak dvom na strani izvrševalnega
organa ali depozitnega urada, in pa v primeru, da se,
ako se je vzela vrednost pod gornjo vrednostno mejo,
Pokaže različno mnenje med izvrševalnim organom in
“fpozitnim uradom glede popisa ali vrednostnega zneska,

ga je vpostaviti, je merodajno to, ali je položiti.

362

Izvršilni red.

a)  v kakem posebnem civilnosodnem depozitnem uradu

(na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Trstu), ali

b) ■  v kakem davčnem kakor sodnem depozi tnem uradu.

Ad a).  Izvrševalni organ, oziroma privzemši njega

depozitni urad naj popiše in ceni dragocenost po kakem
sodno zapriseženem cenilcu dragocenosti in naj d& po¬
ložno naznanilo v zmislu dotičnih določil v navodilu
depozitnega urada podpisati in tako ovedeno cenilno
vrednost je vpostaviti v račun.

Ad b).  Izvrševalni organ naj, ako ni moči takoj
privzeti sodno zapriseženega cenilca dragocenosti, vzprejme
v  P°l p °žno naznanilo popis dragocenosti po številu, vrsti,
obliki in bistvenih znakih, in paket, v katerega se vlo¬
žijo dragocenosti, da se hranijo, je zapečatiti s pečatom
depozitnega urada in s sodnim pečatom, ki ga prinese
izvrševalni organ; vrednostnega zneska pa začasno ni
vpostaviti.

Sodišče je potem dolžno poskrbeti brez odloga za
to, da depozit natančno popiše in ceni sodno zaprisežen
izvedenec, in pozvedeno cenilno vrednost je vzprejeti v
sodni hranilni nalog.

Ako ceni zlate in srebrne reči sodno zaprisežen
izvedenec, povedati je vselej za namene kake dražbe
tudi kovinsko vrednost (§§ 275. in 277. eksek. r.).

II. Spredaj stoječa določila se primerno uporabljajo,
kadar se dragocenost sodno položi v konkurznem po¬
stopku (§ 87., odst. 3, konk. r.).

Kako postopati, ko izvrševalni organ
dvigne sodno položene stvari v svrho  oprav 1 ’
izvršilnih dejanj:  glej ukaz z dne lO.jan.  19"
pravosodn. min. ukaznika št. 1.

0  Hranitev se more izvesti tudi tako, da se zarub¬
ljene reči zaklene v kak zavezancev prostor, ključi pa
izročijo hranitelju. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. *>)•

, 6  Kadar se pri izvršbi na premične telesne titv ‘ lU
dovoli pred opravo rubeža tudi uvedba njih hramM'-
tedaj je izročiti izbor hraniteljeve osebe izvrSevalneffl
organu proti poznejši odobritvi po izvršilnem sodisc ,
ako ni v tistem kraju državno nadziranih zavodov z
take hrambe in ne more sodišče, ki dovoli hrambo, ■
sedaj oznamcniti osebe, ki bi bila pripravna in vol J n
prevzeti zarubljene stvari.

§ 259 .

363

Enako pooblastitev se sme dati izvrševalnemu or¬
ganu, ako se predlog za hrambo stavi pri izvršilnem
sodišču sicer še le po opravi rubeža, pa so zavoljo tega,
ker je nevarno odlagati, pozvedbe in zaslišbe o osebi
hranitelja nemogoče. (§ 175. odst. 1 in 2 opr. r.).

Ko izbira hranitelja naj izvrš. organ gleda pred
vsem na zlagajoče se predloge zavezanca in zahtevajočega
upnika. Kadar takega soglasja ne more doseči, izbere
naj za hranitelja zanesljivo, plačevito osebo, ki stanuje
na kraju rubeža, ako mogoče uda občinskega zastopa,
nikdar pa ne zakonskega druga zavezanca ali pa kakega
uda zavezančeve družine, stanujočega z njim pod isto
streho. Morebitna odškodba hranitelja je po cenah, v
kraju navadnih, že naprej dogovoriti.

Izvrševalni organ naj si prejem predmetov da po¬
trditi po hranitelju s podpisom rubežnega zapisnika ali
posebnega zapisnika, ki se je morda napravil o uvedbi
hrambe. Hranitelju pa je, če to zahteva, izročiti spisek
zaupanih mu stvari. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 44).

7  Predlog za uvedbo hrambe, ki je bil stavljen pri
opravi rubeža, kakor tudi uvedba hrambe same in po¬
trdilo sprejema zapisati je v rubežni zapisnik ali v kak
dodatek k njemu ter navesti ime, opravilo, stanovalisce
hranitelja, dogovor o odškodbi in izpričevalo resničnega
Prejema. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 46).

I. Navodilo za izvrš. organe (ukaz pravosodn. min.
z  dne 12. julija 1897 ukazn. št. 26) je v odd 11 t. 4b
s  temle pristavkom dopolniti: Če se mora izvršitev o
voljene hrambe, ki se ne more opraviti niti s so n
Položbo niti z zaporom zarubljenih reči v zavezan e
Prostorih, opustiti ker zahtevajoči upnik ne priskrm^ po¬
trebnega vozila, ali ker ni hranitelja, ki bi bil prip
ln  voljan prevzeti zarubljene reči (§ 259. odst. 3 izv • -h
®ora izvrš. organ v poročilu o opravi izvršbe ( •

« navodila, § 381. opr. r.) navesti vzroke, zakajI se
hrambe ni moglo izvesti. Na tak način je tudi pos\
dočiti, ako se ne more vstreči pri opravi rube a f
nemu predlogu, da se uvede hrambo s tem, da
izroče zavodu, ’ ki se bavi s takimi hrambam (§ •

odst. 5 izvrš. r.), ker zahtevajoči upnik ni pns 1
trebnih vozil. V poročilu je dalje posvedočiti, če je z
htovajoči upnik ali njegov zastopnik pri oprav
odpovedal se izvedbi hrambe.

364

Izvršilni red.

II. Izvršilno sodišče mora zahtevajočemu upniku,
ako niti on niti njegov zastopnik pri opravi izvršbe ni
bil navzočen, dati na znanje, da se ni moglo opraviti
dovoljene hrambe in zakaj ne. (Ukaz pravosodn. min.
23. maja 1901 ukaznika št. 16).

§ 260. Ako je bil hranitelj postavljen
brez privolitve zavezanca in zahtevajočega
upnika, ju je obvestiti o njega imenovanju, na-
znanivši jima hraniteljevo ime. Z razložbo pri¬
mernih razlogov smeta vsak čas predlagati, 1  da
naj imenuje izvršilno sodišče drugega hranitelja.

' Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik § 320. št. 3 opr. r.).

§ 261. Pri rubežu najdene denarje mora
izvrševalni organ shraniti in jih, če se vrši
rubež v korist enemu samemu upniku, oddati 1
proti pobotnici temu upniku po meri zahteve,
zastran katere je pognati izvršbo. Odvzetba
denarjev po izvrševalnem organu velja v tem
primeru za plačilo zavezančevo.

Kadar dvomi izvrševalni organ o visokosti
zneska, ki gre zahtevajočemu upniku, ali glede
dolžnih listin, ki jih je zahtevati od upnika
ob izročbi denarjev, ali pa glede odpisov, ki
jih je opraviti na teh listinah, tedaj si mora
izprositi pred izročbo denarjev napotilo izvr¬
šilnega sodišča.

Za preračun vrednosti kovanega denarja
in denarnih znamenj inozemstva je merodajen
kurz rubežnega dneva, uradno zabeležen na
bližnji borzi.

§ 261. odst. 1. S tem je izvršba končana, tudi če P
se odmeriti stroške po S 261. odst. 2. — 13. nov.
št. 14979. G. H. št. 53

§ 259—263.

365

Kadar se rubi v korist več upnikom (§ 256.,
odstavek 3), tedaj položi izvrševalni organ naj¬
dene denarje v sodni pisarnici, in izvršilno
sodišče jih razdeli, po kakovosti primera, po-
sebe ali pa vkupe z izkupilom zarubljenih reči.
Posebno razdelbo je opraviti po določilih, velja¬
jočih za razdelitev prodajnega izkupila.

1  Ako je izvrševalni organ oddal odvzeto gotovino
neposredno zahtevajočemu upniku (§ 283. izvrš. r.), je
predložiti s poročilom o opravi izvršbe pobotnico zahte¬
vajočega upnika; ako se je izročila ta pobotnica zave¬
zancu, mora tudi zahtevajoči upnik podpisati poročilo.
Ko se izroča gotovina zahtevajočemu upniku, je pridržati
znesek, ki bo previdoma potreben v založbo neporavnanih
izvršilnih pristojbin, ter ga položiti po zmislu sprednjega
odstavka v sodni pisarnici. (§ 382. odst. 2 opr. r.).

Podpis zahtevajočega upnika je pristojbine prost.
(Razpis fin. min. 23. maja 1899 št. 9536, ukaznik pravosodn.
min. str. 207).

§ 262. Isti predpisi veljajo za rubež in
hrambo premičnih telesnih reči zavezančevih,
hi jih hrani zahtevajoči upnik ali druga oseba, 1
katera jih je voljna izročiti. 2

1  Prim. § 258.

Drugi imetnik premičnih telesnih reči, na katere
jo seglo z izvršbo, ne more izpodbijati izvršilnega
dovolila z rekurzom. Kadar misli, da je izvršba z nje-
povimi pravicami do reči nezdružljiva, mora se proti
■zvršbi upreti s tožbo [§ 37. izvrš. r.]. (Min. odg. k § 262.).

Utesnitev rubeža.

§ 263. Kadar hrani zahtevajoči upnik pre¬
mično telesno stvar zavezančevo, do katere ima
nastavno pravico ali pridržbeno pravico za ter-
Jatev, zastran katere je pognati izvršbo, tedaj

, § 262. Zastran stroškov, nastalih vsled rekurza

drugo osebe, glej odi. 6 pri § 78.

366

Izvršilni red.

sme zavezanec, v kolikor je ta terjatev z isto
stvarjo založena, predlagati pri izvršilnem so¬
dišča utesnitev rubeža na to stvar. Ako velja
zastavna ali pridržbena pravica ob enem za
kako drugo terjatev zahtevajočega upnika, je
ugoditi predlogu samo tedaj, kadar je založena
s stvarjo tudi ta terjatev.

Prodaja.

§ 264. Zarubljene stvari je po predlogu’
enega izmed upnikov, za katerih izvršljive ter¬
jatve so se zarubile, prodati. 2

Predlog za dovolitev prodaje je staviti ne¬
posredno pri izvršilnem sodišču; sme se pa
združiti s predlogom za dovolitev rubeža. Tudi
v tem zadnjem primeru pristoji odločba o pred¬
logu za dovolitev prodaje izvršilnemu sodišču. 3

Predlagajoči upnik mora oznameniti pred¬
mete, ki jih je prodati, sklicevaje se na rubežni

§ 264. odst. 1 . Prodati se sme tudi samo v z a var o-
vanje  zarubljene stvari. V rubežnem zapisniku je za-
znamiti, da je zastavna pravica v zavarovanje prešla v
zastavno pravico za poplačilo. — 17. febr. 1899 št. 616.
>j.  Z. str. 138.

§ 264. odst. 2. 1 . Prodaja zarubljenih, a sodno
nranjemh vrednostnih papirjev je nedopustna, če gre
samo  ideelni delež teh papirjev. — 10. jan.
1899 st. 17968. C. BI. zv. 4. ex 1901.

la. Pač pa je dopustna prodaja ideelnega deleža
a Q “ eg . a : ~ 9 - jul. 1901 št. 9901. G. H. ddto 24. novemh
raoi st. 8.

Stroškov posebnega prodajnega predloga tedaj
ni ^od lh , če se da iz okolnosti povzeti, da je že
., ao i eZm  P rec ^°g meril na poplačilo in ne samo na dosego
zastavne pravice. — 27. marca 1900 št. 4351 uk. št. 261-

§ 263—265.

367

zapisnik, ki je pri sodišču; predložiti prepis
tega zapisnika ni potrebno.

Dovolitev prodaje zarubljenih reči je za¬
znamki v rubežnem vpisniku.

1  Prodajni predlogi, pri katerih vrednost ne presega
zneska 50 gld., podvrženi so kolku po 24 h za vsako
polo. Pri viših zneskih so podvrženi: Predlogi za dovo¬
litev prodaje zarubljenih vrednostih papirjev, ki imajo
borzno ceno ali drugih predmetov, ki jih je prodati pod
roko in ki imajo borzno ali tržno ceno, navadnemu vlož¬
nemu kolku po 1 K od vsake pole, ker se ne izda oklica;
predlogi za dovolitev prodaje drugih predmetov, kolku
po 2 K od prve pole. Združeni predlogi za dovolitev
rubeža in prodaje niso podvrženi oklicnemu, ampak na¬
vadnemu vložnemu kolku po 1 K. (Razpis fin. min.
24. junija 1898 št. 27125, ukaznik pravosodn. min. kos
XVIII str. 230).

2  Prodajo zarubljenih premičnih telesnih reči ali
terjatev mora vročevalni in izvršilni oddelek (izvršilni
oddelek) uvesti, ne da bi čakal novega predloga zahte¬
vajočega upnika, ako slove izvršilno dovolilo hkratu na
rubež in na prodajo. (§ 389. odst. 1 opr. r.).

3  Kadar se predlaga hkratu dovolitev rubeža in pro¬
daje telesnih premičnih stvari pri sodišču, ki je pristojno
samo za odločbo o predlogu za rubež (§ 26r. lzvrs.^ r.},
tedaj mora za izvršitev dovoljenega rubeža zaprošeno
‘zvršilno sodišče, ne da bi čakalo novega predloga, ko
opravi rubež in dobi o tem dano poročilo, odločiti o
dovolitvi prodaje. To sklepanje o predlogu za prodaj
sr ne biti že pred nastopom pravnomočnosti ruftežne D a

dovolila. (§ 176. opr. r.).

§ 265. Prodaja vrednostnih papirjev, ki
s ° na korist erarju ali deželnemu zakladu za¬
vezami (vinkulovani) ali položeni v hrambo
kot kavcija, se sme dovoliti še le, ko je on-
oana dotična obvezna razmera in so se a e
Pravice do povračila ugotovile upravoma.

368

Izvršilni red.

0 ti ugotovitvi je obvestiti vse osebe, ki
so pridobile na vrednostnem papirju zastavno
pravico.

1  Glej ukaz z dne 24. okt. 1897 drž. zak. št. 249
pri čl. XV uvodn. zak. k izvrš. r.

§ 266. Dokler ne zadobi dovolitev rubeža
pravnomočnosti,' se sme lotiti 2  prodaje samo
tedaj, kadar so se zarubile reči, ki bi se po
svoji kakovosti pri daljši shranitvi izpridile,
ali kadar bi zarubljene reči, če se prodaja od¬
laga, znatno izgubile v vrednosti in da zahte¬
vajoči upnik varnost 8  za vse škode, ki bi na¬
stale zavezancu iz prezgodnje prodaje.

Dokler se ne da varnost, ki jo določi iz¬
vršilno sodišče, se ne smejo prodati reči.

1  Pravnomočnost rubežnega dovolila mora izvrš.
sodišče (izvrš. organ) pred opravo prodaje uradoma ugo¬
toviti (§ 70. izvrš. r. § 163. opr. r.). (Min. odg. k § 266).

2  Glej § 273.

3  Predlog se sme staviti v vročevalnem in izvrš.
oddelku. Ta mora predložiti zapisnik sodniku in izprositi
njegovo odločilo (§ 389. odst. 2 opr. r.). — Preden se
ni dala varnost se prodaja ne sme opraviti (§ 389. odst. 3
opr. r.). Dokaz, da se je varnost dala, predložiti je pi¬
sarniškemu uradniku, kateremu je zadeva prideljena
(§ 379. odst. 3 opr. r.).

§ 267. Po dovolitvi prodaje se ne sme več,
dokler še teče prodajno postopanje, začeti v
korist nadaljnim izvršljivim terjatvam posebno
prodajno postopanje glede istih reči.

_ Vsi upniki, katerim se dovoli med že te¬
kočim prodajnim postopanjem prodaja istih,
tudi njim na korist zarubljenih reči, pristopijo'
s tem k že uvedenemu prodajnemu postopanji'

§ 266. odst. 1.

Glej

odi. §

273. odst. 1.

§ 265—268.

369

ter je morajo sprejeti v tistem stanu v katerem
jo ob času, ko pristopijo k njemu.

Pristopajoči upniki imajo od časa svojega
pristopa iste pravice, kakor da bi se bilo začelo
postopanje po njih predlogu. Izvršilno sodišče
mora obvestiti upnika, ki je stavil predlog za
prodajo, da je pristopil in h kateremu že te¬
kočemu prodajnemu postopanju je pristopil. O
vsakem pristopu mora izvršilno sodišče obvestiti
mimo tega izvrševalni organ, ki je poklican,
da opravi prodajo, zavezanca in pa tiste upnike,
po katerih predlogu se je začelo prodajno po¬
stopanje ali kateri so že prej pristopili k njemu.

1  Glej § 103. o pristopu k prisilni upravi in § 139.
o pristopu k dražbenemu postopanju. Kako ravnati s
spisi glej § 233. opr. r. pri §§ 139., 270. odst. 3 opr. r.
in ukaz 15. nov. 1898 ukaznika št. 34. ....

§ 268. Zarubljene vrednostne papirje, ki
imajo borzno ceno, je po posredovanju trgovin¬
skega mešetarja, kolikor moči z ozirom na vsako¬
kratno borzno ceno prodati 1  pod roko 2

Druge predmete, ki imajo v kraju, kjer so,
borzno ali tržno ceno, je prodati, kolikor moči
2  ozirom na vsakokratno borzno ali tržno ceno,
Po posredovanju trgovinskega mešetarja ah, ce
bi takega ne bilo, po uradniku, ki ima oblast
Za  dražbe, ali pa po izvrševalnem organu 3  pod

roko.

Kadar ni za take predmete kakoršne so
Grabljene stvari, v kraju, kjer so, nobene boizne
a li tržne cene, tedaj sme izvršilno sodisce po
Predlogu , 4  zaslišavši zavezanca, odrediti, da se
i' predmeti zavoljo prodaje pod roko in kolikoi

§ 268. Glej odi. 4. pri § 249.

370

Izvršilni red.

moči z ozirom na vsakokratno borzno ali tržno
ceno pošljejo v drugi kraj , 5  v katerem je borza
ali trg za predmete te vrste, ali da se tamkaj,
ne da bi se poslali tje, prodajo pod roko po
posredovanju trgovinskega mešetarja ali drugega
uradnika, ki ima oblast za dražbe, kolikor moči
z ozirom na vsakokratno borzno ali tržno ceno.
Pošiljajo se ob stroških in nevarnosti zavezanca.

Po predlogu 4  sme izvršilno sodišče, zasli-
šavši zavezanca, odrediti poslatev in prodajo
po nalogu, danem trgovinskemu mešetarju, tudi
tedaj, kadar se ponuja v drugem določenem
kraju lepša priložnost, pod roko ugodno prodati
reči omenjene vrste.

Ob dovolitvi prodaje pod roko mora dolo¬
čiti izvršilno sodišče po predlogu 4  ceno, pod
katero ni seči, in pa čas, v katerem je prodati.
Ce ni tako določene cene, je tedaj, kadar se
je dovolila prodaja po borzni ali tržni ceni-
priložiti poročilu o prodaji uraden izkaz o borzni
ali tržni ceni prodajnega dneva in o mešetarim,
ki bi se plačala, in drugih stroških.

Kadar slove vrednostni papir na ime, tedaj
mora izvršilno sodišče dati izvrševalnemu or¬
ganu 3  ob enem s prodajnim dovolilom poobla¬
stitev, da doseže prepis na ime kupca in odda
vse zastran prodaje potrebne listinske izjave s
pravno veljavnostjo na mesto zavezanca . 5  Izrij
šilno sodišče sme pridržati oddajo teh izjav sebi
ali pa sodišču, katero zaprosi za sodelovanje
Pri prodaji. Kaj je ukreniti posebe ob prodaji
javnih, na ime izdanih obligacij, to se določi
z ukazom . 7  8

§ 268 .

371

1  Glej § 388. odst. 2 opr. r. pri § 259.

2  Izvršilna prodaja pod roko je prav tako kakor
dražba sodna prodaja. Kakor nima zdražitelj predmetov,
ki so bili dražboma sodno prodani, zarad pomanjkljivosti
otujene reči pravice do jamčevanja (§ 278. odst. 2 izvrš. r.).
tako si tudi tisti ne more lastiti take pravice, ki pridobi
predmete po poti prisilne sodne prodaje pod roko. (Mnenje
najv. sodišča k § 268.).

3  Ne po sodnem slugi.

4  Sme se podati v sodni pisarnici na zapisnik
(§ 320. št. 3 opr. r.).

5  Kadar odredi izvršilno sodišče, da je poslati za¬
rubljene reči zastran prodaje pod roko v drugi kraj ali

jih je, ne da bi se tje poslale, prodati tam s posre¬
dovanjem trgovinskega mešetarja (za dražbe pooblašče¬
nega uradnika) [§ 268., odstavek 3 in 4 izvrš. r.], tedaj
mora izvrševalni organ ukreniti vse, kar je potrebno za
izvedbo te odredbe. Dolžan je zlasti, obvestiti in poobla¬
stiti trgovinskega mešetarja ter storiti, da se odpošljejo
zarubljene stvari ali primerni prodajni obrazci in vzorci.
Zarubljene stvari se smejo poslati po špediterju, ako bi
provzročila oskrba prevoza izvrševalnemu organu samemu
znatne težave.

V  kolikor ni izvrševalnemu organu znan trgovinski
mešetar ali za dražbe pooblaščen uradnik, kateremu bi
se mogla izročiti prodaja, mora on, brez izprosbe sodniš¬
kega sklepa, zaprositi vročevalni in izvršilni oddelek
sodišča, ki je v kraju prodaje, da naj mu imenuje pri¬
pravno osebo, ali pa mu poslati ob enem prodajni nalog
z vzorci in obrazci, da on na mesto njega izroči prodajo
kakemu sebi znanemu trgovinskemu mešetarju ali za
dražbe pooblaščenemu uradniku; tega zadnjega ravnanja
se bo držati zlasti tedaj, kadar je prodajati po obrazcih
a h vzorcih.

Glede dosežene prodajne cene je uporabljati dolo¬
ma § 392., odstavka 5. (§ 390. opr. r.).

Pri semanjem blagu je opraviti prodajo navadno
Prvi tržni dan po podelitvi prodajnega naloga. Kadar se
!* e  da pri prvem poskusu prodaje doseči primerna cena,
te daj se sme preložiti prodaja na poznejši tržni dan m
Poskusiti po potrebi večkrat (§ 270. izvrš. r.i. ri pro¬
dajah pod roko, katere sklone izvrševalni organ sam,

24 *

372

Izvršilni red.

mora on donesti pismeno izjavo kupca o dogovorjeni
kupni ceni (n. p. »Meni je pisarniški oficijal A prodal
in izročil danes dve vreči moke po 50 kilogramov za
ceno . . . .«). (§ 391. opr. r.).

Vrednostne papirje, ki so položeni v depozitnem
uradu, mora prodati ta urad.

Ako vrednostni papirji, ki jih je prodati, ne pre¬
sežejo zneska 600 goldinarjev, jih mora izvrševalni organ
izročiti trgovinskemu mešetarju, da jih proda na borzi.
Kadar ni borze v kraju sodišča, tedaj je poslati take
vrednostne papirje zastran prodaje vročevalnemu in iz¬
vršilnemu oddelku sodišča, ki je na bližnjem borznem
trgu.

Kadar se zarubljeni vrednostni papirji, ker ne za¬
dostuje število papirjev za borzni sklep, ker manjkajo
drugi pogoji za borzno prodajo ali iz drugih vzrokov ne
morejo prodati neposredno na borzi, tedaj jih je prodati
po zanesljivi banki; kadar ni take v kraju sodišča, tedaj
je zaprositi za prodajo kako banko bližnjega borznega
kraja ali najbližnjo zanesljivo banko.

Izvrševalnemu organu dana pooblastitev, da doseže
prepis vrednostnega papirja na ime kupca in odda sicer
potrebne listinske izjave (§ 268., zadnji odstavek izvrš.
r.), preide, če se pošlje papir vročevalnemu in izvršilnemu
oddelku drugega sodišča, na tisto osebo, kateri naloži
vodeči ali nadzirajoči uradnik tega vročevalnega ali iz¬
vršilnega oddelka izvedbo prodaje.

Po izvedeni prodaji je poslati izvršilnemu sodišču
prodajno ceno s priloženimi potrebnimi izkazi in s po-
vedbo opravilne številke, pod katero se je zaprosilo za
prodajo. Uradnik, kateremu je tam poverjeno vodstvo
denarne knjige, mora takoj obvestiti o dohodu prodajnega
izkupila uradnika, ki je zaprosil za prodajo.

Določila odstavka 2. in 3. o poslatvi vrednostnih
papirjev se ne uporabljajo, v kolikor je zaukazano v po¬
sameznem primeru kaj drugega s sodniškim sklepom-
(§ 392. opr. r.).

6  Kadar je menico ali kak drugi vrednostni pap ir >
ki se v prostem prometu prenaša z indosamentom, P r0 '
dati pod roko, mora izvrš. organ na zadnji strani papirja?
preden ga izroči trgovinskemu mešetarju ali banki, ki
oskrbi prodajo, pristaviti to le opombo: Potom izvršb-

§ 268 .

373

se je pod roko prodalo in izročilo vsled sklepa c. k. okr.

Tej opombi, ki nadomešča indosament zavezanca,
sme kupec, ali na njega zahtevo izvrš. organ ali trgo¬
vinski mešetar, ki posreduje pri prodaji, pristaviti ime
kupca. Ako pa vrednostni papir neprodan dospe zopet
sodišču, mora se prenosno opombo prečrtati. (Nav. odd. II
točka 56.

7  Glej ukaz 24. okt. 1897 drž. zak. št. 249 pri čl. XV
uvodn. zak. k izvrš. r. — Samostalno delovanje vroče-
valnega in izvrš. oddelka je predložiti ali preposlati pro¬
dane na ime sloveče, javne obligacije upravičenemu
oblastvu ali zavodu, da se ukrene njih prepis na ime
novega lastnika (§ 268., zadnji odstavek izvrš. r.). [§ 384.
št. 12 opr. r.].

Zahtevek za prepis prodanih, na ime slovečih javnih
obligacij (št. 12) se sme podati ustno po pisarniškem
uradniku (pisarniškem pomočniku) ali pa pismeno; pismeno
priobčilo mora podpisati vodeči ali nadzirajoči uradnik
ločevalnega in izvršilnega oddelka ter je opremiti ob
poslatvi obligacij v prepis s sodnim pečatom. Ce je stvar
nujna, je izbrati pot ustnega priobčila; ustna navedba
zaprosila ali ustni poziv je ugotoviti s kratkim zaznamkom
v  spisih. (§ 384. predzad. odst. opr. r.).

8 Kolkovanje pri prodajah pod roko na¬
gnjenih zapisnikov in drugih listin.  Zapisniki,
** jih narede izvrševalni organi pri prodajah premičnin
Pod roko po zmislu §§ 268. in 280. izvrš. r. so po tar.
8t - 65 Aa zak. z dne 13. dec. 1862 drž. zak. št. 89 pod-
v fženi pristojbini po lestvici III od kupnine, ako te za-

— «»6011 y  --*

sodišča

opr. št. . . .

Datum in podpis izvrš. organa
s pristavom službenega značaja.

374

Izvršilni red.

stojbine v listinskih kolkih. — Vse v tozadevnih primerih
narejene zapisnike pa je brez razločka, če jih kaka
stranka podpiše ali ne, kolkovati po § 1., oziroma § 12.
ces.  ukaza z dne 26. dec. 1897 drž. zak. št. 305. (Razpis
fin. min. z dne 2. jan. 1901 št. 58541 ex 1900, v ukaz-
niku pravosodn. min. I str. 4 ex 1901).

§ 269. Določilo § 367. o. d. z. o pridobitvi
lastnine na stvareh, ki so se prodale po javni
dražbi, velja tudi o prodaji, ki se je na § 268.
opravila pod roko po trgovinskem mešetarjn,
uradniku, ki ima oblast za dražbo, ali po iz-
vrševalnemu organu.

§ 270. Vse druge zarubljene predmete je,
v kolikor so sploh podvrženi prodaji, prodati
po javni dražbi.

Tudi predmete, katerih prodaja pod roko
se je zaukazala po § 268., je prodati po pred¬
logu 1  zahtevajočega upnika po javni dražbi, 3
ako se ne prodajo pod roko v treh tednih,
potem ko se je dal sodni nalog za prodajo.

1  Predlog podati je v vročevalnem in izvrš. oddelku
(§ 389. št. 4 opr. r.). Predlog kolkovati je pri vrednosti
ne več kot 50 gld. s kolkom po 24 h, pri vrednosti nad
50 gld. s kolkom po 2 K. (Razpis fin. min. 24. jun. 1898
št. 27125 ukaznik pravosodn. min. str. 230, t. 4).

f t tem primeru ne treba sodnega odobrila, ako v
prodajnem dovolilu ni drugače določeno. (§ 389. t. *
zadnji odstavek opr. r.).

§ 271. Kadar kedo najpozneje tri dni 1
pred dražbenim narokom, davši primerno varnost,
izreče , 3  da je voljen prevzeti zarubljene stvari

§ 270. odst. 1. Tudi zastavne listke je prodati po
dražbi, (ker niso samo dokazilne listine, ampak imaJ®
vrednost in so predmet obrata). — 16. okt. 1900 št. llo ja
G. H. št. 38.

§ 271. Povračila stroškov zaslišbe po zmislu § Vi¬
se ne more nalagati predlagatelju, kadar se je zavrni

§ 268—272.

375

vse ali v večih njih oddelkih za ceno, katera
presega njih cenilno vrednost vsaj za eno četrt,
in plačati poleg kakih cenilnih stroškov tudi
vse dosedaj nabrane, zavezanca zadevajoče iz¬
vršilne stroške brez zaračuna na prevzemno
ceno, tedaj sme sodišče po zaslišbi 3  zavezanca
ugoditi temu predlogu, ako privole v to zahte¬
vajoči upnik in tiste osebe, 3  ki so pridobile na
teh predmetih zastavno pravico, o katerih ter¬
jatvah pa ni gotovo, da se bodo popolnoma
založile iz prevzemne cene. 4

Za nadaljno postopanje, vštevši odložbo in
ustavitev dražbe, veljajo predpisi § 204.

1  Pri dražbah nepremičnin osem dni (§ 202.).

3  Predlog podati se sme v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

8  Pri dražbah nepremičnin je razprava (k 203.).

4  Prevzemni predlogi in sklepi niso podvrženi po¬
sebni pristojbini: glej opomn. 8 pri § 268.

§ 272. Dražbeni narok določi, ako ne od¬
redi izvršilno sodišče nič drugega, izvrševalni
°rgan, kateremu je naročeno, izvršiti prodajo.
Ilražbo je naznaniti z oklicem. 1  V oklicu je
povedati kraj in čas dražbe in pa oznameniti
stvari, ki se prodajo, po njih vrsti ter opomniti,
uli in kje se smejo pred dražbo ogledati.

0 določitvi družbenega naroka je obvestiti
zavezanca in zahtevajoče upnike 2  s tem, da se
jim vroči izdatek oklica. 3

1  Zarad izdaje obrniti se mora izvrš. organ do
'ločevalnega in izvrš. oddelka, naznanivši mu dan na-
r °ka. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 60).

z fe? v  P revz emni predlog (ker določba § 203. izvrš. r. ni
'sioma uporabna). — 18. apr. 1900 št. 5459. Not. Z.
ex 1901.

376

Izvršilni red.

3  O določitvi dražbenega naroka obvestiti je samo
tiste upnike, ki so izprosili prodajo dotičnih reci, ali pa
pristopili dražbenemu postopanju. (Min. odg. k § 272.).

3  Zavarovalnic zoper nezgode in okr. bolniških bla-
gajnic ni obvestiti, vendar pa je pri razdelitvi izkupila
za  premičnine, katerih se utegne držati zastanek takih
prispevkov, dati priliko zavodom in blagajnicam, da na¬
povedo svoje zahteve. (Ukaz pravosodn. min. z dne
19. avg. 1898 št. 18827 ukazn. št. 27).

§ 273 . Med rubežem in dražbo mora biti
najmanj tri tedne časa. Skrajšati ta rok je
dopustno, 1  če je kaj okolnosti, iz katerih se
sme dovoliti po § 266. prodaja zastave, preden
zadobi rubežno dovolilo pravno moč, ali če bi
daljša shranitev prizadela nerazmerne stroške.

Izvrševalni organ, 3  kateremu je naročeno
opraviti dražbo, se mora o pravem času preti
narokom prepričati, da se je vročilo udeležencem
dražbeno dovolilo in se je redno naznanil draž-
beni narok, ter dati, če zapazi kake pogreške,
naznanilo 8  o tem izvršilnemu sodišču. Izvršilno
sodišče mora vsled takega poročila ravnati po
§ 175.

1  Predlog se sme podati v vročevalnem in izvrš.
oddelku. Le ta mora, predloživši zapisnik, izprositi sod-
nikovo odločilo. (§ 389. odst. 2 opr. r.).

a  Glede izročitve reči, ki so hranjene v depozitnem
uradu, glej ukaz pravosodn. min. z dne 10. jan. 1900
ukaznika št. 1.

§ 273. odst. 1. V izterjavo izvršljive terjatve pro¬
dajnemu postopanju pristopivšega upnika je dražba v
primeru, da se prodajno postopanje zastran prvega za¬
htevajočega upnika ustavi ali odloži, tudi tedaj dopustna,
če med rubežem, opravljenim v prid pristopivšega upnika,
in med dražbo niso pretekli trije tedni (§ 273.), v kohk° r
niso na poti določbe § 266. izvrš. r. — Pleniss. sklep
19. marca 1901, praes. 31, v knjigi judikatov  št. 1»--
uk. št. 301.

§ 272—275.

377

3  Naznanilo dati je ustno. (Nav. za izvrš. org.
odd. II t. 62).

§ 274. Dražba se opravi v tistem kraju,
v katerem so zarubljene reči, ako se ne zedinijo
udeleženci o kakem drugem kraju ali ako ne
dovoli izvršilno sodišče po predlogu 1  zavezanca
ali zahtevajočega upnika, da se pošljejo predmeti,
da se doseže veče izkupilo, na dražbo v drugi
kraj. 2  To zadnje je dopustno zlasti pri takih
predmetih, ki imajo veliko vrednost, pri zlatnini
in srebrnini in drugih dragotinah, pri umetniških
izdelkih, zbirkah i. č. e.

Z ukazom se smejo ukreniti posebne vredbe
za opravljanje dražeb v javnih dražbenih
prostorih. 2

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

Predmete, ki jih je zastran javne dražbe poslati v
®ugi kraj (§ 274. izvrš. r.), mora izvrševalni organ, pazeč
na  predpise § 390., odstavka 1, poslati z zaprosilom za
opravo dražbe vročevalnemu in izvršilnemu oddelku so¬
dišča tega kraja.

Za dražbo zaprošeni vročevalni in izvršilni oddelek
®ora izvesti dražbo samostalno in si izprositi sodniški
sklep samo tedaj, kadar bi to zahtevali vmesni dogodki
P ri  dražbi, katerih rešitev je pridržana po zakonu sodišču,
cenitvene in dražbene stroške je odšteti od dražbenega
skupila; znesek, kar ga ostane, je doposlati izvršilnemu
sodišču (§ 392., odstavek 5). [§' 393. odst. 1 in 2 opr. r.].

, 2  Sodna dražbališča (Auctionshallen). Taka so uve-

uena na Dunaju z ukazom pravosodn. min. z dne -9. okt.
{»99 drž. zak. št. 217; v Pragi z ukazom z dne 7. dec.
1899 drž. zak. št. 244; v Brnu z ukazom z dne 7. maja

drž. zak. št. 82; v Gradcu z ukazom z dne 2 *.  apr.
J 91 drž. zak. št. 42.

§ 275. Dražbo opravlja izvrševalni organ.
^ dražbi je privzeti izvedenca, kateri oceni
Posamezne predmete, ki se prodajo po dražbi.

378

Izvršilni red.

Kadar ni izvedencev, ki bi znali oceniti vse za
prodajo določene predmete, tedaj se smejo, ako
gre za veče množine ali za predmete veče vred¬
nosti. privzeti za posamezne skupine predmetov
razni izvedenci. Pri oceni zlatnine in srebrnine
je povedati tudi kovinsko vrednost.

Dragotine, zaloge blaga in drugi predmeti,
kateri se ne dajo ceniti pri dražbi sami, mora
dati izvrševalni organ ceniti po izvedencu že
pred dražbo. V vseh drugih primerih je ceniti
pred dražbo samb na zahtevanje in ob stroških
upnika; 1  povračilo teh stroškov sme zahtevati
upnik samo v toliko, v kolikor ni vsled te po-
prednje cenitve več treba stroškov za privzetbo
izvedenca k poznejši dražbi.

Ako se prodajo po dražbi samo predmeti,
kateri so bili že cenjeni po zmislu zgoranjega
odstavka, tedaj je opraviti dražbo brez izvedenca.

Izvedenca določi izvršilno sodišče. 3

1  Določitev cenitve v tem primeru je samostalm
opravek izvrš. organa, sicer pa se sme ceniti le po za-
ukazu sodišča (§ 386. št. 7 opr. r.).

3  Izvedence o cenitvi predmetov, ki se prodado na
javni dražbi, je določiti navadno po vrsti, ustanovljen 1
že naprej. Razdelitev ukrene sodni predstojnik ali sod¬
niški uradnik, kateremu naroči to on. V kolikor je v
posameznem primeru odstopiti od vrstnega reda, se sme
izbor izvedencev proti poznejši odobritvi po izvršilnem
sodišču prepustiti izvrševalnemu organu, kateremu J c
naročena dražba. (§ 175. odst. 3 opr. r.).

§ 276. Pri dražbi 1  je izklicati zarubljene
reči posamez ali, če se prodajo veče množine
enakovrstnih predmetov, tudi v oddelkih s p°'
vedbo cenilne vrednosti izklicna cena).

Privzeti oklicevalca 3  ni treba.

Ponudniki ne dajejo vadija.

§ 275—277.

379

I

' Priprava k dražbi. Preden se začne dražba,
je zastavne kose pripraviti in jih primerjati z rubežnim
zapisnikom. Kosi, kateri manjkajo ali so poškodovani,
je v rabežnem zapisniku zaznamovati in v opomnji na¬
vesti. — Kadar so bile reči izročene hranitelju, navesti
je kose, katerih ni ali kateri so poškodovani, v posebnem
zapisniku, napravljenem o vračilu zastavnih predmetov,
ali pa v začetku dražbenega zapisnika. — Kadar je draž-
boma prodati živila ali povžitnine ali podobne stvari
vsakdanjega potroška, katere so podvržene pokvari, mora
se izvrš. organ prepričati, da še niso pokvarjene. Kadar
so reči že pokvarjene, je to precej naznaniti občinskemu
oblastvu (tržnemu komisarju). (Nav. za izvrš. org. odd. II
točka 66].

Izvedba dražbe.  Dražbeni narok je javen. Vodi
ga izvrš. organ (§ 177. opr. r.).

Proti osebam, o katerih je obče znano, da je to
"jih obrt, da s silovitim prodiranjem, nespodobnim ve¬
denjem in dogovorom z drugimi osebami občinstvo od
udeležbe dražeb odvračajo v ta namen, da potem, ko
so vse dogovora neudeležene kupovalce odrinili, predmete,
katere je dražboma prodati, mnogo pod vrednostjo zdraž-
kajo, je postopati z vso odločnostjo. Take osebe je od¬
straniti iz prostora, kjer se vrši dražba. (§ 32. izvrš. r.).
[Nav. za izvrš. org. odd. II t. 67].

Povrstni red dražbanja posameznih pred¬
metov.  Povrstni red, po katerem se prodajo posamezni
Predmeti, določi izvrš. organ. Pri tem je gledati na želje
zavezanca in zahtevajočega upnika. Kadar se je povrstni
J^d razglasil v oklicu, se ne sme odstopiti od njega.
Kadar pa se je vrstni red priobčil pred začetkom aražbe,
sme se odstopiti od njega, ako pritrdita temu zahtevajoči
upnik in zavezanec. — Če želijo kupovalci, jim je
"aznaniti, kedaj bodo, ako se drži naprej določenega
povrstnega reda, previdoma prišli na dražbo posamezni
Predmeti. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 68).

2  Ta posel opravi izvrš. organ sam. Ne gre P a  H?, 1 }
mkaka pristojbina zato. (Ukaznik pravosodn. min. kos Avl
str. 284 ex 1899 in kos III ex 1902 str. 39).

§ 277. Na ponudbe, ki ne dosežejo vsaj
^etjine izklicne cene, se ni ozirati pri dražbi,
predlogu zahtevajočega upnika sme s pn-


380

Izvršilni red.

volitvijo drugih upnikov, katere je obvestiti o
dražbenem naroku (§ 56.), ustanoviti izvršilno
sodišče pred dražbenim narokom tudi znesek,
presegajoč eno tretjino izklicne cene, kot
manjši ponudek.

Zlatnina in srebrnina se ne sme domekniti
pod kovinsko vrednostjo. 1

Izvrševalni organ, kateri vodi dražbo, mora
po naznanitvi izklicne cene naznaniti znesek
najmanjšega dopustnega ponudka in pri zlatnini in
srebrnini mimo tega tudi kovinsko vrednost. 2

1  Predpisi o najmanjšem ponudku in vpoštevanje
kovinske vrednosti pri dražbah premičnih telesnih reži
veljajo tudi za dražbo trgovskih ročnih zastav po čl. 310
trg. zak. in § 47. uvodn. zak. k trg. zak. (čl. XIII uvodn.
zak. k izvrš. r.). [Min. odg. k § 277.].

3  Izvrš. organ, ki vodi dražbo, izvedenec, ki se je
privzel k dražbi in oklicevalec se dražbanja ne smejo
vdeležiti niti sami niti po drugih osebah. Tudi izvrš.
organ predmetov, katere je prodati po dražbi, ne sme
pridobiti niti sam, bodisi zase ali za druge, niti po drugih
zase in pridobiti jih tudi ne smejo udje njegove družine.
To velja tudi za prodaje pod roko. (Nav. za izvrš. org.
odd. II t. 50).

§ 278. Dornik se podeli najboljšemu po¬
nudniku, ako se vkljub dvakratnemu pozivu do
ponudnikov ne odda več viša ponudba. Sicer
je uporabljati predpise §§ 179., 180., odstavka
1, 3 in 5, in § 181., odstavka 1 in 3, tudi na
dražbo premičnih stvari.

Predmeti, ki jih je prodati po dražbi, se
prodajo samo proti plačilu v gotovini ter ju 1
mora najboljši ponudnik prevzeti takoj. Zdra¬
vitelj nima zavoljo pomanjkljivosti prodanih reci
pravice do jamčevanja.

§ 277 — 280 .

381

Kadar ni položil zdražitelj kupne cene do
konca dražbe, tedaj je njemu domaknjeno stvar
pri istem naroku izklicati vnovič. Najboljši
ponudnik se pri ti vnovični dražbi ne pripusti
več k ponudbi; on je odgovoren za kak po-
manjkljaj, 1  a ne da bi smel zahtevati, kar se
izkupi več. Glede izterjave pomanjkljaja na
kupni ceni velja določilo § 155., odstavka 2.

_ 1  Mudnega zdražitelj a mora izvrš. organ, zapretivši
mu izvršbo, pozvati, da primanjkljaj takoj položi. (Nav.
za izvrš. org odd. II t. 72).

§ 279 . Dražba se sklene, brž ko zadostuje 1
doseženo izkupilo za poplačilo izvršljivih ter¬
jatev vseh upnikov, ki postopajo z izvršbo po
prodaji, in pa za založbo vseh pripadkov teh
terjatev in stroškov izvršbe.

Za zapisnik, ki se naredi pri dražbenem
naroku, se uporabljajo zmisloma določila § 194.,
s t- 1 in 2. Mimo tega je povedati v zapisniku
Poleg izklicnih cen dosežene največe ponudke
ffl kupce. 2

Opravljeno prodajo zarubljenih reči je za-
z namiti v rubežnem vpisniku.

F  1  Zato mora izvrš. organ izkupilo včasi sošteti.
kadar doseženo dražbeno izkupilo zadostuje za popolno za¬
ložbo poprej oznamenjenih zahtev, je zastavne predmete,
katerih se ni prodalo, dati v razpolago zavezancu ali drugemu
Sprejem upravičenemu. — Kadar pa se popolne založbe
111  doseglo, mora se zastavne predmete, katerih se ni
Prodalo, izročiti hranitelju ali sodišču, ako je bila poprej
uv edena hramba. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 73).

, 2  Natančen opis zapisnika glej v nav. za izvrš. org.

°dd. II t . 74).

§ 280 . Po predlogu zahtevajočega upnika
cft h zavezanca sme izvršilno sodišče, ako je to
° c ividno v korist vsem udeležencem, zaukazati

382

Izvršilni red.

po zaslišbi zavezanca, da je zarubljene stvari,
ki ne spadajo med predmete, oznamenjene v
§ 268., in glede katerih tudi ni nobenega pred¬
loga za prevzetbo po § 271., spraviti v denar
drugači kakor z javno dražbo. 1  Zavezanca ni
zaslišati, ako je spraviti v denar stvari, katere
bi se pri daljši shranitvi lahko izpridile ali
znatno izgubile v vrednosti.

Isto je zaukazati po predlogu ali uradoma
tedaj, kadar se ni dosegel pri dražbi najmanjši
ponudek za posamezne stvari; vendar se ne sme
tudi v takem primeru seči pod eno tretjino
cenilne vrednosti in pri zlatnini in srebrnini,
ako je kovinska vrednost veča, ne pod to
vrednost.

Z ukazom 2  se smejo ukreniti posebne vredbe
v ta namen, da se spravijo v denar tiste zarub¬
ljene reči, za katere se ne odda pri dražbi
nobena ponudba, ki bi dosegla izklicno ceno. ’

1  Ki zakonitega zadržka, da se zarubljene reči, ako
je to očividno v korist vsem udeležencem, po predlogu
spravi v denar s tem. da se jih proda zahtevajočemu
upniku. (Min. odg. k § 280).

2  Glej pri § 274. opomn. 2 navedene ukaze, s ka¬
terimi so se ponekod uvedla dražbališča.

^ Zastran kolkovanja zapisnikov glej opomn. 8 p rI

§ 281. Po predlogu 1  sme dovoliti izvršilno
sodišče, da se zastavne predmete manjše vred¬
nosti, katerih prodaja se je dovolila, brez ]>o-
prednjega posebnega naznanila njih dražbe pro¬
dajo pri dražbi, določeni in naznanjeni zoper
drugega zavezanca ali v korist drugemu upniku.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na zapisnik
(§ 320. št. 3 opr. r.).

§ 280 — 283 .

383

§ 282. Na odstop od izvršbe, na nadalje¬
vanje prodajnega postopanja po predlogu pri-
stopivšega upnika in pa na ustavitev in odložbo
prodajnega postopanja je uporabljati zmisloma
predpise §§ 200., št. 3 in 4. 1  203., odstavka 2,
in 206., odstavka 1.

Ako se vsled predloga, stavljenega po § 206.,
nadaljuje prodajno postopanje, je upnike, zoper
katere ima razlog ustavitve ali odložbe moč,
plačati iz prodajnega izkupila po meri zastavne
pravice, ki jim morda pristoji. 3

0 ustavitvi ali odložbi prodajnega posto¬
panja je obvestiti samo v § 272., odstavku 2,
imenovane osebe. Ustavitev prodajnega posto¬
panja je zaznamiti v rubežnem vpisniku.

1  Ne da bi izprosil sodni sklep sme iz vrš. organ
Uvedbo dražbe samo opustiti, če so z zneskom, kateri
se  je izročil izvrš. organu ali pa po predloženih dokazih
Položil sodišču, očividno založene vse poprej navedene
terjatve s pripadki vred. — Izvrš. organ mora tozadevne
‘tjave in predloge ter izročitev denarnih zneskov v za¬
pisniku posvedočiti in oznaniti ustavitev dražbenega na¬
roka. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 76).

2  Prim. § 285. odst. 3.

Uporaba prodajnega izkupila.

§ 283. Iz izkupila, doseženega pri dražbi,
ln  pa iz varščine, zapadle po § 271., ter iz
Povračila, ki je je dal mudni najboljši ponudnik
1 )0  § 278., mora izvrševalni organ. 1  ako se po¬
kopa z izvršbo samo v korist tistemu upniku,
kateremu gre po vsebini rubežnih spisov edina
. i prva zastavna pravica na prodanih predmetih,
počiti temu upniku znesek, ki ostane po od¬
miku dražbenili in cenitvenih stroškov in je

384

Izvršilni red.

potreben za poplačilo izvršljive terjatve s pri¬
padla vred.

Pri obrestnih terjatvah je preračuniti obresti,
v kolikor niso zastarane, do dražbenega naroka.

Izplača teh zneskov zahtevajočemu upniku
velja za plačilo zavezančevo.

Ce bi kak znesek ostal, ga je izplačati za¬
vezancu, če ni morda segel med tem po njem
kak poznejši zastavni upnik. 2

1  Veča izkupila razdeli naj pisarniški uradnik
(§ 335. odst. 2 opr. r.).

2  Presežek prodajnega izkupila, ki se ga ne potre¬
buje za poplačilo zahtevajočega upnika, ni pridržavati
zavezancu zato, ker se — kakor pokažejo rubežni spisi
— po dražbi prodanih reči drže zastavne pravice drugih
oseh v vrstnem redu za zahtevajočim upnikom. Ce se
uporaba prodajnega izkupila ravna po § 283. izvrš. r.,
je na zastavne upnike, ki niso izprosili prodajnega po¬
stopanja in tudi ne pristopili tekočemu dražbenemu po¬
stopanju, le ozirati se, kadar izrecno zahtevajo poplačilo
iz izkupila (prim. § 285. odst. 3 izvrš. r.). To se zgodi
tu s tem, da upniki izvršilnemu sodišču ali pa izvrš.
organu podajo predlog, da se, poplačavši terjatev zahte¬
vajočega upnika, ostanek njim odkaže po meri terjatve
s pripadki vred. Odkaže pa se s sodnim sklepom. (§ 5°-
odst. 1 in 3 izvrš. r.). [Min. odg. k § 283.].

Glede zahtev zavarovalnic zoper nezgode in okr.
bolniških blagajnic: glej ukaz pri § 272. opomn. 3.

§ 284. Kadar terja zahtevajoči upnik po¬
vračilo izvršilnih stroškov, katerih še ni sodišče
ugotovilo, tedaj mora ob enem predložiti izvr-
ševadnemu organu 1  spisek teh stroškov. Doticne
stroške mora potem določiti po naznanilu izvr-
sevalnega organa izvršilno sodišče.

Znesek, potreben, kakor pravi upnik, \
založbo zahtevanih stroškov mora izvrševalci
organ pridržati in ga položiti v sodni pisarnici-

§ 283 — 285 .

385

Enako je ravnati z zneskom, katerega pridrži
izvrševalni organ v založbo dražbenih stroškov
in pa pristojbin za izvedence, ki jih je plačati
za cenitev po dražbi prodanih predmetov.

Kadar se ne porabijo položene vsote po¬
polnoma za stroške, prisojene zahtevajočemu
upniku, ali pa za sodno določene dražbene in
cenitvene stroške, tedaj je uporabiti ostanek za
nadaljno poplačilo zahtevajočega upnika ali, ko
so njegove zahteve do čistega razdolžene, po
zmislu § 283., zadnjega odstavka.

Zahtevek za povračilo stroškov mora za¬
htevajoči upnik oglasiti pred končanim dražbenim
narokom, ker bi se sicer zavrnil. 3

1  Ta mora zapisniku pridejati zaznamek, s katerim
Mprosi sodnikovega sklepa (n. pr. prosi se za sklep o
predlogu na strani 3. ali podobno). [§ 381. zadnji odst.
°pr. r.].

2  K denarni knjigi (§ 113. opr. r.), ne s sodno po-
ložbo (glej § 77. opomn. 2).

3  Prim. § 74. odst. 2.

§ 285. Kadar nima zahtevajoči upnik po
vsebini rubežnih spisov edine ali prve zastavne
Pravice ali kadar se je vršila dražba v korist
več zahtevajočim upnikom, tedaj mora izvrše-
yalni organ položiti izkupilo v sodni pisarnici 1
m izvršilno sodišče je mora razdeliti.

Ako se je izkupilo plodonosno naložilo do
vazdelbe, je prišteti obresti razdelbni masi;
P r av tako je privzeti k razdelbni masi po § 271.
napadlo varščino in povračilo, katero je dal po
s 278. mudni najboljši ponudnik.

Razdelbni narok določi izvršilno sodišče
uradoma. K naroku je povabiti zavezanca in
vse iz rubežnih spisov razvidne, še ne popol-

25

386

Izvršilni red.

noma poplačane upnike, katerih zastavna pra¬
vica ni že nehala po § 256., odstavku 2. Upnike
je hkratu pozvati, da naj napovedi) svoje za¬
hteve v glavnici, obrestih, stroških in drugih
postranskih terjatvah pred narokom ali pri na¬
roku ter naj predložijo listine, dokazujoče njih
zahteve, če že niso pri sodišču, najpozneje pri
naroku v izvirniku ali v poverjenem prepisu,
ker bi se sicer gledalo pri razdelbi na njih
zahteve samo v toliko, v kolikor se je njim
na korist dovolila izvršba po dražbi. 2

1  K denarni knjigi (§ 113. opr. r.). Glej opomn. 2
pri § 77.

2  Na zahteve zastavnih upnikov, ki niso niti izprosili
prodajnega postopanja, niti pristopili tekočemu prodaj;
nemu postopanju, je pri sodni razdelitvi izkupila gledati
le v toliko, v kolikor so svoje zahteve k razdelbnemu
naroku napovedali. — Zahtevajoče upnike, ki vsled usta;
vilnega ali odloživnega razloga, imajočega moč samo proti
njim, izstopijo iz dražbenega postopanja, a je drugi za;
htevajoči upniki nadaljujejo, vpoštevati je pri razdelitvi
dražbenega izkupila po meri njihovih zastavnih pravic
uradoma (§ 282. odst. 2 izvrš. r.). [Min. odg. k § 285., 1.1]-

Izvrš. organ mora prodajno izkupilo, katero se m
v zmislu § 283. izvrš. r. izročilo neposredno zahtevajo¬
čemu upniku, položiti v sodni pisarnici (§ 285. odst. 1
in §§ 113., 382. opr. r.). [Mnenje najv. sod. k § 285.]•

Sodišče more — zlasti pri večih zneskih in če bode
hramba previdoma več časa trajala — zaukazati, da se
prodajno izkupilo pri zavodu, v to določenem, plodonosno
naloži (§ 152. opr. r.), ali pa, da se je položi v sodni
depozitni urad. Kadar se je storilo poslednje, morajo se
zneski, ki pripadejo posameznim upravičenim osebam,
nakazati neposredno pri depozitnem uradu (§ 287. opr. r- )■
[Min. odg. k § 285., t. 3]. .

Kadar izkupilo leži v sodni pisarnici, je po slični
uporabi določbe § 287. izvrš. r. po pravnomočnosti raz-
delbnega sklepa uradoma naročiti sodni pisarnici, d®
izplača posameznim upravičenim osebam zneske, ki
Jim gredo. (Mnenje najv. sod. k § 285.).

§ 285 — 286 .

387

Sodišča, ki se udeležujejo nakaznega prometa pošt¬
nega hranilničnega urada, izplačujejo potom poštne hra¬
nilnice (§ 102. opr. r.); drugače pa je upravičence, na-
znanivši jim zneske, ki jim gredo, uradoma pozvali, da
potegnejo zneske v sodni pisarnici. — Pridržavši nastop
pravnomočnosti more se to odrediti že v razdelbnem
sklepu (§ 287. odst. 2 izvrš. r.). — Enako velja tudi za
položbo in razdelitev gotovine, odvzete pri rubežu, kadar
se je rubilo v korist več upnikom. (§ 261. zadnji odst.
izvrš. r.). [Min. odg. k § 285., t. 5].

§ 286 . Izvršilno sodišče razdeli izkupilo,
zmisloma uporabljaje predpise SS 212. do 214.,
229., 231. do 234. in 236.

Iz razdelbne mase je poravnati najprej
stroške za cenitev in dražbo, potem pa o pravem
času napovedane zastavne terjatve, in pa iz¬
vršljive terjatve, v katerih izterjavo se je do¬
volila dražba. Znesek teh terjatev je preraču¬
nati po napovedi in njenih izkazih in pa po
sodnih izvršilnih dovolilih.

Ne krate prednosti, katero imajo carine,'
potrošnine in druge javne davščine 2  in pa kazni
na imovini' 1  ali katera izvira za posamezne ter-

§ 286. odst. 1. Izredni revizijski rekurz je izključen,
ker § 239. tu ni naveden. — 22. nov. 1898. 15758. C. BI.
zv. 8. ex 1899; 28. marca 1900 št. 3269. Jur. BI. str. 515.

§ 286. odst. 2. 1. Stroški prodajnega predloga m-
ma jo prednosti. — 11. okt. 1898 št. 18067 uk. št. 12.
Gl- U. št. 335. . .,

2. Prednost ima zakonita zastavna pravica voznika

za prevoz zarubljenih stvari na kraj dražbe. 26. apr.
!899 št. 6106. Gl. U. 595. IU . ,

3. Stroški insercije dražb, oklica so stroski dražbe.

- 5. sept. 1900 št. 12424 Not. Z. str. 382. .

§ 286. odst. 3. 1. V kolikor imajo davki po ob¬
stoječih predpisih prednostno pravico, gre Jim tudi pri
razdelbi izkupila za premične stvari. — 20. jun. 19UU
s t. 8664 uk. št. 276.

25 *

388

Izvršilni red.

jatve iz obstoja zakonite 2 3 4  ali pogodbene zastavne
pravice, je odločilen za plačilo zgoraj ozname-
njenih terjatev vrstni red, ki ga je presoditi
po sodnem rubežu.

Na poravnavo obresti, ponavljajočih se
plačil, pravdnih in izvršilnih stroškov je upo¬
rabljati načela, ustanovljena v §§ 216., 217.,
218., odstavku 1, in 219.

1  Tako tudi  skladarine  (§ 244. carinskega in dr¬
žavnega monopolskega reda ces. pat. 11. jul. 1835).

a  Pristojbine za prenos imovine  (glej
opomn. 4 pri § 216.).

2. Prispevki k delaVskim zavarovalnicam proti ne¬
zgodam imajo prednostno pravico. — 15. febr. 1899
št. 2323. Jur. BI. št. 25.

3. Prispevki k delavskim zavarovalnicam zoper ne¬
zgode in k bolniškim blagajnicam nimajo prednostne
pravice: glej judikat 5. pri § 216. št. 2.

4. Zastavna pravica najmodavca ima na premičninah,
ki jih je najemnik prinesel s sabo, prednost pred vsemi
drugimi zasebnopravnimi zast. pravicami. Če je več
razdelb. mas, razdeliti je razmerno. — 27. sept. 1898,
št. 13320. Pr. str. 440 ex 1899.

4 a. Te prednostne zastavne pravice pa ni, če so se
reči, preden se je vložila tožba na plačilo dolžne na¬
jemnine, odvedle na dražbališče, ne da bi se najmo-
davec uprl. — 25. sept. 1901 št. 13377. Jur. BI. št. 45.

4b. Kadar je zavezanec po vložbi tožbe spravil v
stanovanje reči, ki poprej še niso bile popisane v zmislu

§ 1101. o. d. z., zadobi upnik za najemnino zastavno pravico

tudi na teh rečeh in je ne izgubi, če se jih z njegovim
privoljenjem odvede na dražbališče. — 18. apr. 1901
št. 5209. Not. Z. št. 36, uk. št. 412.

§ 286. zadnji odst. Določba § 216. zadnji odst-
izvrš. r., da je iz najv. ponudka za nepremičnino v istem
redu z glavnico poravnati samo triletne zastanke na ob¬
restih, uporabljati je tudi pri razdelbi izkupila za pr®'
mične stvari. — 27. marca 1901 št. 3823. Jur. BI. st. ^
ex 1902.

§ 286—287.

389

s  Dohodarstvene kazni in stroški dohodar-
stvenega postopanja (§§ 152., 162. dohodarstvenega ka¬
zenskega zakona).

4  N. pr. hranilna pristojbina  od sodno po¬
loženih reči (§ 14. ces. pat. 26. jan. 1853 drž. zak. št. 18);
pogrebni stroški za kaznjence  na rečeh, katere
so prinesli saboj, in na delovnem prebitnem zaslužku
(dv. dekr. 7. febr. 1817 zbirke j. zak. št. 1313); zakonite
zastavne pravice: odpravnika  (čl. 382 trg. zak.), ko-
fflisijonarja  (čl. 374 trg. zak.), voznika  (čl. 409
trg. zak.), odvetnika  (§ 19. odv. reda z dne 6. jul.
1868 drž. zak. št. 96); za odškodninske zahteve in pla¬
čila: kavcija,  katero položi notar (§ 25. not. reda z
dne 25. jul. 1871 drž. zak. št. 75); za odškodninske za¬
hteve: kavcija, katero položi imetnik javne zastav¬
ljalnice  (§ 3. zak. 23. marca 1885 drž. zak. št. 48);
zakonite zastavne pravice javnih skladovnic  (§28. zak.
28. apr. 1889 drž. zak. št. 64), naj moda vca in za-
kupodavca  (§ 1101. o. d. z.); prednostna pravica
hranščine, priklade k hranščini, potnine in
vročnine  uradnega sluge (izvrš. org.), če ima zahte¬
vajoči upnik pravico revnih (§ 10. odst. 3 ukaza z dne
22. nov. 1899 drž. zak. št. 162 pri § 24. opomn. 4 ^1);
Solična ali prepisna pristojbina  od prodanih
javnih zadolžnic (§ 5. min. ukaza z dne 24. okt. 1897
pri čl. XV uvodn. zak. k izvrš. r.).

§ 287. Po pravnomočnosti razdelilnega
sklepa mora izvršilno sodišče, v kolikor ni gledč
posameznih postavkov počakati rešitve po
Pravdni poti, priobčiti uradoma depozitnemu ali
davčnemu uradu imena oseb, ki imajo pravico
do prejemkov iz izkupila, in pa zneske, katere
.jim je izplačati, ter ob enem te osebe, nazna-
hivši jim zneske, ki jim gredd, pozvati, da naj
Jih potegnejo. 1

Ako bi se s tem stvar uprostibu in zlasti,
a ko ni pri razdelbnem naroku nihče zglasil
upora, se sme to odrediti že v razdelbnem

390

Izvršilni red.

sklepu, s pridržkom namreč, da zadobi ta pravno¬
močnost,

1  Glej § 285. odst. 1, in opomn. 1 in 2.

§ 288. Določila §§ 283. do 287. veljajo
zmisloma za uporabo izkupila, ki se je doseglo
s prodajo pod roko. Zahtevek do povračila
stroškov mora v tem primeru zahtevajoči upnik,
ker bi se sicer zavrnila, staviti v roku, usta¬
novljenem v § 74., odstavku 2. Pred pretekom
tega roka se ne sme zavezancu od doseženega
izkupila nič izplačati.

Rekurz.

§ 289. Zoper sklepe, s katerimi se zauka-
zuje hramba zarubljenih reči, 1  njih cenitev pred
dražbenim narokom, 3  poslatev v kak drugi kraj
zastran prodaje 8  ali privzetba zarubljenih reči
v dražbo, 4  dovoljeno glede drugih zarubljenih
reči, ali zoper sklep, s katerim se imenuje hra¬
nitelj, 6  nadalje zoper sklep, kateri določuje
dražbeni narok, 6  ni dopuščeno, poprijeti se
rekurza.

1  § 259. 3  § 275. 8  §§ 268., 274. * § 281. 5  § 260.
e § 272.

Drugi razdelek.

Izvršba na denarne terjatve.

Nezarubne zahteve.

§ 290. Ne krate izvršilnih omejil, usta¬
novljenih v drugih zakonih 1  in v sicer veljavnih
zaukazih glede denarnih terjatev, so popolnoma
odtegnjene izvršilu:

§ 290. Glej odi. pri čl. Vlil., št. 6. .

§ 290. odst. 1. Zastran kilometerskih denarjev gl e J
odi. 5. pri § 3. zak. 21. apr. 1882 pri čl. IX., št. 8.

§ 287—290.

391

1. miloščine in tisti milodari, nadarbinski
denarji in podobne podpore, katere so odkazane
v oskrbi ubožnih stoječim osebam iz ustanov,
občinskih blagajnic in drugih javnih blagajnic,
in pa zahteve, ki pristoje komu iz razmerja
udeležbe pri bolniških in pogrebnih društvih;

2. zavarovalne vsote, * 2  ki gredo zavezancu
iz pogodbe, sklenjene o zavarovanju poslopja
ali pritikline kake nepremičnine, če se morajo
uporabiti ti denarji po pravilih za to, da se
vnovič sezida ali popravi poškodovano poslopje
ali popolni pritiklina; 3

3. predplačila, katera se dado iz blagajnic
za preskrbovanje z živežem, ustanovljenih z
državnim odobrilom.

1  Na stvoriteljske (avtorske) pravice se ne more
se či z izvršbo, dokler pristojijo stvoritelju ali njegovim
dedičem (§ 14. zak. z dne 26. dec. 1895 drž. zak. št. 197.

3  Dvorni dekr. 18. jul. 1828 zb. pr. zak. št. 2354:
'Mškodbe za požarno škodo, katere imajo plačati zava¬
rovalnice imetnikom zavarovanih poslopij, se svojemu
namenu, po ognju poškodovana poslopja popraviti ali

§ 290. št. 1. Kot del kupnine za založbo svojedobnih
Pogrebnih stroškov knjižno zavarovana vsota ne spada
semkaj. — 28. dec. 1900 št. 17319. Not. Z. št. 14 ex 1901.

§ 290. št. 2. 1. Da se zavarovalna vsota po pravilih
ne uporablja za zopetno zgradbo ali popravo poslopja,
dokazati mora zahtevajoči upnik (§§ 54. št. 3, 55. odst. 2).
~~ 24. apr. 1900 št. 5711. Not. Z. št. 27.

2. Glede onih zavarovalnih vsot, katere bi se po

Pravilih moralo uporabiti za to, da se vnovič sezida ali
Popravi poškodovano poslopje ali popolni pritiklina, a
Je to onemogočeno, ostane veljavna določba dv. dekr.
J .°- jul. 1828 zb. pr. z. št. 2354 in z istim razglašenega
f  ekr. dv. pisarnice z dne 5. jun. 1828, da se hipotečnih
upnikov ne sme prikrajšati na svojih zastavnih pravicah.
~~ 31. okt. 1900 št. 14709 uk. št. 320.

392

Izvršilni red.

obnoviti, ne smejo odtegniti z odstopom, s sodnimi pre-
povedmi ali z izvršbami.

8  Izvršbi odtegnjena po § 290. št. 2 izvrš. r. je za¬
hteva zavezanca do zavarovalne vsote kot terjatev,
t e <inn\^ eilar ’ izhaja iz take zahteve. (Min. odg. k
8 290.).

§ 291. Samo če ima kedo letnih prejemkov
več kakor petsto goldinarjev, so podvržene
izvršbi:

1. prehranščine in pokojnine, ki se dajejo
iz ustanov ali zavodov, ustanovljenih za pode¬
ljevanje podpor, v kolikor niso te prehranščine
in pokojnine po § 290., št. 1, popolnoma od¬
tegnjene izvršilu;

2. prehranščine in rente, ki se izplačujejo
zavezancu na podstavi zavarovalnih pogodeb,
in pa na zakoniti predpis se opirajoče terjatve
na živežu, ako je zavezanec nezmožen, kaj pri¬
dobiti, ter je primoran, živeti ob teh prehran-
ščinah in rentah;

3. denarne rente, ki se dajejo zavoljo telesne
poškodbe. 1

Od vlog v hranilnicah ali hranilnih dru¬
štvih. ki so pri tovarnah, rudarskodružabnih in
drugih obrtnih podjetbah in v katere smejo
vlagati denarje obrtni delavci tega obrata, je

§ 291. odst. 1. Na zahteve (podporne zneske), ki
gredo udom »obče zveze uslužbencev c. k. priv. južno-
/eleznične družbe avstr, prog« more se segati z izvršbo
samo po meri § 291. izvrš. r. — 17. jan. 1899 št. 405
uk. št. 31. J

eno Volhojemniku voljena renta letnih

oOO K tudi tedaj ne spada k prehranščinam in pokoj¬
ninam § 291. št. 1, če jo izplačuje posebna, po zapustniku
za redno izplačevanje raznih takih volil osnovana »usta¬
novna blagajnica«. — 19. jun. 1900 št. 8736. Not. Z. str. 2/9-

290 — 294 .

893

podvržen izvršilu samo tak znesek, ki presega
vsoto petsto goldinarjev.

Kadar gre kaki osebi več v št. 1 do 3 ozna-
menjenih zahtev, tedaj je izvršba na nje do¬
pustna samo v taki meri, da ostane zavezancu
petsto goldinarjev letnih prejemkov prostih.

1  Prim. čl. IX št. 12 uvodn. zak. k izvrš. r.

§ 292 . Kadar se zavoljo zahteve do da¬
jatve prehrane, ki gre komu po zakonu, sega
z izvršbo na prejemke in terjatve, navedene v
§ 291., tedaj je odtegnjena izvršilu samo polo¬
vica tam za proste izrečenih zneskov.

V kolikor je za nekatere oznamenjenih pre¬
jemkov in terjatev dodeljena po veljajočih pri¬
vilegijih ali drugih o tem izdanih, še veljavnih
ukazilih prostost od izvršbe, presegajoča prej
omenjena določila, ostane pri tem tudi v pri¬
hodnje. 1

1  Glej čl. IX št. 4. 6, 7, 8, 10, 12, 13 uvodn. zak.
k izvrš. r

§ 293 . Uporaba določil §§ 290. do 292. se
ne  more z dogovorom, sklenjenim med zave¬
zancem in upnikom, niti izključiti niti omejiti.
^ saka tem predpisom nasprotujoča odredba z
odstopom, nakazom, zastavitvijo ali z drugim
opravilom je brez pravne moči.

Rubež.

§ 294 . Izvršba na denarne terjatve zave-
zančeve 1  se zgodi z rubežem, t kolikor se ne
"Porablja določilo § 296., se zgodi rubež s tem,
"a sodišče, katero dovoli izvršbo, prepove dolž-

„ § 294. 1. Glede izvršbe na nujni delež: odi. 2. pri

§ 331.

394

Izvršilni red.

nikovemu dolžniku, plačati zavezancu. Hkratu
je prepovedati zavezancu samemu vsako raz¬
polago z njegovo terjatvijo in z zastavo, ki se

2. Določba § 56. zak. z dne 9. apr. 1873 drž. zak.
št. 70, ni na poti rubežu in preodkazu poslovnega deleža
v poteg po meri njegovega pravnega obstanka in do¬
spelosti. Izvršbo opravljati je po § 294. in ne po § 296.
— 7. jun. 1898 št. 7977 uk. 1463.

3. Nedopusten je rubež opravilnih deležev kake
posojilnice. Upniki morejo segati samo na to, kar za¬
družniku gre na obrestih, dobičku in na tem, kar bode
dobil svoječasno ob likvidaciji zadruge. — 15. jun. 1898
št. 8213. Gl. U. 225.

4. Na najemnine segati se sme z rubežem in ni
predpisano, da bi se moralo le s prisilno upravo segati
nanje. — 28. febr. 1899 št. 2980. Gl. U. 529.

5. Besedilo § 294. se more pač samo tako umeti,
da je terjatev, na katero sega zaht. upnik, v času do¬
volitve izvršbe že obstajala; zato se sme čekovni
konto,  ki ga ima zavezanec v čekovnem prometu poštne
hranilnice, zarubiti samo do visokosti že vplačanih vsot,
ne pa tudi vplačil in zapisov na dolg, ki se opravijo v
prihodnje. — 22. okt. 1901 št. 12413. Jur. BI. št. 9 ex 1902.

§ 294. odst. 1 . 1 . Izvršilno ustanovljena zastavna
pravica na terjatvi ni predmet daljni izvršbi ali pod-
zastavbi; z izvršbo segati se sme le na terjatev zahteva¬
jočega upnika samo. — 2. okt. 1898 št. 10934. C. BI. str.58b
m C. BI. ex 1899 str. 84.

2. Ce se z izpodbijalno sodbo izreče, da je po za¬
vezancu opravljena cesija terjatve nasproti zahtevajočemu
upniku neveljavna, stopi cesijonar kot zavezanec na mesto
cedenta kot prejšnjega zavezanca in je rubež proti cesijo-
narju dovoliti. — 30. okt. 1898 št. 16046. Gl. U. 393.

3. Prepoved po § 294. ima samo namen, zarubljen 0
terjatev ohraniti zahtevajočemu upniku v svrho, da ,1°
spravi v denar in zato druge osebe iz ravnanja zavezan*
čevega, protivnega prepovedi, zase ne morejo izvajati
nikakoršnih pravic. — 19. febr. 1900 št. 15497. G. H. št. 2»
ex 1901.

§ 294—295.

395

je morda dala za njo, prepovedati pa mu je
zlasti, potegniti terjatev.

Kakor dolžnikovemu dolžniku, tako je tudi
zavezancu priobčiti pri tem, da je pridobil za¬
htevajoči upnik zastavno pravico na dotični
terjatvi.

Rubež velja za storjen z vročbo plačilne
prepovedi 2  dolžnikovemu dolžniku. V kolikor je
vročiti plačilno prepoved dolžnikovemu dolžniku
v tozemstvu, je ni vročati po pošti, ampak po
drugem vročevalnem organu.

Dolžnikov dolžnik sme izpodbijati plačilno
prepoved z rekurzom.

1  Denarne terjatve zavezančeve, katere rubež^se
Predlaga, ni treba navesti v izvršilnem predlogu s šte¬
vilkami. — O rubežnem predlogu odločiti je precej in
® da bi se poprej o njem ustno razpravljajo ali zasli¬
šalo zavezanca. — Rubeža terjatev ni poočititi v rubežnem
^Pisniku (§ 254. izvrš. r.; §§ 257,—260. opr. r.); tako
™di niso predmet vpisa v rubežni vpisnik rubež terjatve
jz menic in iz drugih v § 296. oznamenjenih papirjev.

(Mm. odg. k § 294.).

, 2  Nasprotje: sodna prepoved dolžnikovemu

tlo lžniku  (§ 379. št. 3).

§ 295. Kadar se seže z izvršbo na denarno
-r.jatev, katera gre zavezancu proti erarju ali
P r °ti zakladu, ki je v javni upravi, 1  tedaj je
počiti plačilno prepoved kakor blagajnici, iz
hatere gre zavezancu plačilo, tako tudi obla-

. § 294. odst. 3. Ako bivališče dolžnikovega dolžnika

1  žnano, sme se postaviti skrbnika odsotnega (§ 21., 276.
°' d - z ). - 27. nov. 1901 št. 15942 Jur. BI. št. 13 ex 1902.
S l § 294. zadnji odst. Iz tega paragrafa nikakor ne
eai j da ima pravico rekurza samo dolžnikov dolžnik,
e  P? tudi druge osebe, ki imajo pravno korist na izvršbi.

~~~ J / 1  ° v. k  no ut  < r 7  /t 4/

• jan. 1900 št. 582. Not. Z. št. 14.

396

Izvršilni red.

stvu, 2  ki je poklicano, nakazati dotično plačilo.
Z vročbo plačilne prepovedi temu zadnjemu
oblastvu velja rubež za storjen. Povedati bla¬
gajnico, pri kateri se mora plačati, je dolžnost
zahtevajočega upnika. V koliko ima blagajnica
vsled prejete plačilne prepovedi oblast, izpla¬
čilo dospelih zneskov zavezancu zadržati začasno,
to se ravna po predpisih, veljajočih za posa¬
mezno blagajnico.

Kadar misli o plačilni prepovedi obveščeno
oblastvo, da nasprotuje obstoječim zakonitim
predpisom, segati z izvršbo na zarubljeno ter¬
jatev tedaj smč podati zavoljo nedopustnosti
izvršilnega postopanja sodišču naznanilo (§ 39.,
odstavek 2), in pa izpodbijati plačilno prepoved
z rekurzom. 8

1  Ukaz vseh c. kr. ministrstev z dne 24. okt.
1897 drž. zak. št. 250 o izvršhi na terjatve do
erarja ali zaklada, ki je v javni upravi. Na
podstavi člena XLI v zakonu z dne 27. maja 1896. 1.
(drž. zak. št. 78) se v izvrševanje v § 295. izvršilnega
reda (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79)
obseženih določil o izvršbi na terjatve do erarja ali za¬
klada, ki je v javni upravi, ukazuje:

§ 1. Sodne sklepe, s katerimi se na denarno ter¬
jatev, ki gre zavezancu zoper erar ali zavod, kateri je
v javni upravi, dovoljuje izvršba (§ 295. izvršilnega reda)
ali prepoved dolžnikovemu dolžniku (§§ 379., št. 3, 385.
izvršilnega reda) ali s katerimi se razveljavlja izvršba
ali začasna odredba, mora sodišče vročiti tako blagajnik;
iz katere sme zavezanec zahtevati plačilo, kakor tudi
oblastvu, ki je poklicano v nakazovanje plačila.

Ako bi se blagajnica ne mogla obvestiti ob iste®
času, kakor nakazujoče oblastvo, mora obvestiti sodiscr
vselej najprej blagajnico, če treba, uporabljaje kak h'
trejši način vročbe.

Blagaj nico prav povedati j e dolžan zahtevaj oči upni
ob svoji nevarnosti (§ 295. izvršilnega reda).

§ 295 .

397

§ 2. Blagaj niča, kateri se vroči sodna plačilna pre¬
poved ali prepoved dolžnikovemu dolžniku (§§ 295.. 329.,
št. 3, 385. izvršilnega reda), ki se tiče terjatve do držav¬
nega zaklada ali do zaklada, kateri je v javni upravi,
ali pa sodni sklep za preodkaz take terjatve (§ 303., 305.
izvršilnega reda), mora na sodnem sklepu precej potem,
ko on dojde, zabeležiti čas vročbe blagajnici in pa opra¬
vilno številko, pod katero se je sklep vpisal v vložni
zapisnik blagajnice, ter predznamiti sklep, kakor je
predpisano.

Ako misli blagajnica, da je kaj zadržkov zoper iz¬
vedljivost plačilne prepovedi (prepovedi dolžnikovemu
dolžniku) ali preodkaznega sklepa, jih mora nemudoma
naznaniti nakazujočemu oblastvu.

§ 3. Od vročbe plačilne prepovedi (prepovedi dolž¬
nikovemu dolžniku) mora blagajnica z izplačilom po
prepovedi zadetega zneska celo tedaj, kadar bi bilo iz¬
plačilo že nakazano, počakati začasno do časa, dokler
ne ukrene nakazujoče oblastvo nič drugega. Sodni pre-
odkazni sklep sme izvršiti blagajnica še le po pismenem
zaukazu nakazujočega oblastva.

§ 4. Nakazujoče oblastvo mora po obstoječih za¬
konih preskusiti dopustnost in izvedljivost priobčenega
(»it sodnega sklepa in zlasti tudi dopustnost opravljanja
izvršbe na zarubljeno terjatev ali ukreniti to preskušnjo
P° pristojnem oblastvu in naložiti potem po posledku te
preskušnje ali blagajnici izvršitev sodnega sklepa, in to,
je to predlagal zahtevajoči upnik in založil stroške,
P? telegrafu, ali pa nazniti sodišču zadržke izvršitve
njenega sklepa, da obvesti zahtevajočega upnika ali pred¬
lagatelja.

Ako misli oblastvo, da priobčena mu plačilna pre¬
poved (prepoved dolžnikovemu dolžniku) nasprotuje obsto-
Jočim zakonom, zlasti ako prejemki zavezanca^ne pre-
? e gajo ob tem času zneska, ki je odtegnjen izvršbi m se
l e  plačilna prepoved (prepoved dolžnikovemu dolžniku)
dosegla v upanju, da se v bodoče zvišajo prejemki, sme
°no izpodbijati sodni sklep z rekurzom (§ 295 . izvršilnega
r oda) ali naznaniti to uradoma izvršilnemu sodisču (§ .1».,

odstavek 2 izvršilnega reda). , . , ...

Ako je vložiti rekurz, mora oblastvo poslati dosli
11111  sodni sklep nemudoma c. k. finančni prokuraturi.

398

Izvršilni red.

§ 5. Kadar se plačilo take terjatve prenese na kako
drugo blagajnico, tedaj je poslati ti blagajnici hkratu
uradoma sodne plačilne prepovedi in preodkaze, pred-
znamljene glede te terjatve.

§ 6. Tisti stranki, katera je dosegla rubež ali pre-
odkaz kake terjatve do državnega zaklada ali zaklada,
ki je v javni upravi, pristoji s tem pridobljena pravica,
ako je izvršitev sodnega sklepa izvedljiva, od tistega
časa, v katerem je došel sodni sklep nakazujočemu
oblastvu.

Kadar so na korist raznim osebam glede iste ter¬
jatve došle pri nakazujočem oblastvu plačilne prepovedi
istega dne, tedaj so si zastavne pravice teh upnikov po
redu enake (§ BOO. izvršilnega reda). Če ne zadostuje
zarubljena ali odkazana terjatev, je poravnati izvršljive
zahteve s pripadki vred po razmerju njih vkupnih zneskov
(§ 300., odstavek 3 izvršilnega reda). Preodkazani znesek
terjatve mora med več izvršljivih zahtev istega reda po¬
razdeliti navadno nakazujoče oblastvo. V dvomnih pri;
merih se sme preodkazani znesek terjatve položiti pri
sodišču.

§ 7. Kadar se preodkaže sodno terjatev, ki pristoji
komu zoper erar, tedaj je znesek terjatve ali preodka-
zanega dela terjatve plačati vpravičenemu prejemniku
samo proti predložbi izvirnega preodkaznega sklepa m
proti pokazu izvirnih dolžnih listin, ki so v podstavo
preodkazu.

Kadar oseba ni znana blagajnici kot vpravičeni
prejemnik, tedaj se mora blagajnica po dveh zaupanja
vrednih pričah prepričati o istosti osebe.

Privzete istostne priče morajo podpisati prejemu?
listine in pri tem izrečno potrditi, da poznajo osebo P re '
jemnikovo.

Preskušnja o istosti osebe se sme, če se ne pokažejo
sicer nobeni pomiselki glede nje, opustiti tedaj, kadar
poteguje s prejemnim potrdilom, poverjenim p° s0
dišču ali po notarju. ...

Kadar ne poteguje plačila vpravičeni prejem 1 ) 1
sam, ampak njegov pooblaščenec ali pravni nasledni ^
tedaj se mora, ako ni dalo kakega dotičnega naloga na
kazujoče oblastvo, predložiti dotično pooblastilo ah 1
tična poverilnica.

§ 295 .

899

Ako je ta poverilnica zasebna listina, mora biti
legalizovana.

Pooblastilo ali poverilnico je pridržati v zavarovanje
državnega zaklada in jo priložiti dotični dnevniški številki.

Kadar gre za plačilo, ki se daje v obrokih, kakor
so sosebno službeni dohodki ali pokojnine, tedaj je pri
prvem potegu zabeležiti glavne znake pokazanih dolžnih
listin ter postaviti dana delna plačila na videž na izdalku
sodnega sklepa, ki ga predloži upnik.

Ako se postopa z izvršbo na podstavi menice, mora
blagajnica pri izročbi delnega plačila zahtevati, da za¬
znamuje menični upnik to delno plačilo na izvirni menici
in da pobotnico na prepisu menice.

§ 8. Ta ukaz zadobi moč 1. dne januarja 1898. L:
istega dne izgube veljavnost ukazi vseh ministrstev in
osrednjih oblastev z dne 9. maja 1860. 1. (drž. zak.
šb 125) in pa ukaz finančnega ministrstva z dne 7. marca
1882. 1. §t. 23085 (ukazn. fin. min. št. 10).

Ukaz ministrov za pravosodje in finance
z  dne 24 oktobra 1897 drž. zak. št. 251 o ra v
na nju s prostovoljnimi zastavitvami (zasta-
vodajami) ali odstopi (cesijami) glede terjatev,
pristoje komu zoper državni zaklad in so
Plačne pri državnih blagajnicah.

§ 1. Kadar kedo pri državni blagajnici plačno ter¬
jatev, ki mu pristoji zoper erar, odstopi ali prostovoljno
zastavi drugemu, tedaj je obvestiti o tem s predložbo
'zkaza po listini tisto oblastvo, ki je poklicano nakazovati
Plačilo.

, § 2. Oblastvo mora preskusiti vložene izkaze in, v

kolikor ni odstop ali zastavba neizvedljiva ali se po
obstoječih zakonih ne pokaže za nedopustno, naložiti
dagajnici izvršitev, obvesti vsi o tem stranke. Pri zavr-
nitvi je naznaniti strankam razloge.

, § 3. Kadar dojdejo istega dne glede iste terjatve

oo erarja razen obvestil, oznamenjenih v § 1., sodne
Prepovedi, tedaj mora, v kolikor so predznambe na vrsti
Plačila, nakazujoče oblastvo provzročiti po pristojni finančni
prokuraturi sodno položbo po zmislu § 1425. o. d. z. 1 o
sme opustiti samo tedaj, kadar zahtevajo udeleženci,
je dati plačilo izkazanemu skupnemu pooblaščencu
Proti njegovi pobotnici.

400

Izvršilni red.

§ i.  Določila §§ 1. do 3. se uporabljajo tudi glede
državnih zadolžnic, ki slovejo na ime ali so z vinkulacijo
odmenjene določenemu namenu, in glede dolžnih pisem,
ki jih je prevzela država, da jih sama plača.

V teh primerih posluje kot nakazujoče oblastvo
c. k. ravnateljstvo državnega dolga.

V namen, da se opravi prepis, dovoljena neposredna
vložba takih zadolžnic pri blagajnici državnih dolgov na
Dunaju ali pri unanjih izplačevalnicah, se s tem ne
izpreminja.

§ 5 . Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem januarja 1898. 1.

3  O nakazujočih oblastvih in blagajnicah
pri državnih železnicah glej predpise vukaz-
niku pravosodn. min. kos XX str.  336  ex  1899
in kos XXI str.  266  ex  1900.

3  Kedaj naj se vloži rekurz, kedaj pa
samo naznanilo, o tem glej ukaz pravosodn.
min. z dne 15. dec. 1899 ukaz  n. št.  56.

§ 296. Terjatve iz menic in drugih pa¬
pirjev, kateri se dado prenesti z nahrbtnico
(indosamentom),' in pa terjatve iz neprenosnih
čekov, trgovskih nakaznic in obveznic in iz
vložnih knjig bank, hranilnic in posojilnic se
zarubijo s tem, da vzame izvrševalni organ te
papirje po nalogu izvršilnega sodišča k sebi,
naredivši o tem rubežni zapisnik (§§ 253., 254.,
odstavek 1), ter jih položi pri sodišču ali v
sodni pisarnici. 2

Za rubež iste terjatve, dovoljen pozneje^ v
korist drugemu upniku, velja določilo § 257.

1  Na papirje, sloveče na imetnika, seže se z izvršbo
zarad denarnih terjatev po predpisih o izvršbi na pre¬
mične telesne stvari (§§ 253. nadd.). [Min. odg. k § 29°4

3  Ge presegajo vrednost 500 gld. pri sodišču, sicer
pa v sodni pisarnici (slična uporaba § 388. opr. r.).

§ 296 . Poštna nakaznica ni papir: glej odi. p 11
čl. VIII. št. 7.

§ 295—297.

401

§ 297. Prezentacije, protestovanja, notili-
kacije in druga dejanja za ohrambo ali izvrše¬
vanje pravic iz papirjev, oznamenjenih v § 296.,
mora ves čas, dokler je papir pri sodišču, oprav¬
ljati po pooblastitvi izvršilnega sodišča izvrše-
valni organ namesto zavezanca.' Pooblastitev,
opravljati taka dejanja s pravno močjo, se sme
podeliti izvrševalnemu organu uradoma ali po
predlogu zavezanca ali zahtevajočega upnika.

Zlasti sme izvrševalni organ od izvršilnega
sodišča, če je nevarno odlašati, dobiti poobla¬
stitev, potegniti dospelo terjatev iz takega pri
sodišču položenega papirja. Dohajajoče zneske
je položiti pri sodišču; zastavna pravica, ki jo
ima zahtevajoči upnik na terjatvi, se razteza
na denarje dosle iz te terjatve.

Ako se zdi potrebno, iztožiti terjatev, da
se pretrga zastaranje ali da ne bo drugih škod,
postavi izvršilno sodišče v ta namen uradoma
ali po predlogu skrbnika.

1  Menice in druge prenosne papirje, ne prenosne
feke, trgovske nakaznice in obveznice, vložne knjige bank,
hranilnic in posojilnic, ki jih je vzel k sebi izvrševalm
or gan, je precej po vrnitvi izvrševalnega organa, še preden
se  oddado v hrambo, pokazati sodniku, da ta presodi
Potrebnost prezentacij, protestov in drugih dejanj za
yzdržbo ali izvrševanje pravic iz takih papirjev (§ 29/.
>zvrš. r.). Ako ni sodnik več navzočen, je pokazati te
papirje v isti namen vodečemu ali nadzirajočemu urad-
mku vročevalnega in izvršilnega oddelka (izvršilnega
°ddelka).

v Denar in vrednostne papirje, katerih ne more izvi-

'ovalni organ položiti pri sodišču ali izročiti uradniku,
ki vodi denarno knjigo, več istega dne, mora vzeti v
hrambo do nastopnega dne vodeči ali nadzirajoči uradnik
'ločevalnega in izvršilnega oddelka. (§ 382. odst. 3 in j-
°Pr. r.).

26

402

Izvršilni red.

§ 298 . Za zarubljeno terjatev dano ročno
zastavo je po predlogu 1  zahtevajočega upnika
vzeti v hrambo (§ 259.). Predlog za uvedbo
hrambe se sme združiti s predlogom za dovo¬
litev rubeža terjatve ali pa staviti po dovolitvi
rubeža posebe pri izvršilnem sodišču.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

§ 299 . Zastavna pravica, katera se pridobi
z rubežem v plači obstojoče terjatve ali druge
terjatve, obstoječe v tekočih prejemkih, se raz¬
teza tudi na prejemke, dospevajoče po rubežu,
zastavna pravica, pridobljena na obrestni ter¬
jatvi, pa na obresti, dospevajoče po rubežu.

Z rubežem službenih dohodkov so zadeti
zlasti tudi tisti dohodki, katere dobi zavezanec,
ker se zvišajo 1  njegovi prejemki, ker se mu
podeli nova služba, ali ker se on premesti v
drugo službo ali pa vpokoji. To določilo se pa
ne uporablja na primer, da se premeni službo-
davec.

1  Prim. pa § 4. odst. 2 ukaza 24. okt. 1897 drž.
zak. št. 250 pri § 295.

§ 300 . Kadar doseže več upnikov ob raznih
časih rubež iste terjatve, tedaj je za presojo
prednosti s tem pridobljenih pravic pri ter¬
jatvah iz papirjev, oznamenjenih v § 296., 1
merodajen čas, v katerem je izvrševalni organ
vzel papir v hrambo ali se je poznejši rubež
zaznamil v že narejenem rubežnem zapisniku.’

V vseh drugih primerih se ravna vrstni
r ed zastavn ih pravic po času, v katerem so

§ 299. Za primer da zavezanec poteguje več pn' -
jemkov, glej odločbo 2. pri § 1. zak. 21. apr. 1882 (čl-
uv. zak. k izvrš. r. št. 8).

§ 298—301.

403

došle v korist posameznim upnikom izdane pla¬
čilne prepovedi dolžnikovemu dolžniku ali pri
terjatvah do erarja ali do zaklada, ki je v javni
upravi, oblastvu, katero je poklicano, nakazati
dotično plačilo.

Kadar se vzamejo v odstavku 1 ozname-
ujeni papirji h kratu v posest na korist več
upnikom, ali kadar dojde dolžnikovemu dolžniku
isti dan več plačilnih prepovedi, tedaj so si s
tem zadobljene zastavne pravice po redu enake.
Ce ne zadostuje zarubljena zahteva, je porav¬
nati izvršljive terjatve s pripadki vred po raz¬
meri njih skupnih zneskov.

1  Zastran rubeža in vrstnega reda vinkulovanih ali
na ime slovečih javnih papirjev glej čl. XV odst. 2 uvodn.
jak. k izvrš. r. in § 3. ukaza 24. oktobra 1897 drž. zak.
št. 249 pri istem čl.

§ 301. Izvršilno sodišče mora po predlogu 1
zahtevajočega upnika naložiti dolžnikovemu
dolžniku, da naj v štirinajstih dneh 2  izjavi:

1. ali in v koliko pripozna zarubljeno ter¬
jatev za utemeljeno in jo je voljen plačati;

2. ali in od katerih povratnih dajatev ali
storitev je odvisna njegova plačilna dolžnost;

3. ali in katere zahteve zglašajo druge
osebe do zarubljene terjatve;

4. ali in zavoljo katerih zahtev se drži
terjatve zastavna pravica v korist drugim

upnikom;

5. ali in po katerem upniku, in pa pri ka¬
terem sodišču se je iztožila zarubljena terjatev.

, , .§ 301. K stroškom, ki jih je povrniti dolžnikovemu

dolžniku za oddajo izjave po zmislu § 301., prištevati je
ion broške sestave one izjave po odvetniku. o. maja

št. 6490, uk. št. 417.

26 :

404

Izvršilni red.

Predlog se sme združiti z zaprosbo za do¬
volitev rubeža. V tem primeru mora rubež do¬
voljujoče sodišče naložiti ob enem s plačilno
prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da naj poda
v štirinajstih dneh izjavo o oznamenjenih točkah.

Dolžnikov dolžnik je odgovoren zahteva¬
jočemu upniku, po čegar zahtevanju mu je dan
ta nalog, za vso škodo, ki nastane iz tega, da
se on brani, podati izjavo, in pa iz vedoma
neresnične in nepopolne izjave. To mu je na¬
znaniti ob vročbi naloga.

Izjave 3  dolžnikovega dolžnika se smejo pred
izvršilnim sodiščem ali pred tistim sodiščem,
katero je opravilo vročbo plačilne prepovedi,
oddati ustno na sodni zapisnik 4  ali pa podati
s pravdnim spisom izvršilnemu sodišču. Dolž¬
nikov dolžnik 5  sme že ob vročbi plačilne pre¬
povedi odgovoriti na dana prašanja organu, ka¬
teremu je naročeno, izvršiti to vročbo. O tem
narejeni zapisnik je poslati uradoma izvršilnemu
sodišču.

Zahtevajočega upnika je obvestiti o dani
izjavi, da vpogleda pravdni spis ali zapisnik,
ki ostane pri sodišču.

Stroške, ki jih ima dolžnikov dolžnik z
oddajo izjave, mora plačati začasno zahtevajoči
upnik in, če bi bilo več zahtevajočih upnikov,
jih morajo plačati vsi ti upniki po razmeri
svojih izvršljivih terjatev.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik. (§ 320. št. 3 opr. r.).

Rok je nepodaljšljiv (§ 58.).

3  Izjave se smejo podati v sodni pisarnici na za
Pisnik (§ 320. št. 4 opr. r.).

§ 301—303.

405

Kolk o vanj  e. S pravdnim spisom ali na zapisnik
oddane izjave dolžnikovih dolžnikov podvržene so kol-
kovni pristojbini v izmeri, ki se zlaga s predlogom na
dovolitev izvršbe. — O takih izjavah v sodni pisarnici
ali po izvrš. organu ob vročbi plačilne prepovedi narejeni
zapisniki pa so po § 2. lit. b ces. ukaza z dne 26. dec.
1897 drž. zak. št. 805 pristojbine prosti, če ne vsebujejo
zapisovanja stroškov, katere zahteva dolžnikov dolžnik,
in tedaj ne predlaga tozadevne sodne odločbe. (Razpis
lin. min. 7. nov. 1898 št. 25004/3862 pravosodn. min.
ukaznik XXII str. 304 ex 1898). '

4  Za sprejem izjave porabiti je predpisani obrazec.
Izjave, ki so se sprejele v zapisnik, je dolžnikovemu
dolžniku prečitati ali predložiti mu jih na pregled ter
jih mora on potrditi in podpisati. V zapisniku je opom¬
niti, da se je to zgodilo ali zakaj da se ni zgodilo.
(Nav. za izvrš. org. odst. II t. 83).

5  Pri rubežu terjatev iz vložnih knjižic bank, hra¬
nilnic in posojilnic sme se banko, hranilnico i. t. d. po¬
zvati, da odda izjavo o zarubljeni terjatvi. (Min. odg.
k § BOL).

§ 302. Določila § 301. se ne uporabljajo
izvršbah na terjatve, katere ima zavezanec
do erarja ali do zaklada, ki je v javni upravi.

Preodkaz.

§ 303. Zarubljeno denarno terjatev je po
Predlogu preodkazati zahtevajočemu upniku po
tteri zastavne pravice, ki mu gre, v poteg 1  a i
namesto plačila. 2

§ 303. Zarubljena pravica zavezanca proti zavaro-
valni družbi, da zavarovalno pogodbo z rešilni P
Police razveljavi, se ne more preodkazati v P° &
bl  uveljavljanje te pravice prekoračilo v § • • ;

lz vrš. r. zahtevajočemu upniku pedeljene P rav ) > ,

s f. ne skladata zarubljena pravica in predmet za zaao
st *tev, ampak bi se moral gotov, sedaj P° .. ,

u°P0znan denarni znesek pridobiti potom tr J >

kateri bi se  dolžnikovega dolžnika šele prisi i
" 8. jan. 1902 št. 17886 ex 1901. Jur. BI. st. 10.

406

Izvršilni red.

Predlog za preodkaz se sme združiti z za¬
prosilom za dovolitev rubeža ali pa staviti pri
izvršilnem sodišču posebe. O predlogu odloča
vselej izvršilno sodišče. 3

Kadar se je dal dolžnikovemu dolžniku
nalog po zmislu § 301., je čakati z odločbo o
preodkaznem predlogu, dokler ne izteče rok za
izjavo. Pred odločbo je zaslišati druge upnike,
ki segajo z izvršbo na isto terjatev, in, če je to
mogoče brez znatne zamude, tudi zavezanca in
tiste osebe, katere si po poročilu dolžnikovega
dolžnika laste pravico do zarubljene terjatve.

1  §§ 308. in nadd.

2  § 316.

8  Dovolitev preodkaza ni »izvršbo dovoljujoč sklep«
in zatorej izpodbijanje preodkaza ni odloživen razlog.
(Glej min. odg. k § 42. t. 2).

O predlogu za preodkaz je odločiti navadno ločeno
od zahtevka za rubež in še le po dovolitvi rubeža.
Združiti se moro odločba o preodkazu z dovolitvijo ru¬
beža samo takrat, kadar je sodišče, ki dovoli rubež,
hkratu izvršilno sodišče (§ 303. odst. 2 izvrš. r.), in &
dolžnikovega dolžnika ni pozvati za izjavo o zarubljeni
terjatvi ter če se v posameznem primem nima vršiti
zaslišanje drugih zahtevajočih upnikov, zavezanca ah
drugih oseb (§ 303. odst. 3 izvrš. r.). — Če se je dolž¬
nikovega dolžnika o priliki dovolitve rubeža ali pozneje
pozvalo (§ 301. izvrš. r.), potem se pred pretekom roka
za izjavo ne sme odločiti o predlogu za preodkaz. —
Preodkazati pa se sme terjatev pred nastopom pravno¬
močnosti sklepa, s katerim se je dovolil rubež. (Mm-
odg. k § 303.).

§ 304 . Kadar se opira terjatev na papfrr
prenosen z nahrbtnico, ali kadar je sicer njena
uveljava navezana na posest papirja, narejenega
o terjatvi, tedaj je preodkaz dopusten samo ' T
skupnem znesku zarubljene terjatve in. če ta
presega znesek izvršljive terjatve, samo tedaj.

§ 303—305.

407

če da zahtevajoči upnik varnost za izplačo
prebitka. Isto velja, če ni zarubljena terjatev
iz drugih vzrokov razdelna glede prenosa ali
uveljave.

Prav tako mora za preodkaz proseči upnik,
ako je zarubljena terjatev deloma odtegnjena
izvršbi ali če je bila zarubljena prej v korist
drugemu upniku, dati varnost za to, da se iz¬
vršbe oproščeni ali prednost imajočemu zastav¬
nemu upniku dolžni znesek, v kolikor zadostujejo
dohajajoči denarji, izplača zavezancu ali prednos t
imajočemu zastavnemu upniku. Dati varnost,
sme naročiti sodišče uradoma ali po predlogu.

Med več zahtevajočimi upniki, prosečimi
za preodkaz s ponudbo enake varnosti, gre
prednost tistemu, kateremu na korist se je prej
zarubila terjatev, če pa ponujena varnost ni
enaka, tistemu, ki daje boljšo varnost. Če po¬
nudi samo eden izmed upnikov varnost, je pre-
odkazati terjatev njemu, ne glede na vrstni red
njegove zastavne pravice.

§ 305. Preodkaz se zgodi s tem, da se
sklep, s katerim se ugaja preodkaznemu pred¬
logu, vroči dolžnikovemu dolžniku, pri terjatvah
Iz prenosnih papirjev pa in pri terjatvah, katerih
uveljava je sicer navezana na posest papirja,
narejenega o terjatvi, s tem, da se izroči s
Potrebno pismeno izjavo 1  o prenosu opremljen
Papir zahtevajočemu upniku, kateremu se je
odkazala terjatev. To izjavo o prenosu oddaje
izvršilno sodišče ali po njenem naročilu izvr-
ševalni organ. . .

Določila §§ 295 . in 300 ., odstavka 2 , veljajo
Sledč tamkaj oznamenjenih terjatev do erarja

408

Izvršilni red.

ali zaklada, ki je v javni upravi, tudi za vročbo
preodkaznega sklepa.

^ kolikor se je terjatev preodkazala v
poteg ali namesto plačila enemu upniku, ni več
dopusten vnovičen preodkaz drugemu upniku.

1  Pri preodkazu terjatev iz vložnih knjižic bank,
hranilnic in posojilnic ne treba pismene izjave o pre¬
nosu, če v posameznem primeru (n. pr. vložne knjižice,
ki slovejo na prinosnika) ni potrebna za uveljavljenje
preodkazane terjatve. (Min. odg. k § 305.).

§ 306. Zavezanec mora dati zahtevajočemu
upniku, kateremu se je preodkazala terjatev,
za uveljavo preodkazane terjatve potrebna po¬
jasnila, ter mu izročiti listine, kar jih je o
terjatvi. Kadar je omejen preodkaz na del za¬
rubljene terjatve, tedaj mora dati upnik po
predlogu varnost 1  za povrnitev listin, ki se
tikajo vse terjatve.

Zoper zavezanca se sme doseči izročim
listin po predlogu zahtevajočega upnika z iz¬
vršbo (§ 346., 347.). Predlog je staviti pri iz¬
vršilnem sodišču. Od drugih posestnikov listin
smč zahtevajoči upnik zahtevati njih izročbo
s tožbo. 2

Opravljeni preodkaz mora zaznamiti sodna
pisarnica na listinah, izročenih upniku.

1  Če upnik noče dati varnosti: glej § 314. odst. 1.

2  Tožbo na izročbo listine o preodkazani terjatvi,
katero, poda zahtevajoči upnik proti drugim posestnikom
te listine, vložiti je pri izvršilnem sodišču (§ 17. izvrš. r.)-
[Min. odg. k § 306.).

§ 305. zadnji odst. 1. Nedopustno je preodkazati
po o. s. r. izvršilno že prisojeno terjatev istemu upniku,
odi. 2. sept. 1898 pri čl XXXIV.

2. Ta določba ni uporabna glede službenih pre¬
jemkov in v obče občasnih prejemkov. — 26. jan. li" J
št. 742 uk. št. 64.

305—307.

409

§ 307. Kadar zahtevajo za poteg ali na¬
mesto plačila preodkazano terjatev ne samo
zahtevajoči upnik, ampak tudi druge osebe,
tedaj ima dolžnikov dolžnik pravico in na za¬
htevanje upnika, kateremu se je terjatev pre-
odkazala povsem ali deloma, dolžnost, položiti
znesek terjatve s pripadki vred po meri njene
dospelosti v korist vsem tem osebam pri izvr¬
šilnem sodišču (§ 1425. o. d. z.). O taki zahtevi
je odločiti po zaslišhi dolžnikovega dolžnika s
sklepom. 1

Ako so se zastran plačila terjatve podale
tožbe zoper dolžnikovega dolžnika, sme on, ko
Položi dotično vsoto pri pravdnem sodišču, sta¬
viti predlog, da naj se izpusti iz pravnega
spora. 2

1  Ako dolžnikov dolžnik navzlic sodnemu nalogu,
znesek terjatve položi pri sodišču, opusti položbo,

more se ga prav tako, kakor če bi odrekel plačilo pre-
odkazane terjatve zahtevajočemu upniku, prisiliti k po-
ložbi samo s tožbo. — Preden se tak nalog za položbo
12 da, zaslišati je dolžnikovega dolžnika. — Pogoj prosto¬
voljni položbi zneska terjatve po dolžnikovem dolžniku
P a  ni niti zaslišba zahtevajočega upnika, niti sodna privo¬
zov (Min. odg. t. 1. k § 307.).

2  Kadar dolžnikov dolžnik, pozvan po zahtevajočem
u Pniku s tožbo, ves znesek terjatve z vsemi pripauki
Vfed pri sodišču položi in, dokazavši položbo, zahteva,
oa se ga iz pravde izpusti, odvezati ga je od tožbe s
Klepom. (Min. odg. t. 2. k § 307.).

. . § 307. odst. 1. Da ne pride v zamudo, mora dol-

mkov dolžnik preodkazano terjatev položiti pri sodisui.
1§ 1425. o. d. z.). - 11. jul. 1899. G. H. št. 49.

§ 307. odst. 2. Glej odi. pri § 329.

410

Izvršilni red.

Preodkaz v poteg.

§ 308. Preodkaz 1 2 3 4  v poteg daje zahteva¬
jočemu upniku pooblastitev, zahtevati v imenu
zavezančevem od njegovega dolžnika plačilo v
preodkaznem sklepu oznamenjenega zneska po
meri pravnega dejanskega stanu zarubljene ter¬
jatve in nastopa njene dospelosti, pripraviti
nastop njene dospelosti z opominom ali odpo¬
vedjo, opraviti vse za ohrambo in izvrševanje
terjatvene pravice potrebne prezentacije, pro-
testovanja, notiflkacije in druga dejanja, prejeti
plačilo v zadostitev svoje zahteve in v zaračun
na njo, iztožiti namesto zavezanca zoper nje¬
govega dolžnika ne o pravem času in ne redno
plačano terjatev ter uveljavljati zastavno pra¬
vico, ki jo ima preodkazana terjatev. Preod-
kazni sklep pa ne daje zahtevajočemu upnika
pooblastitve, sklepati na račun zavezančev po¬
ravnave o terjatvi, preodkazani v poteg, odpu¬
stiti dolžnikovemu dolžniku njegov dolg ali
izročiti odločbo o pravnem dejanskem stanu
terjatve razsodnikom.

Ugovori, ki izvirajo iz pravnih razmer med
zahtevajočim upnikom in dolžnikovim dolžnikom,
se ne smejo postavljati nasproti tožbi, ki jo je
podal upnik vsled preodkaza.

^ 308 . 1 . Glede knjižnih terjatev glej odločbe pri

2. Glede preodkaza zadružnih poslovnih deležev
glej odi. 2 in 3 pri § 294.

3 .  Zaht. upnik, kateremu je bila v poteg preodkazana
terjatev, glede katere se je izvršila nepopolna asignacija,
ni opravičen, asignacijo po zmislu § 1404. o. d. z. pf£'
klicati. — 9. nov. 1899 št. 15200. Jur. BI. str. 169 ex 1900.

4 .  Glej odi. pri § 303.

§ 308 — 310 .

411

Odstop preodkazane terjatve, katerega
opravi zavezanec, je brez vpliva na pravice,
ki jih zadobi upnik s preodkazom, in zlasti na
njegovo pravico, zahtevati, da se dd predmet
terjatve.

1  Glej tudi določbe v §§ 322., 327., 333., 347., 374.

§ 309 . Kadar je dolžnost dolžnikovega
dolžnika za kako dajatev odvisna od predaje
stvari, katera velja za povratno dajatev, pa so
te stvari v imovini zavezančevi, tedaj jih mora
zavezanec po predlogu zahtevajočega upnika,
kateremu se je preodkazala terjatev v poteg,
izročiti, da se predado dolžnikovemu dolžniku.

Zahtevajoči upnik sme provzročiti to iz-
ročbo z izvršbo (§§ 346. do 348.), če je dolž¬
nost za povratno dajatev ugotovljena z sodbo,
doseženo zoper dolžnikovega dolžnika ali izre¬
čeno zoper zavezanca, ali če se more dokazati
sodniku z listinami, ki imajo dokazno moč.

Predlog za dovolitev take izvršbe je sta¬
viti pri tistem sodišču, katero je odločilo o
preodkaznem predlogu na prvi stopinji. Pred
odločbo o predlogu je zaslišati zavezanca.

§ 310 . Zahtevajoči upnik, kateri iztožuje
preodkazano terjatev, mora zavezancu, če mu
je znano njegovo stanovališče in je to v to-
zemstvu, naznaniti po sodišču spor. 1

Vsak upnik, za katerega je iztoževana ter¬
jatev tudi zarubljena, sme pristopiti k pravnemu
sporu na svoje stroške kot postranski inter-
venijent. 2  Odločba, katero se izreče v tem
pravnem sporu o terjatvi, uveljavljani v tožbi,
kna moč za vse upnike in zoper vse upnike,
katerim na korist se je zarubila terjatev. 3

412

Izvršilni red.

Zamuda v izterjavi v poteg preodkazane
terjatve in pa opust naznanitve spora nalaga
zahtevajočemu upniku, kateremu se je preod-
kazala terjatev, odgovornost za vse škode, ki
nastanejo š tem zavezancu in pa drugim, na
isto terjatev z izvršbo segajočim upnikom.

Kadar se zamudi izterjava, sme vrhu tega
vsak drugi na isto terjatev z izvršbo segajoč
upnik staviti predlog, da naj razveljavi izvršilno
sodišče preodkaz terjatve mudnemu upniku in
postavi v poteg zarubljene terjatve skrbnika. 4
Pred odločbo o takem predlogu je zaslišati za¬
htevajočega upnika, kateremu se je preodkazala
terjatev.

1  § 21. c. pr. r. § 131. opr. r. — 2  S 17. c. pr. r. —
3  § 20. c. pr. r. — « § 315.

§ 311. Upnik se sme odpovedati pravic,
pridobljenih s preodkazom v poteg, kar pa ne
krati njegove izvršljive zahteve in nji na korist
na terjatvi zavezančevi pridobljene zastavne
pravice.

Odpoved se zgodi z dotičnim priobčilom
izvršilnemu sodišču, katero obvesti o tem za¬
vezanca, dolžnikovega dolžnika in vse druge
zastavne upnike. Odpoved je zaznamiti na listinah,
ki jih mora nazaj dati upnik.

Vse stroške, ki so nastali s preodkazom
in zlasti z iztoževanjem preodkazane terjatve,
mora plačati odpovedujoči se upnik.’

1  Izjema od določbe § 74.

§ 312. S plačilom dolžnikovega dolžnika
se razdolži terjatev zahtevajočega upnika do
zneska, ki mu gre po meri njegove zastavne
pravice.

§ 310 — 314 .

413

Kar prejme več, mora zahtevajoči upnik
proti vrnitvi varščine, 1  ki jo je dal, izplačati
ali neposredno zastavnim upnikom, ki imajo
pravico do prejemkov, ali položiti pri sodišču 2
ali pa izročiti zavezancu, v kolikor gre temu T
ker je terjatev deloma izvršila oproščena, del
plačila ali v kolikor ne zahteva izterjanega
zneska nihče drugi.

Uporabo izterjanega zneska ki ne gre za¬
htevajočemu upniku, določi po predlogu že ob
dovolitvi preodkaza izvršilno sodišče. Ako se
stavi predlog posebe, je zaslišati pred odločbo
vse udeležence.

1  § 304. odst. 1, 2. — 2  Glej opomn. 2  pri § 77.

§ 313 . Dolžnikov dolžnik se po razmeri
plačila, danega zahtevajočemu upniku, kateremu
se  je terjatev preodkazala v poteg, oprosti
svoje zaveznosti.

Plačilna potrdila, katera da zahtevajoči
u pnik dolžnikovemu dolžniku, imajo isto moč.
kakor da bi jih dal zavezanec sam.

Poteg po skrbniku.

§ 314 . Kadar se v poteg ne more preod-
kazati, ker ne da nobeden izmed zahtevajočih
upnikov v § 304. zahtevane varnosti, ali kadar
se mora preodkaz zopet razveljaviti zavoljo
°dreke v § 306. določene varnosti, tedaj po¬
stavi izvršilno sodišče po predlogu za poteg
z arubljene terjatve skrbnika.

Uradoma ali po predlogu se sme nadalje
Za  poteg terjatve postaviti skrbnik tedaj, kadar
Se  preodkaže v poteg ista terjatev po delnih

414

Izvršilni red.

zneskih raznim upnikom in se ti ne zedinijo o
postavitvi skupnega pooblaščenca. 1

1  Samo iz vzroka, da zahtevajoči upnik, kateremu
se je terjatev preodkazala v poteg, noče sam oskrbeti
potega, se ne sme postaviti skrbnika za poteg zarubljene
terjatve. V tem primeru sme se postaviti skrbnik po
predlogu kakega drugega z izvršbo na terjatev segajočega
upnika samo takrat, če se hkratu razveljavi preodkaz
(§ 310. zadnji odst. izvrš. r. (Min. odg. k _§ 314.).

§ 315. Skrbniku, ki ga postavi sodišče za
poteg zarubljene terjatve po določilih tega za¬
kona (§§ 297., 310. in 314.), gredo vse pravice,
ki jih daje zakon zahtevajočemu upniku. 1  ka¬
teremu se je preodkazala v poteg terjatev.
Izvršilno sodišče mora nadzirati poslovanje
skrbnikovo ter uradoma ali vsled opazek 2 , ki
jih navedo upniki ali zavezanec zoper ravnanje
skrbnikovo, siliti na to, da se odpravijo zapa-
žene zakasnitve ali drugi nedostatki in pa da
se kolikor moči hitro izvrši dani nalog.

Zneske, katere plača dolžnikov dolžnik, je
položiti pri sodišču; 3  kar se tiče njih uporabe,
veljajo določila Š§ 285. do 287., in to tako, da
se stroški, ki se prisodijo skrbniku v pravdi
zoper dolžnikovega dolžnika, privzamejo v raz-
delbno maso in se stroški, ki se nabero s po¬
stavitvijo in poslovanjem skrbnika, poravnajo
tako, kakor stroški dražbenega postopanja, pred
vsemi drugimi terjatvami.

* §§ 308., 309., 313. — * Opazke podati se sme v
sodni pisarnici na zapisnik. (§ 320. št. 4 opr. r.). — 3  "'ej
opomn. 2 pri § 77.

Preodkaz namesto plačila.

§ 316. S preodkazom zarubljene terjati c
namesto plačila preide terjatev v obsegu tega

§ 314—317.

415

preodkaza na zahtevajočega upnika z močjo
odplatnega odstopa, ki bi ga opravil zavezanec.
S pridržkom odgovornosti, katera veže zave¬
zanca po predpisih državljanskega prava (§ 1397.
nad. o. d. z.), velja upnik s preodkazom gledč
svoje terjatve za poplačanega.

Drugače pa v primeru § 311.

Drugačen način, spraviti terjatev v denar.

§ 317. Namesto preodkaza sme izvršilno
sodišče po predloga upnika, kateremu na korist
se je zarubila terjatev, ukazati drugi način,
spraviti jo v denar:

1. kadar je poteg zarubljene terjatve združen
s težkočami, ker je ona odvisna od povratne
dajatve ali storitve zavezančeve, katera se ne
da doseči z izvršbo po § 309.;

2. kadar je dospelost zarubljene terjatve
zavisna od odpovedi, pristoječe dolžnikovemu
dolžniku, ali kadar je za odpoved, pridržano za¬
vezancu, dogovorjen daljši rok kakor pol leta
ali kadar sploh dospe terjatev za plačilo se le
s časom, ko preteče pol leta od rubeža;

3. kadar ni po izvršenem preodkazu v
Poteg imel poskušam poteg terjatve uspeha iz
drugih vzrokov, kakor zato, ker dolžnikov
dolžnik ne more plačati, ker je sodišče s piav no
ftočno sodbo odreklo terjatev ali ker se: je o
Povedal za poteg pooblaščeni upnik (.§

ali kadar se katera v št. 1 in 2 navedenih
okolnosti pokaže še le po izvršenem preodkazu.

§ 316. Iz preodkaza menice namesto plafflja zadobi
z aht. upnik le toliko pravic, kolikor Jih je im ..

" 28. febr. 1900 št. 18893 uk. št. 217.

16

Izvršilni red.

Pred sklepanjem o predlogu je zaslišati
druge upnike, ki so si pridobili zastavno pra¬
vico na terjatvi, in, če je to mogoče brez znatne
zamude, zavezanca. Ako se ugodi predlogu, je
razveljaviti prej izdani sklep o preodkazu,
obvestivši dolžnikovega dolžnika in vse druge
udeležence.

§ 318. Prodajo zarubljene terjatve je izvr¬
šiti, uporabljaje zmisloma določila o prodaji
zarubljenih premičnih stvari (§§ 264. do 276.,
278., 281., 282. in 289.). Imenska vrednost ter¬
jatve je pri tem izklicna cena. Listine o pro¬
dani terjatvi, kar jih je, izroči izvrševalni organ
kupcu, kadar ta položi kupno ceno. Glede po¬
trebnih pismenih izjav o prenosu je uporabljati
zmisloma določila § 305., odstavka 1.

Za uporabo prodajnega izkupila veljajo
predpisi §§ 283. do 287.

§ 319. Prodaja terjatve po javni dražbi
se ne sme dovoliti:

1. ako je terjatev dovolj založena z dano
ročno zastavo;

2. ako pristoji terjatev zavezancu proti
zahtevajočemu upniku samemu in se da pobotati
z zahtevo, ki jo je izvršiti;

3. ako je predmet terjatve prejemanje letnih
rent, prehranščin ali drugih ponavljajočih se
plačil;

4.  ako se opira terjatev na vložnico (vložno
knjižico) banke, hranilnice ali posojilnice;

5. ako ima terjatev, ki se opira na kak '

§ 296. oznamenjen papir, borzno ceno;

6. ako se ne more za trdno povedati znesek
terjatve ali ne verojetno izkazati 1  obstoj terjatve.

§ 317—320.

417

Prodaja terjatve pod roko se sme dovoliti
samo, ako imenuje zahtevajoči upnik ali zave¬
zanec sodišču kupca, ki izreče, da je voljen
prevzeti terjatev po primernih pogojih.

Ako se dovoli prisilna uprava terjatev, jo
je izvesti po predpisih §§ 334. do 333.

1  §§ 274. c. pr. r., 78. iz vrš. r.

Posebna določila o izvršbi na knjižno zavarovane
terjatve.

§ 320. Kadar se seže z izvršbo na terjatve,
za katere je na nepremičnini ali nepremič¬
ninskem deležu vknjižena zastavna pravica,
tedaj je za njih rubež potrebna vknjižba za¬
stavne pravice v javni knjigi. 1  Ako je v korist
terjatvi, katero je izvršiti, vknjižena na pod¬
stavi prejšnje podelitve zastavna pravica na
knjižno zavarovani terjatvi, zadostuje za rubež
knjižna zaznamba izvršljivosti.

Predlog za dovolitev rubeža knjižno zava¬
rovane terjatve obsega tudi predlog za dovolitev
'Anjižbe zastavne pravice; sodišče katero do-
y°li rubež, mora odrediti, kar je potrebno za
izvršitev te vknjižbe, ob enem z dovolitvijo
robeža. 2  Pri vknjižbi te zastavne pravice je po-

§ 320. i. Zoper uživalce hipotečnih terjatev je do¬
pusten izvršilni rubež in preodkaz obrestnih prejemkov;

ga je za rubež in preodkaz terjatve po §§ 294. in
't.0. izvrš. r. in ne pravice  po zmislu §334. izvrš. r.
lb - okt. 1901 št. 14159. Jur. BI. št. 9 ex 1902.

, . 2. Dovolitev preodkaza v poteg knjižno zavarovane

ler Jatve ni zavisna od položbe varščine (ker v tem para-
g(afu n ; so omen j ene  določbe §§ 304. in 306.). — 22. febr.
št. 2537. Not. Z. št. 14.

27

418

Izvršilni red.

vedati. da jo dovoljuje sodišče zastran izvršbe
izvršljive denarne terjatve.

Kadar doseže več upnikov rubež iste knjižno
zavarovane terjatve, tedaj se uporabljajo glede
vrstnega reda zastavnih pravic določila občega
zemljiškoknjižnega zakona.

Ob enem z dovolitvijo vknjižbe zastavne
pravice ali zaznambe izvršljivosti mora izdati
sodišče za zavezanca in pa njegovega dolžnika
prepovedi, navedene v § 294.

1  Predpisov § 320.—324. izvrš. r. ni uporabljati,
kadar se seže z izvršbo na terjatve, katere zastavno-
pravno niso vknjižene in v katerih prid se vrši pri¬
silna uprava ali prisilna dražba nepremičnine. Z izvršbo
je v tem primeru segati ne glede na knjižno zaznambo
uvedbe prisilne uprave ali prisilne dražbe po §294. izvrš. r.
z izdatbo plačilne prepovedi in s prepovedjo razpolaganja.
Nedopustna je tu vknjižba zastavne pravice (§ 320. odst. 1
izvrš. r.). [Min. odg. k § 320. izvrš. r.].

2  Vknjižbo, odnosno zaznambo izvršljivosti odredi
sodnik z »videat zemljiška knjiga«, če se vpisi dovolijo v
kakem drugem oddelku zemljiškoknjižnega sodišča (glej
§ 157. odst. 2 opr. r.). Izvršitev vpisa naznani uradnik,
kateremu je poverjena zemljiška knjiga, nemudoma izvr¬
šilnemu sodišču (§ 159. opr. r.). Sklep je vročiti po predpisih
zemljiškoknj. zak. (čl. XIII. št. 2 uvodn. zak. k izvrš. r.),
vendar ne ž rumenimi, ampak z modrimi vročilnicami.

^ Za zbirko zemljiškoknjižnih listin priložiti je prepis
izvrš. naslova. (Ukaz pravosodn. min. 5. nov. 1899 št. 24006,
ukaznik pravosodn. min. kos XXII. ex 1899 str. 363—365.)

Kolkovati je predlog tako, kakor predlog za prisilno
osnovo zastavne pravice. (Glej razpis fin. min. 28. apr
1898 št. 21424, ukaznik pravosodn. min. kos X. ex 189°
str. 108.)

§ 321. Knjižno zavarovane terjatve se ne
smejo spravljati v denar s prodajo po javni
dražbi.

§ 320—322.

419

§ 322. Preodkaz 1  knjižno zavarovane ter¬
jatve v poteg je zaznamiti uradoma v javni
knjigi.

§ 322. 1. V poteg preodkazano terjatev more se
uveljaviti tudi s prisilno upravo nepremičnine, ako je
terjatev izvršljiva. Glej odi. pri § 97. odst. 1.

2. Preodkaz je dopusten, tudi če je zarubljena ter¬
jatev preobložena s podzastavnimi pravicami. — 7. apr.
1899 št. 4902. Gl. U. 573.

3. Preodkaz knjižne terjatve v poteg (§§308., 322.)
zahtevajočemu upniku ne daje oblasti, v imenu zavezanca
izpodbijati veljavnost tistih terjatev, za katere je pre-
odkazana terjatev tudi zarubljena. — 29. dec. 1899
št. 13387 uk. št. 177.

4. Čeprav je zadobil zaht. upnik nezvijačno zastavno
pravico za svojo izvršljivo terjatev na sicer že plačani,
P a  zemljiškoknjižno še ne izbrisani terjatvi zavezanca,
yendar ne more nadaljevati izvršbe s tem, da si dd ter¬
jatev preodkazati v poteg. — 26. jul. 1899 št. 10071.
Pr. str. 743.

5. Zahtevajočemu upniku, kateremu je po njem
zarubljena knjižna terjatev preodkazana v poteg, more
se  vspešno nasproti postaviti ugovor, da je bila terjatev
pred rubežem zavezancu plačana, toda kljub temu ostane
hona fide na terjatvi pridobljena zastavna pravica zaht.
“Pnika veljavna. — 8. nov. 1899 št. 15422 uk. št. 293.
“P Pr. št. 6, 7. str. 197exl901. Enako  tudi odločba 4. jul.
J900 št. 9322 uk. št. 290; p ro ti v n o pa odločba 19. apr.
19 °0 št. 5406. G. H. št. 34.

6. Če je sicer pravnomočno izrečeno, da je na

knjiženi terjatvi pridobljena zastavna pravica veljavna,

v endar pa se je ugodilo ugovoru, da je bila terjatev se
Pred preodkazom v poteg plačana zavezancu (glej po¬
prejšnjo odi. 8. nov. 1899 št. 15422), vendar na to lastnik
(“Poteke od zahtevajočega upnika ne more *Y a  obl o
*?da izbrisno pobotnico - 21. marca 1901 st. 3612.
Pr. št. 6, 7, str. 198.

. 7. Dolžnikov dolžnik (lastnik zemljišča) m “P™™*?

tož iti zaht. upnika, ki je zarubil v dobri ven že plačano,
r  ’ 27*

420

Izvršilni red.

Mimo pravic, navedenih v § 308., ima za¬
htevajoči upnik v tem primeru tudi pravico,
da si izprosi knjižno zaznambo odpovedi in
hipotečne tožbe ter odda v imenu zavezančevem
vse izjave, ki so potrebne za knjižni izbris
zastavne pravice, vknjižene za preodkazano ter¬
jatev. Te izbrisne izjave potrebujejo, da so
veljavne, odobrila izvršilnega sodišča.

1  Predlog za preodkaz je kolkovati tako, kakor ze¬
mljiškoknjižne prošnje (glej razpis fin. min. 28. apr. 1898
št. 21424 ukaznik pravosodn. min. kos X. str. 108).

§ 323. Kadar se zahtevajoči upnik odpove
pravic, pridobljenih s preodkazom v poteg, tedaj
je izbrisati zaznambo o preodkazu uradoma.

a še ne izbrisano terjatev svojega zavezanca in kateremu
se je ta terjatev preodkazala v poteg, naj pripozna, da
terjatev ne obstoji več, ker je že pred rubežem bila
plačana, (ker v ta ugovor lastnik zemljišča po § 469.
o. d. z. ni upravičen in po § 308. izvrš. r. sme zaht. upnik
v imenu zavezanca zahtevati plačilo zarubljene terjatve
po meri nje pravnega obstoja, neizbrisana terjatev pa
vsled publicitetnega načela še obstoji). — 5. jun. 1901
št. 6650. Sl. Pr. št. 10.

8. Zahtevajoči upnik, kateremu se je zemljiško¬
knjižno zavarovana terjatev preodkazala v poteg, je P°
§ 308. izvrš. r. zadobil samo pravico, kot namestnik
zavezanca utožiti preodkazano terjatev in uveljaviti za
njo pridobljeno pravico; zatorej je v tem sporu samo
razmotrivati, če obstoji preodkazana terjatev in za njo
pridobljena zastavna pravica; prašanje pa, če je zah te;
vajoči upnik zadobil na zarubljeni in preodkazani terjatvi
zastavno^ pravico v dobri veri, spadalo bi v pravdo, s
katero bi morda zahtevajoči upnik v lastnem  imenu
uveljavljal to svojo  zastavno pravico. Če preodkazana
terjatev za časa rubeža ni več obstajala, potem tožniku
(zaht. upniku) ne pride na korist podzastavna pravica-
— 22. okt. 1901 št. 10999. G. Z. št. 5 ex 1902.

§ 322—324.

421

§ 324. Ako se preodkaže knjižno zavaro¬
vana terjatev namesto plačila, je na podstavi
pravnomočnega sodnega preodkaza in po nje¬
govem zmislu pravice zavezančeve uradoma
knjižno prinesti na zahtevajočega upnika.

Ob enem s tem prenosom je odrediti knjižni
izbris zastavne pravice, vpisane za zahtevajo¬
čega upnika po § 320., odstavku l. 1  Pravna
moč tega izbrisa se razteza tudi na podzastavne
pravice, vknjižene med tem na zastavno pra¬
vico zahtevajočega upnika; te je prenesti na
hipotečno terjatev, ki jo je pridobil zahtevajoči
upnik s preodkazom na mesto plačila.

1  Predlog za preodkaz knjižno zavarovane terjatve
Je vpisati v dnevniku za vloge v stvareh zemljiške knjige
a li ingrosacijske knjige.

Kakor če dovoli sodišče vsled združbe obeh pred¬
logov hkratu rubež knjižno zavarovane terjatve in njen
Preodkaz namesto plačila, tako tudi, če se na podstavi
Prej pridobljenih zastavnih pravic zahteva in dovoli
Preodkaz namesto plačila posehe (§§ 303., odst. 2., 320.
m 324. izv. r.), je dati sklep na vpogled z vodstvom
ze mljiške knjige poverjenemu uradniku (zemljiškoknjiž¬
nemu uradu) [vide zemljiška knjiga]. Kjer se pišejo ln-
frosacijske knjige, je izročiti izdatek sklepa voditelju
In grosacijske knjige.

Voditelj zemljiške knjige mora vsaki dovoljeni
Preodkaz namesto plačila predznamovati v posebnem
s Pisku,ovedeti potem datum vročbe sklepa udeležencem in
Paziti na nastop pravnomočnosti. Po pravnomočnosti preod-
kaza mora voditelj zemljiške knjige predložiti brez nadalj-
ne ga naloga sodniku načrt sklepa, s katerim se dovoli knjižni
Prenos preodkazane terjatve na zahtevajočega upnika m
! z bris zastavne pravice, vpisane za tega po 3-0. odst 1
17 -vr. r., in kakih vknjiženih podzastavnih pravic, (g 1/7

°Pr. r.).

422

Izvršilni red.

Tretji razdelek.

Izvršba na zahteve do izročbe in dajatve
telesnih stvari.

Rubež.

§ 325. Rubež zavezancevih zahtev, katerih
predmet je izročba ali dajatev telesnih stvari/
se zgodi po predpisih §§ 294. do 298.

Na nadaljne izvršilne korake je zmisloma
uporabljati predpise §§ 300. do 319. oziraje se
na nastopna določila.

§ 325. 1. Na »lastninske in posestne pravice« segati
je z izvršbo ne po §331., ampak po določbah §§325. do
329. — 5. okt. 1898 št. 13473. Gl. U. 325. (Glej pa ukaz
pri § 331. opomn. 2, po katerem sta mogoča oba ta
načina izvršbe).

2.  Nedopustna je izvršba na pravico, katero ima
zavezanec proti drugi osebi, da se mu podeli in odšteje
posojilo, katero je na zavezančevi nepremičnini zavarovati.
— 7. jun. 1896 št. 7702 uk. št. 1307.

3.  Na zahtevo zakonskega moža do izročbe pogojene
dote se ne more segati z izvršbo. — 21. dec. 1898 št. 17001
uk. št. 32; 30. sept. 1899 št. 12308. Gl. U. 695.

^ 4. Rubež dedne pravice nedopusten: glej odi. pri

5. Rubež zahteve nujnega deleža je nedopusten in
preodkoz brez veljave. — 22. dec. 1898 št. 745. C. BI.
str. 813 ex 1899.

6. Na fidej komisarskemu dediču pristoječo zahtevo
do substitucij ske imovine se ne more segati z izvršbo,
dokler živi liducijarski dedič. — 13. jan. 1899 št. 1976.
Jur. BI. št. 4 ex 1900 in 21. febr. 1899 št. 2395. Gl. U. 521.

7.  Protivno pa odločba 4. jan. 1899 št. 17869. C. BI.
zv. 6 pri § 87.

8. Tako kakor odločbi pod 6, pa odi. 4. maja
št, 1614. C. BI. zv. 11; 7. marca 1899 št. 2994. Gl. U. »»/•

9. Rubež dedne pravice je nedopusten. — 19. ■ 1 •
1899 št. 6039 pri čl. VII.

1899

§ 325—327.

423

1  Na sodno položene vrednostne papirje seže se z
izvršbo, v kolikor ni zaukazanega nič drugega (§ 3. odst. 2.
ukaza z dne 24. okt. 1897 drž. zak. št. 249), po določbah
§ 325. in nad. izvrš. r. — V svrho rubeža je — mimo
obveščenja zavezanca (§ 294. odst. I . izvrš. r.) — izdati
prepoved, položene vrednostne papirje, v kolikor se sega
nanje z izvršbo, izročiti zavezancu. To prepoved vročiti
je tako depozitnemu ali davčnemu uradu, kakor sodišču,
kateremu gre pravica razpolaganja o masi.

Rubež velja za storjen, ko se izročbena prepoved
vroči sodišču kot oblastvu, ki je poklicano za nakaz
plačila (§ 295. odst. 1. izvrš. r.). Izročbeno prepoved jo
predpisati v depozitnem uradu (dv. dekr. z dne 22. marca
1784 zb. j. z. št. 266 lit. e).  [Min. odg. k § 325.].

Izterjava.

§ 326. Preodkaz zarubljene zahteve na
mesto plačila ni dopusten.

§ 327. Kadar se je preodkazala v poteg
zahteva do izročbe ali dajatve premičnih te¬
lesnih stvari, tedaj mora dolžnikov dolžnik po
dospelosti zahteve izročiti stvar izvrševalnemu
organu. 1  katerega mu je oznamenilo sodisce.
Kadar ni dati stvari v okolišu izvršilnega so¬
dišča, tedaj se določi izvrševalni organ na za¬
prosilo izvršilnega sodišča po tistem okrajnem
sodišču, v katerega okolišu je izročiti ali da i
stvar.

Na to, kako je spraviti dano stvar v denar,
se uporabljajo določila o prodaji zarubljeni i
premičnih reči. _ . ,

Kadar ni dolžnikov dolžnik izročil ali da
stvari v okolišu izvršilnega sodišča, tedaj jo je
za izvedbo prodajnega in razdelbnega pos o-
Panja poslati 2  izvršilnemu sodišču. Ako bi ona
laka poslatev združena z znatnimi st rošk i ali
težkočami, a bi ne obetala posebne koristi, a i

m

Izvršilni red.

ako bi bila poslatev iz drugih vzrokov neizved¬
ljiva ali neprimerna, 3  mora okrajno sodišče, v
katerega okolišu se je dala stvar, izvesti po
predlogu ali uradoma prodajno in razdelbno posto¬
panje. O tem je takoj obvestiti izvršilno sodišče.

Izvršljivo denarno terjatev zahtevajočega
upnika in denarne terjatve drugih upnikov, ki
so pridobili na isti zahtevi zastavno pravico,
je poplačati iz prodajnega izkupila po pred¬
pisu §§ 283. do 287.

1  Izvrševalni organ, kateremu se naroči prevzetba
reci, mora pozvati dolžnikovega dolžnika, da reč izroči.
Kadar dolžnikov dolžnik to odkloni, izvrš. organ nima
oblasti, poprijeti se sile zoper dolžnikovega dolžnika,
ampak mora poziv in odklon samo v zapisniku posve-
dočiti. — Če se izreče dolžnikov dolžnik, da je voljen
izročiti, potem mora izvrš. organ reči prevzeti in zastran
daljnega postopanja izprositi si sodnega napotila. (Kav. za
izvrš. org. odd. II. t. 89).

2  Poslatev je posel vročevalnega in izvrš. oddelka
(§ 384 št. 14  opr. r.).

3  To mora izvrš. organ naznaniti sodniku ustno.
(§ 386. št. 8 opr. r.).

§ 328. Ob preodkazu zavezančeve zahteve,
katera meri na dajatev nepremične stvari, mora
dolžnikov dolžnik, ko je nastopila dospelost
zahteve, predati to stvar upravniku, katerega
postavi po predlogu zahtevajočega upnika so¬
dišče. Ako stvar ni v okolišu izvršilnega sodišča,
imenuje upravnika po zaprosilu izvršilnega so¬
dišča tisto okrajno sodišče, v katerega okolišu
je stvar.

Zastran poplačila svoje izvršljive denarne
terjatve mora zahtevajoči upnik seči z izvršbo
na stvar, izročeno upravniku, s prisilno upravo
ali s prisilno dražbo po predpisih, izdanih z a

§ 327—330.

425

izvršbo na nepremično imovino, pa ne da bi
bil pri prisilni dražbi potreben knjižni vpis
zavezanca'; ako doseže zahtevajoči upnik pri¬
silno upravo, sme tako on, kakor tudi npravnik
zaprositi za knjižni vpis lastninske pravice za-
vezančeve. Za dovolitev in izvedbo te izvršbe
je pristojno tisto okrajno sodišče, v katerega
okolišu je stvar.

Ako ne stavi zahtevajoči upnik v enem
mesecu, odkar se je predala stvar upravniku,
za uvedbo prisilne uprave ali prisilne dražbe
potrebnih predlogov, je ustaviti izvršbo uradoma.

1  Knjižni vpis zavezančeve lastninske pravice ni
Pogoj izvršbe s prisilno upravo nepremične stvari, ki se
je izročila upravniku. Zavezanec, zahtevajoči upnik, kakor
tudi upravnik, zamorejo to vknjižbo lastninske pravice
sicer doseči, prisilna uprava pa se more izvesti brez
vknjižbe. (Min. odg. k § 328.).

§ 329. Določilo § 307. velja tudi o za¬
htevah do izročbe in dajatve telesnih stvari.
Ako stvar, katero je dati, ni pripravna za sodno
Položbo, mora dolžnikov dolžnik zaprositi pri
Izvršilnem sodišču, da naj ono postavi hranitelja
a l> upravnika, ter izročiti temu stvar.

Četrti razdelek.

Izvršba na druge imovinske pravice.

Izvršilu odtegnjene pravice.

§ 330. Preživitki, katerih vkupni dohodki
v  denarjih in prirodninah, vštevši stanovanje,

. § 329. Če dolžnikov dolžnik na stvar, katero naj
Uroči, sam stavi zahteve, potem ga, ko jo je položil bi
P' sodišču, ni odpustiti iz spora (§ 307. odst. 2). — o.  nov.

št. 14926. Gl. U. 366.

§ 330. Glej odločbe pri čl. XXXII.

426

Izvršilni red.

ne presegajo na leto vrednosti tristo goldi-
darjev, so popolnoma odtegnjeni izvršilu, ako
so ti prejemki za zavezanca in za njegove dru¬
žinske ude, ki žive ž njim v skupnem hišnem
gospodarstvu, neogibno potrebni . 1 2 3 4 5 6 7

V kolikor je izvršba na preživitke do¬
pustna z ozirom na visokost njih donosa, se
morajo vendar pustiti zavezancu zanj in za
njegove družinske ude, ki žive ž njim v skupnem
hišnem gospodarstvu, neogibno potrebni prostori
za stanovanje in dajatve do vrednosti tristo
goldinarjev na leto.

1  Zadeti se jih ne sme tudi ne s sodno prepovedjo
ali z drugimi začasnimi odredbami § 380.

Ako že sodišče ne zavrne predloga, da se dovoli
izvršbo na preživitek, ker ta očividno ne presega vrednosti

§ 330. 1. To omejilo velja tudi za izterjavo pri-
stojbinskih terjatev. — 8. febr. 1899 št. 786. Gl. U. 506.

2. Tudi ako sodba izreče, da je toženec dolžan v
svrho plačila terjatve prepustiti preživitek, je izvršba ne¬
dopustna. — 26. okt. 1899 št. 15311. G. H. št. 5 ex 1900-

3. Izvršba z vknjižbo zastavne pravice na preži¬
vitek nedopustna: glej odločbo 7 pri § 87.

4. Za uporabo § 330. izvrš. r. ni merodajno pravno
svojstvo in nazivanje pridržane pravice, ampak nje
namen; (uživaine pravice so preživitek, če imajo namen
preživitka). — 21. avg. 1900 št. 11940. Not. Z. št. 9 ex 1901.

4 a. Omejitve § 330. veljajo tudi če obstoji preži'
vitek v denarni renti. — 22. nov. 1900 št. 15692. C. 61.
zv. 6 ex 1901.

5. Zastran ustavitve glej odi. pri čl. XXXII.

6. Ce je že ob rešitvi predloga za izvršbo razvidno,
da vrednost preživitka ne presega vsote 300 gld., izvršbe
niti dovoliti ampak je predlog zavrniti. — 23. julija 19
št. 10557. Not. Z. št. 2 ex 1902.

7. Izvršba je nedopustna tudi na reči,  katere si
je zavezanec kupil iz doneskov izvršbi odtegnjenega pr®
živitka. — 30. dec. 1901 št. 17567. G. H. št. 25 ex 190-

§ 330 — 331 .

427

300 gld., more se prostost od izvršbe uveljaviti s pred¬
logom za ustavitev ali omejitev izvršbe ali pa uradoma
z ustavitvijo ali omejitvijo izvršbe (§§ 39 št. 2, 41 izvrš. r.).
Kadar se pri zaslišbi strank ali pri razpravi, katero se
mora pred ustavitvijo ali utesnitvijo dovoljene izvršbe
opraviti (§§ 39. odst. 2., 45. odst. 3. izvrš. r.), pokažejo
o vrednosti preživitka dvomi, katerih drugače ni mogoče
odstraniti, zaukazati mora sodišče v svrho priprave svoje
odločbe cenitev preživitka. (Min. odg. k § 330.).

Rubež.

§ 331. Zastran izvršbe na imovinske pra¬
vice 1  zavezančeve, katere ne spadajo k ter¬
jatvam, mora izvršbo dovoljujoče sodišče, ako
tudi se ne uporabljajo predpisi o izvršbi na
nepremično imovino (§§ 240. nad., 248.), po
predlogu zahtevajočega upnika zapovedati za¬
vezancu. da naj se zdrži vsake razpolage z
iotično pravico (rubež). Če je vsled te pravice
zavezana kaka določena oseba, kaj dati, je
šteti rubež za storjen še le, ko se je tudi ti
ilrugi osebi vročila sodna prepoved, dati zave-
vezancu. 2  V kolikor je to mogoče po tem.,
kakoršna je stvar, se sme opraviti tudi zastavni
Popis izvršbi podvržene pravice (§ 253.).

§ 331. 1. Zastran izvršbe na lastninske in posestne
Pravice glej odi. 1 pri § 325.

2. Na negotov, po nujnem dediču ne uveljavljen
nujni delež segati jez izvršbo po § 331. m ne P > -
~ 22. dec. 1898 št. 15848. Gl. U. 431.

Vr v, 3- Kadar se pred prisojilom zapuščine sega z iz-
§ g-jo P ro ^ enemu izmed dedičev, more z omejitvijo
tla °' - z ' tuti predmet izvršbe le delež zavezanca

Posameznih v zapuščino spadajočih stvareh, terjatvah
Pravicah. - 19. j un . 1901 št. 8779. Not. Z. št. 37.
*• Zastran zavarovalnih poiic glej odi. 4 pri § 249.

428

Izvršilni red.

Način, kako je spraviti pravico v denar,
določi izvršilno sodišče po predlogu zahteva¬
jočega upnika, zaslišavši zavezanca in vse
upnike, katerim na korist se je izvršil rubež.

1  Rubež patentnih pravic opravi se po § 23 pat. zak.
z dne 11. jan. 1897 z vpisom zastavne pravice v vpisnik
patentov.

2  Izvršba na posestne in uživalne pra¬
vice na nepremičnini, pri kateri je kdo drug
v knjižen za lastnika.  — (Mnenje c. kr. predsedstva
višega deželneda sodišča v Gradcu z dne 18. januvarja
1899 št. 67/99—1.)

Sodišča na Kranjskem ravnajo različno pri izvršbi
na takozvane posestne in uživalne pravice na nepremičnini,
s katero gospodari zavezanec, katera pa ni vknjižena na
njega, nego na drugo osebo.

Nekatera sodišča ravnajo slično kakor z izvršbo na
nepremičnine, katerih ni v zemljiški knjigi (§ 90. in
nasl. izvrš. r.), in dovoljujejo zastavni popis nepremičnine.
To pa ni pravilno glede na to, da je stvar dejanski
vpisana v zemljiški knjigi.

Druga sodišča dopuščajo rubež posestnih in uži-
valnih pravic po zmislu § 325. izvrš. r. in še druga sodišča
opravijo poleg tega rubeža tudi glede na nepremičnino
zastavni popis pravic po § 331. izvrš. r. in njih sprav¬
ljanje v denar s prodajo po zmislu § 332. izvrš. r.

Da se razjasne prašanja, ki tu nalete, in da se
prašanje samo načeloma reši, prijavlja se sodiščem spo¬
razumno z visim deželnim sodiščem nastopno:

Načeloma se je tudi tedaj, kadar se z izvršbo sega
na posestne in uživalne pravice na nepremičnini, P rl
kateri je lastnikom vknjižen kdo drug, držati tega, da
mora zahtevajoči upnik sam navesti izvršilne pomočke,
katere je uporabiti, potem izvršilne predmete in sploh
vse, kar je glede na kakovost primera važno za odločbe,
ki naj jih sodišče izda (§§ 3. odst. 2.; 54. odst. 3. izvrš. r.) :
Zahtevajoči upnik bo torej pred vsem moral pozvedeti
pravno razmerje, zlasti pravni naslov, na čegar podlagi
je zavezanec prišel v posest in uživanje nepremičnine,
kajti to ugotovljenje odločuje najprej tisti izvršilni po
moček, ki naj se uporabi.

§ 331 .

429

I. Ako zahtevajoči upnik lahko z listinami, sposob¬
nimi za vknjižbo, dokaže, da je zavezanec pridobil last¬
ninsko pravico, tedaj lahko takoj z izvršbo (z vknjižbo
zastavne pravice ali prisilno upravo ali pa dražbo)
? eže v . na  nepremičnino samo  tako, da v svojem
izvršilnem predlogu zahteva vknjižbo lastninske pravice
zavezančeve (arg. iz § 350. odst. 3. izvrš. r.).

To pa se lahko zlasti tedaj zgodi, kadar se pri¬
dobitev pravice da dokazati iz sodnih aktov (zapuščin¬
skega prisoj ila, razsodbe).

Ce zahtevajoči upnik ne more z listinami dokazati
pridobitve lastninske pravice zavezančeve, potem je
razlikovati, je li pridobitev pravice obligatorna ali pa
drugačna.

II. Ce je zavezanec pridobil posestne in uživalne
pravice s pravnim opravilom, ki mu daje obliga¬
torno pravico  pridobiti lastnino, n. pr. s kupom,
tedaj je moči:

1. segati na to obligatorno pravico po § 325. izvrš.
r C 2. z rubežem.

Rubež se tu zvrši kakor rubež denarnih terjatev
po § 294. izvrš. r. tako, da sodišče, ki dovoli izvršbo,
prepove drugi osebi izpolniti pogodbo v korist zavezancu,
°b enem pa zapove zavezancu, da ne sme ničesar
ukreniti s svojo pravico.

S temi, rubež ustanovljajočimi odločbami naj se
najprvo prepreči sleharen, zahtevajočemu upniku kvarni
dogovor med zavezancem in drugo osebo, nadaljnji
razvoj pravnega opravila pa pridrži pogajanju upni¬
kovemu. Da zahtevajoči upnik to lahko stori, mu je v
ta namen izvrš. red dodelil to in ono pravico ali oblast.

Prva je tu pravica, da se sme po § 301. izvrš. r.
zahtevati od druge osebe popolnega razjasnila, kako je
z dotičnim pravnim opravilom, in da potem druga oseba
Po zmislu § 301. al. 3 izvrš. r. jamči za, vso škodo, ki bi
uastala od tod, da noče dati izjave ali pa da poda ve¬
koma neresnično ali nepopolno izjavo.

Te izjave imajo lahko veliko vrednost za nadaljne
korake in zlasti za predlog, naj se pravica preodkaže v
Poteg (§§ 325. odst. 2., 326., 328. izvrš. r.).

Če je pravica preodkazana, stopi upnik v pravno
stanje svojega upravičenega dolžnika, kateri po preodkazu

430

Izvršilni red.

zadobi dolžnost, da vse razjasni in tudi listine, če jih je
kaj, prepoda. Zahtevajoči upnik pa ima pravico, da, če
treba, prisili zavezanca po §§ 346. in 347. izvr. r. v iz¬
ročitev listin (§ 306. izvrš. r.).

Takšne neposredne prisilne pravice nima zahtevajoči
upnik proti drugi  osebi in če se le-ta brani, n. pr. na¬
praviti kupno pogodbo, tedaj je zahtevajoči upnik upra¬
vičen tožiti ga na izpolnitev pogodbe (§ 308. izvrš. r.) in
si tako pridobiti izvršilni naslov, na čegar podstavi se da
izpolnitev zarubljene pravice do izročitve nepremičnine
po § 328. izvrš. r. izsiliti, ob enem pa tudi segati z iz¬
vršbo na nepremičnino, kakor na takšno, pri kateri je
zavezanec za lastnika vpisan.

Tako bi bilo ravnati tudi tedaj, kadar bi si zave¬
zanec še ne bil pridobil posesti in uživanja nepremičnine,
ko bi torej druga oseba ne bila izpolnila pogodbe še v
nikaki točki.

2. Dosedaj se je razpravljala samo izvršba na ob¬
ligatorne pravice  zavezančeve iz pravnega, posestne
in uživalne pravice utemeljujočega opravila, in sicer v
njenih najvažnejših stadijih.

Vselej  pa,  ko se pogodba le deloma izpolni s
faktično predajo nepremičnine, ne spadajo v imovino
zavezančevo samo še neizpolnjene obligatorne pravice
proti drugi osebi, marveč že tudi posestne pravice (pri"
posedovalna posest), ki jih je zavezanec pridobil iz faktične
predaje nepremičnine.

Teh posestnih pravic ne zadene rubež obligatornih
pravic, zvršen po §§ 325. in 294. izvrš. r., ker se toliko
prepoved za drugega dolžnika, kolikor zapoved zavezancu
nanaša zgol na obligatorno pravico,  n. pr. zahtevati
izročitev pogodbene listine.

Razmere pa navadno niso tako enostavne, da bi
bilo že od rubeža obligatorne pravice pričakovati v
kratkem času poplačilo zahtevajočega upnika; to utegne
zlasti tedaj, kadar treba odpisati kak del od obremenjene
nepremičnine, zadeti ob nepremagljive zadržke, ali pa se
sicer da izvesti le z mnogimi stroški. Zategadelj bo moral
zahtevajoči upnik poleg rubeža obligatornih pravic za¬
htevati tudi rubež posestnih pravic  po §331. izvrš. r.,
ako naj se začasno, t. j. dokler niso dobljene podstave
za izvršbo na nepremičnino, pritegnejo vsaj pridelki j z
gospodarstva na zemljišču v svrho njegovega poplačjj a .

§ 331 .

431

Rubež posestnih pravic, ki značijo zgolj stvarne
odnošaje a ne obsegajo pravnih odnošajev do drugih
oseb in jih je radi tega šteti k absolutnim imovinskim
pravicam, opravi se po § 331. izvrš. r. zgol z zapovedjo
zavezancu, da ne sme ničesar ukreniti s pravicami po¬
sesti in uživanjem nepremičnine.

»V kolikor je to mogoče, kakoršna je stvar, se sme
opraviti tudi zastavni popis izvršbi podvržene pravice.«
— Ta v § 331. izvrš. r. navedeni zastavni popis za¬
rubljenih pravic  bo brez dvojbe potreben v vseh
primerih rubeža posestnih in uživalnih pravic na nepre¬
mičnini, ko dosezanje obligatorne pravice še ni imelo
popolnega uspeha.

Zastavni popis na podstavi pozvedenega faktičnega
stanja in s pripomočjo vseh razpoloživih sredstev (listin,
navedeb zavezanca, druge osebe in sicer prašanih oseb)
pokaži pravni nasl ov, vsebino in obseg posesti, na katero
se sega z izvršbo. Nepremičnino samo pa je le
toliko popisati,  kolikor treba, da se pokaže vsebina
'n obseg posestnih pravic.

Zastavni popis pa v tem primeru nima pomena,
češ da ustanovi pridobitev zastavne pravice; rubež je že
zvršen, ko se vroči zapoved, izdana po § 333. izvrš. r.

Temeljem § 331. izvrš. r. pridobljena zastavna pra¬
vica da se po §§ 332,—440. izvrš. r. v denar spraviti,
zlasti s prisilno upravo in oddajo v zakup, in če se vse,
tudi dosezanje obligatorne pravice, uvedeno po § 325.
!zvrš. r. z rubežem ponesreči, lahko se rečena zastavna
pravica spravi v denar s prodajo posestnih in uživalnih
pravic.

Kadar se zarubljene posestne in uživalne pravice
prodado, tedaj nasleduje zdražitelj v vse pravico zave-
zančeve, in ker so odslej posestne in uživalne, iz obliga¬
tornega pravnega opravila izvirajoče pravice zbok domika
zdražitelj eve, zato rubež in zasledba obligatorne pravice,
k* jo je uvedel po § 325. izvrš. r. zahtevajoči upnik, iz¬
gubi zanj vsako podstavo.

Zdražitelj pridobi posestne pravice z vsemi pravnimi
kakovostmi iz pridobljenega prava, vzlasti z vsemi oseb¬
nimi pravicami proti drugi osebi, kar bi bilo po potrebi
tudi izreči v domiku.

432

Izvršilni red.

Rubež obligatornih pravic, uveden po § 325. izvrš. r.,
je na predlog zlasti tudi tedaj ustaviti, kadar se še-le
v postopanju pokaže, da obligatorne pravice ni več bilo,
ker je druga oseba bila že pred rubežem izpolnila svojo
zavezo (§ 35. izvrš. r.).

III. Ge pa je zahtevajočemu upniku že naprej znano,
da druga oseba nič več ne dolguje, ker je bila že zave¬
zancu izpolnila, potem bi bila prepoved, ki naj bi se njej
po §§ 325. in 294. izvrš. r. vročila, brez predmeta; vpletati
še drugo osebo, bilo bi brez pomena.

V takem primeru potem vselej, kadar posestne in
uživalne pravice zavezančeve niso osnovane na obliga¬
tornem pravnem naslovu (dedno nasledstvo, okupacija),
in končno tudi vselej, kadar podstave pridobljene po¬
sesti niso znane, ko n. pr. če je prejšnji posestnik pri¬
dobil posest izven knjige, se prednik ne da več izkazati,
— je izvršba možna samo z rubežem posestnih in uži-
valnih pravic po zmislu § 333. izvr. r. O spravljanju za¬
stavne pravice v denar je bil zgoraj govor.

Za tem rubežem posestnih in uživalnih pravic seveda
lahko pride rubež obligatorne pravice po zmislu §§ 325.
in 294. izvrš. r., ako se šele pozneje pokaže, da je pri¬
dobitev pravice obligatorna in da vsled tega obstoja še
obligatorna pravica proti drugi osebi.

IV. Tudi zakupne pravice, osebne pravice uživalca
iz nevknjižene pogodbe in druge osebne pravice do pre¬
jemkov na nepremičnini niso pravice po zmislu § 32o.
izvrš. r. Kolikor torej ni tudi obligatornih, še neizpolnjenih
pravic proti zakupodavcu itd. podvreči izvršbi, toliko je
tudi moči posestne in uživalne pravice zakupnika m
uživalca doseči z izvršbo po zmislu § 331. izvrš. r.

V. Navedena načela postopanja je seveda in sicer,
kakor že zgoraj rečeno, popolnem uporabljati tudi tedaj,
ko gre zgol za izvršbo na posestne in uživalne pravice
na kakem delu  zemljiškoknjižnega telesa. Dosedanjemu
razmotrivanju o spravljanju zastavne, po §331. izvrš. r.
dosežene pravice v denar, je tukaj le še dodati, da iz¬
vršilno sodišče zahtevajočega upnika po §333. tudi lahko
pooblasti, kakor v primeru preodkaza v poteg (§ o.°'
izvrš. r.), da zvrši pravico zavezančevo do delitve in iz-
ločitve pristoječega mu deleža.

§ 331—333.

433

3  Zlasti je pravico, katero je zarubiti, natanko
opisati po svoji vsebini in svojem obsegu, kažoč na
listine, ki so morda napravljene o nji, pri čemer pa je
natančno navesti povratne dajatve ali storitve, ki so
morda naložene zavezancu. (Nav. za izvrš. org. odd. 11
t. 90.)

Spravljanje v denar.

§ 332. Prodajo otujivne pravice po javni
dražbi sme dovoliti sodišče 1  samo tedaj, kadar
se sploh ne da pravica spraviti v denar drugači
ali pa le z neprimerno velikimi stroški.

Prodaja se zgodi po določilih o prodaji za¬
rubljenih premičnih stvari, razdelitev izkupila
pa, uporabljaje zmisloma predpise §§ 283. do 287.

1  Namreč izvršilno sodišče (§ 331. odst. 2).

§ 333. Kadar sme zavezanec vsled zarub¬
ljene pravice zahtevati izročbo imovinske mase
ali nje delitev in izločbo deleža, ki gre njemu,
tedaj sme izvršilno sodišče pooblastiti po pred¬
logu zahtevajočega upnika, da uveljavlja to
pravico zavezančevo v njegovem imenu in za¬
hteva v ta namen po zmislu predpisov držav¬
ljanskega prava delitev ali uvedbo razločbenega
Postopanja, da opravlja odpovedi in oddaja ve¬
ljavno za zavezanca izjave, sicer potrebne za
izvrševanje in izkoriščanje zarubljene pravice.
Ta pooblastitev daje tudi upniku oblast, izto-
ževati zarubljeno pravico in pa posamezne iz
oje izvirajoče zahteve (§ 308.).

Takd pritegnjeno imovino je po kakovosti
ojenih raznih sestavin po kakem v tem zakonu
Pripuščenem izvršilnem načinu uporabiti za po¬
plačilo zahtevajočega upnika, Za dovolitev teh
izvršeb je pristojno tisto sodišče, 1  pri katerem

28

434

Izvršilni red.

je moral zahtevajoči upnik staviti na prvi sto¬
pinji predlog, da naj se mu da pooblastitev za
uveljavljanje zarubljene pravice.

1  Izvršilno sodišče (odst. 1 tega §).

§ 334. Pri pravicah do ponavljajočega se
prejemanja pridelkov 1 2  ali do kake druge porabe
premičnih ali nepremičnih stvari, ki se da spra¬
viti v denar v korist zahtevajočemu upniku,
pri obrtnih pravicah, industrijskih privilegijih, 3 4 5
pri lovskih in ribiških pravicah, pri pravicah
do svobodne rudosledbe i. p. sme izvršilno so¬
dišče po predlogu zahtevajočega upnika dovoliti
in zaukazati prisilno upravo.

Na nje uvedbo, izvršitev in ustavitev se
uporabljajo zmisloma določila o prisilni upravi

§ 334. odst. 1. 1. Ako se pri pravdnem sodišču pred¬
laga izvršbo z uporabo več prisilnih pomočkov, mej temi
tudi prisilne uprave kakih v § 334. oznamenjenih pravic,
je za dovolitev prisilne uprave pristojno pravdno sodišče,
kajti določba § 334., da je za dovolitev pristojno izvršilno
sodišče ima v očeh samo ta primer, da se predlog
za dovolitev stavi pri izvrš. sodišču. — 10. maja 1896
št. 6661. Gl. U. 170.

2. Na pravico do izposojevanja mlatilnega stroja
proti odškodnini je moči segati z izvršbo potom prisilne
uprave. — 31. avg. 1898 št. 11755. Pr. str. 439 ex 1899-

3.  Prisilna uprava odvetniške pisarnice ni dopustna
(ker so dohodki pisarnice plačilo za delovanje odvetnika
in zahteve iz mezdnih pogodeb med njim in njegovimi
klijenti). — 24. maja 1899 št. 7932. Jur. BI. št. 34.

4.  Na preživitek segati se more samo s prisilno
upravo: glej odi. 7 pri § 87.

5. Glej odi. 1 pri § 320.

§ 334. odst. 2. Otvoritev konkurza ni razlog za
ustavitev prisilne uprave, ki se je uvedla na obrtno
podjetbo. spadajočo k imovini kridatarja. — 26. febr. 199
št. 2383, uk. št. 376.

§ 333—336. 435

nepremičnin z razločki, navedenimi v 88 335.
do 339.

0 dovolitvi prisilne uprave pravic do svo¬
bodne rudosledbe je obvestiti pristojni okrožni
rudarski urad.

1  Take pravice so n. pr. pravica do užitka, ki jo
ima zavezanec glede nepremičnine, ali ki jo ima oče
gledč otrokove imovine, dalje pravice iz zakupne pogodbe.

Pred uvedbo te izvršbe se mora izvršiti rubež pra¬
vice. Ta rubež se izvrši navadno tako, da se zapovč za¬
vezancu. naj se zdrži vsake razpolage z dotično pravico.

Izvršilno sodišče tudi odredi, ako primer tako nanese,
zastavni popis izvršbi podvržene pravice. (Nav. za upr. t. 95).

3  Natančneje predpise o postopanju pri rubežu glej
"baza pravosodn. min. z dne 17. jan. 1881 št. 2932 in
z dne 17. jan. 1885 št. 573 ukaznika št. 10.

§ 335. Ako spada k izvrševanju zarub¬
ljene pravice raba ali upotrebovanje določenih
premičnih ali nepremičnih stvari, pristoje pra¬
lce in dolžnosti, podeljene v §§ 99. do 130.
izvršilnemu sodišču, tistemu okrajnemu sodišču.
v  katerega okolišu je dotična stvar, in to pri
premičnih stvareh ob času, ko se je dovolila
Prisilna uprava.

V vseh drugih primerih stopi na mesto
sodne predaje stvari sodna pooblastitev uprav¬
nika za izvrševanje zarubljene pravice.

§ 336. Kadar gre zavezancu zarubljena
Pravica proti določeni zakupnini ali najemnini
ali proti drugim občasnim dajatvam, tedaj spa¬
dajo te dajatve, in pri prisilni upravi užitka.
Podeljenega očetu na imovini njegovega otroka
(§ 150. o. d. z.), tudi dajatve za stanu primerno
Prehrano otroka k stroškom, ki jih mora porav¬
nati upravnik neposredno iz upravnega doneska.
Znesek, ki ga je uporabiti za prehrano otroka.

28*

436

Izvršilni red.

ustanovi po zaprosilu upravnika varstveno so¬
dišče naprej.

§ 337. Preden se odobre v § 112. ozna-
menjene odredbe, je zaslišati lastnika stvari,
katere se dotika zarubljena pravica. Lastnik
ima tudi pravico do ugovorov in opazek po
zmislu § 114.

§ 338. Pri pravicah do svobodne rudo-
sledbe mora prisilni upravnik ukreniti vse, kar
je potrebno za vzdržbo te pravice; v ta namen
sme prisilni upravnik izprositi zlasti tudi po-
daljšbo pravice do svobodne rudosledbe.

§ 339. Prisilna uprava neha s pretekom
časa, na katerega je omejena zarubljena pra¬
vica zavezančeva.

§ 340. V kolikor se to zdi koristnejše, da
ne bo velikih upravnih stroškov, ali pa iz
drugih vzrokov, sme sodišče zaukazati po pred¬
logu namesto prisilne uprave spravljanje v denar
s tem. da se da v zakup.

Stvar se sme dati v zakup po javni dražbi
tistemu, ki ponuja največ. Na dražbo je upo¬
rabljati zmisloma določila o dražbi zarubljenih
premičnih stvari; 1  zakupninski obroki, ki jih
je položiti pri sodišču, se razdele po predpisih
o razdelitvi donosnih prebitkov, ki se pokažejo
ob prisilni upravi.

1  Ce ni sodišče določilo izklicne cene, pod katero
se ne sme oddati v zakup, ovedeti je vrednost zakupa
za eno leto po izvedencu in dražbi kot izklicno ceno

§ 340. odst. 2. Pri razdelbi zakupnine ima prp
dobnina  prednost po zmislu § 124. št. 2 in po slični
uporabi § 120. št. 1 izvrš. r. — 21. avg. 1901 št. 12U rf -
Jur. BI. št. 40.

336 — 341 .

437

vzeti za podstavo. — Na ponudke, ki niti tretjine izklicne
cene ne dosežejo, ni gledati; ako pa je sodišče določilo
višji najmanjši ponudek, je ta merodajen. (Nav. za izvrš.
org. odd. II t. 93).

Posebna določila o izvršbi na obrtne podjetbe,
tovarniške zavode itd.

§ 341 . Na obrtne podjetbe, tovarniške za¬
vode, trgovinske obrate in podobne gospodarske
podjetbe se sme po predlogu segati z izvršbo
po prisilni upravi 1  (§ 334.) ali po zakupovanju
(§ 340.). Pri rokodelskih in pri takih dopu¬
ščenih obrtih, za katerih nastop se terja posebna
usposobljenost, ni izvršbe po prisilni upravi ali

§ 341. 1. Kadar se je o dohodkih kakega društva
prispevkov društvenikov in iz poslov, obratovanih po
ujem, že dovolila prisilna uprava, se ne sme mimo tega
dovoliti še rubež že vplačanih prispevkov. — 23. febr. 1898
št. 2657. G. BI. str. 604.

2. Na dopuščene obrte sega se z izvršbo s prisilno
upravo ali pa z zakupovanjem. — 2. nov. 1899 št. 15S09.
Not. Z. št. 40 ex 1901; 8.' nov. 1899 št. 16304. Gl. U.
'44; 23. nov. 1899 št. 15976. Gl. U. 763; 6. okt. 1899
št. 14669. Pr. str. 244 ex 1900; 23. nov. 1900 št. 16553.
G - H. št. 2 ddto 13. okt. 1901.

§ 341. odst. 1. 1. K rokodelskim ali dopuščenim
°brtom ne spada lekarniški obrt. — 31. avg. 1898 st. 11286
“k- št. 1501.

2. Prisilna uprava dopuščenih obrtov tudi neha,
ko po smrti zavezanca po zmislu določbe § 56. obrtn. r.
■zvrševanje obrta začne nadaljevati udova ali ml. otroci.
~~ (V tej odi. se lekarniški obrt smatra kot dopuščen
obrt). _ 12. jan. 1899 št. 249. Jur. BI. št. 15.

3.  Če se rokodelski ali dopuščeni obrt, za katerega
•j e  treba posebne sposobnosti tekom prisilne uprave neha
izvrševati z več kot štirimi pomočniki, je izvršbo po s 39.
št. 2 precej ustaviti. — 8. avg. 1899 št. 122o8. Riehl
str - 186 ex 1900.

438

Izvršilni red.

zakupovanju, ako izvršuje obrt imetnik obrta
sam ali največ s štirimi pomagači . 2

Kadar je za izvrševanje obrta ali za obrat
druge podjetbe po namestniku potrebno po
predpisih, ki veljajo o tem, odobrilo upravnih
oblastev, in kadar bi moralo vsled dovoljene
prisilne uprave preiti poslovodstvo na uprav¬
nika samega, tedaj je sklep izvršilnega sodišča,
s katerim se imenuje upravnik, predložiti, preden
se vroči udeležencem, pristojnemu upravnemu
oblastvu v odobritev . 3

Isto velja o sklepu, ki se izda o zakupo¬
vanju obrta, v kolikor je za dajanje v zakup
predpisano, da se mora izprositi odobrilo uprav¬
nega oblastva.

' Upravnikove pravice začenjajo z njegovo vpeljavo
v upravo.

Pravica zahtevajočega upnika do poplačila se usta-
novlja s tem, da se zavezancu pred ali sočasno s pri-

4. Dopustilo gostilničarskega obrta je zarubno, za¬
stavne pravice pa se ne more uveljaviti s prisilno pro¬
dajo ampak samo s prisilno upravo ali pa z zakupo-
vanjcm (rubežna prepoved zaukazala se je s prepovedjo
razpolaganja in zastavnim popisom dopustilne listine).
— 21. nov. 1899 št. 11407. Jur. BI. str. 630 ex 1900.

5. Na obrtne dopustilne pravice ni moči segati z
rubežem (ker te pravice niso deli imovine po § 341-
izvrš. r.). — 22. sept. 1899 št. 14051. G. H. št. 4 ex 1900;
ker so te pravice izključno osebne pravice po § 139B-
o. d. z. in je le na njih izvrševanje  moči segati
s prisilno upravo po § 341. izvrš. r. — 13. sept. 1899
št. 13595. Gl. U. 701: 2. nov. 1899 št. 15809. Gl. U. 732;
22. nov. 1899 št. 14051. Gl. U. 759; 16. apr. 1901 št. 530.1
Not. Z. št. 4 ex 1902.

6. Zakup ali prisilna uprava obrtnega dopustila
je nedopustna, ako se dotični obrt ne obratuje.  "
30. jan. 1902 št. 722. C. BI. zv. 6.

§ 341 .

439

silno upravo prepove vsaka razpolaga s podjetbo. (Nav.
za upr. t. 102 odst. 1 in 2).

3  Zakon z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. 39, s
katerim se obrtni red izpreminja in dopolnjuje:

§ 1. Obrti so ali:

а)  svobodni obrti, ali

б) rokodelski obrti, ali

c)  dopuščeni obrti.

Ministru za trgovino daje se oblast, — do ustano¬
vitve po zakonodavstvu — porazumno z ministrom no¬
tranjih reči z ukazom oznameniti rokodelske obrte. Pri
tem naj veljajo za rokodelske obrte tisti obrti, pri katerih
gre za ročnosti, ki zahtevajo izobrazbo v obrtu po izučbi
in daljši uporabi v njem in za katere je ta izobrazba
praviloma dovoljna ali zadostna (§ 14).

Trgovinski obrti (v ožjem zmislu) in podjetbe s
tovarniškim obratom ne vrste se med rokodelske obrte,
a domača obrtnost v obče ni uvrščena med obrte sploh.

Taki obrti, pri katerih je iz javnih ozirov potreba,
da jih sme izvrševati samo kdor prejme posebno dovo¬
ljenje, štejejo se za dopuščene (koncosijonirane) obrte
(§§ 15. in 24.).

Vsi obrti, za katere ni izrečeno, da so rokodelski
ali dopuščeni, vsi ti so svobodni obrti.

§ 15. Naslednji obrti proglase se za dopuščene:

1. Vsi obrti, katerih delo je mehanično ali kemijsko
razmnoževanje slovstvenih ali umetniških proizvodov,
ali trgovanje z istimi (knjigo-, bakro-, jeklo-, leso-, kamno-
tiskarnice in podobno vštevši z nogo gonjene tiskalnice,
potem knjigarnice, vštevši starinarske knjigarnice, proda-
Jalnice umetnin in muzikalij);

2. podjetbe posojilnih zavodov za take izdelke in
Stalnic;

3. podjetbe občasnega prevažanja ljudi;

4. obrti onih, kateri imajo na javnih mestih vozila
za ljudi pripravljena, da jih lahko porabi kdor hoče, ali
pi nudijo svojo osebno službo (kakor sli ali poti, nosilci
In  drugi taki);

5. obrt plovcev po notranjem vodovju;

6. obrt stavbenikov, studenčarjev, zidarjev, kamno¬
sekov in tesarjev;

7. dimnikarski obrt;

440

Izvršilni red.

8. obrt trebilcev smradotočij (kanalov);

9. konjederski obrt;

10. izdelovanje in prodajanje orožja in strelivnih
stvari;

11. izdelovanje in prodajanje ognjarskih tvarin in
izdelkov in pa raznesilnih priprav vsake vrste;

12. starinarski obrt;

13. zastavarski obrt;

14. izvajanje strupov in pripravljanje tvarin u»
izdelkov (preparatov) namenjenih v zdravilo, in proda¬
janje obojih, kolikor to ni izključno lekarjem pridržano;
potem napravljanje in prodajanje umetnih rudninskih vod;

15. gostilničarski in krčmarski obrt vštevši s po¬
sebnim zakonom vrejeno točenje in prodajanje žganih
opojnih pijač (zakon z dne 23. junija 1881, drž. zak.
št. 62);

16. obrtno napravljanje, prodajanje in točenje
umetnih vin in poluvin (zakon z dne 21. junija 1880,
drž. zak. št. 120 in ministrski ukaz z dne 16. septembra
1880, drž. zak. št. 121);

17. polaganje plinovodnih cevi, urejanje razsvet¬
ljave in dovajanje vode;

18. obrt napravljanja in popravljanja parnih kotlov;

19. obrt napravljanja kvart;

20. izvrševanje podkovstva;

21. obrt pokončevanja podgan, miši, škodljivih
mrčesov in dr. t. s strupovitimi stvarmi.

§ 16. Gostilničarski in krčmarski obrti.

Gostilničarski in krčmarski obrti so razdeljeni na
naslednje pravice:

a)  prenočevanje tujcev;

tj  oddajanje jedil;

c)  točenje piva, vina, sadnega vina;

d)  točenje žganih opojnih pijač in prodaja na drobno;

e)  točenje umetnih vin in poluvin;

f)  oddajanje kave, čaja, čokolade in drugih gorkih
pijač in okrepčil;

g)  imeti dovoljene igre.

Te pravice se smejo podeliti vsaka za se ah p s
nekatere ali vse skupaj, a treba jih je vselej v podelilo
izrečno omeniti.

§ 341 .

441

§ 18 . V dosego dopustila ali koncesije za katero v
§ 16. naštetih pravic zahteva se mimo splošnih pogojev
za samostalno obrtovanje, zanesljivost in neomade-
ževanost.

§ 19 . Gostilničarski in krčmarski obrt naj ta, komur
je dopustilo podeljeno, praviloma sam osebno zvršuje.

Da bi se ta obrt po namestniku vršil ali v zakup
dal, to naj obrtno oblastvo samo iz tehtovitih razlogov
odobri.

Ako bi se takšni obrti izvrševali po namestniku
ali zakupniku, ko tega ni poprej obrtno oblastvo odobrilo,
kaznujejo se tako obrtnik, kakor tudi namestnik ali za¬
kupnik po določilih osmega poglavja obrtnega roda, ka¬
tero govori o prestopkih in kaznih.

§ 23 . Posebne potrebščine.

V to. da kdo sme začeti dopuščen obrt, zahteva se
mimo pogojev, ki so zapovedani pri vseh obrtih za sa¬
mostalno opravljanje obrta (§§ 2. do 10.), da je v oziru
na dotičen obrt zanesljiv človek, in pri obrtih navedenih
v § 15., točka 1, 2, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 17, 18, 20 in
21, da ima posebno sposobnost. Ukazoma se ustanovi,
kako je to sposobnost dokazati.

§ 55. Namestnik (pošlovodnik) ali za¬
kupnik.  Vsak obrtnik sme svoj obrt tudi po namestniku
(poslovodniku) ali zakupniku vršiti ali v zakup dati ga.
Ni dopustno, da bi se obrt v podzakup dajal.

Namestnik (poslovodnik) ali zakupnik mora vselej,
tako kakor obrtnik sam, imeti svojstva potrebna za sa¬
mostalno vršbo dotičnega obrta. Torej naj obrtnik pri
svobodnih in rokodelskih obrtih namestnika (poslovodnika)
a li zakupnika obrtnemu oblastvu naznani in pri do¬
puščenih obrtih odobrenje obrtnega oblastva izprosi.
Glede gostilničarskega in krčmarskega obrta stoji dolo¬
čilo v § 19.

Določila tega paragrafa veljajo tudi za lastnika
stvarnega (realnega) obrta, kateri nima sam zakonite
sposobnosti, obrt izvrševati, ter ga hoče po namestniku
(poslovodniku) ali zakupniku vršiti.

Na podstavi pooblastila danega v § 2 ■*.
* z rekli so se nadalje ukazoma tile obrti za
dopuščene:

442

Izvršilni red.

z ukazom z dne 25. marca 1883 drž. zak. št. 41
obrtno izdelovanje naprav za narejanje in napeljevanje
elektrike:

z ukazom z dne 10. julija 1885 drž. zak. št. 116:
vršba pisarnic za pojasnila o kreditnih razmerah kake
firme;

z ukazom z dne 30. okt. 1855 drž. zak. št. 13 ex
1886: vršba pogrebnih podjeteb;

z ukazom z dne 20. marca 1892 drž. zak. št. 55:
obrt zobnih tehnikov;

z ukazom z dne 23. nov. 1895 drž. zak. št. 181:
vršha pisarnic za potovanje;

z ukazom z dne 30. marca 1899 drž. zak. št. 64:
obrtno napolnjevanje piva v steklenice v namen prodaje,
če dotičnik ni pivovar, gostilničar ali krčmar (§§ 1. in
2. ibid.).

3  Ministrstvo za pravosodje je dozvedelo, da po¬
samezna obrtna oblastva odobritev upravnika gostilni¬
čarskega in krčmarskega obrta, ki ga je imenovalo kako
izvršilno sodišče po zmislu § 341. izvrš. r. in odobritev
pri prisilnem zakupovanju nastopajočega zakupnika na¬
čeloma odrekajo, ker je obrat gostilničarskega in krčmar¬
skega obrta po namestniku glasom § 19. obrt. r. odobriti
le iz važnih razlogov, važen razlog pa sodno odrejena
prisilna uprava ali prisilno zakupovanje ni. To je dalo
ministrstvu za pravosodje povod, da je stopilo v do¬
govor z udeleženimi ministrstvi, vsled česar je c. k. mi¬
nistrstvo za notranjo stvari porazumno s trgovinskim
ministrstvom z ukazom na vsa politična deželna oblastva
z dne 20. aprila 1901 št. 10579 izreklo, da ne pritrdi
temu pravnemu razumevanju, in priznalo, da prašanje,
če je v obče dopustiti namestovanje ali zakupovanje.
takrat ni več dvomno, če se tako ne osebno izvrševanje
obrta vidi potrebno za izvedbo po poznejšem zakonu
dopuščene izvršilne naredbe. Temveč je že dovolitev
izvršbe po sodišču važen razlog po zmislu § 19. obrt. r.,
vsled katerega je dovoliti izvrševanje obrta po namestniku
ali pa zakupovanje.

To se daje na znanje izvršilnim sodiščem z na;
potilom, ustavitev prisilne uprave gostilničarskega ah
krčmarskega obrta in razveljavo izvršilnim potom oprav¬
ljenega zakupovanja takega obrta, ako razveljava ne na-

§ 341—343.

443

stopi samo vsled poteka časa, priobčiti obrtnim oblastvom.
(Ukaz pravosodn. min. z dne 7. maja 1901 ukazn. št. 12).

§ 342. Pri podjetbah, katerih firma je vpi¬
sana v trgovinskem vpisniku, je zaznamiti v
vpisniku ter naznaniti dovolitev prisilne uprave
in ime upravnika. Pravna posledica tega nazna¬
nila se določa po členu 46. trgovinskega zako¬
nika. Zaznambo v trgovinskem vpisniku mora
ukreniti izvršilno sodišče uradoma.

Upravnik se mora pred trgovinskim so¬
diščem podpisati sam ali pa mu predložiti svoj
poverjeni podpis.

Izvršilno sodišče sme tudi pri drugih pod¬
jetbah po predlogu ali uradoma razglasiti do¬
volitev prisilne uprave in imenovanje upravnika
z naznanilom v javnih listih ali kakor je sicer
navada v dotičnem kraju. 1

1  Upravnik mora to predlagati posebno tedaj, kadar
je želeti, da se opozarjajo trgovci na posebne razmere
podjetbe ali ako more na ponudbo občinstva ugodno
vplivati, da zve za novo vodstvo podjetbe. (Nav. za upr.
U 101 odst. 2).

§ 343. Upravnik, katerega vpelje v upravo
podjetbe izvrševalni organ, 1  je po svoji posta¬
vitvi pooblaščen za vsa opravila in pravna
dejanja, katera so navadna v obratu take pod¬
jetbe, kakoršna je tista, katero je upravljati. 1

Upravnik ima zlasti pravico, preklicati
prokuro ali trgovinsko pooblastilo, ki ju je dal

§ 342. odst. 1. Kadar pri protokolovani firmi nista
niti vpisana v vpisniku niti naznanjena dovolitev pri-
silne uprave in ime upravnika, potem je med imetnikom
firme in drugo osebo sklenjeno pravno opravilo samo
takrat nično, kadar se dokaže, da je uvedena prisilna
uprava tej drugi osebi bila znana za časa sklepa oprav da.
~ 26. apr. 1899 št. 4473. Not. Z. št. 34 ex 1901.

444

Izvršilni red.

zavezanec za obrat v upravo prevzete podjetbe.
Nadalje ima oblast, prejemati poštne pošiljke,
oznamenjene kot vrednostne pošiljke, katere so
nadpisane na podjetbo, katero se upravlja (to¬
varniški zavod, trgovinski obrat).

V koliko preidejo pravice in dolžnosti, ki
pristoje imetniku podjetbe v obrtnopravnem
oziru, na upravnika, to se ravna po predpisih
obrtnega reda . 3

' Pri tej priliki zapiše (inventira) izvrševalni organ
obratna sredstva, stroje, orodje, pohišje i. sl. ter kake
zaloge, surovine, izdelano blago i. sl.

Knjige, pisma, ključi i. sl. se zapišejo in izročijo
upravniku. (Nav. za upr. t. 99 odst. 1 in 2).

2  O tem, ali je opravičen, da podpisuje menice, naj
si upravnik izprosi napotilo izvršilnega sodišča; to je
namreč odvisno od tega, kakoršna je podjetba, ki jo je
upravljati, in kakoršne so njene trgovske navade. To
pooblastitev se sicer bode dalo samo pri trgovinskih pod-
jetbah. V tem primera pa mora upravnik podpisovati
menice tako, kakor je firmo (tvrdko) pred trgovinskim
sodiščem podpisal. (Nav. za upr. t. 105., odst. 3).

Ali ima upravnik pravico, dajati kaj na up, odvisno
je od tega, kakoršna je upravljana podjetba. Ako je da¬
janje na up po trgovski navadi neobhodno potrebno ali
vsaj običajno, sme tudi upravnik dajati na up za na¬
vadne roke.

Upravnik sme trgovinske in druge obrtne pomočnike
v službo jemati in iz službe zopet puščati; v takih slu¬
čajih pa se mu je ravnati po predpisih VI. poglavja
obrtnega reda in predpisih o zavarovanju proti boleznim
m nezgodam. (Nav. za upr. t. 105. odst. 6, 7).

Upravnik ima vrhu tega tudi voditi potrebne knjige-

Ako je opravilo trgovska podjetba, katere firma
(tvrdka) je vpisana v trgovinskem vpisniku, mora upravnik
voditi redne trgovinske knjige.

Pri gostilnah in kavarnah in drugih obrtnih p°'
djetbah je voditi na vsak način blagajnično knjigo, v
katero se zapisujejo dnevni dohodki. (Nav. za upr. t. 10o)-

§ 343—345.

445

3  Prim. § 56. obrtne novele 15. marca 1883 drž.
zak. št. 39.

§ 344. Ob prisilni upravi obrtnih podjeteb,
tovarniških zavodov, trgovinskih obratov in
podobnih gospodarskih podjeteb mora upravnik
med prisilno upravo dospevajoče in iz zadnjega
leta pred nje dovolitvijo zastale zneske mezd,
hranarin in drugih službenih prejemkov oseb,
uporabljanih v obratu upravi podvržene po-
djetbe, poravnati iz doneskov 1  brez nadaljnega
postopanja.

1  Kot doneski se smatrajo pri obrtnih podjetbah
kosmati denarni dohodki, ne pa obrtni izdelki.

Iz doneskov mora upravnik neposredno poravnati
(on si pa sme tudi o tem izprositi sodniško napotilo):

Upravne razhodke, stroške za vzdržbo obrtnih pro¬
storov, oprave v prodajalnici, stroje i. t. d., stroške za
neobhodno potrebne, na novo kupljene stvari, stroške
za uporabljane surovine in zaloge, nadalje med prisilno
upravo dospevajoče in iz zadnjega leta pred nje dovo¬
litvijo zastale zneske mezd, hranarin in drugih službenih
prejemkov oseb, uporabljanih v obratu upravi podvržene
podjetbe, slednjič prispevke za bolniško blagajnico in
zavarovanje proti nezgodam ter stroške zavarovanja
proti ognju.

O poravnavi vseh drugih plačil, davkov, obresti,]
i- sl. odredi izvršilno sodišče, kadar razdeli prebitke do¬
neskov, pri sodišču položene. (Nav. za upr. t. 107).

Račun se da pri obrtih, v katerih obratu se vodijo
trgovinske knjige, s tem, da se predloži bilanca; pri
drugih obrtih pa s tem, da se predloži kratek pregled
0  prejemkih in izdatkih. (Nav. za upr. t. 108).

Rekurz.

§ 345. Rekurza se poprijeti je nedopustno

zoper sklepe, kateri: .

1. prepovedujejo zavezancu po dovolitvi

rubeža razpolaganje z zarubljeno pravico in

446

Izvršilni red.

zastavo, dano za zarubljeno terjatev (§§. 294.,
331.);

2. nalagajo dolžnikovemu dolžniku, oddati
izjavo po § 301.;

3. nalagajo zahtevajočemu upniku po §§ 304.
in 306., dati varnost;

4. postavljajo za poteg preodkazane ter¬
jatve po §§ 297., 310. in 314. skrbnika;

5. zaukazujejo v primeru § 327. izvedbo
prodajnega in razdelbnega postopanja pred
okrajnim sodiščem kraja dajatve ali storitve;

6. odrejajo zaznambo in razglasitev dovo¬
ljene prisilne uprave. 1

G-lede sklepov, s katerimi se zaukazuje
hramba predmetov ali imenuje hranitelj, 3  ve¬
ljajo določila § 289.

1  § 342. — * (•§ 289., 329.

Tretji oddelek.

Izvršba v dosego dejanj ali opustov.

Izročba ali dajatev premičnih stvari.

§ 346. Kadar mora zavezanec predati do¬
ločene premične stvari ali premične stvari do¬
ločene vrste in so te v njegovi hranitvi, 1  tedaj
jih mora izvrševalni organ po naročilu izvršil¬
nega sodišča odvzeti zavezancu ter izročiti
zahtevajočemu upniku proti prejemnemu po¬
trdilu. 2

§ 346. 1. Glej odi. 2 pri § 354. _

2. Proti državnemu zakladu se more segati z izvršbo
zarad zahtevka, ki meri na izročitev premičnine. —

21. maja 1901 št. 7154. Pr. str. 718. (Zastran izvršbe v
izterjanje denarnih terjatev glej odi. 1 in 2 pri drugem
oddelku [pred § 87.]).

§ 345—347.

447

Ta predpis se tudi uporablja, kadar mora
dati zavezanec vrednostne papirje ali določeno
množino nadomestnih stvari. 3

1  O pojmu hranitve glej opomn. 1 pri § 253.

Da se omogoči takojšna prevzetba stvari, pridržal
si bode navadno zahtevajoči upnik posredovanje pri
ppravi izvršbe in se domenil z izvrš. organom pred opravo.
Ce zahtevajoči upnik pritrdi, morejo se miMzročiti odvzete
stvari tudi s posredovanjem odpravnika. Ge se vsled tega,
ker zahtevajoči upnik ni dal takega naročila, takojšna
predaja in pošiljanje ne more izvesti, uvesti je po pred¬
pisih, veljavnih za zarubljene stvari (odd. II t. 43—461.
hrambo odvzetih stvari.

O tem, da je odvzeta stvar v resnici tista, katero
Je po izvršilnem naslovu izročiti, mora si izvrš. organ
gotovost zadobiti po primernem načinu in če treba v to
svrho privzeti izvedenca. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 94).

Zapisnik, narejen o izvršilnem dejanju, mora zlasti
vsebovati :

1. oznamenilo zavezancu odvzete stvari, če se jih
odvzame veče število, natančen spisek reči, če se odvzame
množina, povedati se mora število, mera ali teža, če pa
vrednostne papirje, povedati.je imensko vrednost, vrsto,
vrko, številko in zadnji kupon;

2. povedbo, da so se reči izročile upniku ali njemu
odposlale, ali iz katerih vzrokov se je takojšna predaja
opustila in kako se je skrbelo za začasno hrambo;

3. če se je predaja takoj izvršila: prejemno potrdilo
upnika. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 95).

3  Predpisi t. 94 (glej pod 2) vendar v tem primeru
niso uporabni, če se reči te vrste ne nahajajo niti pri
?avezancu niti pri kaki drugi osebi, ki bi^ bila voljna
izročiti jih. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 96).

§ 347. Enako se sme postopati z izvršbo
v  korist zahtevi, mereči na izročbo premičnih
stvari, ako so stvari, ki jih je izročiti, v lmt-
n itvi kake druge osebe, ki je voljna, izročiti jin. 1

„ § 347. Glej odi. z dne 3. jan. 1900 št. 16811 pri

«!• IX št. 4.

448

Izvršilni red.

Ako se ta druga oseba brani, 2  izročiti
stvari, sme zahtevajoči upnik predlagati pri
izvršilnem sodišču, da naj se njemu preodkaže
zahteva do izročbe stvari, ki jo ima zavezanec
proti imetniku stvari. Na ta preodkaz je pri¬
merno uporabljati predpise, izdane za preodkaz
denarnih terjatev v poteg.

1  Prim. § 262.

3  Da se brani, posvedočiti je v zapisniku in odvzetbo
opustiti. — Drugo osebo je pozvati, da izjavi, iz kakega
pravnega vzroka reči hrani. Izjavo je posvedočiti. (Nav.
za izvrš. org. odd. II t. 97. odst. 2 in 3).

§ 348. Glede takih stvari, ki ne dopuščajo
po svoji kakovosti telesne predaje, mora ravnati
izvrševalni organ po določilih § 427. o. d. z.
Listine in orodje, ki jih je potemtakem izročiti
zahtevajočemu upniku, mora izvrševalni organ
odvzeti zavezancu.

Na listinah, ki jih mora po § 427. o. d. z.
izvrševalni organ predati zahtevajočemu upniku,
mora oni zaznamiti, da se je zgodila izročba v
izvršbo zahteve, katero je določno oznameniti. 1
Po predpisu državljanskega prava za prenos
sicer še potrebne listinske izjave mora oddati
izvršilno sodišče ali na podstavi pooblastitve
izvršilnega sodišča izvrševalni organ.

1  »Odvzel sem (ime osebe, kateri se je odvze
....  v svrho izvršbe zahteve ....  (ime zaht. u P n , J

do izročbe (dajatve).in P re( “

svrho izročbe reči gospodu.

Datum in podpis izvrš. org. s
pristavkom službenega značaja.

(Nav. za izvrš. org. odd. II t. 98).

§ 347—349.

449

Prepustitev ali izpraznitev nepremičnih stvari, stvari
rudniške lastnine in ladij.

§ 349. Kadar je prepustiti ali izprazniti
nepremičnino ali njen del, stvar rudniške last¬
nine ali ladjo, tedaj mora izvrševalni organ
opraviti v ta namen potrebno odstranitev oseb
in premičnih stvari ter spraviti zahtevajočega
upnika v posest predmeta, 1  katerega je predati.
Kadar je pri nepremičninah predati tudi njih
pritiklino, tedaj je uporabljati zmisloma §§ 346.
in 348.

Tiste premične stvari, ki jih je odstraniti,
ki pa niso predmet izvršbe, mora predati 2  izvr¬
ševalni organ zavezancu ali, če bi on ne bil
navzočen, njegovemu pooblaščencu ali dorasli
osebi, spadajoči k zavezančevi družini ali slu¬
žeči v nji. Če bi ne bilo osebe, upravičene za
prevzetbo, mora spraviti izvrševalni organ te
'stvari oh stroških zavezančevih v hrambo kje
drugej, 3  obvestiti 4  je o tem sodišču znane osebe,
za katere so stvari zarubljene ali katere bi jih
sicer smele zahtevati, in naposled je, ako za¬
vezanec odlaša z zahtevanjem, da naj se vrnejo
stvari, ali ako je muden s poravnavo stroškov
za hrambo, ter tudi nihče ne uveljavlja pravic
do istih stvari, prodati, 4  zapretivši to poprej,
te stvari po odredbi izvršilnega sodišča za račun
zavezančev. Provzročiti to odredbo, ima pravico
izvrševalni organ in pa vsak udeleženec.

Izkupilo, kar ga ostane po založbi stroškov
za hrambo in prodajo, je položiti za zavezanca
pri sodišču.

1  Vpeljavo v posest more se opraviti le v navzoč-
11  osti zahtevajočega upnika (zdražitelja), ali njegovega

29

450

Izvršilni red.

zastopnika. Ta mora dati tudi delavce, kolikor jih je
treba, da se izvede izpraznitev. — Ge se zahtevajoči
upnik tekom enega meseca o tem ne dogovori z izvrš.
organom, mora izvrš. organ sodno naročilo sodišču vrniti.
(Nav. za izvrš. org. odd. II t. 99 odst. 3 in 4).

2  Pred začetkom odprave iz posesti mora izvrš.
organ, če je pričakovati, da bode vsled odprave iz po¬
sesti kaka oseba brez stanišča, obvestiti svojo namero
oblastvu za uboge. — Tako je tudi nameravano izpraz¬
nitev in izpostavo premičnih stvari obvestiti občinskemu
oblastvu (magistratu), ki je zavezano izvrševati cestno
redarstvo in paziti varnosti lastnine, in, koder so te za¬
deve izročene državnim varnostnim oblastvom, le-tem,
če je pričakovati, da bo treba reči postaviti na javni
pot ali prostor ter jih tam predati ali dati na razpolago.

.Obvesti se ustno ali pismeno. Treba pa obvestiti

dovolj zgodaj, da more oblastvo potrebno vkreniti, da
se spravi osebe brez stanišča pod streho, da se stvari
odstranijo z javnih potov in prostorov in se jih, ako
zato ni drugače preskrbljeno, začasno shrani. (Nav. za
izvrš. org. odd. II t. 101).

3  Če iz razlogov cestnega redarstva, ali ker je iz
stanovanja izgnani brez stanišča ni že varnostna oblast
skrbela za to. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 100, odst. 2).

4  Samostalno delovanje vročevalnega in izvrš. od¬
delka je: obvestiti tiste osebe, za katere so se zarubile
stvari, ki jih je pri izpraznitvi nepremičnin, predmetov
rudniške lastnine ali ladij spraviti v stran ali v hrambo,
in pa tiste osebe, ki smejo sicer zahtevati te reči, m
izprositi pooblastitev izvršilnega sodišča, da se smejo te
reči prodati na račun zavezančev (§ 349. izvrš. r.); katere
osebe je obvestiti, to je ugotoviti iz rubežnega vpisnika
in iz spisov izvršilnega postopanja (§ 384. št. 15 opr. r.).

Podelitev ali razveljava knjižnih pravic.

§ 350. Izvršba zahteve, ki meri na pode-
litev, prenos, omejitev ali razveljavo knjižne
pravice, se zgodi z dotičnim knjižnim vpisom.

Zahtevajoči upnik sme na podstavi izvršil¬
nega naslova zahtevati, da naj ga vknjiži sodišče

§ 349 — 350 .

451

kot lastnika prisojene mu nepremičnine ali ne¬
premičninskega deleža ali da naj knjižno pre¬
nese na njegovo osebo prisojeno mu knjižno
pravico, dasi zavezanec še ni do tega časa
vpisan kot lastnik nepremičnine ali knjižne
pravice. Izvršilna prošnja' mora v tem primeru
imeti izkaz prednikov, potreben po § 22. občega
zemljiškoknjižnega zakona.

Kadar se morajo zgoditi po izvršilnem na¬
slovu vpisi na nepremičnine ali nepremičninske
deleže zavezančeve, glede katerih še ni zave¬
zanec vknjižen ali predznamovan kot lastnik
ali kadar je po vpisu obremeniti pravice za¬
vezančeve, ki še niso zanj vknjižene ali pred-
znamovane, tedaj sme zahtevajoči upnik, ako
dokaže, da je zavezanec pridobil te pravice,
zahtevati likratu z izvršbo knjižni vpis lastnine
ali dotične knjižne pravice v korist zavezancu.

Za dovolitev izvršbe pristojno sodišče
ukrene, kar je potrebno ža izvršitev predla¬
ganih vpisov.

Po predpisih občega zemljiškoknjižnega za¬
kona zastran takih vpisov potrebne izjave za¬
vezančeve se nadomestijo z izrekom sodišča,
dovoljujočega izvršbo.

Kadar je s knjižno osnovo pravice tudi
predati nepremičnino zahtevajočemu upniku ali
vpeljati ga v posest pravice, tedaj je ravnati
hkratu po § 349.

Ista določila veljajo, ako meri zahtevajočega
upnika zahteva na podelitev, prenos, omejitev
ali razveljavo pravice do dobivanja zemeljskih
smol in rudnin, ki so uporabne, ker imajo v

29*

452

Izvršilni red.

sebi zemeljsko smolo (§ 2. zakona z dne 11. maja
1884. L, drž. zak. št. 71).

1  Priložiti je prepis izvrš. naslova za zemljiško¬
knjižno zbirko listin. (Ukaz pravosodn. min. 5. nov. 1899
št. 24006 ukaznika kos XXII str. 363—365).

Razveljava vkupnosli in poprava meje.

§ 351 . Po izvršljivem naslovu zaukazano
telesno delitev vkupne nepremične stvari, enako
ukazano delitev dediščine ali delitev druge
imovinske mase in po izvršljivem naslovu zauka¬
zano popravo sporne meje izvede, privzemši
udeležence, sodniški uradnik izvršilnega sodišča,
primerno se oziraje na predpise §§ 841. do 853.
o. d. z.

Sodnikove sklepe, izdane v delitvenem po¬
stopanju in v postopanju za popravo meje, ni
mimo sklepa, s katerim se dokončno določuje
delitev ali pa črta meje, dopuščeno izpodbi¬
jati z rekurzom.

Dražba vkupne nepremičnine.

§ 352 . Kadar meri zahteva na sodno dražbo
vkupne nepremičnine zastran razločbe, tedaj je

§ 352. 1. V dražbenem postopanju, uvedenem v
namen razločbe lastninske vkupnosti, veljajo mimo po¬
sebnih določeb §§ 273—280. ces. pat. 9. avg. 1854 drž.
zak. št. 208 predpisi izvrš. reda; zatorej so rekurzi zoper
potrdilne odločbe sodišč druge stopinje nedopustni. —
31. okt. 1900 št. 14559 uk. št. 319.

2. Izvedba izvršbe je posel izvršilnega sodišča m
ne pravdnega sodišča. — 12. maja 1899 št. 7139 uk-
št. 201.

3. Preskus in ustanovitev dražbenih pogojev je pose
izvrš. sodišča. — 12. maja 1899 št. 7139. Gl. U. 611.

§ 350—354.

453

za njeno izvršbo uporabljati določila §§ 272 . do
280 . v cesarskem patentu z dne 9 . avg. 1854 . 1 .
(drž. zak. št. 208 ).

Dosega drugih dejanj.

§ 353. Ako mora zavezanec opraviti de¬
janje, katero more opraviti druga oseba, mora
po predlogu izvršbo dovoljujoče sodišče poobla¬
stiti zahtevajočega upnika, da da opraviti de¬
janje na stroške zavezančeve.

Zahtevajoči upnik sme hkratu predlagati,
da naj naloži sodišče zavezancu, naprej plačati
stroške, ki nastanejo z opravo dejanja. Sklep,
s katerim se ugodi temu predlogu, 1  je izvršljiv
na imovino zavezančevo.

1  Po zaslišanju zavezanca če ni nevarnosti (§ 358.).

§ 354. Zahteva dejanja, katerega ne more
opraviti druga oseba in katerega oprava je ob

4. Tudi preskus in ustanovitev dražbenih pogojev
ln  odločba o tozadevnih spornih prašanjih gre izvršilnemu
sodišču in jih ni zavrniti na pravdno pot po § 2. št. 7
oes. pat. 9. avg. 1854 drž. zak. št. 208. — 28. dec. 1900.
C' BI. zv. 7 ex 1901.

5. Zdražitelj mora prevzeti vsa bremena, tudi
osebne služnosti, brez zaračuna na največi ponudek
(§ 277. ces. pat. 9. avg. 1854 drž. zak. št. 208). Izredni
revizijski rekurz je nedopusten. — 17. apr. 1901 št. 4930.
c- BI. zv. 7 ex 1901.

6. Po slični uporabi §§ 20. in 60. obč. zemlj. zak.
dopustna je knjižna zaznamba pravnomočne sodbe na
razločbo vkupne imovine potom sodne dražbe. Stroškov
Prošnje za zaznambo pa ni prisoditi (ker je to nesporno
Postopanje). — 22. jan. 1901 št. 849. Not. Z. št. 10.

§ 353. odst. 2. Visokost predplačila določiti je po
S 55. izvrš. r. •— 12. sept. 1899 št. 13734. Przeglad str. 1
«x 1900.

§ 354. 1. Glej odi', pri čl. XIII št. 3.

454

Izvršilni red.

enem odvisna samo od volje zavezančeve, se
izvrši s tem, da prisili po predlogu 1  izvršilno
sodišče zavezanca z denarnimi kaznimi 2 3  ali z
zaporom do skupnega trajanja šestih mesecev,
opraviti dejanje.

Izvršba se začenja s tem, da se zapreti
škoda, katera bi zadela zavezanca, če bi odlašal.
Ko izteče brez uspeha rok, dovoljen v ti od¬
redbi za opravo dejanja, je izvršiti po predlogu 1
zahtevajočega upnika zaprečeni prisilni pomoček
ter zapretiti ob enem, določivši vsakikrat vno¬
vičen rok za dolžno storitev, vedno ostrejši pri¬
silni pomoček. Njegova izvršba se opravi samo
po predlogu 1  zahtevajočega upnika.

V posamezni kazenski odredbi zaprečena
denarna kazen ne sme presegati zneska dveh
tisoč goldinarjev, ves znesek zoper zavezanca
prisojenih denarnih kazni pa ne vsote desetih
tisoč goldinarjev.

1  Ti predlogi podati se smejo v sodni pisarnici na
zapisnik (§ 320. št. 3 opr. r.

2  O uporabi denarnih kazni glej § 359. Zastran
izterjanja denarnih kazni glej čl. XIII št. 4 uvodn. zak.
k izvrš. r.

Dosega dopustov in opustov.

§ 355. Izvršba zoper tistega, ki je zavezan
opustiti kako dejanje ali dopustiti opravo ka-

2. Če je zavezanec po izvrš. naslovu dolžan doba¬
viti zaht. upniku količino blaga in jo je odposlati od
določene železnične postaje, doseže se to z izvršbo aa
praestandum factum po § 354. in ne z izvršbo po § 34t>.
— 14. febr. 1901 št. 12025 ex 1900. C. BI. str. 845.

3. S sodbo izrečena dolžnost plačati in vrniti po
tožitelju iz prijaznosti akceptovano menico velja za de¬
janje pa § 354. — 8. nov. 1898 št. 15095. Jur. BI. str. 4w
ex 1900.

§ 354 — 355 .

455

kega dejanja, se zgodi s tem, da prisodi izvr¬
šilno sodišče po dovolitvi 3  izvršbe zavoljo vsa¬
kega nasprotnega ravnanja po predlogu 1  denarne
kazni ali pa zapor, trajajoč v vsem do enega
leta. Te kazni je, če jih je prisojati ponovno,
zvišati v primeri k prvič prisojenim kaznim ali
prvič prisojenemu zaporu. 3

Po predlogu 1  zahtevajočega upnika sme
naročiti izvršilno sodišče zavezancu, da naj da
varnost za škodo, ki nastane po nadaljnem na¬
sprotnem ravnanju. Pri tem je določiti visokost
in vrsto varščine, ki jo je dati, in pa čas. za
katerega mora jamčiti. Za izvršijo tega sklepa
veljajo določila § 353., odstavka 2.

V posameznem kazenskem nalogu zapre-
čena denarna kazen ne sme presegati vsote
dveh tisoč goldinarjev.*

1  Ti predlogi podati se smejo v sodni pisarnici na
zapisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

3  Pri izvršbah v dosego dopustov in opusto/ so¬
dišče, pri katerem se predlaga uvedba izvršbe, samo dovoli
izvršbo. Denarne kazni ali pa zapor more se prisoditi
še le zarad nasprotnega ravnanja, sledečega izvršilnemu
dovolilu; prisodba kazni je posel izvršilnega sodišča in
jo je pri tem predlagati. (Min. odg. t. 1 k § 355.).

8  Izvršilno sodišče, ko uporablja prisilna sredstva,
vezano je samo na meje, ki jih stavi zakon denarni
kazni, katero se sme zapretiti v vsaki kazenski odredbi,
in pa vsemu trajanju zapora. V teh mejah prehajati se
sme od denarne kazni do zapora in naopak, zlasti pa se
sme tudi, Se zavezanec upor nadaljuje, prisoditi še zapor
trajajoč v vsem eno leto, potem ko se je bilo že prisodilo
eno ali več denarnih kazni. (Min. odg. t. 2 k § 355.).

§ 355. odst. 2. Visokost varščine določiti je po
§ 55. izvrš. r. — 12. sept. 1899 št. 13734. Przeglad str. 1
ex 1900.

456

Izvršilni red.

§ 356 . Kadar se je v primeru § 355. z
zavezančevim ravnanjem napravila prememba,
ki nasprotuje pravici zahtevajočega upnika, tedaj
pooblasti izvršilno sodišče zahtevajočega upnika
po predlogu, 1  da obnovi ob nevarnosti in stroških
zavezančevih prejšnje stanje.

Sklep, s katerim se določajo stroški te ob¬
nove, je izvršljiv na imovino zavezančevo.

1  Predlog podati se sme v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 3 opr. r.).

§ 357 . Kadar se zavezanec upira opravi
dejanja, katero mora dopustiti po § 356., od¬
stavku L, tedaj se prida zahtevajočemu upniku
po predlogu izvrševalni organ, 1  da odpravi upor
in brani delo, ki je je izvesti.

1  Izvrševalni organ mora se najprvo iz sklepa iz¬
vršilnega sodišča natanko poučiti, katero dejanje mora
zavezanec dopustiti. Zavezanca prisiliti je k temu nepo¬
gojno in če treba s silo, držeč se pri tem predpisov odd. 1
t. 13—15.*

* Namreč s pomočjo varnostnih organov, orožnistva
ali vojaštva. (Glej § 26. izvrš. r.).

§ 358 . Preden se izdado v §§ 353. do 357.
navedene sodne odločbe in odredbe, je zaslišati
zavezanca, 1  ako ni nevarno odlagati.

1  Izjema od določbe § 3. odst. 2.

Denarne kazni.

§ 359 . Denarne kazni, prisojene zastran
dosege dejanj, dopustov ali opustov, se stekajo
v zaklad za uboge tistega kraja, v katerem
ima zavezanec domovališče, ako bi pa zavezanec
ne imel domovališča v ozemlju, za katero velj a
ta zakon, v zaklad za uboge tistega kraja, v
katerem ima sedež izvršilno sodišče.

§ 356—360.

457

Zapor.

§ 360. Zapor 1  se izvršuje z zadržbo v
(javnem) 2  zapornem prostoru, določenem za to.
Ta zaporni prostor mora biti ločen od prostorov,
ki se uporabljajo za izvrševanje kazni in pa
za zadržbo oseb, katerim je prisojen preisko¬
valni zapor.

Zapretbo opravi izvrševalni organ na pod¬
stavi zapornega povelja izvršilnega sodišča, v
katerem je oznameniti vzrok zapretbe. 3  Zaporno
povelje se mora vročiti zavezancu ob zapretbi.

1  Ta določba velja za primere §§ 48., 354., 355.,
386., razločevati pa je od tega zapor kot redovna kazen:
§ 220. odst. 3. c. pr. r. § 78. izvrš. r.

Čl. 17. Haagške konvencije. (Dogovor z dne 14. nov..
1896 drž. zak. št. 85 ex 1899): Zapor osebe kot izvršilni
pomoček ali samo zavarovalni pomoček v civilnih in
trgovinskih stvareh se proti inozemcem, ki so pripadniki
kake države pogodnice, ne sme prisoditi v tistih primerih,
v katerih proti tuzemcem ni dopusten.

3  Drugače § 386. št. 2 (zadrževanje zaprtega v nje¬
govem stanovanju kot začasna odredba).

3  Izvedba zapretbe.  Pri izvršitvi zapretbe ogi¬
bati se je vsake nepotrebne trdosti in nepotrebnega hrupa
in v obče postopati s prizanesljivostjo. V mestih ali
večih seliščih je zavezanca, če to sam zahteva, spremiti
v vozu do zapornega prostora. Vkleniti zavezanca ne sme
izvrš. organ; če se upira, zaprositi je redarstvene pomoči. —
Ce izvrš. organu zavezanec po osebi ni znan, mora si
pred opravo zapretbe zagotoviti istost na primeren
način, če treba s tem, da praša zanesljive osebe. — Če
izvedba zapretbe ni mogoča, ker zavezanca ni najti, mora
izvrš. organ to poročati izvršilnemu sodišču, hkratu pa
pozvedovati po zavezančevem bivališču in prijeti zavezanca,
kadar ga dobi. — Če se more zavezanca dobiti samo po
noči, sme se ga s privolitvijo predstojnika onega okraj¬
nega. sodišča, v čegar okolišu jo zapretbo opraviti (§ 30.
•zvrš. r.) po noči (odd. I t. 29) zapreti. (Nav. za izvrš.
°rg. odd. II t. 107).

458

Izvršilni red.

§ 361. Zapor se ne sme v vsaki posamezni
kazenski odredbi prisoditi na daljšo dobo, kakor
na dva meseca. 1  Po izteku zaporne dobe, 2  po¬
vedane v kazenski odredbi, je izpustiti zavezanca
uradoma iz zapora.

1  Vse trajanje zapora: šest mesecev §§ 48., 354,
eno leto § 355.

2  Drugi primeri izpusta § 366. odst. 2, § 48. odst. 4.

§ 362. Prisodbo zapora zoper osebo, ki je

v javnem uradu ali v javni službi, ali zoper
služabnika podjetbe, ki služi javnemu prometu,
je naznaniti 1  neposrednemu predpostavljeniku
te osebe ali predpostavljenemu službenemu
oblastvu ob enem z zapretbo.

. Kadar se mora zastran obrambe javne
varnosti ali drugih javnih koristi zaprta oseba
namestovati med zadrževanjem, tedaj se sme
ona zapreti še le, ko se je poskrbelo za name-
stovanje. Kar je potrebno za to, mora odrediti
zavezancev predpostavljenik nemudoma, ko dobi
obvestilo 1  o zapornem sklepu.

1  Naznanilo in obvestilo je posel vročevalnega in
izvrš. oddelka (§ 384. št. 16 opr. r.).

§ 363. Kadar je prisoditi zapor zoper de-
jalno služeče 1  osebe oborožene moči ali orož¬
ni štva, tedaj se mora izvršilno sodišče obrniti
do njih predpostavljenega poveljstva. Nadaljno
ravnanje se uredi s posebnimi predpisi, ki se
izdado z ukazom.

Ako se prisodi zapor zoper uda vojaške
policijske straže ali varnostne straže, mora iz¬
vršilno sodišče zastran izvršitve zapora zapro¬
siti predpostavljeno poveljstvo te osebe ali nje
predpostavljenima. 2

§ 361—364. 459

1  Kot začasna odredba zapor zoper te osebe ni do¬
pusten. (§ 386. št. 1).

3  Kadar je prisoditi zapor dejalno služečim osebam
oborožene moči ali orožništva (§ 363. izvrš. r,), tedaj
se je izvršilnemu sodišču obrniti do bližnjega vojaškega
(deželne brambe) teritorijalnega poveljstva (deželnega
orožniškega poveljstva) ali ako je prisoditi zapor osebam
vojnega pomorstva (vojne marine) v obrežnem ozemlju,
do pristanskega admiralata v Puli. (§ 179. odst. 2 opr. r.).

Za prisodbo kake prisilne naredbe zaprošeno teritor.
poveljstvo ali pristanski admiralat pozove izvršenca, če
ima disciplinarno kazensko oblast nad njim, da izpolni
civilnopravno odločbo ter mu zapreti prisilno naredbo.
Ce odločba nalaga izvršencu opravo kakega dejanja, do¬
loči mu hkratu rok za opravo. Ta rok določiti je vpo-
števajoč posebne razmere posameznega primera in pa
predloge, katere je morda stavilo izvršilno sodišče. Ako
se ne pokori zavezanec‘izvrši se zaprečena prisilna na-
redba, ter zapreti nova ostrejša prisilna naredba. V vsakem
takem nalogu zapreti se za primer nadaljne nepokorščine
ostrejša prisilna naredba, katere je potem z istimi pogoji
kakor prvo tudi prisoditi. — Kot prisilno naredbo zapretiti
je kazen, ki je dopustna po disciplinarnih predpisih; vrsta
in izmera ravna se po važnosti dejanja ali opusta, ka¬
terega je izsiliti. To da seje dal nalog za opravo dejanja
in rok, ki se je za opravo določil, naznani se izvršilnemu
sodišču. Temu naznaniti je tudi, če po tem praša, da se
je prisilna naredba izvršila. Če pa zaprošeno poveljstvo
nima disciplinarnega kazenskega prava nad izvršencem,
odstopi zaprosilo izvrš. sodišča pristojnemu poveljstvu.
(Okrožni ukaz c. in k. državnega vojnega min. z dne
20. jul. 1897 praes. št. 2762 in c. k. min. za dež. brambo
10. jun. 1897 praes. št. 1552, ukaznik pravosodn. min.
stran 233 ex 1897).

§ 364. Zoper ladjarja, zoper osebe iz moštva
na ladji in zoper vse druge na morski ladji
nameščene osebe se ne sme izvršiti zapor, če
je ta ladja pripravljena odpluti (pripravljena
na odhod) in se za osebo, spadajočo med moštvo
na ladji ali sicer nameščeno na ladji, ne more
nemudoma priskrbeti sposoben nadomestnik.

460

Izvršilni red.

Kadar se zaprte osebe pokličejo k mobili-
zovanemu krdelnemu oddelku ali na kako v
vojno službo postavljeno plovilo, tedaj je pre¬
trgati zapor, dokler traja ta uporaba.

§ 365. Zapor se ne sme izvršiti, dokler bi
bilo postavljeno ž njim zdravje zavezančevo v
bližnjo in znatno nevarnost. 1  Razveljaviti ga je
uradoma, kadar se po njega začetku pokažejo
take nevarnosti.

1  Ge izvrš. organ iz tega razloga dvomi o dopust¬
nosti zapora, prašati mora sodnega ali drugega zdrav¬
nika. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 106).

§ 366. Stroške, 1  kateri nastanejo z izvr¬
šitvijo zapora, in pa stroske za oskrbo zadr-
ževanca mora poravnati zahtevajoči upnik pred-
plačno ter jih polagati za vsak teden v izmeri,
ki se za to določi in razglasi, v sodni pisamici 2
naprej.

Dokler se ne položi prvo predplačilo, se
ne opravi zapretba in se ne začne izvršitev
zapora. 3  Kadar se predplačilo ne ponovi naj¬
pozneje do poldne zadnjega dneva, za katerega
se je opravila prejšnja položba, tedaj je zapor
razveljaviti precej uradoma. V tem primeru in
pa tedaj, kadar je privolil zahtevajoči upnik v
izpust zavezanca iz zapora, velja z zadnjo ka¬
zensko odredbo prisojeni zapor za prestanega,
in zavoljo dejanskega stanu, ki je v podstavo
ti odredbi, ni več dopustno, ponavljati zapor
po predlogu istega upnika. Za tak izpust s pri¬
volitvijo upnika pa ni šteti, ako privoli upnik
v kratek, ne nad tri dni trajajoč pretrg 4  zapora,
katerega terjajo nujne okolnosti.

§ 364—368.

461

1  Podeljena pravica revnih ne oprošča plačila teh
stroškov. (§ 2. min. ukaza z dne 23. maja 1897 drž. zak.
št. 130).

8  K denarni knjigi. (§ 113. opr. r.).

3  Ko se prisodi zapor, je vročiti izdatek sodniškega
sklepa najprej samo zahtevajočemu upniku ali stranki v
nevarnosti. Sklep (zaporno povelje) zavezancu ali na¬
sprotniku stranke v nevarnosti se sme vročiti še le, ko
je položila predlagajoča stranka v sodni pisarnici prvo
predplačilo stroškov za izvršitev zapora.

Izdatek zapornega povelja je napraviti hkratu z iz¬
datkom sklepa, določenega za predlagajočo stranko, toda
ga pridržati pri spisih, dokler se ne položi prvo pred¬
plačilo. (§ 178. opr. r.).

4  Tak pretrg vštevati je v zaporni čas, bodisi da
je poslednji določen s povedbo koledarskega dne ali pa
z oznamenilom trajanja zapora po tednih ali mesecih..
(Min. odg. k § 366.).

Oddaja izraza volje.

§ 367. Kadar mora zavezanec po vsebini
. izvršilnega naslova oddati izraz volje, velja ta
izraz za oddanega, ko zadobi sodba pravno
moč ali da drug izvršilni naslov enake vsebine
pravico, predlagati dovolitev izvršbe.

V kolikor je dolžnost, oddati izraz volje,
odvisna od povratne dajatve ali storitve, nastopi
r odstavku 1 oznamenjeni pravni nasledek še
le, ko stori ali da zahtevajoči upnik to, kar je
s  svoje strani dolžan.

Korist.

368. Z določili tega oddelka se ne krati
zahtevajočega upnika zahteva do dajatve ko-

§ 367. Predlog za vknjižbo na podstavi pravno¬
močne sodbe je izvršilni predlog, tudi če sodba izreka
samo dopustnost vknjižbe. — 27. febr. 1900. G. H. št. 28.

462

Izvršilni red.

risti, ker se ni izpolnila zavezancu naložena ob¬
veznost, ali do povračila s tem prizadete škode.

Te zahteve se smejo, odpovedavši se nada¬
ljevanja začetega izvršilnega postopanja, ali po
brezuspešni izvedbi tega postopanja, uveljav¬
ljati vsak čas, kakor si to izbere zahtevajoči
upnik, pri sicer za to pristojnem sodišču ali
pa pri izvršilnem sodišču s tožbo.

Stroški izvršbe.

§ 369. Dovolitev izvršbe za uresničbo
zahtev do izročbe ali prepustitve stvari, do
dejanj ali opustov, obsega tudi dovolitev izvršbe
v prid stroškom, ki nastanejo zahtevajočemu
upniku po izvršilnem postopanju.

Zahtevajoči upnik mora zavezančevo imo-
vino, ki jo je porabiti v založbo stroškov, in
pa izvršilne pomočke, ki jih je uporabiti za to,
oznameniti po § 54. že v prvem predlogu za
dovolitev izvršbe.

Drugi del.

Zavarovanje.

Prvi oddelek.

Izvršilna dejanja v zavarovanje de¬
narnih terjatev (izvršilo v zavaro¬
vanje).

§ 370. V zavarovanje 1  denarnih terjatev
se sme na podstavi za ta čas še ne izvršljivih
odredeb, ki so jih izdala civilna sodišča tozem-

§ 370. 1. Plačilna povelja v opominjevalnem P°'
stopanju so prav tako podstava izvršbi v zavarovanje

§ 368 — 370 .

463

stva v nespornih pravnih stvareh, in pa na
podstavi končnih * 2  sodeb 3 4 5 6 7 8  civilnih sodišč tozem-
stva že pred nastopom njih pravnomočnosti ali
pred iztekom za dajatev ali storitev določenega
roka dovoliti po predlogu oprava izvršilnih de¬
janj, ako se verojetno izkaže sodišču, da hi se

kakor končne sodbe. — 27. sept. 1898 št. 13151. Jur. BI.
št. 3 ex 1899.

2. Protivno pa odi. 7. nov. 1900 št. 14955. Pr. str. 868.

3. Na podstavi ne pravnomočnih kazenskih raz-
sodeb se izvršbe v zavarovanje ne more dovoliti. —
16. marca 1899 št. 4022 uk. št. 161.

4. Na podstavi oznanjenih, a še ne vročenih sodeb
je dopustna izvršba v zavarovanje. — 12. junija 1900
št. 8288 uk. št. 254.

4a. Tako tudi odi. 11. sept. 1900 št. 12565. Jur. BI.
št. 2 ex 1901.

5. Določba v izvršljivem notarskem pismu, da sme
upnik zahtevati zavarovanje, ne da bi izkazal kako ne¬
varnost, ne utemeljuje zahtevka za izvršbo v zavarovanje
pred dospelostjo terjatve odnosno pred nastopom izvrš¬
ljivosti. Izkaza nevarnosti ne nadomestuje dogovor strank.
- 27. apr. 1898 št. 5133. C. BI. str. 1049.

6. Predpisi o odložbi izvršbe niso uporabni za iz¬
vršbo v zavarovanje (ker so predpisi o odložbi v prvem
delu izvrš. r., predpisi o izvršbi v zavarovanje pa v
ločenem delu, in odložba tudi nasprotuje pravni naravi
izvršbe v zavarovanje). — 30. apr. 1901 št. 6147. G. Z. 27.

6a. Tako tudi odi. 30. maja 1901 št. 7624. Jur. BI.
št. 1 ex 1202.

7. Zastran izkaza verojetnosti glej odi. 1 pri § 78.

8. Za dosego izvršbe v zavarovanje je pogoj samo
objektivna nevarnost, ne pa tudi dolozno ravnanje za¬
vezanca. (Razlika mej § 370. in 379.). — 14. febr. 1899
št. 2350. Jur. BI. str. 252.

8a. Taka objektivna nevarnost je verojetno izka¬
zana, če se zavezanec nahaja v zaporu in ima to posle¬
dice za njegove imovinske razmere. — 23. aprila 1901
št. 5503. Not. Z. št. 30.

464

Izvršilni red.

brez teh obrezuspešila ali znatno obtežila iz¬
terjava sodno priznane denarne terjatve ali da
bi se morala zastran nje izterjave izvršiti sodba
v inozemstvu . 4

1  Glej tudi čl. XIII št. 5, III in XXVII uvodn. zak.
k izvrš. r.

3  Na podstavi sodnih poravnav ali izvršilnih notar¬
skih aktov ni dopustna izvršba v zavarovanje. (Min. odg.
k § 370.).

8  Tudi delnih sodeb: §§ 391., 392. odst. 1 c. pr. r.

4  Pri reševanju predlogov za dovolitev izvršilnih
dejanj v zavarovanje denarnih terjatev ni smeti tam,
kjer je po okolnostih res potreba zavarovanja, delati
ovir rabi zavarovalnih pomočkov s tem, da bi se zahte¬
vala izpričevala, ki jih je težko pripraviti.

9 .  Ni potreba izpričevala, da bi nasprotnik  iz¬
terjavo prisojene terjatve obrezuspešil ali obtežil; zado¬
stuje izpričevalo objektivne dejanske potrebe zavarovanja
in tak izkaz je to, da zavezanec nima drugega premo¬
ženja ter se ga preganja z izvršbami. — 6. junija 1900
št. 7823. — Not. Z. št. 46.

10 .  Verojetno izkazati je samo nevarnost za izter¬
javo, ne pa odteg delov imovine; zato je nevarnost, da
se otvori konkurz zadosten vzrok za dovolitev izvršbe v
zavarovanje. — 19. jan. 1899 št. 437. G. H. št. 36 in
14. febr. 1899 št. 2350. Gl. U. 512. Drugače pa odi. nižje
pod 14.

11 .  S tem, da se izpriča, da zavezanca preganjajo
z izvršbami, nevarnost ni utemeljena. — 11. apr. 1899
št. 5394. C. BI. zv. 1 ex 1900.

12 .  Nevarnost ni izpričana z okolnostjo, da je bila
zavezancu v neki drugi pravni stvari podeljena pravica
revnih. — 30. maja 1899 št. 8166. G. H. št. 48.

13 .  Izpričevalo, da se je proti zavezancu že p re J
dovolila kaka izvršba v zavarovanje, ne izkazuje ncvar-
nosti. — 27. febr. 1900 št. 2611. Pr. str. 553 ex 1900-

14 .  To, da zavezanec preti z otvoritvijo konkurza,
ni vzrok za dovolitev izvršbe v zavarovanje. — 13- n0 ' r '
1901 št. 15231. G. H. št. 15 ex 1902.

§ 370 — 371 .

465

Se-li je bati, da se obrezuspeši ali znatno obteži
izterjava denarne terjatve, tega ni presojati samo po
stanju imovine, po razmerah in osebnosti tistega, ki je
dolžan plačati, in pa po tem, se-li pokaže vsled tega, da
se mu pusti neomejeno razpolaganje, kaka nevarnost,
ampak istotako je gledati na to, v koliko bi se po imo-
vinskih, poslovnih in pridobitnih razmerah upnikovih
obtežila z odlogom izvršbe za tega uresničba pravice in
v koliko bi se mogla brez zavarovanja spraviti izterjava
terjatve v nevarnost po poseganju drugih oseb ali po
unanjib okolnostih. Sosebno bo za osebe, katere pogo-
stoma menjavajo kraj svojega posla, znatna obtežba
izterjave njim priznane terjatve navadno že v tem, da
ne bodo ob času, ko nastopi pravnomočnost ali preteče
rok za dajatev ali storitev, previdoma več v tistem kraju,
v katerem bi se moralo postopati zoper obsojenega dolž¬
nika z izvršbo.

Da se utegne denarna terjatev, ki jo je zavarovati,
osebi, katera predlaga izvršbo v zavarovanje, prisoditi
previdoma tudi v postopanju o pravnih pomočkih, to ne
sme oprostiti verojetnega izkaza nevarnosti, toda tega
bo šteti navadno tembolj za zadostnega, v kolikor ni
obstoj terjatve sam podvržen vtemeljenim dvomom.
Znatna obtežba izterjave utegne biti za tistega, kateremu
Je priznana terjatev, tudi v zakasnitvi plačila po očitno
neutemeljenem izpodbijanju sodnega odločila (§ 180.
opr. r.).

§ 371 . Tudi brez takega izpričevala je do¬
voliti po predlogu opravo izvršilnih dejanj v
zavarovanje denarnih terjatev:

1. na podstavi končnih sodeb prve stopinje,
izdanih vsled pripoznave (§ 395. civilnega pravd¬
nega reda), ako se je zglasil zoper te sodbe
Priziv;

2. na podstavi plačilnih nalogov (plačilnih
Povelj), navedenih v § 1., št. 2, ako so se zgla-.
S1 li zoper nje ugovori;

3. na podstavi pogojnih plačilnih povelj,
] zdanih v opominjalnem postopanju, ako je za-

30

466

Izvršilni red.

prosil dolžnik za postavitev v prejšnji stan
zastran zglasitve upora;

4. na podstavi kazenskosodnih odločeb o
zasebnopravnih zahtevah, ako se je dovolila
obnova kazenskega postopanja.

§ 372 . V zavarovanje zahtev do podelitve
prehrane je po predlogu dovoliti opravo izvr¬
šilnih dejanj, ako se je moralo postopati zoper
zavezanca (§ 4., št. 6) že enkrat z izvršbo za¬
stran izterjave zapalih obrokov za prehrano.
Zavarovanje se sme podeliti vsakikrat samo za
znesek obrokov za prehrano, ki dospb za plačilo
v enem letu.

§ 373 . Pri zajamčeni vzajemnosti 1  (§ 79.)
se sme dovoliti oprava izvršilnih dejanj v za¬
varovanje denarnih terjatev na podstavi še ne
pravnomočnih ali še ne nepogojno izvršljivih
civilnosodnih končnih sodeh in plačilnih povelj,
katere so se izdale v deželi ogrske krone, ako:

1. zaprosi za to pravdno sodišče ali so¬
dišče, ki je izdalo plačilno povelje;

2. potrdi to sodišče, da bi se brez teh iz¬
vršilnih dejanj obrezuspešila ali znatno obtežila
izterjava prisojene denarne terjatve, in

3. ni nobenega v § 81., št. 2 do 4, nave¬
denih razlogov za odreko izvršbe. 2

1  Zajamčena samo glede Hrvaškega in Slavonije
(glej ukaz pravosodn. min. 13. dec. 1897 drž. zak. št-
odd. B pri § 86.).

1  Določba § 373. velja tudi za Bosno in Hercego¬
vino (čl. XIX uvodn. zak. k izvrš. r., vendar vzajemnos
ni zajamčena).

§ 372. Ta predpis je izjema in se zato zavarovanje
tudi takrat ne more za več časa dovoliti, kadar so podan
pogoji § 370. izvrš. r. — 21. febr. 1899 št. 2274. G.
št. 48; 6. dec. 1899 št. 17579. Gl. U. 787.

§ 371 - 375 .

467

§ 374 . V zavarovanje denarnih terjatev
se sme dovoliti samo rubež predmetov premične
imovine,' knjižna predznamba zastavne pravice
na nepremičninah ali njih se držečih pravicah,-
prisilna uprava ali, če se je zarubila terjatev
zavezančeva in bi se spravila z zakasnitvijo
nje uveljave v nevarnost njena izterljivost ali
bi bila združena ž njo izguba regresnih pravic
do drugih oseb, preodkaz zarubljene terjatve
v poteg.

V kolikor se zdi v priskrbo zadostnega
zavarovanja potrebno, se sme dovoliti več teh
izvršilnih dejanj hkratu.

Zneske, kateri pripadajo pri prisilni upravi
na terjatev, ki jo je zavarovati, ali kateri do-
hajajo po potegu zarubljene terjatve, je obdr¬
žati v sodni hrambi 3  tako dolgo, dokler ni nasto¬
pila izvršljivost terjatve ali posameznih obrokov
za prehrano, ali dokler se niso razveljavila
izvršilna dejanja, dovoljena zastran zavarovanja.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik. (§ 320. št. 1 opr. r.).

V zavarovanje denarnih terjatev zarubljene pre¬
mične telesne reči je po predlogu zahtevajočega upnika
vzeti v hrambo. Za predlog na uvedbo hrambe in za nje
izvedbo veljajo predpisi §§ 259. in 260. izvrš. r. (Min.
odg. k § 374.).

2  Predlogu priložiti je prepis izvršilnega naslova
za zemljiškoknjižno zbirko. (Ukaz pravosodn. min. z dne
b- nov. 1899 št. 24006, ukaznika kos XXII str. 363—365).

3  Glej opomn. 2 pri S 77.

§ 375 . Za dovolitev izvršilnih dejanj je
Pristojno v primeru §§ 370., 371., št. 1 in 2,

§ 374. Rekurzni rok proti dovolitvi predznambe:

8 dni — odi. 3 pri S 65. odst. 2; 14 dni — odi. pri
§ 88. št. 2.

30 *

468

Izvršilni red.

in 372. pravdno sodišče prve stopinje ali so¬
dišče, pri katerem je tekla pravna stvar ne¬
spornega sodstva na prvi stopinji, v primeru
§ 371., št. 3, okrajno sodišče, katero je izdalo
pogojno plačilno povelje, v primeru § 371..
št. 4, okrajno sodišče, oznamenjeno v § 4., št. 6,
naposled v primeru § 373. zborno sodišče 1  prve
stopinje, v katerega okolišu je to okrajno sodišče.

V dovolilnem sklepu je povedati znesek,
ki ga je zavarovati s pripadki vred in, ome-
nivši okolnost, od katere je odvisen nastop iz¬
vršljivosti zahteve, dobo, 3  za katero se podeli
zavarovanje.

1  Izvršbo v zavarovanje na podstavi hrvaško-sla-
vonskih izvrš. naslovov zaprositi je pri zbornem sodišču
prve stopinje (glej ukaz pri § 86. pod B  točka X zadnji
odstavek).

2  Doba, za katero se podeli zavarovanje s posa¬
meznimi izvršilnimi dejanji, more se navesti s tem, da
se oznameni koledarski dan, s katerim izgubi veljavnost
zavarovalna naredba, ali da se določi dogodek, slučaj
ali okolnost, do katerih nastopa bodi zavarovanje v
korist stranki, n. pr. do pravnomočne odločbe o obnovi
ali, da se bode mogla terjatev vsled^pravnomočnosti raz¬
sodbe i. t. d. uveljaviti z izvršbo. Čas more se določiti
tudi alternativno, ko se kot skrajno krajišče imenuje po
koledarju oznamenjen dan, če nek merodajen dogodek že
prej ne nastopi. — To velja tudi za oznamenilo časa,
za kateri se ukrene začasna odredba [k 391. odst. 1J.
(Min. odg. k § 375.).

§ 376 . Dovoljenih izvršilnih dejanj ni po
predlogu 1  opraviti in že opravljena izvršilna
dejanja je razveljaviti:

1. ako se verojetno izkaže, da je bila de¬
narna terjatev, kateri na korist se je dovolilo
izvršilno dejanje, že ob času dovolitve porav¬
nana ali zadostno zavarovana;

§ 375 — 377 .

469

2. ako se verojetno izkaže, da je ta ter¬
jatev sedaj poravnana ali zadostno zavarovana,
zlasti če položi zavezanec pri sodišču v go¬
tovem denarju ali v vrednostnih papirjih znesek
terjatve, ki jo je zavarovati, s pripadki vred;
pri obrestnih terjatvah je položiti tudi obresti
za ves čas dovoljenega zavarovanja;

3. ako se denarna terjatev, kateri na korist
je bilo dovoljeno izvršilno dejanje, odsodi prav¬
nomočno upniku ali ako se pravnomočno ugotovi,
da je ugasla;

4. ako se v primeru § 371., št. 3, ugodi
pravnomočno prošnji za postavitev v prejšnji
stan.

V primerih, oznamenjenih v št. 1, 3 in 4,
mora plačati zahtevajoči upnik vse z dovolitvijo,
opravo in zopetno razveljavo izvršilnih dejanj
nastale stroške ter povrniti zavezancu priza¬
deto škodo.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 2 opr. r.).

§ 377 . Kadar more zavezanec izpričati,
da so se dovolila ali opravila v zavarovanje de¬
narne terjatve izvršilna dejanja v večem obsegu,
kakor je bilo potrebno za popolno zavarovanje
terjatve s pripadki vred, tedaj mora sodišče
zaukazati po njegovem predlogu razmerno utes¬
nitev' izvršilnih dejanj.

Po izteku dobe, za katero se je podelilo
zavarovanje, je po predlogu 2  zavezanca razve-

§ 377. odst. 3. Po tej zakoniti določbi in ne po
§ 45. zemlj. zak. je postopati, kadar je izbrisati na pod¬
stavi ne pravnomočne sodbe predznamovano zastavno
pravico. — 21. febr. 1900 št. 2261. C. BI. zv. 11.

470

Izvršilni red.

ljaviti opravljena izvršilna dejanja, če ni še
nastopila do tedaj izvršljivost zavarovane de¬
narne terjatve.

Predlog, da naj se opusti oprava dovoljenih
izvršilnih dejanj ali da naj se ta dejanja raz¬
veljavijo ali utesne, je podati pri tistem sodišču,
ki je bilo po § 375. poklicano za dovolitev, ali
pa pri izvršilnem sodišču po tem, kakor se
stavi predlog ali pred začetkom ali po začetku
oprave izvršilnih dejanj (§ 33.). Pred odločbo
o teh predlogih je zaslišati zahtevajočega upnika.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§ 320. št. 2 opr. r.).

2  Opravljenih izvršilnih dejanj se ne sme uradoma
razveljaviti, če je potekel čas, za kateri se je podelilo
zavarovanje. Imajo temveč ne glede na potek roka toliko
časa veljavna ostati, da zavezanec ne predlaga razveljave.
Ni dopustno namesto predloga vložiti tožbo na razve-
Ijavo izvršilnih dejanj. (Min. odg. k § 377.).

Drugi oddelek.

Začasne odredbe.

Dopustnost.

§ 378. Kakor pred uvedbo pravnega spora,
V/ako sme sodišče tudi med njim in med izvr¬
šilnim postopanjem v zavarovanje pravice kake
stranke ukreniti po predlogu začasne odredbe.

Dopustnost začasnih odredeb se ne izklju¬
čuje s tem, da je zahteva predlagajoče stranke
(stranka v nevarnosti) rokovna ali pogojna.

1. V zavarovanje denarnih terjatev.

§ 379. V zavarovanje denarnih terjatev so
Začasne odredbe nedopustne, v kolikor sme

§ 377 — 379 .

471

stranka v isti namen doseči opravo izvršilnih
dejanj na imovino nasprotnikovo (§§ 370. nad.).

Sicer se smejo v zavarovanje denarnih
terjatev ukreniti začasne odredbe tedaj, kadar
je verojetno, da bi brez njih nasprotnik stranke
v nevarnosti s poškodbo, razrušbo, zatajbo ali
raznašanjem imovinskih kosov, z otujitvijo ali
drugačnim razpolaganjem s predmeti svoje imo-
vine, zlasti z dogovori, ki bi jih sklenil z dru¬
gimi osebami, obrezuspešil ali znatno otežil iz¬
terjavo denarne terjatve.

V zavarovanje denarnih terjatev se sme
zaukazati:

1. hramba in uprava premičnih telesnih
stvari nasprotnika stranke v nevarnosti (§ 259.
nad.), vštevši položbo denarjev;

2. sodna prepoved otujitve ali zastavitve
premičnih telesnih stvari s to močjo, da je
otujitev ali zastavitev zoper prepoved neve¬
ljavna, ako ni pridobitelj zavarovan zoper to

§ 379. odst. 2. 1. Te določbe odst. 2 ni slično
uporabiti za primer, da je nasprotnik stranke v nevar¬
nosti plačilo ustavil ali se izrekel za insolventnega. —
23. febr. 1898 št. 2694 uk. št. 1408.

2. Verojetnost obrezuspešenja po zmislu § 379.
odst. 2 je, dana tudi v primeru, da je nasprotnik ino-
zemec, v čigar domovini tozemske sodbe niso izvršljive.

— 24. jul. 1901 št. 10390. Not. Z. št. 2 ex 1902 in C.
BI. zv. 2 str. 177 ex 1902.

3. Zavoljo neplačevitosti dolžnika ali njegovega
zastajanja v plačevanju ni dopustna začasna naredba.

— 21. nov. 1901 št. 15684. C. BI. zv. 4 ex 1902.

§ 379. št. 1. Tudi če se je začasna odredba po¬
motoma dovolila in izvršila kot rubež, zaht. upnik ne
zadobi zastavne pravice. — 8. jun. 1899 št. 3918 uk.
št. 127.

472

Izvršilni red.

s tem, da je uporabljati zmisloma §§ 367. in
456. o. d. z., ali pa po predpisih člena 306. in
307. v trgovinskem zakoniku;

3. sodna prepoved 1  dolžnikovemu dolžniku, 2
ako ima nasprotnik stranke v nevarnosti do
druge osebe kako denarno terjatev ali zahtevo
do dajatve ali do izročbe drugih stvari. Ta
prepoved se izvrši 8  s tem, da se prepove na¬
sprotniku stranke v nevarnosti vsaka razpolaga
glede zahteve in zlasti nje poteg, ter se veli
oni drugi osebi, da ne sme, dokler ne zaukaže
sodišče nič drugega, plačati nasprotniku stranke
v nevarnosti, kar mu je dolžna, in stvari, ki
pristoje temu, niti izročiti niti sicer kaj zapo-
četi gledč njih, kar bi utegnilo obrezuspešiti
ali znatno obtežiti izvršbo na denarno terjatev
ali na stvari, ki jih je dolžna ali jih mora
izročiti.

Otujitev, obrememba ali zastavitev nepre¬
mičnin, nepremičninskih deležev in knjižnih
pravic se ne sme prepovedati v zavarovanje
denarnih terjatev; prav tako se ne sme v ta
namen zaukazati uprava nepremičnin.

1  Nasprotje pa: »plačilna prepoved« v § 294.

2  Sodna prepoved dolžnikovemu dolžniku izdati se
sme tudi glede hipotečne terjatve. Vendar pa v tem P rl ;
meru ni dopustna knjižna zaznamba sodne prepovedi
dolžnikovemu dolžniku pri dotični hipoteki, niti so ne
sme v sodni prepovedi nahajajoča se prepoved otujitve,
obremembe ali zastavitve terjatve kot samostojna p re "
poved po zmiselni uporabi predpisa § 384. odst. 2 izvrs.

§ 379. št. 1 in 3. Začasna odredba na hranilnične
knjižice dovoliti in izvršiti je s hrambo po št. 1 in ne
s prepovedjo po št. 3 tega §, ker se na nje sega. z
izvršbo po § 296. izvrš. r. — 21. nov. 1901 št. 1568*
C. BI. zv. 4 ex 1902.

§ 379 — 382 . 473

r. zaznamiti v javni knjigi, v kateri je hipoteka vpisana.
(Min. odg. k § 379.).

3  Moč zadobi prepoved nasproti dolžnikovemu dolž¬
niku še le z vročbo (S 385. zadnji odst.). Prepoved vro¬
čiti je dolžnikovemu dolžniku v lastne roke (§ 395.).

§ 380 . V kolikor so zahteve in pravice
po §§ 290. do 292. in 330. tega zakona ali po
drugih o tem veljajočih predpisih odtegnjene
izvršilu, jih ne sme zadeti niti sodna prepoved
niti druga začasna odredba, ki se zaukazuje v
zavarovanje denarne terjatve.

2. ,V zavarovanje drugih zahtev.

§ 381 . V zavarovanje drugih zahtev se
smejo ukreniti začasne odredbe:

1. ako se je bati, da bi se sicer obrez-
nspešilo ali znatno obtežilo sodno zasledovanje
ali uresničba dotične zahteve, zlasti vsled pre-
mernbe sedanjega stanja; za tako obtežbo je
šteti, ako hi bilo izvršiti sodbo v inozemstvu.

2. ako so take odredbe potrebne, da se
ubrani preteča sila ali odvrne preteča nepo¬
vratna škoda. 1

1  O začasni odredbi v postopanju zarad motene
posesti glej § 525. c. pr. r.

§ 382 . Zavarovalni pomočki, ki jih sme
Po predlogu zaukazati sodišče po kakovosti na-
uiena, katerega je doseči v posameznem pri¬
meru, so zlasti ti-le:

1. sodna položba 1  premičnih reči, hranjenih
Po nasprotniku stranke v nevarnosti, na katerih
izročbo ali dajatev meri po ti stranki zatrje¬
vana ali nji že priznana zahteva, ali če bi
stvari ne bile pripravne za sodno položbo, za-
ukaz hrambe po zmislu § 259.;

474

Izvršilni red.

2 .  uprava v št. 1 oznamenjenih premičnih
stvari ali tistih nepremičnih stvari ali pravic,
katerih se dotika po stranki v nevarnosti za¬
trjevana ali nji že priznana zahteva;

3. pooblastitev stranke v nevarnosti, da
sme nasprotnikove stvari, katere hrani ona in
katerih se dotika po nji zatrjevana ali nji že
priznana zahteva, pridržati do pravnomočne od¬
ločbe o ti zahtevi;

4. nasprotniku stranke v nevarnosti dana
zapoved, da naj opravi posamezna dejanja, ki
se zde potrebna za vzdržbo v št. 1 in 2 ozna¬
menjenih stvari ali za ohranitev sedanjega stanja;

5. nasprotniku stranke v nevarnosti dana
prepoved posameznih kvarnih dejanj ali oprave
določenih ali vseh prememb na stvareh, ozna¬
menjenih v št. 1 in 2;

6. sodna prepoved otujitve, obremenitve
ali zastavitve nepremičnin ali pravic, ki so
vpisane v javni knjigi in katerih se dotika po
stranki v nevarnosti zatrjevana ali nji že pri¬
znana zahteva;

7. sodna prepoved dolžnikovemu dolžniku,
ako ima nasprotnik stranke v nevarnosti do
druge osebe kako zahtevo do dajatve ali izročbe
stvari, katerih se dotika po stranki v nevar¬
nosti zatrjevana ali nji že priznana zahteva.
Ta prepoved se izvrši s tem, da se prepove
nasprotniku stranke v nevarnosti vsaka razpo¬
laga glede svoje zahteve proti drugi osebi JU
zlasti prejem tistih stvari, ter da se veli oni
drugi osebi, da ne sme, dokler ne zaukaže so¬
dišče nič drugega, niti izročiti stvari, ki gredo
nasprotniku stranke v nevarnosti, niti sicer kaj

§ 382 — 383 .

475

započeti glede njih, kar bi utegnilo obrezuspešiti
ali znatno obtežiti izvršbo na nje;

8. določba prebrane, ki jo mora dajati za¬
časno zakonski mož svoji ženi in svojim otrokom,
dovolitev ločenega stanovališča ali zaukaz za¬
časnega sprejema v skupno liišno združbo.

1  Glej opomn. 2 pri § 77.

§ 383 . V § 382., št. 2, oznamenjeno upravo
je izvesti glede nepremičnin, uporabljaje pri¬
merno predpise, izdane o prisilni upravi nepre¬
mičnin, v vseh drugih primerih pa po §§ 334.
do 339. in 341. do 344. ali pa uporabljaje zmi-
sloma ta določila. Premične stvari, katere je
hraniti ali upravljati, odvzame izvrševalni organ
nasprotniku stranke v nevarnosti ter jih preda
hranitelju ali upravniku.

Donosne prebitke, ki se pokažejo po za¬
ložbi vseh stroškov in razbodkov, ki jih je po¬
ravnati iz doneskov, je izročiti v kolikor niso
temu na poti pravice drugih oseb, nasprotniku
stranke v nevarnosti, če pa se izpodbija nje-

§ 382. št. 8. Glej odi. 2 pri § 387. odst. 2.

§ 382. št. 8. 1. V dosego začasne odredbe z dolo¬
čitvijo začasne prehrane, ki jo mora dajati zakonski mož
svoji ženi, ni treba verojetnega izkaza, da je preživlje-
vanje v nevarnosti. — 8. nov. 1900 št. 14981 uk. št. 328.

2. Rekurzni rok znaša po zmislu § 65. izvrš. r.
°sem dni. — 3. sept. 1901 št. 12598. G. BI. zv. 3 ex 1902.

§ 383. odst. 1, stavek 2. Če izvrš. organ naloga,
pdvzeti nasprotniku stranke v nevarnosti premične stvari
' n  jih izročiti upravniku, ne more izvršiti, mora sodišče
nasprotniku zaukazati proti globi izročbo,  ker prvo-
navedeni nalog vsebuje že nalog za izročbo in so torej
dani pogoii 88 384. in 354. izvrš. r. — 16. jun. 1901
^ 10179. Not' Z. št. 37.

476

Izvršilni red.

gova lastninska pravica na stvari, jih je položiti
pri sodišču.

§ 384 . Kadar se je naložila nasprotniku
stranke v nevarnosti oprava ali opust določenih
dejanj in prememb, tedaj je za izvedbo teh
sodnih odredeb uporabljati primerno predpise
§§ 353. do 358.

Prepoved otujitve, obremenitve ali zasta¬
vitve nepremičnin in knjižnih pravic je zazna-
miti uradoma v javni knjigi, v kateri je vpisana
nepremičnina ali dotična pravica.

Z vpisi, ki se zgodijo po izvršitvi te za¬
znambe na podstavi prostovoljne odredbe, oprav¬
ljene zoper prepoved po nasprotniku stranke
v nevarnosti, se doseže nasproti ti pravica samo
tedaj, kadar se pravnomočno zavrne njena za¬
hteva, ki jo je zglasila na nepremičnino ali na
knjižno pravico.

§ 385 . V § 382., št. 7, oznamenjena pre¬
poved zadobi nasproti imetniku stvari moč še
le z vročbo.

On je od tega časa odgovoren za vso škodo,
ki nastane, ker ne sluša sodne prepovedi, vendar
se sme oprostiti te odgovornosti s tem, da po¬
loži pri sodišču stvari, katere je zadela pre¬
poved, ali da jih preda hranitelju ali upravniku,
ki ga postavi po njegovem predlogu sodišče.

Ta določila veljajo enako za dolžnikovega
dolžnika ali za imetnika stvari, ako se je iz¬
dala sodna prepoved po § 379., št. 3.

§ 386 . V zavarovanje osebe nasprotnika
stranke v nevarnosti je dopuščeno samo, zapreti

§ 384. Glej odi. pri § 383. odst. 1.

§ 383 — 386 .

477

in zadrževati' jo. Zapretba se sme zaukazati
samo tedaj, kadar je nasprotnik stranke v ne¬
varnosti ubežen ali begosumen, ter se je ob
enem po pravici bati, da bi se po njegovem po¬
begu ne obrezuspešila uresničba pravice stranke
v nevarnosti.

0 dopustnosti 2  zadrževanja v zaporu in o
izvršitvi tega zapora veljajo predpisi §§ 360.
do 366. s to premembo:

1. da se ne sme zoper dejalno službujočo
osebo oborožene moči ali orožništva zapor kot
začasna odredba niti zaukazati, niti ne izvršiti;

2. da se sme zapor zavoljo begosuma na
zaprosilo zaprtega, v kolikor se s tem ne obrez-
uspeši ali pripravi v nevarnost namen začasne
odredbe, izvršiti z zadrževanjem zaprtega v
njegovem stanovanju ali na kakem drugem ne
javnem kraju. 3

Stroške takega zapora, ki se ne izvrši v
javnem zapornem prostoru, in zlasti stroške za
primerno stražbo zaprtega mora plačati ta sam.
Določila S 366. se uporabljajo na te stroške
tako, da je zaprtega, če bi ne plačal stroškov
o pravem času naprej, peljati v javni zaporni
prostor.

1  Nasprotnika stranke v nevarnosti ni smeti za¬
preti in zadrževati v zavarovanje denarnih terjatev. —
Zapretba se ne sme zaukazati v ta namen, da se zava¬
ruje vročba tožbe kaki stranki. (Min. odg. k § 386.).

2  Glej člen 17 Hagške konvencije pri § 360.

8  Pri^ takem zadrževanju skrbeti je za varno stražbo
zaprtega. Če seje ne more zagotoviti, bode sodišče ta način
zadrževanja odreklo. (Nav. za izvrš. org. odd. II t. 114).

478

Izvršilni red.

Pristojnost.

§ 387. Za dovolitev začasnih odredeb. za
zankaze, potrebne v njih izvedbo, in pa za druge
predloge in razprave, katerim dajejo povod take
odredbe, je pristojno, če ni v tem zakonu do¬
ločeno nič drftgega, tisto sodišče, pred katerim
teče ob času prvega predloga pravda v glavni
stvari ali izvršilno postopanje, o čemer je ukre¬
niti odredbo.

Kadar se predlagajo take odredbe pred
uvedbo pravnega spora ali, ko je ta že pravno¬
močno končan, toda še pred začetkom izvršbe,
tedaj je za oznamenjene dovolitve, zaukaze,
predloge in razprave pristojno tisto okrajno
sodišče, pri katerem ima nasprotnik stranke
v nevarnosti ob času prvega predloga občo
podsodnost v spornih stvareh, 1  če bi pa ne imel
take podsodnosti v ozemlju, za katero velja ta
zakon, tisto okrajno sodišče tozemstva, v ka¬
terega okolišu je stvar, glede katere je kaj
odrediti, ali ima dolžnikov dolžnik domovališče,
sedež ali bivališče, ali v katerega okolišu je

§ 387. odst. 2. 1. Za začasne odredbe, s katerimi
se zavoljo posega v patentne pravice dovoljuje zasega
očitovanih predmetov, je pristojno trgovinsko  sodisce
(ker je predlog za zasego po § 47. zak. za priv. z dne
15. avg. 1852 drž. zak. št. 184 spor, ki izvira iz pravnih
razmer, nanašajočih se na privilegije, ti spori pa po § 51-
št. 4 jur. prav. spadajo nepogojno pred trgovska sodisca
tako, da določbe čl XXVII uvodn. zak. k izvrš. r. m
§ 387. izvrš. r. niso uporabne). — 5. okt. 1898 št. 13409.
Gl. U. 324

2. Ge teče glavna pravda zarad ločitve zakona pr'
inozemskem sodišču, je vendar za odločbo o začasni od¬
redbi pristojno tozemsko sodišče domovališča. — 14. nov.
1899 št. 17061 uk. št. 146.

§ 387 — 389 . 479

sicer opraviti dejanje, ki služi izvršitvi začasne
odredbe. ,

1  §§ 65. nasl. jur. prav.

§ 388 . Ako je po § 387., odstavku 1., za
dovolitev začasne odredbe in za dotično posto¬
panje pristojno zborno sodišče, sme v posebno
nujnih primerih predsednik senata, kateremu je
odkazana stvar, odločiti o predlogih, ki se do¬
tikajo začasnih odredeb.

Predlog za izdajo začasnih odredeb.

§ 389 . Ko se stavi predlog za izdajo za¬
časnih odredeb, mora stranka v nevarnosti na¬
tančno oznameniti odredbo, ki jo želi, čas, za
katerega jo predlaga, 1  in pa zahtevo, ki jo za¬
trjuje ali ki ji je že priznana, ter dejanstva,
na katera se opira predlog, posamez razložiti
po resnici. 2  Ako se ne priložijo predlogu po¬
trebna izpričevala v listinski oblila, je na za¬
htevanje sodišča verojetno izkazati 3  ta dejanstva
in, če še ni zahtevo priznavajoče sodbe, tudi
zahtevo, katero zatrjuje stranka v nevarnosti.

Pri terjatvah je povedati zlasti dolžni de¬
narni znesek ali denarno vrednost predmeta, ki
ga je sicer dati, in pa, če bi izrekla predlaga¬
joča stranka, da je namesto predlagane začasne
odredbe zadovoljna s tem, da se dh zavarovanje

§ 389., 390. Zastran zaznambe izpodbijalne tožbe
glej odi. pri 61. XIII št. 8.

§ 389. odst. 1 . Če zahteva, ki je v nevarnosti, ni
natančno oznamenjena, začasne odredbe ni dovoliti. —
30. nov. 1898 št. 16047. Gl. U. 394.

480  Izvršilni red.

s sodno položbo določene denarne vsote, to de¬
narno vsoto.

1  Glej § 391. — a  Prim. § 394. — »' Glej § 274.
c. pr. r.

Zaukaz.

§ 390. Sodišče sme, kadar bi zahteva, ki
jo zatrjuje predlagajoča stranka, ne bila dovolj
izpričana, zaukazati začasno odredbo, ako se
škode, ki prete iz tega nasprotniku, dado po¬
ravnati s povračilom v denarjih ter da pred¬
lagatelj v ta namen varščino, ki jo določi so¬
dišče po svojem izprevidu.

Sodišče sme dovolitev začasne odredbe na¬
vezati po okolnostih na tako varščino, dasi je
predlagajoča stranka predložila po dolžnosti
dovolj izpričeval.

V teh primerih se ne sme začeti izvršitev
odredbe, dokler se ne dokaže, da se je položila
pri sodišču varščina, ki jo je dati. 1

1  Dokaz je donesti pisarniškemu uradniku (pisar¬
niškemu pomočniku) kateremu je odkazana zadeva (§ 379.
odst. 3 opr. r.).

§ 391. V sklepu, s katerim se dovoljuje
začasna odredba, je določiti čas, 1  za katerega
se ukrene ta odredba, in ako se zaukaže sodna 2
položba stvari 3  ali oprava dejanj, 4  rok, v ka¬
terem mora nasprotnik stranke v nevarnosti
izpolniti ta nalog. Nadalje je ustanoviti v sklepu?
v kolikor to zadostuje po kakovosti primera v
zavarovanje predlagatelja, denarni znesek, s

§ 390. Varščina, ki jo določi sodišče, more pač do¬
polniti nezadostno izpričevalo zatrjevane zahteve, ne p a
nadomestiti izpričevala. — 15. marca 1898 št. 3525 uk.
št. 1416.

§ 389—393.

481

čegar položbo pri sodišču se zavre izvršitev
dovoljene odredbe in doseže nasprotnik stranke
v nevarnosti pravico, predlagati, da naj se raz¬
veljavi že izvršena odredba.

Ako se začasna odredba dovoli, preden
dospe 5  po predlagajoči stranki zatrjevana pra¬
vica, ali sicer pred uvedbo pravde ali izvršbe,
je določiti v sklepu primeren rok za podajo
tožbe ali za predlog za dovolitev izvršbe. Ko
izteče ta rok brez uspeha, je razveljaviti ukre-
njeno odredbo po predlogu ali uradoma.

1  Glej min. odg. pri § 375. — 2  Glej opomn. 2 pri
§ 77. — » §§ 379. št. 1, 382. št. 1. — 4  § 382. št. 4. —
5  § 378. odst. 2.

§ 392. V korist isti zahtevi se sme po
predlogu dovoliti hkratu več odredeb, ako se
to zdi sodišču po kakovosti primera potrebno,
da se zavarovalni namen doseže popolnoma. 1

Med več v posameznem primeru enako upo¬
rabnimi odredbami je dovoliti tisto, ki je naj-
pripravnejša za odvrnitev nevarnosti, katerih
se je bati po posebnih razmerah, če pa je več
odredeb enako pripravnih, tisto, katera najmanj
obteži nasprotnika stranke v nevarnosti.

1  Ce preveč odredeb, utesnitev: glej § 399. št. 1.

§ 393. Začasne odredbe se ukrenejo vselej
na stroške predlagajoče stranke, kar pa ne
krati pristoječe ji pravice do povračila teh
stroškov. To velja zlasti tudi o stroških za
Položbo, hrambo ali upravo stvari, dejanih v
prepoved (§ 385.).

§ 393. Stroške začasne odredbe trpi vsikdar pred¬
lagatelj in je odkazati predlagatelja s stroški zavrnjenega
ugovora zoper začasno odredbo na razsojo o stvari sami.
— 6. avg. 1901 št. 11394. Pr. str. 19 ex 1902.

31

482

Izvršilni red.

Ob dovolitvi začasne odredbe se sme tudi
mimo primera, v katerem se zaukaže zapor,
naložiti predlagajoči stranki, da naj položi za
izvršitev izdane odredbe potrebni denarni znesek
naprej v sodni pisarnici. 1  Dokler se ne dokaže
ta položba, se ne sme začeti izvršitev odredbe. 2

1  Glej opomn. 2 pri § 77. — Položiti je znesek pri
denarni knjigi (§ 113. opr. r.).

2  Glej opomn. 1 pri § 390.

§ 394. Kadar se stranki v nevarnosti prav¬
nomočno odsodi zatrjevana zahteva, za katero
se je dovolila začasna odredba, kadar se njeno
zaprosilo sicer pokaže neopravičeno, ali kadar
ona zamudi za podajo tožbe ali uvedbo izvršbe
določeni rok, 1  tedaj mora stranka, po katere
predlogu se je dovolila začasna odredba, povr¬
niti nasprotniku vse imovinske škode, ki so mu
prizadete z začasno odredbo. Koliko znaša to
povračilo, ustanovi 3  po predlogu sodišče po
svojem prepričanju (§ 273. civilnega pravdnega
reda) s sklepom. Ko zadobi ta sklep pravno
moč, je na njega podstavi izvršba na imovino
stranke, ki je predlagala začasno odredbo.

Ako se je dosegla začasna odredba očitno
iz nagajivosti, naloži sodišče po nasprotnikovem
predlogu stranki mimo tega kazen za nagajivost, 3
katero je odmeriti z ozirom na posebne okol-
nosti posameznega primera.

1  § 391. odst. 2.

2  Ko se določuje povračilo, katero mora stranka,
ki je dosegla začasno odredbo, po razveljavi te odredbe
dati svojemu nasprotniku, gledati je na vse imovinske

§ 394. K imovinski škodi šteje se kakor prava
škoda, tako tudi odšli zaslužek. — 31. avg. 1898 št. 11-4G1.
Gl. U. 819.

§ 393—397.

483

škode, katere je provzročila začasna odredba. Nasprotnik
sme zahtevati tako pravo odškodbo, kakor popolno za¬
dostilo. Vendar pa ob ustanovitvi povračila ni gledati na
vrednost posebne priljubljenosti (§ 1331. o. d. z.) ker
nagajivi dosegi začasne odredbe sledi kazen zavoljo na¬
gajivosti [§ 394. zadnji odst. izvrš. r.]. (Min. odg. k § 394.).

8  §§ 220. c. pr. r., 78. in 402.

§ 395. Za vročbo začasno odredbo dovo¬
ljujočega sklepa naprotniku stranke v nevar¬
nosti, dolžnikovemu dolžniku 1  in imetniku 2  v
prepoved dejanih stvari so merodajna določila,
ki veljajo za vročevanje tožeb. 8

Kadar se zaukaže zapor, tedaj se vroči
sklep osebi, ki jo je zadrževati v zaporu, ob
zapretbi. 4

1  § 379. št. 3. — 3  §§ 379. št. 3, 382. št. 7. —
3  §§ 106—108. c. pr. r. — 4  Prim. § 360. odst. 2.

Nedopustnost izvršitve začasne odredbe.

§ 396. Izvršitev dovoljene odredbe je, v
kolikor ni odložena zavoljo podanega rekurza,
nedopustna tedaj, kadar je od dneva, katerega
se je dovolitev oznanila ali naznanila predla¬
gajoči stranki z vročbo sklepa, preteklo več
časa kakor en mesec.

Upor.

§ 397. Zoper dovolitev začasne odredbe
s e sme nasprotnik stranke v nevarnosti upreti,
ako ni bil zaslišan že pred sklepanjem.

Upor se mora zglasiti 1  v štirinajstih dneh
Po vročitvi sklepa pri tistem sodišču, pri ka-

§ 396. Ta določba uporabna je tudi na začasne
odredbe, dovolj enena podstavi inozemskih izvrš. naslovov.
- 6. jul. 1898. Not. Z. št. 1 ex 1899 in Gl. U. 249.

31 *

484

Izvršilni red.

terem se je stavil predlog za dovolitev začasne
odredeb.

Z zglasitvijo upora se ne ovira izvršitev
ukrenjene odredbe.

1  Podati se sme v sodni pisarnici na zapisnik (§ 320.
št. 4 opr. r.).

§ 398. Vsled zglašenega upora je o do¬
pustnosti in primernosti dovoljene odredbe raz¬
pravljati ustno ter odločiti s sklepom.

Sodišče sme navezati potrditev, premembo
ali razveljavo ukrenjene odredbe na dajatev
varnosti, katero določi ono po svojem izprevidu.

Razveljava ali utesnitev ukrenjene odredbe.

§ 399. Mimo tistih primerov razveljava
ukrenjene odredbe, ki so navedeni v §§ 386.
in 391., se sme razveljava ali utesnitev, in to
celo po zavrnitvi upora, zglašenega po § 397. r
predlagati:

1. ako se je zaukazana odredba izvedla v
večem obsegu, 1  kakor je to potrebno v zava¬
rovanje stranke v nevarnosti;

2. ako so se med tem razmere, z ozirom
na katere se je dovolila začasna odredba, iz-
premenile tako, da ni več treba zanaprej te
odredbe v zavarovanje stranke, po katere pred¬
logu je bila dovoljena;

3.  ako je nasprotnik stranke v nevarnosti
dal njemu pridržano 2  ali kako drugo varnost,
ki se zdi sodišču zadostna, ter se izkaže o tem;

§ 397. odst. 2. Rok za rekurz proti dovolitvi za¬
časne odredbe pa znaša osem dni. — 3. sept.
št. 12598. Jur. BI. št. 45.

§ 399. Glej odi. pri § 394.

§ 397 — 401 .

485

4. ako je bila tista zahteva stranke v ne¬
varnosti, za katero se je dovolila začasna od¬
redba, poravnana ali pravnomočno odsojena, ali
pa ako se je pravnomočno ugotovilo, da je
ugasla.

0 takih predlogih odločuje s sklepom, če
se stavijo ob času, ko pravda v glavni stvari
še teče, pravdno sodišče prve stopinje, v vseh
drugih primerih pa tisto sodišče, pri katerem je
bil podan predlog za dovolitev začasne odredbe.
Pred odločbo mora biti ustna razprava.

1  § 392. — 2  § 391. odst. 1.

§ 400 . Varščina, ki jo je v založbo stro¬
škov 1  ali zahtev povračila škode položila stranka
v nevarnosti (§§ 390. in 398.), se ji sme izro¬
čiti še le po preteku štirinajstih dni potem, ko
zadobi pravno moč sklep, s katerim se razve¬
ljavlja začasna odredba.

1  § 393. odst. 2.

Zaukaži zastran hranjenih stvari.

§ 401 . Kadar so v odvrnitev znatne zmanjšbe
vrednosti, nerazmerno velikih stroškov ali drugih
škod ali v dosego kake koristi pri stvareh,
vzetih v hrambo, potrebne ali koristne kake
odredbe, tedaj sme te odredbe dovoliti po pred¬
logu 1  sodišče, oznamenjeno v § 399. zadnjem
odstavku. Ako nista obe stranki edini glede
odredbe, ki jo je ukreniti, zaukaže sodišče, kar
je po kakovosti primera potrebno, kolikor moči
se oziraje na pravice lastnikove.

V posebno nujnih primerih se sme izdati
taka odredba, ne da bi se prej zaslišal na-

486

Izvršilni red.

sprotnik. To velja zlasti o dejanjih, ki so po¬
trebna za ohranitev in izvrševanje pravic iz
papirjev, oznamenjenih v § 296.

1  Predlog se sme podati v sodni pisarnici na za¬
pisnik (§§ 320. št. 3 opr. r.).

§ 402. V kolikor ni v tem delu določeno
nič drugega, se uporabljajo zmisloma določila
o izvršilnem postopanju.

Dodatek I.

487

Dodatek I.

Med tiskanjem izdani ukazi in odločbe,
katerih ni bilo več moči priobčiti pri besedilu
dotičnih zakonitih določeb.

R.  Ukazi.

1. K ukazu pravosodn. min. v porazumu s fin. min.
z dne 22. sept. 1899, drž. zak. št. 162 pri § 24. pod A.

Neposredno izterjanje hranščin po iz-
Ti'sevalnih organih.

Pravosodno ministrstvo je z dnem 8. aprilom t. 1.,
št. 1719, poslalo na predsedstvi viših deželnih sodišč na
Dunaju in v Pragi ta-le razpis:

»Po poročilih, ki ležijo pred pravosodnim mini¬
strstvom, si prizadevajo nekatera sodišča postopanje,
zaukazano po §§ 104. nadd. opr. r. za izterjanje hranščin,
uprostiti s tem, da se o priliki oprave izvršbe hranščina
pobere neposredno, bodisi od zahtevajočega upnika, bodisi
od zavezanca.

Za to prakso se uveljavlja zlasti okolnost, da upniki,
ki posredujejo pri opravi, sami želijo hranščino precej
plačati, da se rešijo truda in stroškov posebne poslatve.
Prav tako pa je tudi zavezancu, ki pri opravi plača ali
izvrševalnemu organu dokaže plačilo, nujno na tem, da
se takoj znebi zaveze plačati hranščino in si prihrani
nadaljne izvršilne stroške.

Po mnenju pravosodnega ministrstva ni pomiselka
proti temu, da se tudi mimo primera po § 96. odst. 3
opr. r. pooblasti izvršilnega organa, da pobere hranščino pri
zahtevajočem upniku ali pa pri zavezancu, v kolikor gre

488

Dodatek I.

samo za trdne pristojbine v znesku po 50 vinarjev, ene
krone ali dveh kron, in se ta pooblastitev podeli po
slični uporabi § 96. opr. r. s povedbo hranščine, ki jo je
pobrati, in z zaznamkom na spisih (očividen tisek ali
stampilija ali drugače v pismeni obliki) ter se jo pokaže
stranki.

Kakor po priobčilu v ukazniku pravosodnega mini¬
strstva z leta 1899. str. 317 ni vpisati takih trdnih pri¬
stojbin v potni dnevnik, tako jih tudi ni vpisati v denarno
knjigo, vendar ne krateč odmere, ki jo je opraviti po
§ 14. ukaza z dne 22. avg. 1899, drž. zak. št. 162.

Kadar je potem, ko se je pobrala hranščina na ta
način neposredno, vročiti nasprotniku plačujoče stranke
kako rešilo izvršilnega sodišča, je v rešilo vzprejeti vselej
tudi obvestilo o plačani pristojbini.« (Ukaznik pravosodn.
min. VIII, str. 101 ex 1902.)

2. K redu za cenitve nepremičnin (pri § 144.).

K razlagi reda za cenitve nepremičnin.
Ovedba vrednosti hišni najmarini zavezanih
poslopij s kmetijskim in gozdarskim obratom.

Pravosodno ministrstvo je z razpisom z dne 23. aprila
1902. št. 4955, naznanilo nekemu višemu deželnemu so¬
dišču to-le:

Po § 16. odst. 3, reda za cen. nepr., je poslopjem,
ki so zavezana hišni najmarini, določiti vselej dvojnato
vrednost. Izjema ni ustanovljena niti za primer, da so
po zmislu § 1 lit. a  zak. z dne 9. februarja 1882, drž. zak.
št. 17, hišni najmarini zavezana stanovalna in gospo¬
darska poslopja, ki spadajo k malemu ali srednjemu kme¬
tijskemu in gozdarskemu posestvu, bodisi da niso oddana
v najem, bodisi da za oddajo v najem niti niso pripravna.
Ker je za taka pesestva uporabljati ovedbo vrednosti z ugo¬
tovitvijo prodajne vrednosti le sos eb no in ne ne izjemno
(§ 16. odst. 1 reda za cen. nepr.), pokaže se kot potrebna
posledica to, da je to ovedbo vrednosti omejiti na zem¬
ljišča in njih ovedeno prodajno vrednost prišteti k vred-
nosti poslopij, ovedeni po § 16. odst. 3, ali pa da je tudi
za zemljišča uporabiti ovedbo donosne vrednosti. Vendar
pa bo tudi v poslednjem primeru posebe kapitalizovani
čisti donos zemljišč prišteti k vrednosti poslopij. Da J e

Dodatek I.

489

pri kapitalizovanju čistega donosa zemljišč uporabljati
po višem deželnem sodišču za kmetijska in gozdarska
poslopja določeno obrestno mero, za kapitalizovanj e do¬
nosa poslopij pa za hiše določeno obrestno mero, ako se
po § 19. odst. 2 reda za cen. nepr. ni odstopilo od nje,
to sledi iz prvega odstavka § 19.

Pri ovedbi čistega donosa hišni najmarini zaveza¬
nega poslopja, bodisi, da imajo ta poslopja samo stano-
valne prostore ali pa samo gospodarske prostore ali pa
oboje skupaj, mora se po § 20. reda za cen. nepr. vpo-
staviti za prostore, ki za sedaj niso oddani v najem,
primerni ekvivalent najemnine, kakor je tak ekvivalent
tudi v podstavo hišni najmarini od skednjev po razpisu
fin. ministrstva z dne 17. februarja 1893, št. 9442 (natis¬
njenem v Manz-ovi izdaji zakonov, zvezek 21. I. odd. pri
§ 22. navodila za pobiranje najemninskih donosov). Pri
tem bode gledati tako na donos, ki bi se dosegel z oddajo
takih prostorov v najem, kakor — zavoljo zveze takih
poslopij s kmetijstvom, ki se oskrbuje iz teh poslopij —
na visokost najemnine, ki bi jo moral plačevati podjetnik
(lastnik ali zakupnik) za druge, v namen gospodarstva v
najem vzete prostore. Ako se primerja obe te okolnosti
in pri tem vedno gleda na namen gospodarstva, pokazale
se bodo skoro vselej ocene donosov, ki niso v kričečem
nerazmerju z zemljiško in stavbno vrednostjo. (Ukaznik
pravosodn. min. IX, str. 111 ex 1902).

3. K § 77. izvrš. r.

Ukaz ministrstev za pravosodstvo in fi¬
nance porazumno z najvišim računiščem z
dne 27. maja 1902  uk.  št. 24,  s katerim se uvajata
nov depozitni dnevnik in nova depozitna glavna knjiga.

4. K § 295. izvrš. r.

Razpis železniškega ministrstva z dne
6. oktobra 1901 št. 1697  v ukazniku pravosodn.
min. kos XI str. 145 ex 1902, s katerim se za osebe,
uporabljane pri zgradbah novih železnic, ustanavljajo
posebna nakazujoča in izplačujoča  oblastva (že¬
lezniško stavbno ravnateljstvo na Dunaju in stavbna
vodstva v Jesenicah, Celovcu, Dubrovniku, Spletu, Trstu
i. t. d.).

490

Dodatek I.

B. Odločbe.

Čl. IX. št. 4. Glej odi. 4. pri § 294. (rubež čekov-
nega konto).

Čl. IX. št. 10. Kadar so prejemki, v kolikor presegajo
znesek 800 K, zarubljeni za privilegovano terjatev, pride
navadna terjatev, za katero je zastavna pravica na pre¬
jemke za vezanca pridobljena pozneje,  do plačila šele
tedaj, ko je privilegovana terjatev poplačana iz 1600 K
presegajočega dela prejemkov. — 30. jan. 1901 št. 16697.
Jur. BI. št. 4 ex 1902.

§ 2. zak. z dne 26. maja 1888, drž. zak. št. 75 pri

čl. IX. št. 10. Ako gledališka sezona, za katero je igralec
nameščen, po pogodbi ne traja eno leto, igralec ni trajno
nameščen. — 21. jan. 1902 št. 860. Sl. Pr. št. 5.

§ 1. št. 1. 1. Ce zamudne obresti v sodbi niso pri¬
sojene, sme se vendar dovoliti izvršbo za one zamudne
obresti, ki teko od paricijskega roka, ustanovljenega v
sodbi. — 22. sept. 1901 št. ?. Jur. BI. št. 6 ex 1902.

2. Pred pretekom paricijskega roka se ne sme dovoliti
izvršbo. — 22. okt. 1901 št. 14558. Jur. BI. št. 49.

§ 1. št. 2. Na podstavi plač. povelja je po preteku
šestih mesecev dopusten zopeten izvršilen predlog, ako
že enkrat dovoljena izvršba ni imela uspeha. — 3. apr.
1001 št. 4371. C. BI. zv. 5 str. 420 ex 1902.

§ 7. odst. 2. Kadar je v notarskem pismu, izvrš¬
ljivem po § 3. not. reda, dospelost terjatve navezana na
kako drugo dejanstvo, kakor na zamudo v plačilu (n. pr-
na neplačevanje davkov ali obresti poprednjih hipotečnih
terjatev), mora se nastop dejanstva dokazati z javnimi
ali javno poverjenimi listinami. — 20. dec. 1900 št. 16568.
G. H. št. 26 ex 1902.

§ 37. Druga oseba, ki ima solastninsko pravico na
zarubljeni premični stvari, nima pravice zahtevati popolno
razveljavljenje izvršbe, ampak samo razveljavljenje iz¬
vršbe na njene solastninske pravice. — 1. maja 1901
št. 14918. C. BI. zv. 2 str. 171 ex 1902.

§ 39. št. 1. Če se je kazenska razsodba, v kateri je
bila kot zasebni obtožitelj po nepravem neka druga oseba
oznamenjena, tekom izvršbe, začete v prid nepravega za¬
sebnega obtožitelj a, uradoma popravila, je ta popravek
razlog ustavitve po § 39. št. 1, in je v prid nepravega

Dodatek I.

491

zasebn. obtožitelja uvedeno izvršbo ustaviti. —• 24. okt.
1901 št. 13499. C. BI. zv. 3 ex 1902.

§ 39. št. 2. Nedopustna je pravdna  pot  za raz¬
sojo o prašanju, če je izvršbo po zmislu § 39. št. 2 izvrš. r.
ustaviti. — 5. marca 1901 št. 3048 uk. št. 394.

§ 41. odst. 2. Upnik, ki poda več raznih izvršilnih
predlogov zoper istega zavezanca, je dolžan povrniti za¬
vezancu stroške, združene s predlogom za utesnitev iz¬
vršbe, ako se poslednjemu predlogu ugodi. — 6. sept.
1901 št. 10960. Pr. str. 19 ex 1902.

§ 47. odst. 2. 1. Zavezanca, ki poseduje mimo pre¬
mične imovine tudi nepremično imovino, se takrat, kadar
samo izvršba na premično imovino ni imela uspeha, ne
more siliti k prisežni povedbi imovine po § 47. odst. 2
izvrš. r. — 2. apr. 1901 št. 4634 uk. št. 399.

2. Besedilo § 47. izvrš. r. dopušča samo to raz¬
lago. da je pomanjkanje pokritja s premično imovino
edini pogoj razodetne prisege. — 25. jun. 1901 št. 9225.
G. H. št. 31 ex 1902.

3. Nalog za razodetno prisego je nedopusten, če
izvršba na premične stvari sicer ni imela uspeha, a se
pokaže, da ima zavezanec tudi nepremično imovino. —

• 9. jan. 1902 št. 18046 ex 1901. Jur. BI. št. 11.

4.  Na podstavi brezuspešne upravne izvršbe se ne
more staviti predlog za prisežno povedbo imovine po
zmislu § 47. odst. 2. — 13. maja 1901 št. 14102 ex 1900,
uk. št. 415.

§ 74. 1. Glej odi. priobčeno pri § 301.

2. Stranki, ki je po preteku paricijskega roka dobila
Plačilo, ne gredo stroški priprave  izvršilnega predloga
(ker mora stranka po § 54. c. pr. r. 78 izvrš. r. sočasno
s  predlogom predložiti stroškovnik, sicer izgubi pravico
do povračila stroškov, v tem primeru pa stranka, ker še
ni podala izvrš. predloga, ni imela prilike ugotoviti svoje
stroške in jih torej tudi sodišče ne more priznati). —
8. jan. 1902 št. 17972 ex 1901. C. BI. zv. 6.

Drugi oddelek. Po zmislu § 822. o. d. z. se more
segati z izvršbo samo na posamezne zapuščinske stvari
m ne na dedno pravo vobče ter tudi pravnomočno dovo¬
ljena izvršba, ki temu nasprotuje, nima pravne veljave.
- 29. jan. 1902 št. 1224. G. H. št. 34.

492

Dodatek I.

§ 154. Za poplačilo v razdelbnem sklepu odkazane
terjatve se ne more poganjati s tožbo proti zdražitelju,
ampak edino le s predlogom za zopetno dražbo. —
11. marca 1902 št. 3276. Jur. BI. št. 22.

§ 251. št. 5. Pri zdraviških zdravnikih je mimo
predmetov, potrebnih za izvrševanje poklica, odtegnjena
izvršbi tudi za ordinacij sko in čakalno sobo potrebna
oprava. — 18. febr. 1902 št. 2266. G. H. št. 37.

Dodatek II.

493

Dodatek II.

Vzgledi

knjižnih zaznamb na podstavi izvrš. reda.

(Priloga k ukazniku pravosodn. min. kos XVIII/1898).

Zaznamba izvršljivosti, § 89. izvrš. r.,

št. 144 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 4. oktobra 1901, dn. št. 1544.

Na podstavi sodbe tega sodišča z dne . r

opr. št ., se za izterjavo terjatve zapo¬

redna št. 7 po 200 K s 5  °/ 0  obrestmi od 1. aprila
1901  zaznami izvršljivost te terjatve.

Zaznamba prisilne uprave, §§ 98., 99. izvrš. r.,

št. 153 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 5. oktobra 1901, dn. št. 1550.

d.  Na podstavi pred c. k. okrajnim sodiščem

v . sklenjene poravnave z dne ., opr.

št ., se za izterjavo izvršljive terjatve

Janeza Mesec-a  v znesku 400 K t. j. štiristo
kron s 5  °/ 0  obrestmi od 1. junija 1901  zaznami
prisilna uprava te nepremičnine.

494

Dodatek II.

Vlož. dne 5. oktobra 1901, dn. št. 1550.

B. Na Janezu Dremelj-u pod B la lastno četrtinko:

Na podstavi pred c. k. okrajnim sodiščem v

. sklenjene poravnave z dne ., opr.

št.  ......  se za izterjavo izvršljive terjatve

Janeza Mesec-a  v znesku 400 K t. j. štiristo kron
s 5  »/„ obrestmi od 1. junija 1901  zaznami prisilna
uprava.

Zaznamba prisilne uprave kot izvršbe v zavarovanje
denarnih terjatev, § 734. izvrš. r.,

št. 152 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 6. oktobra 1901, dn. št. 155.

Na podstavi sodbe tega sodišča z dne . .

opr. št ., se v zavarovanje terjatve Mihe

Raznožnik-a  v znesku 350 K s 5  % obrestmi od
15. aprila 1899  zaznami prisilna uprava kot iz¬
vršba v zavarovanje.

Zaznamba uvedbe dražbenega postopanj a, § 134. izvrš. r.,

št. 169 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 8. oktobra 1901, dn. št. 1560.

A.  Na podstavi pred c. k. okrajnim sodiščem

v . sklenjene poravnave z dne .. opr.

št ., se za izterjavo izvršljive terjatve

Franceta Knez-a  v znesku 800 K t. j. osemsto >
kron s 5°l 0  obrestmi od 1. maja 1901 in na 30 K
določenih stroškov  zaznami uvedba dražbenega
postopanja te nepremičnine.

Dodatek II.

495

Vlož. dne 10. oktobra 1901, dn. št. 1570.

6- Na podstavi sodbe tega sodišča z dne .,

opr. št ., se za izterjavo pod zaporedno

št. 3  držeče se izvršljive terjatve Petra Udovič-a
v znesku 500 K s  5 °/o obrestmi od 8. junija
1900  zaznami uvedba dražbenega postopanja
te nepremičnine.

Zaznamba otujitve, obremembe ali zastavitve knjižno
zavarovane terjatve, § 148. izvrš. r.,

št. 194 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 9. oktobra 1901, dn. št. 1565.

Vsled sklepa tega sodišča oddelek II, z dne

.. opr. št ., se zaznami prepoved

otujitve, obremembe ali zastavitve na C zaporedna
. št. 2  vknjižene terjatve po 2000 K s pnpadki.

Zaznamba začasne uprave, § 158. izvrš. r.,

št. 185 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 11. oktobra 1901, dn. št. 1570.

Vsled sklepa c. k. okrajnega sodišča v .

oddelek II, z dne ., opr. št . zaznami

se začasna uprava te nepremičnine.

Zaznamba določitve dražbenega naroka, § 173. izvrš. r.

Vlož. dne 15. oktobra 1901, dn. št. 1581.

Zaznami se določitev dražbenega naroka
za to nepremičnino.

496

Dodatek II.

Zaznamba podelitve domika § 183. izvrš. r. (Na last¬
ninskem listu),

št. 194 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 31. decembra 1901, dn. št. 1800.

Zaznami se podelitev domika Janezu
Verzelj-u.

Zaznamba odreke domika, § 186. izvrš. r. (Na last¬
ninskem listu),

št. 196 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 31. decembra 1901. dn. št. 1801.

Vsled sklepa c. k. okrajnega sodišča v .

oddelek II, z dne ., opr. št .se za¬

znami odreka domika Petru Strelc-u.

Zaznamba podelitve domika po sprejemu nadponudbe,
§ 199. izvrš. r. (Na lastninskem listu).

Vlož. dne 5. januvarija 1902, dn. št. 15.

Zaznami se podelitev domika Gašparju
Mandelc-u  kot nadponudniku.

Dodatek II.

497

Zaznamba izvršljivosti knjižno zavarovane terjatve.
§ 320. izvrš. r.,

št. 242 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 20. oktobra 1901, dn. št. 1600.

Na podstavi sodbe c. k. okrajnega sodišča v

. z dne ., opr. št .se za

izterjavo izvršljive, pod zaporedno št. 12  držeče
se terjatve po 400 K s pripadki  zaznami izvrš¬
ljivost.

Zaznamba preodkaza knjižno zavarovane terjatve v
poteg, § 322. izvrš. r..

št. 243 in 244 v knjigi obrazcev.

Vlož. dne 25. oktobra 1901, dn. št. 1620.

A.  Zaznami se preodkaz v poteg pod zaporedno
št. 1  držeče se terjatve po 300 K s pripadki
Francetu Mihevc-u  za izterjavo njegove  izvršljive
terjatve zaporedna št. 4 po 350 K s pripadki.

Vlož. dne 26. oktobra 1901, dn. št. 1623.

3.  Vsled sklepa c. k. okrajnega sodišča v .

oddelek IV, z dne ., opr. št ., se

zaznami preodkaz v poteg pod zaporedno št. 11
držeče se terjatve po 200 K s pripadki Francetu
Mihevc-u  za izterjavo njegove  izvršljive, pod za¬
poredno št. 12  držeče se terjatve v znesku
400 K s pripadki.

32

498

Dodatek II.

Zaznamba otujitve, obremembe ali zastavitve knjižne
vpisane nepremičnine, § 384. izvrš. r.,

št. 272 v knjigi obrazcev.

I. Na lastninskem listu.

Vlož. dne 1. novembra 1901, dn. št. 1635.

Vsled sklepa c. k. okrajnega sodišča v . .

oddelek I, z dne . opr. št .se za-

znami prepoved otujitve vrtne parcele 37.

II. Na bremenskem listu.

Vlož. dne 1. novembra 1901, dn. št. 1635.

Vsled sklepa c. k. okrajnega sodišča v . .

oddelek I, z dne ., opr. št .. se za-

znami prepoved obremembe in zastavitve vrtne
parcele 37.

Dodatek III.

499

Dodatek III.

Terminologija.

Abfiihren — oddati.

Abgabe — oddaja.

Abgabspostamt — izročilni poštni urad.

Abgeben — oddati.

Abhalten (eine Tagsatzung) — opraviti.

Abhandlung (der Verlassenschaft) — obravnava.
Ablegen den Eid — priseči prisego.

Ablehnen — odkloniti.

Abliefern — oddati.

Abschatzen — ceniti.

Absendung — pošiljanje.

Abstattung (eines Capitales) — plačilo.

Act — spis.

Act (des Executionsverfahrens) — čin, dejanje.

Activ (dienend) — dejalno.

Adresse — naslov.

Administrativ, auf administrativem Wege — upravoma.
Ausserung — izjava, izrecilo.

Actenvermerk — zaznamek na (v) spisih.

Actzeichen — spisovno znamenje.

Alimentenforderung — terjatev na živežu.

Amt bekleiden (ein offentliches) — biti v (javni) službi.
Amtserinnerung — uradno opozorilo.

Anberaumen — določiti.

Anbote abgeben — dajati ponudbe.

Anbringen (Klage, Recurs) — podati.

500

Dodatek III.

Anbringung — podaja.

Anerkenntnis — pripoznava.

Anfechtbar — izpodbojen, izpodbiten.
Anfechtungsklage — izpodbij alna tožba.

Anforderung (Eigenschaft) — svojstvo.

» (Bedurfnis) — potrebnost.

Angabe — povedba.

Angeben — povedati.

Angehaltene, der — zadrževanec.

Angelegenheit — stvar.

Anhaengig — tekoč, začet.

Anhalten (verhalten) — siliti.

» (in der Haft) — zadrževati.

Anhaltung ( » ) — zadržba.

Anheftung — pritrdba.

Ankiindigung — oglasilo.

Anmelden, mit der Vornahme der Executionshandlung
bis auf Anmelden warten — čakati do oglasa.
f  — napovedati.

Anmeldung — napoved, napovedba.

Anmerken — zaznamiti.

Anmerkung — zaznamba.

Anordnen — zaukazati.

Anordnung — zaukaz.

Anpassen — priravnati.

Anrechenbar — zaračuniven.

Anrechnung (auf das Meistbot) — zaračun.

Anschlag (an die Gerichtstafel) — nabitek.

Anspruch (Recht) — pravica.

» zahteva.

» erheben — zahtevati.

In Anspruch nehmen — zahtevati.

» » » » eine Behorde — popro¬

siti pri oblastvu.

Dodatek III.

501

Anstrengen eine Klage — vložiti tožbo.

Ansuchen — naprositi, zaprositi.

» an eine Behorde — zaprosilo.

Anweisen — zaukazati.

» Geld — nakazati.

Anweisung (Anleitung) — navod.

Anwesend — navzočen.

Anzeige — naznanilo.

Anzeigen — naznaniti.

Approvisionierung — preskrbo vanj e z živežem.
Armenwesen — uboštvene stvari.

Art (Gattung) — vrsta.

» (Weise) —■ način.

Auctionshalle — dražbališče.

Aufbewahrung — shranitev.

Aufenthalt — bivališče.

Aufhalten (hindern) — ovirati.

Aufheben — razveljaviti.

Aufhebung — razveljavljenje.

Aufnahme (von Vergleichen) — zapisovanje.
Aulnehmen (ein Protokoli) — narediti.

Aufrecht bleibend — nadalje veljaven.

Aufruf — oklic.

Aufschiebung — odložba.

Aufschreibung — zapis.

Aufschub — odlog.

Auftrag — nalog, naročilo.

Aufwand — potrošek.

Aufzeichnung — zabeležek.

Ausbieten — izklicati.

Ausbildung (im Gewerbe) — izobrazba.
Auseinandersetzung — razločba.

Auseinandersetzungsverfahren — razločbeno postopanje.
Ausiolgung — izročba.

502

Dodatek III.

Ausfolgung (von Geld) — izplača.

Ausfiihrbar — izvedljiv.

Ausfiihrbahrlceit — izvedljivost.

Ausfiihren — izvesti, izvajati.

Ausfiihrung — izvedba.

Ausgabe — izdatek.

Ausgedinge — preživitek.

Aushandigen — dostaviti.

Auskunftsperson — pojasnilnik.

Auslage — razhodek.

Ausland — inozemstvo.

Auslander — inozemec.

Auslandisch — inozemski.

Ausmittelung — dozvedba.

Ausnahme (mit Ausnahme) — izvzemši.

Aussage — izpovedba.

Aussagen — izpovedati.

Ausserstreitig — nesporen.

Ausiiben — izvrševati.

Ausiibung — izvrševanje.

Auswartig —■ unanji.

Avisoschein — priznanilo.

Avisojournal — priznanilni dnevnik.

Bannrecht — posilna pravica.

Baulichkeit — stavbina.

Bauernhof — kmetiška domačija.

Bauwerk — stavbina.

Beamte, der leitende oder aufsichtfuhrende — vode«
ali nadzirajoči uradnik.

Bedurfnis — potrebnost.

Befehl richten — veleti.

Befinden sich — biti.

Befragen — prašati.

Beiriedigen — zadostiti.

Dodatek III.

503

Befriedigen (durch Zahlung) — poplačati.

Befriedigt werden — dobiti zadostitev, poplačilo.
Befriedigung — zadostitev.

» (einer Forderung) — poplačilo.

Befriedigungsfond — zaklad za poplačilo.
Befriedigungsrecht — pravica do poplačila.

Befugnis — oblast, pravica (v pomenu »Recht«),

» geben — oblast dati.

Belugt sein — oblast imeti.

Begehren — zahtevati.

» das -- zahtevek.

Begriinden das Pfandrecht — osnovati zastavno pravico.
Begrundung des Pfandrechtes — osnova zastavne pravice.
Behandeln — ravnati.

Behandlung — ravnanje.

Behandigen — dostaviti.

Behaupten — zatrjevati, trditi.

Behausung — stanovalno poslopje.

Beheben — potegniti.

Beidriicken (das Siegel) — pritisniti.

Beispiel — primer, vzgled.

Beitreibung — izterjava.

Bekanntgabe — naznanilo, naznanitev.

Bekanntgeben — naznaniti.

Bekanntmachen — naznaniti.

Bekanntmachung — naznanilo, naznanitev.

Belastung - obrememba.

Beleg — izkaz.

Benachrichtigen — obvestiti.

Benachrichtigung — obvestilo.

Berechnung — preračun.

Bergwerk — rudnik.

Bergbau — rudarstvo.

Bergbaubetrieb — rudarjenje.

504

Dodatek III.

Bergbaudienstbarkeit — rudarska služnost.
Berichtigen (einen Fehler) — popraviti.

» (eine Forderung) — poravnati.
Berichtigung — poprava, poravnava.

Berufen — poklican.

Bescheinigen — izpričati.

Bescheinigung — izpričevalo.

» urkundliche — listinsko izpričevalo.

Beschranken — omejiti.

Beschrankung — omejitev.

Beschwerde fiihren — zglasiti pritožbo.
Besitzeinweisung — vpeljava v posest.

Besitzung — posestvo.

» landvvirtschaftliche — kmetijsko.

» forstrvirtschaftliche — gozdarsko.

Besorgung — oskrbovanje.

Bestand — obstoj, stan.

Bestandverfahren — zakupno ali najemno postopanje.
Bestandvertrag — zakupna ali najemna pogodba.
Bestehen bleiben — ostati veljaven.

Bestehend — obstoječ.

Bestellung (Behandigung) — dostava.

» (des Pfandrechtes) — podelitev.

» (des Verwalters) — imenovanje, postavitev.

Bestreiten (die Kosten, einen Aufwand) — založiti.
Bestreitung (der Kosten, eines Aufwandes) — založba.
Betagt — rokoven.

Betreiben (das Versteigerungsverfahren) — zahtevati.
Betreibender Glaubiger — zahtevajoči upnik.
Beurkunden — posvedočiti.

Beurkundung — posvedočba.

Bewerkstelligen — napraviti.

Bewerthen — oceniti, določiti vrednost.

Bewerthung — ocena, določba vrednosti.

Dodatek III.

505

Bewirken — provzročiti, storiti, narediti, napraviti.
Beziechen sich (der Anspruch bezieht sich auf . .) —
dotikati se.

Bieten — dražiti.

» das — draženje.

Bonitatsclasse — dobrotni razred.

Bringbarkeit von Producten —• spravljanje pridelkov.
Brandschaden-Versicherungspraemie — premija za za¬
varovanje na primer ognja.
Capitalisierung — kapitalizovanje, kapitalizacija.
Caution — kavcija.

Cautionsband — kavcijska vez.

Cautionsbehorde — kavcijsko oblastvo.
Cautionshypothek — kavcijska hipoteka.
Cautionsverhaltnis — kavcijsko razmerje.

Colone — stolpec, razpredel, razpredelek.

Cocept — koncept.

Curandenvermogen — oskrbovanska imovina.

Datum — datum.

Darthun — dokazati.

Decken — založiti.

Deckung — založba.

(mangelnde) pfandrechtlich sichergestellter An-
spriiche — pokritje  (nedostatno) zastavno-
pravno zavarovanih zahtev,
iinden in der Vertheilungsmase — založiti iz
razdelbne mase.

Deckungscapital — založbena glavnica.

Deposit — depozit.

Depositenamt — depozitni urad.

Depositeneinlaufsbuch — depozitna vložna knjiga.
Depositenjournal — depozitni dnevnik.

Depositenmasse — depozitna masa.

Dienst. Im offentlichen Dienste stehend — javno službujoč.

506

Dodatek III.

Dienstbotenwesen — poselske stvari.
Differenzgeschaft — diferenčno opravilo.

Direct — naravnost.

Dritte Person — druga oseba.

Dritter — drugi.

Drittschuldner — dolžnikov dolžnik.

Drittverbot — dolžnikovemu dolžniku prepoved.
Duldung — dopust.

Durchfiihren — izvesti, izvajati.

Durchfiihriing — izvedba.

» Zur Durchfiihrung (des Gesetzes u. s. w.)

— v izvrševanje.

Durchfiihrungsvorschrift — izvrševalni predpis.
Durchschnitt — poprečnik.

Durchschnittlich — poprečen.

Durchschnittsbetrag — poprečni znesek.
Durchschnittswerth — poprečna vrednost.

Durohsicht —• pregled.

Durchzeichnen, das — proris.

Edict — oklic.

Eigenberechtigt — svojepraven.

Einbringung (einer Forderung) — izterjava, izterjevanje.

» (einer Klage u. s. w.) — vložba.

Einfiihren (in die Ver\valtung, in den Besitz u. s. w.)
— vpeljati.

Einfiihrung (in die Verwaltung, in den Besitz u. s. vv.)
— vpeljava.

Einfiihrungsgesetz — uvodni zakon.

Eingehen. (die Geldbetrage gehen ein) — dohajati.
Einhandigen — izročiti.

Einheben — izterjati, pobirati, pobrati.

Einhebung — izterjevanje.

Einhebungskosten — izterjevalni stroški.

Einholen (einen Beschluss u. s. vv.) — izprositi.

Dodatek III.

507

Einklagen — iztoževati.

Einklagung — iztoževanje.

Einkommensteuer — dohodnina.

Einkiinfte — dohodki.

Einlauistelle —• vložišče.

Einleiten — uvesti.

Einleitung — uvedba.

Einrichtung — vredba.

» (Wohnungs-) — oprava.

Einschranken — utesniti.

Einschrankung — utesnitev, utesnilo.

Einschreiten — nastopati.

Einschuchterung — oplašba.

Einsenden — vposlati.

Einsicht — vpogled.

Einsprache — ugovor.

» erheben — zglasiti ugovor, ugovarjati.

Einstellung — ustavitev.

Einstellungsantrag — ustavitveni predlog.
Einstweilig — začasen.

Eintragen (grundbiichlich) — vpisati.

Eintreibung — izterjava.

Einverleiben — vknjižiti.

Einverleibung — vknjižba.

Einvvendung — ugovor.

» erheben — zglasiti ugovor, ugovarjati.
Entgegen stehen — na poti biti.

Entgelt — odmena.

Entkraiten — ovreči.

Entscheiden — odločiti.

Entscheidung — odločba, odločilo.

Entsprechend — primeren, ustrezen.
Erbserklarung — oglušitev za dediča.

Erbstollen — dedni rov.

508

Dodatek III.

Erdharz — zemeljska smola.

Erfolgen — goditi se, zgoditi se.

Erfullen — izpolniti.

Ergeben sich — pokazati se.

Ergebnis — posledek.

Erhaltungskosten — vzdržbeni stroški.

Erheben — zglasiti.

» Klage — tožbo podati.

» (Nachforschen) — pozvedeti, pozvedovati.
Erhebung — zglasitev, podaja tožbe, pozvedba.
Erinnerung — opazka.

Erkenntnis — razsodilo.

» des Schiedsgerichtes — razsod razsodišča.
Erkenntnisgericht — razsojajoče sodišče.

Erklarung — izjava, izrecilo.

Erlagsanbringen — prošnja za položbo.

Erlagsanzeige — položno naznanilo.

Erlass — razpis.

Erledigen — rešiti, reševati.

Erledigung — rešitev, rešilo.

Erlernung (des Gewerbes) — izučba.

Erlos — izkupilo.

Erloschen — nehati.

Ermachtigen — pooblastiti.

Ermachtigung — pooblastitev.

Ermessen — izprevid.

» nach freiem — po svojem izprevidu.
Ermitteln — ovediti.

Ermittelung — ovedba, ovedovanje.

Erneuert — ponoven.

Ersatz — nadomestek, nadomestilo.

» — (pri vkupnih hipotekah § 222. izvrš. r.): povračilo.

Ersatzanspruch — povračilna pravica, zahteva.
Erstreckbar — podaljšljiv.

Dodatek III.

509

Erstrecken (eine Tagsatzung u. s. w.) — preložiti.
Erstreckung — preložba.

Ersuchen — zaprositi, naprositi.

Ersuchen, das — zaprosilo.

Ertrag — donos.

Ertragsminderung — znižba donosa.

Ertragsfahigkeit — donosnost.

Ertragnis — donesek.

Eriibrigen — preostajati.

Erwerbsteuer — pridobnina.

Erwirken — doseči.

» — (s kako prošnjo): izprositi.

» — (erlangen) — pridobiti.

Ervvirkung — dosega, izprosba.

Erzielen — doseči.

Erzielung — dosega.

Execution — izvršba, izvršilo.

» fiihren — segati z izvršbo na kaj proti komu,
postopati z izvršbo.

» zur Befriedigung — izvršba (izvršilo) v zado¬
stitev, poplačilo.

» zur Sicherstellung — izvršba (izvršilo) v za¬

varovanje.

Executionsabtheilung — izvršilni oddelek.
Executionsact — izvršilni čin.

Executionsart — izvršilni način.

Executionsbegehren — izvršilni zahtevek.
Executionscomissar — izvršilni komisar.
Executionsfiihrung — segati z izvršbo na kaj proti komu,
postopati z izvršbo, seganje, posto¬
panje z izvršbo.

Executionsgericht — izvršilno sodišče.
Executionshandlung — izvršilno dejanje.
Executionsmittel — izvršilni pomoček.

510

Dodatek III.

Executionstitel — izvršilni naslov.

Executionsvollzug — oprava izvršbe.

Geschafte des ....  — opravila izvr¬
šilne službe.

Executionsvornahme — oprava izvršbe.

Fali — primer.

Fallig — za plačilo dospel, dospel.

Falligkeit — dospelost.

Fassung (schriftliche) — (pismena) oblika.

» (von Kreuzpartikeln) —- okov.

Festsetzen, Feststellen —v deklarativnem pomenu: ugo¬
toviti ; v konstitutivnem pomenu: ustanoviti.
Fesstellung — ugotovitev, ustanovitev.

» des Lastenstandes — ugotovitev bremen¬

skega stanu.

» von Versteigerungsbedingungen — ustanovitev

dražbenih pogojev.

Fond — zaklad.

Frei bleiben (ein Jahresbezug) — prost, nedotaknjen
ostati.

Frei werden — oprostiti se.

Freischreibung (einer Obligation) — razrešitev, devin-
kulacija.

Fremd — inostranski.

Frucht — pridelek.

Fruchtgenuss — užitek.

Fruchtniessung — uživanje.

Functionar — funkcijonar.

Gang (Verfolgung) der Rechte — zasledovanje pravic
Ganggeld — potnina.

Gattung — vrsta.

Gebahrung (depositeniimtliche) — uprava
Gebot — zapoved.

» erlassen — zapovedati.

Dodatek III.

511

Gebiihrend, aus dem Gesetze — iz zakona dolžen, po
zakonu pristoječ.

Gedinglohn — pogodbena mezda.

Geeignet — pripraven.

Gegenleistung — povratna dajatev, storitev; dati, storiti,
kar je on od svoje strani dolžan.
Gegenstand — predmet.

Geldbuch — denarna knjiga.

Geldbusse — denarna globa.

Geldleistung — dajatev v denarjih, dati v denarjih.
Geltend — veljajoč.

Geltend machen — uveljaviti, uveljavljati.
Geltendmachung — uveljava.

Geltung behalten — ostati veljaven.

Gemeindevorsteher — občinski predstojnik.
Gendarmerie — orožništvo.

Gericht — sodišče.

Gerichtlioh — soden.

Gerichtsabgeordneter — sodni odposlanec.

Gerichtshof — zborno sodišče.

Gerichtslocale (im Gerichtslocale) — na sodišču.
Gerichtsstelle (an der Gerichtsstelle) — na sodišču.
Gerichtstafel — sodna tabla.

Geringstes Gebot — najmanjši ponudek.

Gesammtdauer — trajati v vsem.

Gesammtnutzung — vkupni dohodki.

Geschaftsfiihrung (iibernommene) — (prevzeto) poslo¬
vodstvo.

Geschaftskreis — področje.

Geschaftsvertheilung — porazdelba opravil.

Geschehen — zgoditi se.

Gestanggebiihr — drožnina.

Gewahrsame — hranitev.

Gewahrleistung — jamčevanje.

512

Dodatek III.

Gevvahrung — podelitev, dopustitev.

Giltig — veljaven.

Glaubhaft machen — verojetno izkazati.
Glaubhaftmachung — izkaz verojetnosti.

Gleichartig — enakovrsten.

Grossjahrig — doleten.

Grubenmasse — jamske mere.

Grund — v pomenu Ursache: vzrok.

» v pomenu Erwilgung, Entscheidungsgrund: razlog.
» (Grundlage) — podstava.

Grundsatz — načelo.

Grundsteuer — zemljarina.

Grundstiick — zemljišče.

Gut — posestvo.

Guthaben — imetek.

Haft verhiingen — prisoditi zapor.

Haften — das Pfandrecht haftet: zastavna pravica se drži.

» (fur etwas) — odgovoren biti za kaj, jamčiti za kaj.
Haftlocale — zaporni prostor.

Haftort — zaporni kraj.

Handpfand — ročna zastava.

Hausclassensteuer — hišna razredovina.
Hausgemeinschait — hišna združba.

Hauszinssteuer — hišna najmarina.

Heiratscaution — ženitvena kavcija.

Herausgabe — izročba.

Hereinbringung — izterjava.

Herstellungskosten — napravni stroški.

Hierlandisch — tozemski.

Hintangeben — oddati.

Hintanhaltung — odvrnitev.

Hochbau — nadtalna stavba.

Holzbestand — rastoči les.

Industrie — industrija.

Dodatek III.

513

Industriebetrieb — industrijski obrat.
Industriegewerbe — industrijski obrt.

Industriell — industrijski.

Industrieprivilegium — industrijski privilegij.

Inhaber — imetnik.

Inkralttreten — začetek veljavnosti.

Inland — tozemstvo.

Inlandisch — tozemski.

Innehabung — imetje.

Innehalten — počakati.

Instandhaltung — vzdržba.

Instruction — navodilo.

Interesse — korist.

» rechtliches — pravna korist.

Invecta et illata — s sabo prinesene premičnine.
Kenntnis erhalten — Zur Kenntnis kommen — dozvedeti.

In Kenntnis setzen — Zur Kenntnis bringen —
na znanje dati.

Klage richten gegen jemanden — tožbo naperiti.
Kostgeld — hranarina.

Kundmachen — razglasiti.

Kundmachung — razglas, razglasilo.

Kunstobject — umetniški izdelek.

Landesstelle — deželno oblastvo.

Landgut — posestvo na kmetih.

Last — zur Last fallen — zadevati koga.

Lastenstand —• bremenski stan.

Legalisieren — legalizovati.

Legitimationsurkunde — poverilnica.

Leisten — dati ali storiti, dati, storiti.

» den Eid — prisego priseči.

Leistung — dajatev ali storitev; dajatev, storitev.
Leistungsort — kraj dajatve ali storitve.
Lieferungsvertrag — zalagalna pogodba.

33

514

Dodatek III.

Liegenschaft — nepremičnina.

Liquidierung — ugotovba, likvidacija.

Liste — imenik.

Loschungsanspruch — izbrisna pravica.

Mangel — nedostatek.

Marktgangige Ware — semanje blago.

Masse — masa.

Massentransportmittel — vozilo za množice.
Massregel — naredba.

Meistbietender — najboljši ponudnik.

Meistbot — največi ponudek.

Meistbotsvertheilung — razdelitev (razdelba) največega
ponudka.

Militarheiratscaution — vojaška ženitvena kavcija.
Mittel — pomoček.

Mittheilen — priobčiti.

Mittheilung — priobčilo, priobčitev.

Moment — okolnost.

Muster — obrazec.

Nachfolgender Gldubiger — poznejši upnik.
Nachforschung — pozvedba.

Nachstehender Gldubiger — zadaj stoječi upnik.
Nachvveis — dokaz.

Namhaft machen — imenovati, po imenu povedati.
Naturalleistung — prirodninska dajatev, dajatev v pri-
rodninah.

Neuerlich — vnovičen.

Nichvollzug — neizvršitev.

» der Execution — neoprava izvršbe.
Niederschrift —- zapisek.

Norm — pravilo.

Notar —• notar.

Notariatsact — notarsko pismo.

Nothweg — neogibno potrebna pot..

Dodatek III.

515

Nothstand — stiska.

Nutzung — užitek (glej Gesammtentzung).

Obdachlos — brez stanišča.

Object — predmet (glej Kunstobject).

Obsorge — varstvo.

Ordnungsstrafe — kazen zavoljo nereda.

Ortschaft — kraj, selišče.

» geschlossene — zaprti kraj.

Pachtschilling — zakupnina.

Personalarrest — osebni zapor.

Pfandgegenstand — zastavni predmet. — V pomenu:

gepfandete Sache — zarubljena stvar.
Pfandleichgewerbe — zastavarski obrt.

Pfandrecht besteht auf ... — zastavna pravica se drži.
Pfandrechtsbegriindung — osnova zastavne pravice.
Pfandstiick — zastavni predmet. — V pomenu: gepfiln-
detes Stiick — zarubljeni predmet.

Piandbar — zaruben.

Pfandung — rubež.

Planskizze — obris.

Probe — vzorec.

Producten- und Getreidehalle — prodajalnica za pri¬
delke in žito.

Provision — provizija.

Priifen — preudariti, preskušati, presojati, pretresati.
Punct — točka.

Qualitativ — kakovosten.

Quantitativ — velikosten.

Quartiergeld — stanovnina.

» aquivalent — stanovninski namestek.

Realitat — nepremičnina.

Realschatzungsordnung — red za cenitve nepremičnin.
Rechtsangelegenheit — pravna stvar.

Rechtsbestandig — po pravu veljaven.

33 *

516  .

Dodatek III.

Rechtsfolge — pravni nasledek.

Rechtsmittel — pravni pomoček.
Rechtsverwirklichung — uresničba pravice.
Rechtsweg, auf den Rechtsweg veriveisen — napotiti na
pravdo.

Rechtswirkung — pravna posledica.

Rechtszug — pritožba na višo stopinjo.

Register — vpisnik.

Reihenfolge — spored.

Reinertrag — cisti donos.

Rente — renta.

Requisition — zaprosilo, naprosilo.

Revieranstalt — okrožna naprava.

Revierstollen — okrožni rov.

Revision — pregled.

Richteramt — sodništvo.

Richterlich — sodniški.

Richtigstellen — izpraviti.

Rubrik (Colone) — razpredel.

Riickerstattung — vrnitev.

Riickleistung — vračilo.

Riickstandsausweis — izkaz zastankov.

Ruckstellung — vrnitev.

Riickzahlung — vračilo.

Ruhen lassen — pustiti počivati.

Rundgang — hoja na okrog.

Sache — stvar, reč.

Saehverhaltnis — stanje stvari.

Schatzwerth — cenilna vrednost.

Schatzung — cenitev.

Schatzungsgutachten — cenilno mnenje.
Sehatzungsobject — cenilni predmet.
Schatzungsoperat — cenitveni izdelek.
Schatzungsprotokoll — cenitveni zapisnik.

Dodatek III.

517

Schatzungswerth — cenilna vrednost.

Schachtgebiihr — predihnina.

Schichtenlohn — postatna mezda.

Schiedsgericht — razsodišče.

Schiedsrichter — razsodnik.

Schiedsspruch — razsod.

Schiedsvertrag — pogodba na razsodnike.

Schliessen — skleniti, končati.

Schluss — konec.

Schreiten (zum Verkaufe) — lotiti se.

Schriftsatz — pravdni spis.

Schuldverhaltnis — razmerje dolga.

Senat — senat.

Sendung — pošiljka.

Sicherheit — varnost.

» — v pomenu predmeta, ki se da v varnost:

varščina.

» — leisten, dati varnost, varščino.

Sicherheitsleistung — dajanje varnosti, varščine.
Sicherstellung — zavarovanje.
Sicherstellungsmassregel — zavarovalna naredba.
Sicherung — zavarovanje.

Sicherungsmittel — zavarovalni pomoček.
Simultanhaftende Liegenschaft — vkupno zastavljena
nepremičnina.

Simultanhypothek — vkupna hipoteka.
Simultanpfandglaubiger — vkupnozastavni upnik.
Sinngemasse Auffassung—zmiselno razumevaje, zmislu
primerno.

Spital — bolnica.

Stammvermogen — osnovna imovina.
stattfinden — biti, vršiti, vršiti se.

— Recurs fmdet statt — dopustno je popri¬
jeti se rekurza.

518

Dodatek III.

Stellen (das Begehren den Antrag) — staviti.

Stellung amtliche — uradno svojstvo.

Stichprobe — poskus na slepo.

Strafverfugung — kazenska odredba.

Streit verkiinden — naznaniti spor.

Tabelle — razkaznica.

Taggeld — dnevščina.

Tagmasse — nadnevne mere.

Termin — narok (v pomenu Tagsatzung).

Terminweise (Tilgung) — v obrokih.

Thatsache — dejanstvo.

Thatigkeit — poslovanje.

Theil — del.

zum grosseren Theile — povečem.

Theilobject — delni predmet.

Theilung — delitev.

Treffen (eine Anordnung) — ukreniti.

» (die Beziige mit Execution u. s. w.) — prijemati,
zadeti z izvršbo.

Tretpresse — z nogo gonjena tiskalnica.

Uberbot — nadponudba.

Uberbringer — prinosnik,
tibergabe — predaja, izročitev.

Ubergeben — predati, izročiti.

Ubermitteln — doposlati.

TJberreichen — vložiti.

Ubersendung — poslatev.

Ubertragen — izročiti, prenesti.

Ubertragung — izročba, prenos.

Ubervvachung — stražba, nadzor, nadzorovanje.
Ubervreisen — preodkazati.

IJberweisung — preodkaz.

» zur Einziehung — v poteg.

» an Zahlungstatt — namesto plačila.

Dodatek III.

519

tjberzeugung — prepričanje.

Nach freier — po svojem prepričanju.
Umlage — priklada.

Umsatzgeschaft — prometni posel, prometno opravilo.
Umstand — okolnost.

Unausliihrbarkeit — neizvedljivost.

Unangemessen — neprimeren.

Unbescholtenheit — neomadeževanost.

Unbestritten — neizpodbijan, dokler se ne izpodbija.
Unfahrbares Bergwerk — rudnik, ki se ne da izkoriščati.
Ungiltig — neveljaven.

Unmittelbar — neposredno.

Unrecht, mit Unrecht — po krivici.

Unstatthaft — nedopusten.

Unterbrechung — pretrg.

Unterhalt — prehrana.

Unterhaltsgeld — prehranščina.

Unterlassung — opust.

Unternehmerverband — podjetniška zveza.
Unwiederbringlich — nepovraten.

Unwirksam — nima moči.

» machen — moč vzeti.

Urschrift — izvirnik.

Vadium — vadij.

Vaterlandisch — domač.

Verabreichung — oddajanje.

Veranlassen — provzročiti, ukreniti.

Verausserlich — otujiven.

Verausseren — otujiti.

Verausserung — otujitev.

Verbringen, das — raznašanje.

Vereiteln — obrezuspešiti.

Verfachbuch — ingrosacijske knjige.

"Verfahren — ravnati.

520

Dodatek III.

Verfolgen mittels Klage — poganjati se s tožbo za kaj.
Verfolgung — zasledovanje.

Verfiigen — odrediti.

» iiber etwas: — razpolagati.

Verfiigung — odredba, razpolaganje.

» einstweilige — začasna odredba.

Verhangen Haft — prisoditi zapor.

Verhangung der Haft — prisodba zapora.

Verhalten, das — ravnanje.

Verhandlung — razprava.

Verjahrung — zastaranje.

Verkauf aus freier Hand — prodaja pod roko.
Verkaufserlos — prodajno izkupilo.

Verkunden — oznaniti.

Verlangen — zahtevati.

Verlaulbaren — razglasiti.

Verlautbarung — razglas, razglasitev, razglasilo.
Vermerk — zaznamek.

Verpachten — zakupovati, dati v zakup.

Verpachtung — zakupovanje, dajanje v zakup.
Verpfandung — zastavitev.

Verpflegsgebiihr — oskrbnina.

Verpflegskosten — oskrbni stroški.

Verpflegung — oskrba.

Verrichtung — posel, opravek.

Versagung — odreka.

Verschieben — preložiti.

Versehung des Dienstes — opravljanje službe.
Versicherungssumme — zavarovalna vsota.
Versorgung — preskrba.

Versorgungsanstalt — preskrbovalnica.

Verstandigen — obvestiti.

Verstandigung — obvestilo.

Versteigern — na, po dražbi prodati.

Dodatek III.

521

Versteigert — po dražbi, na dražbi, dražboma, prodan.
Versteigerung — dražba.

Versteigerungstermin — dražbeni narok.

Vertheilung — razdelitev, razdelba.
Vertheilungsbeschluss — razdelbni sklep.
Vertheilungsmasse — razdelbna masa.
Vertheilungstagsatzung — razdelbni narok.
Vertheilungsverfahren — razdelbno postopanje.
Vertragsabschluss — sklepanje pogodeb.

Vertreter — zastopnik.

Verwahrer — hranitelj.

Verwahrang — hramba.

Verwahrungsauitrag — hranilni nalog.
Vervvahrungsgebtihr — hranilna pristojbina.
Verwahrungsgesuch — prošnja za hramho.
Verwahrungsnummer — hranilna številka.

Verwalter — upravnik.

Verwalterliste — imenik upravnikov.

Verwaltung — uprava.

» des Dienstes — opravljanje službe.

Verwaltungsauslagen — upravni razhodki.
Verwaltungsrechnung — upravni račun.
Verwaltungsweg, im — upravoma, po upravni poti..
Verweigerung — odreka.

Verwerthen — spraviti v denar, vnovčiti.

Verwerthung — spravljanje v denar, vnovčenje.
Verwirkliohen — uresničiti.

Verwirklichung — uresničba.

Verzeichnen — zapisati.

Verzeichnis — spisek.

Verzichten — odpovedati se česa.

Vinculieren — vinkulovati.

Vinculierung — vinkulovanje.

Vollmachtgeber — pooblastilec

522

Dodatek III.

Vollstrecken — izvršiti.

» Der zu vollstreckende Anspruch — zahteva,

zavoljo katere je pognati izvršbo.
Vollstreckung — izvršitev.

Vollstreckungshandlung — izvršilno dejanje.
Vollstreckungsorgan — izvrševalni organ.

Vollziehen — izvršiti.

» die Execution — opraviti izvršbo.
Vollziehung — izvršitev.

Vollzug — izvršitev.

» der Execution — oprava izvršbe.
Vollzugsorgan — izvršilni organ.

Vorausgehend — poprednji.

Vorbringen — navesti, navajanje. —V pomenu anbringen,
erheben: podati, podaja.

Vorgang — ravnanje.

Vorgangig — poprednji.

Vorgesetzter — predpostavljenik.

Vorhandensein — biti.

» von Griinden — kar je kaj razlogov.

Vorhernehend I , ..

Vorherig [ P° prednJ1 -

Vorkommende Amtshandlung — uradno dejanje, ki se
zgodi.

Vorkommenden Falles — če se tako primeri, če stvar
tako nanese.

Vorlaufig — za sedaj: začasen.

Vormerkung (grundbiichliche) — predznamba — sicer
pa tudi: zapis.

Vornahme — oprava.

Vornehmen — opraviti.

Vorschiessen — poravnati predplačno.

Vorschrift — predpis.

Vortreten — stopiti naprej.

Dodatek III.

523

Wahlrecht (betreffs mehrerer Sachen) — pravica izbora.
Wahren — paziti česa.

Waldwerthrechnung — račun o vrednosti gozdov.
Warenlager — zaloga blaga.

Wassergebiihr — vodnina.

Wegfallen — odpasti.

Wegnahme — odvzetba.

Weisung — napotilo, ukazilo.

Widerspruch — upor.

Widerspruchsprocess — uporna pravda.
Wiederkaufsrecht — odkupna, rešilnokupna, pravica.
Wirksam — veljaven.

Wirksamkeit — veljavnost.

Wirkung — učinek, moč.

Wohnort — stanoval išče.

Wohnsitz — domovališče.

Zahlblatt — števnica, števni list.

Zahlungsbetreibung — izterjevanje plačil

Der mit der Zahlungsbetreibung be-
traute Beamte — uradnik, kateremu
je poverjeno izterjevanje plačil.
Zahlungspflichtig — plačilu zavezan.

Zahlungsunfahig (

Zahlungsunfahigkeit f
Zahlungsverbot — plačilna prepoved.

Zeitlich — časen.

Zeugnis — spričevalo.

Zinsertrag — najemninski donos.

Zinsfuss — obrestna mera.

Zug um Zug — iz rok v roke.

Zum Zuge kommen, gelangen — na vrsto priti.

» » » aus dem Versteigerungserlose — priti

na \rsto za plačilo iz dražbenega
izkupila.

ker ne more plačati.

524

Dodatek III.

Zugrunde liegen — biti v podstavo.
Zuriickbehaltungsrecht — pridržbena pravica.
Zuriicklegen (den Auftrag) — zopet predložiti.
Zuriicklegung — predložba.

Zuriickstellen — nazaj dati.

Zusammenfassung des Executionsvollzuges — opraviti
izvršbo vkupe.

Zuschlag (bei der Versteigerung) — domik.

» (zur Steuer) — doklada.

Zuschuss — pridatek.

Zustehen — imeti pravico.

Zustellbote — vročevalni sel.

Zustellen — vročiti.

» zu eigenen Handen — v lastne roke.
Zustellgebiihr — vročnina.

Zustellorgan — vročevalni organ.

Zustellung — vročba.

Zustellungs- u. Executionsabtheilung — vročevalni in
izvršilni oddelek.

Zustellungsbeamter — vročevalni uradnik.
Zustellungsbevollmachtigter — pooblaščenec za vročbe.
Zutheilen — prideliti.

Zuvveisen — odkazati.

Zwangsmassregel — prisilna naredba.

Zvvangsmittel — prisilni pomoček.
Zwangsversteigerung — prisilna dražba.

Zwangsweise Pfandrechtsbegriindung — prisilna osnova
zastavne pravice.

Zwischeniall — vmesni dogodek.

Kazalo.

Arabske številke pomenjajo §§ izvrš. r., rimske številke
pa člene uvodn. zak. — U. = ukaz, op. = opomnja.

A.

Amortizacija hipotečnih
terjatev XXVIII, 230.

Avstrij ski državlj an, osebni
stan 81.

. Avtentika ostankov svet¬
nikov izvršbi odtegnjena
250.

B.

Babice 251 6 .

Banke, rubež vložnih knjig
296, 297, 319, 401.

Begosumnost, zapretba kot
začasna odredba 386.

Blagajnica, vročba plačilne
prepovedi 295.

— za oskrbovanje z žive¬
žem 290 3 .

— za preskrbo vanj e v sta¬
rosti, založbena glavnica
se vplača v 226.

Blagajnični ostanki, plodo-
nosna naložba 77.

Blago, glede katerega se
postopa carinsko uradno
VIII, 4.

— o katerem je izdan skla-
dovni list VIII, 10.

— zaloge, cenitev 275.

— — v lekarnicah 251 9 .

Boljšo pravico uveljaviti

s tožbo 231 odst. 4.

Bolniki, oziri nanje pri pri¬
silni upravi 105.

Bolniška društva, podpore
iz njih 290.

Bolniške blagajnice, raz¬
sodi razsodišč XXII.

Borza 261, 268.

Borzna cena 268, 319-.

Borzno razsodišče, izpod¬
bijanje razsodov XXX.

Bosna, izvršba na podstavi
sodeb sodišč v XIX.

526  Božja služba — Cenilna vrednost.

Božja služba, reči ki se
rabijo za opravljanj e 250.

Brani se kdo podpisati za¬
pisnik o dražbenem na¬
roku 194.

— upnik dati zavarovanje
pri terjatvah z razveznim
pogojem 220.

—• zavezanec priseči 48.

Bratovska skladnica, ome¬
jitev izvršbe na terjatve
proti IX,,,.

— pri izvršbi na stvari rud¬
niške lastnine 241 2 , 246.

— razsod razsodišča, pri¬
stojnost za dovolitev iz¬
vršbe XXII.

Bremena, izbris vpisanih
237.

— ki jih sme upravnik pla¬
čati neposredno 109.

— listinsko izpričevalo o
njih pri predlogu za
dražbo 133.

— odškodba za neprevzeta
pri razdelitvi največega
ponudka 216 4 .

— prehod na zdražitelja
156.

— prevzetba po zdražitelju
150.

— pri cenitvi 144.

Bremenski list, vpis pri¬
silne dražbe 134.

Bremenski list, vpis uprave
98.

Bremenski stan, začasna
ugotovitev 164—168.
Brezobrestne rokovne ter¬
jatve 223 odst. 3.

Brez uspeha, kadar ostane
izvršba, razodetna pri¬
sega 47.

Brezuspešna, po b. izvršbi
tožba na dajatev koristi
368.

Brzojavi XI.

C.

Carine 286.

Carinsko uradno posto-
stopanje VIII,.

Cenilci, drug 144 u. § 11.

— izbor 144 u. § 9—13.

— izločitev iz imenika 144

u. § 3.

— poduk 144 u. § 8.

— postavljanj e 144 u. § 1—8.

— sposobnosti 144 u. § 2.

— število 144 u. § 1.

— zaprisežba 144 u. § 4.
Cenilna vrednost, določena

po donosu ali znesku
letnega davka 141.

-komu se da na znanje

144 u. § 31.

— — najmanjši ponudek

151 .

Cenilna vrednost — Čakarina.

527

Cenilna vrednost, pri
dražbi premičnin 276.
Cenitev 140—144, 239.

— dragocenosti, ki so se
sodno položile v izvrš. in
konk. postopku 259 op. 4.

— jamskih in nadnevnih
mer XVIII.

— kdo jo opravlja 144 u.
§ 23.

— mapa 144 u. § 25.

— mnenje 144 u. § 29.

— načela, na katera se je
ozirati 144 u. § 14—21.

— obrestna mera 144 u. § 19.

— obvestilo 144 u. § 24.

— odložba 202.

— ogled nepremičnine 144
u. § 27.

— po prodajni vrednosti
144 u. § 16.

— posledek poprejšnje se
vzame v podstavo 142.

— poslopij 144 u. § 20.

— postopanje 144 u. § 23.
do 32.

— preložba, § 144. u. § 27.

— premičnih stvari 275,298.

— premičnih stvari, po-
prednja 275.

— s kapitalizacijo 144 u.

§ 16.

— vrednosti služnosti in
realnih bremen 225.

Cenitev zapisnik 144 u. § 28.

— — je razgrniti na vpo¬
gled pri dražbi 177.

' — zunaj izvršilnega posto¬
panja 144 u. § 33
Cenitveni stroški, odbitek
od izkupila 283.

— — pri razdelitvi izku¬
pila 286.

Cenitveni zapisnik kaj ob¬
sega § 144. u. § 28.
Cerkev 250.

— knjige namenjene za
rabo v nji 251 10 .

Cerkvena in nadarbinska
imovina, izvršba na VII1 6 .
Cerkveni in šolski nameni,
prehod realnih bremen
za XIV,.

Cesarja Franca Jožefa I.
dež. zavarovalni zaklad
v Pragi IX 13 .

Cesarska dvorna poslopja
31.

— rodovina, izvršba v sta¬
novanju uda 31.

Civilni pravdni red, upo¬
raba 78

Civilno postopanj e, denarne
kazni v XIII 4 .

Č.

Čakarina izvršba na IX
8 zak. § 1.

528

Časna — Davki.

Časna davčna prostost, nje
vpoštevanje pri cenitvi
144 op. 36.

Časnik, razglasitev po 71.

— — domika 183.

— — prisilne uprave pod-
jeteb 342.

Častna znamenja 251,,.

Ček, rubež 296.

Čisti donos, cenitev s ka¬
pitalizacijo 144 u. § 16.

j

D.

Dajatev izvršba na zahtevo
do dajatve telesnih stvari
325—329.

— — se dovoli po izteku
roka za 7 .

— se prepove drugi osebi
331.

— pred iztekom za njo do¬
ločenega roka izvršba v
zavarovanje 370.

— premičnih reči, izvršba
v dosego 346.

— ki jo je dolžna druga
oseba upravniku 110.

— za cerkvene in šolske
namene ima zastavno
pravico ali predstvoXIV 2 .

Davčna cenilna vrednost
141.

— -pri razdelitvi naj-

večega ponudka 222.

Davčna cenilna vrednost

pri zač. ugotovitvi bre¬
menskega stanu 166.

Davčna prostost, časna,
vpoštevanje pri cenitvi
144 op. 3 6.

Davčne terjatve, zast. pr.
zavarovane prevzame
zdražitelj 223.

Davčni podatki pri cenitvi
140.

— — pri zač. ugotovitvi
bremenskega stanu 166.

-znesek, potrdilo 177.

Davčni prihranek, njega
preračun pri cenitvi
144 36.

Davčni uradi, njih po¬
oblastitev v izvrš. posto¬
panju III, ukaz.

— — prisodba stroškov v
izvrš. post.—odi. pri III.

Davki izvršba zaradi njih
na prejemke v zasebni
službi nameščenih IX, 0 .

— napoved k dražbenemu
naroku 172.

— njih prednostne pravice
216. št. 2. 286.

— nosi jih po domiku
zdražitelj 156.

— odračuniti jih sme zdra¬
žitelj od dohodkov 157.

Davki — Denar.

559

Davki plačilo neposredno iz
upravnih doneskov 109,
120 , 121 .

— plačilni nalogi in izkazi
zastanka o njih 1 13 .

— pri razdelitvi največega
ponudka 216 a , 217.

— se dajo na znanje pri
dražbenem naroku 178.

— se poravnajo iz donosnih
prebitkov 124,, 125.

— vrednost se določi pod 141.
Davščine javne da sodnik

na znanje pri dražbi 178.

— — izvršba zaradi njih
na prejemke iz delovnega
ali službenega razmerja
IX I0 .

— — je napovedati do
dražbenega naroka 172.

— — je neposredno pla¬
čati iz upravnih doneskov
109, 120, 121.

-je upoštevati pri prera¬
čunu bremenskega stanu
191.

— — kdaj jih sme zdra-
žitelj odračuniti od do¬
hodkov 157.

-nosi po domiku zdra-

žitelj 156.

— — pri naroku za raz-
delbo donosnih prebitkov
124, 125.

Davščine javne pri razde¬
litvi najv. ponudka 216
št. 2, 217 št. 1.

Dedni rovi, pristojbine od
241, 246.

Dedščina, razdelitev 351.
Dejanje, dosega 353, 354
stroški 369.

— naložena oprava ali
opustitev 384.

Delavci rudniški 246.

— vloge v hranilnicah ne-
zarubne 291.

Delavno ali službeno raz¬
merje, izvršba na pre¬
jemke iz IX 10 .

Delež, nepremičninski, pri¬
silna osnova zast. pravice
na njem 87 in sl.

— rudnika, izvršba nanj
240.

— rudarske družbe (kuksi)
XXV.

Delitev imovinske mase,
izvršba na zahtevo 333.

— stvari 351.

Delne zadolžnice, skupni
skrbnik posestnikov
XXIV.

— vročba dražbenega
oklica vladnemu komi¬
sarju 171.

Denar, položba, kot začasna
odredba 379.

34

560

Denar — Dokaz.

Denar, pravica sodnih slug,
prejemati 25.

— rubež, izročitev, razdelba
261.

— se položi v sodni pi-
sarnici 261, 284. 285, 296,
366, 386. 393.

Denarna knjiga položba
k . . 77 op. 2.

Denarne kazni, dovolitev
izvršbe 4,

-izterjevanje in pre-

menjavanje VI1I 4 .

-izvršilni naslov l c , 14.

— — kam se stekajo 358.

-zastran dosege dejanj,

dopustov ali opustov 354,
355.

Denarne rente, ki se da¬
jejo zavoljo telesne po¬
škodbe 291 3 .

Depozit 77 op. 5 a.

Depozitna vložna knjiga
77 op ba  § 29.

Depozitni dnevnik 77
op. ba.

Depozitni urad 77 op. 5,
287.

— — kolkovanje prošnje
za izplačilo naj v. ponudka
236 op. 2.

— — položbe v. 77 op. ba.

Depozitnouradna uprava
77 op. ba.

Deželna bramba, oblastva
XXVII; .

Deželna knjiga, zemljišča
vpisana v 19.

Deželne doklade, izvršba

Deželni odbor , dražbeni
oklic 172.

Deželni zaklad, prodaja
na njegovo korist vinku-
lovanih vrednostnih pa¬
pirjev 265.

Deželno oblastvo, politično
172.

Diferenčno opravilo, usta¬
vitev izvršbe XXIX.
Dnevščine izvršba na . .
IX 8  zak. § 3., IX 10  zak.
§ 1 .

Dninarji, zastali zneski
mezde 216,,.

Dogovori nedopustni pri
dražbenem naroku 177.

— o pristojnosti sodišč 51.
Dohodarstvene kazni in

stroški pri razdelbi izku-

pila 286 op. 3.

Dohodki dospeli, a še ne
pobrani 119.

— nepremičnine, ki je
prišla na dražbo 156,157.

— prisilna uprava 97, 109.

Dokaz, dokazila, določila

| c. pr. r. 78.

Dokaz — Donosni prebitki.

561

Dokaz, vzprejem, določila
c. pr. r. 78.

— — uradoma 55.
Dokazati mora zavezanec

za omejitev izvršbe po¬
trebne okolnosti 96.
Dokazila stroškov, uprav¬
nikova 115.

Doklade k davkom in pri¬
stojbinam, izvršilni na¬
slov 1 1S .

— k davkom, neposredno
poplačilo 120.

— k javnim davščinam, iz¬
vršba na prejemke v za¬
sebni službi nameščenih
IX 10 .

— vrstni red pri razdelitvi
največega ponudka 216 ,
217.

Dolžne listine, izvrš. organ
jih odda 25.

— — izvrš. organ jih za¬
hteva ob izročbi denarjev
261.

Dolžnikov dolžnik 294.

— — domovališče, sedež
ali bivališče merodajno
za izvršilno dovolilo 4 6 .

— — glede zahteve do iz-
ročbe in dajatve stvari
325, 329.

— — izjava o zarubljeni
terjatvi 301.

Dolžnikov dolžnik izpust
iz pravnega spora 307.

-plača 312, 313, 315.

-položi znesek terjatve

307.

■-pravica odpovedi 317.

— — pri prepovedi 385,
387, 395.

— — tožba zoper 307.

— — vročba preodkaznega
sklepa 305.

Dornik je razveljaviti po
sprejemu nadponudbe
199.

— knjižni vpisi 237.

— odreka 185, 186, 188,
193.

— podelitev 183—189.

— pri dražbi premičnih
reči 278.

— razlogi za upor zoper
domik 184.

— rekurz 187.

— telesnih stvari, pravice
pristoječe zavodom IV 4 .

— zapisnik 194.

— zaznamba odreke 186.

-podeljenega XXVI.

Doneski začasne uprave

159.

Donosni prebitki se polože
pri sodišču 115.

-- plodonosno nalože 77.

-se razdele 122—128.

34*

562

Donosni prebitbi — Dražba.

Donosni prebitki uprave
kot začasne odredbe 383.

— — zakupninska plačila
se razdele kakor d. p. 340.

Dopolnitev knjižnih iz¬
piskov 214.

— največega ponudka 192.

— napovedi 211.

— popisnega in cenitvenega
zapisnika 145.

— ugotovitve bremenskega
stanu 206.

Dopuščeni obrti, omejitev
izvršbe 341.

Dopustilo za pomožna dela
242.

Dopustilna knjiga 242.

Dosega dejanj 353, 354.

— dopustov in opustov
355-358.

Dospelost terjatve, izvršba
po 7, 10.

— — ugovor 36.

— zarubljene terjatve 317.

Dovolilo, glej dovolitev.

Dovolitev izvršbe 3.

— — ako se je vložil
pravni pomoček 13.

— — kaj mora sklep ob¬
segati 63.

— — na podstavi ino¬
zemskih spisov in listin
82.

— — pristojnost 4.

Dovolitev izvršbe po raz¬
sodiščih razveljavljena II.

Dragotine 274, 275.

Dražba, dovolitev 133,134,
138, 139, 242, 264.

— imovinskih pravic, ka¬
tere niso terjatve 332.

— jamskih in nadnevnih
mer XVIII.

— kdaj se opravi tam, kjer
je nepremičnina 177.

— knjižno zavarovane ter¬
jatve nedopustna 321.

— konec 181, 182, 279.

— kraj 170,, 177, 274, 289.

— nadaljevanje če se od¬
reče domik 185.

— nadaljevanje po delni
ustavitvi 206, 282.

—• nepremičnin, izvršilna,
predhodna določila
XXXIII, XXXV.

— nepremičninskih deležev
238.

— ponovna, po odreki do-
mika 188.

— pravice dobivanja zemlj-
skih smol 248.

— pravice pristoječe posa¬
meznim družbam IV 4 .

— pred pravnomočnostjo

dovolitve d. se ne sme
izvršiti d. 169.

Dražba — Dražbeno postopanje. »63

Dražba, prehodna določila
XXXIII, XXXV.

— premičnih reči, kako se
izvrši 274—279.

— pristop 139.

— rekurz 239, 289.

— stvari rudniške lastnine
242—246.

— ustavitev in odložba
200—208. 271, 282.

— uvedba 133—137.

— vkupne nepremičnine 352.

— v zakup dati po javni
d. 111, 340.

— zarubljenih terjatev
317-319.

— zaznamba XXVI, 134 do
136.

— zopetna 154.

Dražbališča, kod so 274

op. 2.

Dražbena izkupila, plodo-
nosno nalaganje 77.
Dražbeni narok, 169—182,
242.

— — določitev 272.

— — je javen 177.

-- je razglasiti 171.

— — koga je o njem ob-
vestiti 272.

— — napovedi in izrecila !
171.

— — odločba o ugovorih
in predlogih 177.

j Dražbeni narok, odločba
o uporu zoper podelitev do-
mika 185, 191.
j — — pogreški pri vročbi in
i razglasitvi 273.

— — vodi sodnik 177.
-zapisnik o njem 194,

279.

— — zaznamba 173.
Dražbeni oklic 169, 170,

242, 245, 272.

I — — vročba 171, 172.
i Dražbeni pogoji, najboljši
ponudnik jih mora pod¬
pisati 194.

— — obseg 146.

—• — predložba 145.

-pred pravomočnostjo

se ne sme opraviti dražba
169.

— — prememba 163.

— — ustanovitev 162 do
168.

-se prebero pri dražb.

naroku 178.

Dražbeni prostori, javni
274.

Dražbeni stroški pri raz¬
delki izkupila 284, 286.

— — se odbijejo od izku¬
pila 283.

Dražbeno postopanje do-

j volitev po izvrš. sodišču
j 138.

564  Dražbeno postopanje —Državno sodišče.

Dražbeno postopanje pri¬
stop 139.

—' — ustavitev in odložba
200—208.

— — uvedba 133.

— — zaznamba 135.

Drožnine 241, 246.

Druge osebe, ako je v njih

hrambi stvar, ki jo je
izročiti 347.

— — njih pravice pri vr-
šitvi rubeža 253.

— — njih upor 37.

— — pozvati jih, da pla¬
čujejo upravniku 110.

Društva javnemu nadzoru
podvržena, dražbeni oklic
172.

— kmetijska in rudarska,
imenik upravnikov 106.

— njih pravice glede na
opravljanje izvršeb IV.

Družabnik, osebno zavezan
36 .

Družba javnemu nadzoru
podvržena 172.

Družina zavezančeva, k nji
spadajoča oseba 349.

Družinske podobe 251,,.

Družinski udi 251,, „, a , 10 .

— — živeči z zavezancem
v skupnem hišnem gos¬
podarstvu 105, 330.


Država od nje ni terjati
vadija 147.

Državljan avstrijski, če se
tiče izvrš. naslov osebnega
stanu 81.

Državljansko pravo XXI
333.

Državljanstvo v tozemstvu
XX.

Državna upravna oblast,

izjava ob izvršbi zoper
občine in zavode 15.

Državne pogodbe o izvršbi
na podlagi inozemskih

spisov 84.

— — o omejitvah izvršbe
VII.

— — o vzajemnosti 79.
Državni monopol, reči VIII, -
Državni nadzor, društvo,

zavod pod 172.

— — nad zavodom, ki se
bavi s hrambami 259.

— — podjetba pod 171.
Državni zaklad, terjatveIII.
Državni zakonik, razglas

v 79, 84.

Državno blago, ladje od-
menjene za prevažanje

vm 5 .

Državno sodišče, odločila,
izvršba 1 14 .

— — spor zaradi pristoj¬
nosti XXVII 1.

Duhovniki — Gradivo.

565

Duhovniki 251,.

Dunaj prenos opravil izvrš.
sodišč na Dunaju. U. pri
23.

Dvorna poslopja, izvršba
v 31.

E.

Erar, izvršba na terjatve
proti 295, 300.

— naložiti se mu ne more
izjava o zarubljeni ter¬
jatvi 302.

— omejitev izvršbe za čas
pogodbe z državnim erar-
jem VIII,.'

— preodkaz terjatev proti
e. 305.

— prodaja za e. zavezanih
vrednostnih papirjev 265.

— uradno naznanilo nedo¬
pustnosti 39.

F.

Faktorji, njih razkaznica
za preračun davčnega
prihranka. 144 op. 36.
Fevdna posestva, prisilna
uprava 97.

Fevdno razmerje 109.
Fidejkomisi 109.

— prisilna uprava 97.
Finančna prokuratura 99,

100, 123, 130.

G.

Gaza izvršba na IX 8  zak.

§ 1 .

Glavnica, za kavcijske hi¬
poteke 224.

— za pogojne terjatve 220,

221 .

— za preživitek 226.

— za realna bremena 225.

— za rente 219.

— za rokovne terjatve 223.

— za služnosti 225.

Globe, izvršba 1„.

— — P° političnih obla-
stvih prisojenih 1 14 .

Gospa kanonisa , nadar-
bine IX ; .

Gospodarske podj etbe 344.
Gotovina nezarubna 251 7 .

— plačilo v g., zahteva 171.

— plodonosno nalaganje
77, XXIII.

— položki največega po-
nudka v g. 152.

Gozdarstvo, mezda za posle
in dninarje pri zemljišču
namenjenem za 216 a ,
120 .,.

— navadno 112.

Gozdi, cenitev 144 u. § 17,
27.

Gradivo podjeteb za parno
plovstvo, nezarubno XI.

566

Hercegovina — Hranščine

H.

Hercegovina, izvršba iz
listin 86 op. 1.

Hipotečna potrdilnica 133.

Hipotečna tožba zaznamba
322 XIII ; .

Hipotečne terjatve, uve¬
ljavljanje pravice do iz¬
brisa XXVIII.

— — zaznamba odpovedi
322, XIII,.

Hiša najmanjši ponudek
pri 151.

— za stanovanje, prejemki
od uporabljanih za
vzdržbo in nadzorovanje
120 a .

Hišna priprava 251,

— združba, začasni sprejem
v skupno 382 s .

Hišne duri sme izvrš. organ
dati odpreti 26.

Hišno gospodarstvo, skupno
105, 251,, j, s , , 0 , 330.

Hramba po zdražitelju vr¬
njenih zneskov 157.

— premičnih stvari pri iz¬
praznitvi nepremičnin
349.

— stroški 259, 349.

— vadija 148.

— z razdelbnim sklepom
odkazanih zneskov 236.

Hramba začasna odredba
379, 382, 383, 385, 393,
401.

— zarubljenih reči 259 do
262, 289.

— za zarubljeno terjatev
dane ročne zastave 298.

■— zneskov pri izvršilu v
zavarovanje 374.

Hranilna društva 291.

Hranilna pristojbina od
sodno polož. reči pri raz-
delbi izkupila 286 op. 4.

Hranilnica, vložnica, (vlož.
knjiga) dražba nedo¬
pustna 319.

— vložnica (vložna knjiga)
rubež 296.

— poštna, nedopustnost iz¬
vršbe na vloge IX,.

Hranilne vloge v hranil¬
nicah nezarubne 291.

Hranitelj 259 pri izvršbi,
na zahtevo do izročbe in
dajatve telesnih reči 329.

Hranitev , izročba stvari,
ki se nahajajo v hranitvi
druge osebe 347.

— — stvari, ki se naha-
hajajo v zavezančevi 346.

Hranjene stvari, zaukaz
zastran 401.

Hranščine sodnih slug 24
op. 4 A.

Hranšeine — Izbris.

567

Hranščine sodnih slug in
njih priklade pri razdelbi
izkupila 286 op. 4.
Hrvaško. Izvršba iz hrv.
listin 86 op. 1.

I.

Imena ponudnikov, v za¬
pisniku o dražbenem na¬
roku 194.

— strank, v sklepu 63.
Imenik (spisek) izvedencev

144 u. § 3., 6.

— upravnikov § 106. u.
Imenovanje hranitelja 260.

— upravnika 99, 106—108.

- drugega 108.

- novega 114.

— sekvestra XXXI.
Imenska vrednost terjatve,

izklicna cena 318.
Imovina, izvršba na pre- J
jemke v zasebni službi |
nameščenih IX 10 .

— kazni na, prednost 286.

— plača zdražitelj 152.

— pri razdelitvi izkupila
216 2 , 217,.

— pristojbine za prenos,
njih poravnava iz don.
prebitkov 124 r

— spisek pri razodetni pri¬
segi 47.

Imovina v zunanjem o-
zemlji, pristojnost za do-

j volitev izvršbe 5.

!  Imovinska masa, pravica
do izročbe 333.

— •— razdelitev 351.

Imovinska škoda, nepo-

vračljiva 44.

Imovinski deli , navedba
v izvršilnem dovolilu 63.

Industrijske naprave, po¬
stavljanje cenilcev 144 u.,.

Industrijski privilegiji, iz¬
vršba na 334.

Ingrosacijska knjiga 133,
211 XVI.

Inozemec XX.

Inozemstvo izvršilo na
podstavi spisov, narejenih
v 70—86.

— izvršilo v zavarovanje,
če bi se morala izvršiti
sodba v 370.

— preračun vrednosti de¬
narjev 261.

— začasna odredba 381.

Invecta et illata, zastavni

popis XIII„.

Italija. Izvršba iz listin 79
op. 16.

Izbris hipotečnih terjatev
na zahtevanje poznejšega
zast. ali zaht. upnika
XXVIII.

568

Izbris — Izprevid.

Izbris knjižnih zaznamb po
ustavitvi dražb, posto¬
panja 207.

— rešilno kupnih pravic
150.

— zastavne pravice po pre¬
nosu namesto plačila pre- |
odkazane terjatve 324

— zaznambe o preodkazu
323.

— — o uvedbi dražbenega
postopanja 136. 237.

Izbrisi, ki jih je napraviti
vsled prevzetbe nepre¬
mičnine 200.

Izbrisne izjave o preod-
kazanih terjatvah 322.

Izdatek sklepa 64

Izdelovanje smodnika VIII 5 .

Izdeželnost, izvršba v sta¬
novanju osebe, kateri
gre 31.

Izjava dolžnikovega dolž¬
nika o zarubljeni terjatvi
301.

— o prevzetbi dolgov 178.

Izjave če se zamudi rok

za 56.

— listinske pri simbolični
izročitvi 348.

— zavezančeve nadomesti
izrek sodišča 350.

Izklicna cena neobratova-
nega rudnika 245.

Izklicna cena pri dražbi
premičnih reči 276, 277.

— — pri dražbi terjatev
348.

Izključne podsodnosti 51.

Izkupilo plodonosno nala¬
ganje 77.

— za denarne terjatve,
uporaba 318.

— za na dražbi prodane
premičnine, uporaba 288
do 288.

— za odstranjene reči 349.

— za pod roko prodane
premičnine, uporaba 288.

— za vrnjene pridelke 157.

Izpisek iz katastra 90.

-priskrbeti za cenitev

140 in op. 3.

— iz likvidacijskega za¬
pisnika 1,.

— iz podelilne ali dopu-
stilne knjige 242.

— knjižni 133, 136.

— — priskrbeti ga je k
razdelbi donosnih pre¬
bitkov 123.

Izpodbijalna tožba, za¬
znamba XIII 8 .

Izpraznitev nepremičnih

stvari 249.

— tožba upravnika zavoljo
111.

I Izprevid 71, 74.

Izpričevalo — Izvedenci.

569

Izpričevalo (izpričevanje)
listinsko o posesti ne-
premičn. 91.

— o bremenih v dražb,
postopanju 133 2 .

— o lastninski pravici v
dražb, postop. 133.

— o nevarnosti pri izvršbi
v zavarovanje 370, 371.

- pri dražbah rudnikov
242, 248.

— zahteve pri začasni od¬
redbi 390.

— zaukaz uradoma 55.

Izpridile, stvari ki bi se

pri daljši hrambi lahko
266, 273, 280.

Izpust dolžnikovega' dolž¬
nika iz pravnega spora
po položbi 307.

— iz zapora s privolitvijo
upnika 366.

Izraz volje, oddaja 367.

Izrecila, pismena, rok za
56.

Izročba ali dajatev stvari,
sodna prepoved 379, 382.

— izvršba na zahtevo do
izročbe 325—329.

— izvršilnim sod. odka-
zanih poslov enemu so¬
dišču 23.

— listine o preodkazani
terjatvi 306.

Izročba posameznih delov
izvrš. postopanj a drugemu
zbornemu sodišču 19.

— posameznih izvrš. činov
drugemu izvrš. sod. 21.

j — premičnih stvari 346 do
348,.

j — pritikline 349.

— stroški 369.

| — stvari kot obratna da¬
jatev pri preodkazu 309.
Izsiliti, dejanje ki se ne
sme 81.

Iztek rekurznega roka, so¬
dni sklepi se smejo iz¬
vršiti pred 67.

Izterjava preodkazane ter¬
jatve, zamuda 310.

— zahtev do izročbe in
dajatve telesnih stvari
326—329.

Izterjevalni stroški 76.
Izterjevanjedavkov, vročba
dražbenega oklica or¬
ganom za 172.

— denarnih kazni XIII 4
Iztožiti zarubljeno terjatev

297.

Izvedba izvršbe na pod¬
stavi inozemskih spisov
85.

Izvedenci koliko 143, 275.

— pri dražbi premičnih
reči 275.

570  Izvedenci — Izvrševalni organ.

Izvedenci privzeti jih je k
cenitvi 143, 144, 239.

Izvršba če se je zaht. upnik
odrekel i. 36.

— iz spisov in listin to-
zemstva 1—78.

— kaj mora obsegati predlog,
naj se dovoli i. 54.

— na denarne terjatve 290
do 324.

— na imovinske pravice,
ki niso terjatve 330—345.

— na knjižno zavarovane
terjatve 320—324.

— na nepremično imovino ;
87—248.

— na obrtne podjetbe 341 j
do 344.

— na podstavi spisov in |
listin, narejenih v ino- j
zemstvu 79—86.

— na pravico dobivanja
zemljskih smol 248.

— na premično imovino
249—345, XXXIV.

— na stvari rudniške last¬
nine 240—248.

— na telesne stvari 249.

— na tovarniške zavode
341—344.

— na trgovinske obrate
341—344.

— na zahteve do izročbe
in dajatve telesnih stvari
325—329.

Izvršba odtegnjene stvari
VI do XI, 250, 290, 292,
330.

— omejila 290—293.

— opravljanje 16.

— ■— pritožbe onačinu 68.

— v dosego dejanj ali opu-
stov 346—369.

—• v zavarovanje 370—377.

— začetek 33.

Izvrševalni organ 24 in

ukazi.

-da na znanje izklicno

ceno in najmanjši po-
nudek 277.

-določi dražbeni narok

272.

— — dražba premičnih
reči 275.

-izjava o prenosu na

preodkazanem papirju
305.

— — izročba stvari 327.

— — izroči listine o pro¬
dani terjatvi 318.

— — — nepremičnino

upravniku 99.

•— — kako ravna s pre¬
mičnimi stvarmi, katere
je odstraniti 349.

— — njemu je predložiti
zaznamek stroškov 284.

— — njih poslovanje 25
do 32.

Izvrševalni organ — Izvršilni stroški. 571

Izvrševalni organ, notarji

24.

-obvestiti ga je o pri¬
stopu 267.

— — odpravi osebe, katere
motijo 32.

— — odvzetba denarja pri
rubežu 261.

— — — premičnih stvari
346, 347.

— — odvzetba premičnih
stvari začasna odredba383.

— — opravi zapretbo 360.

— — opravlja dejanja za
obrambo pravic iz za¬
rubljenih papirjev 297.

— — opravlja izvršbo ura¬
doma 16.

— — počaka z opravo 46. I

— — položi izkupilo v
sodni pisarnici 284, 285.

-popis in cenitev 144.

— — prejema plačila, po¬
trjuje prejem 25.

-prodaja pod roko 268.

-rubež premičnih stvari

253.

-— prenosnih papirjev

296, 300.

-se mora prepričati o

vročbi dražb, dovolila in
razglasu 273.

— — simbolična izročba
premičnih stvari 348.

Izvrševalni organ napo¬
tila 61.

-upor zoper delo 357.

-uporaba izkupila 283.

— — uvedba hrambe 259.

— — zapisnik 60.

-zoper naloge jim dane

ni posebe rekurza 66.
Izvrševalni uradnik 24.
Izvršilna moč, imajoči spisi
in listine ogrske dežele
86 .

— — notarskega pisma,
tožba, s katero se oporeka
XVII.

Izvršilne dražbe, prehodna
določila XXXIII, XXXV.
Izvršilni komisar, 23, 68.
Izvršilni naslovi, če se raz¬
veljavijo 189, 208.

— — inozemski 2.

-tozemski 1.

— — upor zavezanca 128,
213.

Izvršilni pomočki, navedba
v sklepu 63...

— — ob enem več 14.
Izvršilni stroški 74—76.
-povračilo iz izkupila

284, 288.

— — pri razdelitvi izku¬
pila 286.

— — pri razdelitvi naj-
večega ponudka 216.

572 Izvršilni stroški — Javni organi.

Izvršilni stroški se pla¬
čajo v gotovini 152.

Izvršilno dejanje, pozivi
in priobčitve pri 72.

— — prvo, merodajno za
izvršilno sodišče 18 4 .

— — zapisnik 60.

Izvršilno sodišče 17.

— — začetek oprave iz¬
vršbe pred 33.

Izvršitev razdelbenega
sklepa 236.

— sodbe v kaki inozemski
deželi začasna odredba
381.

— začasne odredbe 387.

— zapora kot začasne od¬
redbe 386.

— — stroški 366, 386.

Izvršiti se smejo sodni

sklepi pred iztekom re-
kurznega roka 67.

Izvršljivost, zaznamba 89.

— se oporeka s tožbo 36.

— spričevalo iz dežele
ogrske krone 86.

— — o i. razsodila ino¬
zemskega oblastva 80.

J.

Jamske mere, cenitev in
dražba XVIII.

Jamstvo nepremičnin 189.

Jamstvo zavoljo na dražbi
prodanih rečih 278.

Javen zavod, izvršba zoper
15, 39, 172.

Javna trgovinska družba,
izvršilni naslov zoper 11.

Javne ali javno pover¬
jene listine 7.

Javne blagajnice, izvršba
na nenakazane terjatve
IX,.

— — podpore iz 290.

Javne davščine gl. dav¬
ščine.

Javne knjige gl. zaznamba.

Javne koristi in varnosti,
oziri nanje pri zaporu
362.

— — oziri nanje pri iz¬
vršbi zoper občine 15.

Javne listine, dokaz do¬
spelosti ali izvršljivosti 7.

— — na njih podstavi po¬
čaka izvrš. organ z opravo
46.

Javne obligacije, izdane
na ime, izvršba XV.

— — izdane na ime, pro¬
daja 268.

Javni dražbeni prostori

274.

Javni organi, obveščenje
o ustavitvi ali odložbi
205.

Javni organi Kmetijske združbe. 573

Javni organi, povabilo k
razdelitvi naj v. ponudka
209.

— — vročba dražbenega
oklica 172.

Javni promet, i zvršba zoper
zavod, ki mu služi 28.

— — zapor zoper osebo,
ki služi v 362.

Javni razglas ustavitve ali
odložbe dražbe 205.
Javni red 81.

Javni urad, zapor zoper
osebo, ki je v njem 362.
Javni zaporni prostor 360.
Javno pravo, izvršba na
podstavi odločil izdanih
v stvareh j. pr. l t2 .

Javno se opravlja dražbeni
narok 177.

-— razodetna prisega

48.

Javno upravljani zaklad,

terjatve zoper 295, 300.

K.

Kartel XXX.

Kataster, izpisek iz 90,177.
— priskrbeti ga je k ce¬
nitvi 140.

Kavcija, izvršba na, ki jo
je položil imetnik za-
stavaskega obrta IX 3 .
Kavcijska hipoteka 224.

Kavcijska hipoteka do

dražbenega naroka na¬
znaniti 171.

— — napoved 211.

— — pri zač. ugotovitvi,
bremenskega stanu 166.

— — razdelba največega
ponudka 224.

— — sodnik da na znanje
pri dražbenem naroku
178.

Kavcijsko razmerje 178,
224.

Kazen zavoljo nereda, zo¬
per upravnika 115, 118.
Kazenska odredba pri iz¬
vršbi v dosego dejanj in
opustov 354, 353, 361.
Kazenska sodišča, njih
razsodila o stroških 1 3 .

— — njih sklepi o den.
kaznih in globah 1 2 .

I — ■— poravnave 1 3 .
i Kazenski sklep, pristojnost
za dovolitev izvršbe
I 4

•*"15  37  65  5 *

Kazensko postopanje, de¬
narne kazni v XIII 4 .

— — stroški, izvršba 1„.
Kazensko sodna razsodila,

izvršba v zavarovanje
370.

Kmetijske združbe, spisek
upravnikov 106.

574

Kmetijstvo — Konkurenčni.

Kmetijstvo, obrtne po-
djetbe združene z 120.

— zastale mezde za posle
in dninarje 216 3 .

Knjige nezarubne 251 10 .

Knjižne pravice podelitev
350.

Knjižno ne vpisane ne¬
premičnine, dražbeni
oklic 170.

— —- — napoved vrstnega
reda 211.

— — — popis in cenitev
134, 137, 143.

— — — prednost 104.

— — — prisilna dražba
133, 134, 137, 138.

-— osnova zastavne

pravice 90—95.

— — — — uprava 102.

— — — zglasitev pravic
in zahtev 145.

Knjižno oblastvo 104,135,
101.

Knjižno vpisane pravice

izvršba na 320—324.

-izvršilno sodišče 18,.

-kot vadij 147,148.

— — — preodkaz 324.

— — — se ne smejo pro¬
dati po javni dražbi 321.

— — — v deželah, kjer
se pišejo ingrosacijske
knjige XVI.

Knjižno zavarovane ter¬
jatve izvršba na, 320 do
324.

— — — kot vadij 147,
148, 188, 199.

— — — obresti pri pri¬
silni upravi 120,.

-začasna odredba 379.

Kolkovanje izjave dolžni¬
kovega dolžnika 301 op. 3.

— predlogov za prodajo
premičnin 264 op. 1, 270
op. 1.

— prošnje za izplačilo
naj v. ponudka iz dep.
urada 236 op. 2.

— izvrš. predlogov, za vpis
v zemlj. knjigo 88 op. 1,
98 op. 1, 133 op. 1, 320
op. 1.

Komanditna družba, iz¬
vršba zoper 11.

Komisijonar njegova zast.
pravica pri razdelbi izku-
pila 286 op. 4.

Končna sodba 1, 370, 371.

Končni račun upravnikov
130.

Konec dražbe 181.

-premičnih stvari 278,

279.

— — zapisnik 194.

Konkurenčni prispevki 216

op. 3.

Konkurz — Likvidacijski.

575

Konkurz za postavitev ce¬
nilca 144 u.

Konkurzno postopanje, iz¬
vršba na podstavi po¬
ravnav, sklepov in izpis¬
kov iz likvidacijskega
zapisnika 1 7 .

— — omejitve izvršbe ve¬
ljajo tudi za XII.

Kovani denar 261.
Kovinska vrednost 275,
277, 280.

Korist, ker se ni izpolnila
obveznost 368.

Koza 251 3 .

Krajevna sodišča na Hr¬
vaškem 86 op. 1.

Krava 251 3 .

Kreditna hipoteka 224.
Kreditna opravila, nepo¬
šteno ravnanje pri XVII 4 .

— — zavodi ki se pečajo
z, izjemne ugodnosti V.

Kreditno razmerje 178.
Križ. kosci svetega 250.
Kuhalna peč 251,.
Kuhinjska priprava 251,.
Kuksi 240, XXV.

Kuponi obrestni javnih za¬
dolžnic, zast. pravica XV.
Kurivo 251 2 .

Kurilne peči 251,.

Kurs denarja inozemstva

261 . I

L.

Ladjar, zapor zoper 364.
Ladje izvršba na nje ob
vojski VIII..

— mlini na njih 1 4 , 18„.

— moštvo na, zapor zoper
364.

— na njih zgrajene stav-
bine 1 4 , 18,,.

— njih pritiklina 252.

— prepustitev ali izpraz¬
nitev 349.

Ladjin mojster, izvršba na
njegovo mezdo Vdih.
Lajik, sodnik 50.

Lastnina nje pridobitev na
stvareh prodanih pod
roko 269.

— zavezančeva, potrdilo pri
prisilni dražbi 133,.

Lastninska pravica iz¬
vršba na podelitev 350.

— — zdražitelja 156, 237.
Lekarnice 251,,.

Letnine 120, 201, XXVIII.
Letni davek , po znesku

1. d. se sme določiti vred¬
nost 141.

Liechtensteinsko, izvršba
iz listin 79 op. 1 c.
Likvidacijski zapisnik v
konkurznem postopanju,
izvršba 1 7 .

35

576

Listine — Mobilizovanje.

Listine dokaz, daje zahteva
ali dolžnost prešla na
drugega 9.

— narejene v inozemstvu
izvršilo na podstavi 79
86 .

— o dospelosti ali izvrš¬
ljivosti 7.

— o preodkazani terjatvi,
njih izročba 306.

— o prodani terjatvi 318.

— predložiti jih je k na¬
roku za razdelitev naj v.
ponudka 210, 285.

— pri izročbi stvari 348.

•— prinesti jih je k zaslišbi
55.

—• vrnitev po izvršilnem
organu 25.

Listinske izjave pri izročbi
stvari 348.

Listinsko izpričevalo o

zavezančevi posesti ne¬
premičnine 91.

Ločeni pridelki , izvršba
na 119.

Ločeno stanovališče 382 s .

Loterijski dobitki, opro¬
stilo od prepovedi X.

Loterijski nabiralci, de¬
narji, katere so nabrali,
so nezarubni X.

Lovske pravice, izvršba
na 334.

M.

Mandatno postopanje, iz¬
vršba 1 2 .

-izvršilo v zavarovanje

871,.

Mapa, pri cenitvi 144 u. 25.
Medicinska in kirurška
družba na Dunaju za
vdove IX 6 d!.

Meje poprava 351.

— pri zastavnem popisu
92.

Melijoracijska posojila, pri
cenitvi 144 u. 21.
Melijoracijske rente 216
op. 3.

Menice 296, 297, 300, 319,
401.

Menični red XXI.

Mešetar , trgovinski 268,
269.

Mešetarina 268.

Mezda ladjinega mojstra

VHI 5 .

— podjeteb 344.

— pri prisilni upravi 120,
124.

— pri razdelitvi največega
ponudka 216 3 .

— rudniške lastnine 241,
246.

Miloščine, milodari 290.
Mobilizovanje, zapor je
pretrgati o 364.

Molzna krava — Nagrada.

577

Molzna krava 251,.
Monopoli, reči državnih
VIII,.

Morska ladja, zapor zoper
na njej nameščene osebe
346.

Moški spol, priča 26.
Mudnost, zdražitelj je od¬
govoren za vse po nji
provzročene škode 155.
Mudni zdražitelj 154.

N.

Nabitek na sodni tabli
23, 48, 95, 170, 183, 199, I
209, 71.

Način kako se opravlja iz¬
vršba, pritožba zoper 68.
Načrt dražbenih pogojev
145.

Nadaljevanje dražbe, če
se odreče domik 185.

— dražbe ne glede na usta¬
vitev 184.

— dražbenega postopanja
po ustavitvi proti posa¬
meznim upnikom 206.

— izvršbe, odstop pred
dražbo 200 ls .

— izvršilnega postopanja,
odstop od 46.

— prodajnega postopanja
282.

Nadaljevanje razprave, če
ne pridejo povabljeni 56.

— razprave o razdelitvi 212.

— začetih izvršilnih dejanj
XXXI.

Nadarbine gospe kanonis
IX,.

Nadarbinska imovina, iz¬
vršba na VIII 8 .
Nadarbinski denarji 290.
Nadnevne mere, cenitev in
dražba XVIII.
Nadomestnik za osebo, spa¬
dajočo med moštvo na
ladji, katero je zapreti
364.

Nadponudba 195—199.
Nadponudnik kot zdražitelj
199.

— varščina 196.

Nadzorno oblastvo, izvršba

v sporazumu z 28.
Nadzorovanje hiš, službeni
prejemki oseb za 120 s .

— skrbnika za poteg 315.

— upravnikovega poslo¬
vanja 114.

Naltnica, knjiga 248.
Nagajivost, kazen zavoljo
168, 394.

Nagrada, upravnika po¬
plačilo 124.

— upravnikov 113, 117,
118.

35 *

578

Najboljši ponudnik — Nalogi.

Najboljši ponudnik, 184,
192, 194.

— pri dražbi premičnin 278.

Najemnina, zastavni popis

v zavarovanje XIII G .

Najemna ali zakupna po¬
godba, sodna odpoved,
izvršilni naslov 1 4 .

Najemne in zakupne pra¬
vice, cenitev 144 u 21.

— — — — izpričevalo o
njih pri prisilni dražbi
133.

— —-njih prevzetba

150.

-odškodbe zanje

216 4 .

- znesek odškod¬
nine zanje 211, 227.

Najemne pogodbe, vpliv
prisilne uprave nanj e 111.

Najmanjši ponudek pri
dražbi premičnih reči 277.

-pri dražbi stvari rud¬
niške lastnine 240.

-pri drugačnem sprav¬
ljanju v denar 280.

— — pri nepremičninah
146, 151.

— — pri zopetni dražbi
154.

Najmarina hišna, cenitev
poslopij, ki so ji zavezana
144 u. 16.

Najmodalec njegova zast.
pravica pri razdelbi iz-
kupila 286 op. 4.

Največi ponudek, plačilo
146, 152, 153, 235.

—- — položba ostanka 235.

— — prehodne določbe
XXXV.

-pri prodaji premičnin

278.

— — razdelitev 209—214.

Najviše dvorno maršal-

stvo, oprava izvršbe 31.

Najviši znesek pri kav¬
cijskih hipotekah 224.

— — pri začasni ugotovitvi
bremenskega stanu 166.

Nakaznice, trgovske, rubež
296, 297, 319, 401.

Nakazati, oblastvo, ki ima
pravico n. plačilo 295,300.

Nalog dolžnikovemu dolž¬
niku, da se izjavi 301,
303.

Nalog zdražitelju, naj po¬
loži ostanek največega
ponudka 235.

Nalogi dani izvrševalnim
organom, zoper nje in
posebe pravnih pomoč-
kov 66.

— sodni, da je predati ali
prevzeti zakupno ali na¬
jemno stvar 1 4 .

Namestnik — Nedopustna izvršba. 579

Namestnik, izvrševanje
obrta po 341.
Namestovanje zaprte osebe
362.

Napotiti na pravdno pot
je upore zoper razdelitev
donosnih prebitkov 128.
Napoved davkov do draž-
benega naroka 172, 178.

— k izkupilu za premič¬
nine 285.

—• k razdelitvi izkupila 210,

211 .

— poziv z oklicem 145.

— pravic na nepremičnine
pred začetkom dražbe 170 5 .

— vrstnega reda 211.

— zahtev pri razdelbi do¬
nosnih prebitkov 127.

Napovedi in izrecila k draž-
benemu naroku 171.

— podstava razdelbnega
sklepa 214.

Narok, zamuda 57.

— za razdelitev donosnih
prebitkov 123, 128.

— -izkupila 209, 285.

— za razodetno prisego 48.

— za rešitev upravnikovega
računa 116.

— za ustanovitev dražbenih
pogojev 162.

— za začasno ugotovitev
bremenskega stanu 164.

Narok, zoper določitev n. ni
posebe rekurza 66.

— zunaj njega storjeni
sklepi 64.

Navadno gospodarstvo

112, 343.

Navodilo za prisilne uprav¬
nike, njega nabava je
upravni razhodek § 113
op. 1.

Naznanilo izvršbe pri vo¬
jaškemu poveljstvu 29,
31.

— nedopustnosti izvršila 39.
-glede terjatve 295.

— zapretbe 362.

— zaradi izročitve izvr¬
šilnih dejanj enemu so¬
dišču 21.

Naznanitev spora XXVIII.

— — če se iztožuje pre-
odkazana terjatev 310.

Nedelja, izvršba ob 30.
Nedoletnik, izvršba zoper
39,-

Nedopusten rubež zaradi
pravic drugih 253.
Nedopustna dražba ter¬
jatve 319.

Nedopustna izvršba 39 4 ..

-zaradi pravic drugih

37.

-zoper občino ali kak

javen zavod 39 4 .

580 Nedopustna ponudba — Nepremičnine.

Nedopustna ponudba, upor
zaradi 184 6 .

Nedopustni dogovori pri

dražbenem naroku 177.

Nedopustno dražbeno po¬
stopanje 208.

Nedopustnost izvršilnega
postopanja,naznanilo 295.

Nedopuščeno dejanje ka¬
dar je z izvršbo izsiliti 81.

Nedostatki, upravnikovega
poslovanja 114 (Glej tudi
pomankljivosti in po¬
greški.)

— v ravnanju skrbnika v
poteg 315.

Neizpodbitni sodni sklepi
65.

Neiztožnost zahteve 81.

Neizvedljiva prisilna
dražba 134, 136.

Neizvedljiva prisilna
uprava 101.

Nejavna je ustna razprava
v izvršilnem postopanju
59.

Nemčija, izvršba iz listin
79 op. 1 a.

Neohhodno potrebni stano-
valni prostori 105.

Neogibno potrebni preži-
vitki 330.

Neogibno potrebne poti

216 op. 3.

Nepodaljšljivi roki 58.

Neposredni davki, izvršba.
1 . 3 -

Neposredno poplačilo iz

upravnih doneskov 109,

120 .

— — ob prisilni upravi
obrtnih podjeteb 344.

— — užitka očetovega na
imovini otroka 336.

Nepošteno ravnanje pri
kreditnih opravilih, za¬
varovanje XXVII 4 .

Nepovračljiva imovinska
škoda 44.

Nepovratna škoda, začasna
odredba, da se odvrne
381,.

Nepravilnost postopanja
pred inozemskim sodi¬
ščem 81.

— v upravnikovem poslo¬
vanju 114.

Nepremične stvari, izpraz¬
nitev 349.

-izvršilno sodišče 18,.

— — preodkaz zahteve do
dajatve 328.

— —- razdelitev vkupne 351.

Nepremičnine, izvršilno

sodišče 18.

— prisilna dražba 133—239.

— — osnova zast. pravice
na 87—96.

Nepremičnine — Noč.

581

Nepremičnine , prisilna
uprava 97 — 132.

- uprava kot začasna od¬
redba 379, 382,.

Nepremičninska priti¬
klina, popis in cenitev
140, 142—144.

— — posebe izvršba nedo¬
pustna 252.

Nepremičninski delež,

dražba 238.

- prisilna osn. zast. prav.

na 87, 88, 89.

— — — prisilna uprava
97, 99, 131.

Nepristojno vedenje oseb
32.

. Nerazdelna terjatev, pre-
odkaz 304.

Nesodno dane odpovedi,
izvršba l, e .

Nesporne pravne stvari,

izvršba 1 6 .

— — — odredbe v izvr¬
šilo v zavarovanje 370.

Nesporno postopanje, ura¬
doma izvršilno posto¬
panje XIII 3 .

Nevarno odlagati 26, 112,
358.

Nevarnost, da bi nasprot¬
nik obrezuspešil ali ob¬
težil izterjavo 370.

Nevarnost, nepremičnine
preide na zdražitelja 146,
156.

— pošiljatve zarubljenih
reči zavoljo prodaje 268.

— zahtevajočega upnika pri
odložbi 44.

— za izterljivost 374.

— za upravo 105.

— za zdravje 105, 365.
Neveljavnost zahteve 81.
Neveljaven izvršilni na¬
slov 391.

Nevpisane nepremičnine,

dražbeni oklic 170.

— — izpričevalo o posesti
in bremenih 133.

— — oklic zaradi zglasitve
pravic in zahtev 145.

— — osnova zast. pravice
90.

— — prisilna uprava 102.

— — zastavni popis pri
pris. dražbi 134.

Nezarubne stvari 250 do

252.

-ustavitev izvršbe. 392.

Nezarubne zahteve 290 do
293, VII—XI, 251, 330.
-in pravice, sodna pre¬
poved 380.

Nezmožen če je zavezanec
kaj pridobiti 291.

Noč, izvršba po 30.

582

Notar — Obnova.

N otar, izvrševal ni organi 24.

— položba varščine za nad-
ponudbo pri njem 196.

Notarska kavcija, izvršba
na IX 3 .

Notarsko pismo, izvršilni
naslov 1 17 .

— — oporeka se mu iz¬
vršilna moč XVII.

Notifikacija 308, 397.

Nravnost 81.

0 .

Obča podsodnost, pristoj¬
nost za dovolitev izvršbe

4 ., &•

— — v spornih stvareh,
za dovolitev začasnih od-
redeb 387.

Občekoristen in javen za¬
vod, izvršba zoper 15,
39 4 , 172.

Občevanje z unanjimi ob-
lastvi 69.

Občina dražba nepremič¬
nine 172.

— izvršba zoper 15, 39 4 .

— razglasitev z oklicem v

71.

Občinska oblastva dovpra-
šati je o imeniku uprav-

_ 'bikov 106.

Občinske blagajniee, pod¬
pore iz 290,.

Občinske doklade k dav¬
kom, izvršba 1 s .

Občinski organi, razgla¬
sitev zastavnega popisa 95.

Občinski posredovalni
urad, izvršba na podlagi
poravnave l l5 .

Obdelavna vrsta 92.

Oblačila 251,.

Oblastva zunaj ozemlja, za
katero velja ta zakon, za¬
prosila 69.

Obleka spodobna 251 5 .

— preiskati sme izvrševalni
organ 26.

Obljuba upravnika namesto
prisege 108.

Obnova dražbe, če je sodnik
odrekel domik 185.

— kazenskega postopanja,
izvršilo v zavarovanje

371.

— odloženega dražbenega
postopanja 204.

— odloženega izvršilnega
postopanja 44.

— postopanja, odložba iz¬
vršbe 42 2 .

— prejšnjega stanja po
zaht. upniku ob nevar¬
nosti in stroških zavezan-

čevih 356.

— za o. izvršbe pristojno
sodišče 45.

Obresti — Obrtne podjetbe. 583

Obresti izkupila za pre¬
mičnine 285.

— je napovedati pri raz- j
delbi izkupila za premic- j
nine 285.

— je plačati neposredno iz j
upravnih doneskov 120.

— je povedati v sklepu 63.

— je preračunih do draž-
benega roka 283.

— prevzetih terjatev plačati j
je v gotovini 223.

— pri razdelbi izkupila za
premičnine 286.

— pri razdelbi največega
ponudka 216, 217 št. 2.

— so del razdelbne mase 215.

— terjatev, ki se bodo amor-
tizovale 230.

— terjatev z odloživim po¬
gojem 221.

— terjatev z razveznim po¬
gojem 220.

— založbe za kavcijsko hi¬
poteko 224.

— založbe za preživitek 226.

— založbe za služnosti in
realna bremena 225.

— zastale ni jih prevzeti
v zaračun na največi po-
nudek 152.

— zastale pri začasni ugoto¬
vitvi bremenskega stanu

166.

Obrestna mera, pri ce¬
nitvah 144 1S .

Obrestni kuponi javnih
zadolčnic XV.

Obrestno merilo je pove¬
dati v sklepu, s katerim
se dovoljuje izvršba 63.
Obrestonosna naložitev
glavnice za rente, pre¬
živnine i. t. d. 219.
Obrestovati mora zdražitelj
brezobrestne rokovne ter-
terjatve 223.

— mora zdražitelj največi
ponudek 152.

— — — na naj v. p. pre¬
vzete dolgove 156.

Obrezuspešiti izvršbo, iz¬
vršilo v zavarovanje
370.

— izvršbo, začasna odredba
379, 381, 386.

Obrti svobodni, rokodelski
dopuščeni, njih našte¬
vanje 341 op. 2.

| Obrtna sodišča izvršba na
podstavi sodeb in porav¬
nav l a .

-izvršba v zavarovanje

XX Vlij.

— — pristojnost za dovo¬
litev izvršbe XXII.

Obrtne podjetbe, izvršba
na 341—344.

584 Obrtne podjetbe — Obveznice.

Obrtne podjetbe, združene
z gospodarstvom ali kme¬
tijstvom 120 3 .

Obrtne pravice, izvršba na
334.

Obrtni delavci, vloge v
hranilnice 291.

Obrtni red 341, 343.

Obseg dražbe premičnih
stvari 279.

— izvršbe 27.

Obstoj terjatve če se ne
more verojetno izkazati,
prodaja nedopustna 319.

Obtežila če bi se izterjava,
izvršilo v zavarovanje
370.

— če bi se izterjava, za¬
časna odredba 379, 381.

Obvestilo o dražbenem na¬
roku 171, 172.

— o zapornem sklepu 362.

— z oklicem 71.

Obvestiti je izostale o od-

ložbi naroka 57.

— je o cenitvi 140.

— je o določitvi dražbenega
naroka 272.

— je o dovolitvi dražbe 133.

— je o hrambi premičnih
stvari pri izpraznitvi ne¬
premičnine 349.

— je o imenovanju hra¬
nitelja 260.

Obvestiti je o izjavi dolž¬
nikovega dolžnika 301.

— je o knjižnih vpisih po
domiku 237.

— je o odločbi o nadpo-
nudbi 198.

— je o odpovedi preodkaza
311.

— je okrožni rudarski urad
334.

■— je o opravljenem rubežu
253, 257.

— je o prisilni upravi 99,

100 , 102 .

—• je o pristopu k dražbe-
nemu postopanju 139.

— je o pristopu k prodaj¬
nemu postopanju 267.

— je o razveljavi preod-
kazanega sklepa 317.

— je o upravni ugotovitvi
pravic glede vinkulo vanih
papirjev 265.

— je o ustavitvi ali odložbi
dražb. post. 205—207.

— je o ustavitvi ali odložbi
prod. post. 282.

— je o zastavnem popisu
92.

•— je o zopetni dražbi 154.

— je zdražitelja o nadpo-
nudbi 197.

— je z vročbo odloka 64.

Obveznice, trgovske, rubež.

Očetu — Odplatni.

585

Očetu podeljeni užitek na
imovini otroka 336.
Oddaja izraza volje 367.
Odgovoren dolžnikov dol¬
žnik ali imetnik stvari
po vročbi prepovedi 385.

— mudni zdražitelj 155.

— najboljši ponudnik 278.

— zaht. upnik za zamudo
v izterjavi preodk. ter¬
jatve 310.

— zavezanec in dr. o. vsled j
krivih navedeb pri zač.
ugotovitvi bremenskega
stanu 164.

— zavezanec za namesto
plačilo preodkazano ter¬
jatev 316.

Odkloni upravnik sprejem
uprave 107.

Odlaša se s plačilom pre¬
vzemne cene 204.

— se z opravo dejanja,
kazen 354.

— upravnik dati račun 115.
Odločila brez ustne raz¬
prave 55.

— je zapisati v zapisnik 59.

— o domiku, v zapisnik
194.

— o preodkaznem predlogu
po preteku roka za izjavo
dolžnikovega dolžnika
303.

Odločila o rekurzu zoper
ugotovitev bremenskega
stanu 164.

— o sporih med izvršilnim
postopanjem 17.

— o ugovorih in predlogih
med dražbo 177.

— o uporu zoper podelitev
domika 185, 191.

— se store s sklepom 62.
Odloki 64.

— izvršilni naslov 1,.
Odločba cenitve 202.

— dražbe vsled prevzetja
zarubljenih stvari 271.

— dražbenega postopanja
163, 200—208.

— izvršbe 39, 42.

— izvršbe, diferenčno opra¬
vilo ali kartel XXIX.

— izvršbe vsled tožbe, s
katero se oporeka izvr¬
šilna moč notarskega
pisma XVII.

— pristojnost 45.

— prodajnega postopanja
282.

— učinek 43.

Odloživni pogoj, terjatve
z 221.

Odpisi, ki jih ima opraviti
izvrš. organ na listini 261.
Odplatni odstop, preodkaz
namesto plačila 316.

586

Odpoved — Odstranitev.

Odpoved hipotečne terj atve,
zaznamba XIII,.

— nesodno dana, izvršba 1 18 .

— sodna, izvršba 1 4 .

— zaznamba 322.

Odpovedati sme dolžnikovi

dolžnik 317.

— sme upravnik najemne
ali zakupne pogodbe 111.

— sme zalit, upnik preodkaz
terjatev 308.

— sme zdražitelj prevzete
terjatve 153.

Odpravnik (špediter), nje¬
gova zastavna pravica
pri razdelbi izkupila 286
op. 4.

Odpravnina v službi stalno
nameščene osebe, izvršba
na IX, 0  zak. čl. II.

Odpust preodkazanega
dolga 308.

Odreče se zaht. upnik pra¬
vici pridobljeni s preod-
kazom 323, 311, 317.

Odredbe sodne se store s
sklepom 62.

-v nespornih pravnih

stvareh, izvršilo v zava¬
rovanje 371.

— — zapisnik 59.

— vročba, izvršba na pod¬
stavi spisov unanjih ob-
lastev 80.

| Odredbe začasne XXVII,
378 do 402.

Odreka domika 185, 186,
188, 191, 193.

•— — rekurz 187, 191.

— — zaznamba 186.

— izvršilnega dejanja 68

Odrekel če se je zaht.

upnik izvršbi 36, 39, 40.

:-tožba na opravo

koristi 368.

Odstop nezarubnih terjatev
je brez pravne moči 293.

— od izvršbe pri prodajnem
postopanju premičnih
stvari 282.

— od nadaljevanja dražbe

200 3 .

— — izvršbe po izdatbi
naloga, ki ga mora iz¬
polniti izvrš. organ 46.

— odplatni. preodkaz na¬
mesto plačila 316.

— po preodkazu v poteg
308.

— prednosti 218.

— preodkazane terj atve 308.

Odstopi se izvršilna za¬
deva drugemu sodišču
XXXII, XXXIII, XXXIV,
XXXVI.

Odstranitev premičnih
stvari pri izpraznitvi ne¬
premičnin 349.

Odškodbe — Opazke.

587

Odškodbe, zahteve, za ne-
prevzete pravice in bre¬
mena 216 4 .

— — za odpravljene služ¬
nosti in bremena 227.
Odtegnjene izvršbi, stvari
VI—XI, 250, 290, 292,
330, 39„.

Odvetniki 52, 251 s .
Odvetnik njegova zastavna
pravica pri razdelbi iz-
kupila 286 op. 4.
Odvezne (zemljiško) rente
in glavnice § 216. op. 3.
Odvzetba denarja pri ru¬
bežu 261.

— menic in dr. 296.

— premičnih stvari 346.
Ogled nepremičnine pred

dražbo 176.

— — stvari 272.

Ogrska krona, izvršba na

podstavi listin, narejenih
v deželah 86.

— — — v zavarovanje
373.

Oklic 71.

— dražbeni 169, 170.

— premičnin 272.

— stvari pri dražbenem
naroku 178.

Oklicevalec 276.

— ne sme dajati ponudbe
180.

Okoliš izvršilnega sodišča
69.

Okov ostankov svetnikov
250.

Okrajne bolniške blagaj-
nice, obvestilo o razdelbi
izkupila 272 op. 3.
Okrajne doklade, o njih
izdani plač. nalogi, izvr¬
šilo 1 13 .

Okrajno sodišče kot izvr¬
šilno sodišče 17, 18, 20.

— — pristojno za razpravo
in sodbo brez ozira na
vrednost 38.

— — zapornega kraja, iz¬
povedba pod prisego pred
njim 48.

Okrožne naprave , pri¬
spevki za 241, 246.
Okrožni rov, dopustilo za
242, pristojbine 241, 246.

Okrožni rudarski urad

334.

Okvirji družinskih podob

251 , 1 -

Omejitev izvršbe 14 (glej
utesnitev).

— knjižne pravice, izvršba
350.

— (omejila) stvari glede
otujitve in pridobitve
lastnine VI.

Opazke, če se zamude 57.

588

Opazke — Ovreči.

Opazke, zoper poslovanje
skrbnika za poteg zarub¬
ljene terjatve 315.

— — ravnanje upravni¬
kovo 114, 337.

— — upravni račun 116.

Oplašbe pri dražbenem na¬
roku 177.

Opominj alno postopanj e iz¬
vršba 1 :J .

— —■ izvršilo v zavaro¬
vanje 371 s .

Opozicijska prošnja 40.

— tožba 35.

Oprava cenitve 143.

— dejanja, katero more
opraviti druga oseba 353.

— — zapoved 384.

Opravljanje izvršbe 16.

Oprostitev izvršilnega ko¬
misarja, nabitek na s.
tabli 23.

Opust izvršba v dosego o.
355-358.

— naznanitve spora 310.

—• stroški 369.

— začasna odredba 382 5 ,
384.

— dosega 355—358.

Orodje, pri izročbi stvari,

ki ne dopuščajo telesne
izročbe 348.

— v lekarnici 251,.

Orožništvo pomoč pri
opravi izvršbe 26.

— nezarubne stvari 251 5 .

— v službi, izvršba zoper 29.

— v zavarovanje 386.

— zapor kot izvršba 363.
Osebni stan avstrijskega

državljana 81.

Osebni ugovor 36 4 .
Osebni zapor, oprostilo od
XXXIX.

Osebno opravljanje posla
251, 6.

Osebno zavezani družab¬
nik, izvršba zoper 11.

Oskrba ubožnih, podpore
v o. u. stoječih oseb 290j.

Oskrbni prispevki, izvzeti
iz izvršbe IXg.

Osnovna imovina občine
ali okraja, dražba 172.

Ostanki svetnikov 250.

Otujitev, nevarnost, pri
zač. odredbah 379.

— sodna prepoved 379 ž ,
382 6 , 384.

Ovce 251,,.

Ovire ponudeb pri draž¬
benem naroku 177.

Ovirajoča dejanstva, za¬
htevo 35.

Ovreči nadponudbo 197.

— upor zavoljo nedostat-
nega pokritja 192.

Oznanitev — Plačilo.

589

Oznanitev, da se bo razde¬
litev izkupila nadaljevala
kak drugi dan 212.

— domika 183.

— dovolitve začasne od¬
redbe 396.

— ima moč vročbe 64.

— sklepov 64.

— sklepa dražbe 181.

P.

Papir, prenosen z nahrbt-
nico če ima borzno ceno,
dražba nedopustna 319 s .
-preodkaz 304, 305.

— — — rubež 296, 297.

— — — začasna odredba
401.

Parno plovstvo, podjetbe
za XI.

Pazniki, rudniški 246.

Peči 251,.

Perilo 251,.

Pisanja zavezančeva, neza-
rubna 251,,.

Pisarnica, uradniki sodne
p izvrševalni organi 24.
Pisma, pisanja zavezan¬
čeva, nezarubna 251,,.
Pismen zaznamek o po-
sledku zaslišbe 55.
Pismena oblika, dovolilo
izvršbe ob nedeljah in
po noči 30.

Pismene izjave 55.
Pismeni izdatki (odloki)
64.

Pismeni pozivi in priob-
čitve 72.

Plača izvršba na IX 8  zak.

§ 1 -

— rubež 299.

Plačilna potrdila zahteva¬
jočega upnika 313.
Plačilna prepoved 294,
295, 300, 320, 331.
Plačilni nalogi, izvršilo v
zavarovanje 371.

— — o davkih, pristojbi¬
nah in dokladah, izvršba
1 IS -

-v mandatnem in me¬
ničnem postopanju, izvr¬
šilni naslov 1 2 .

Plačilno povelje, izvršilo
v zavaro anje 371.

— — v opominjevalnemu
postopanju, izvršilni na¬
slov 1 3 .

--v sindikatskem po¬
stopanju, izvršilni naslov
1 2 -

Plačilo dolžnikovega dolž¬
nika 305, 312, 313.

— drugih oseb zavezancu

110 .

— je posvedočiti v zapis¬
niku izvrš. organa 60.

590

Plačilo — Podzastavni upniki.

Plačilo po izdatbi naloga
izvrš. sodišča, ki ga mora
izvesti izvršev. organ 46.

— po nastanku izvršilnega
naslova 35.

— preodkaz namesto p.
316, 324.

— v gotovini pri dražbi
premičnih reči 278.

— v gotovini, zahteva 171,
178,.

— — zahteva, odstop od
te zahteve 223.

— zavezančevo ima pra¬
vico prejemati izvršev.
organ 25.

— — po odvzetbi denarja
261.

Plavi njih pritiklina 252.

Plodonosna naložba goto¬
vine 77 XXIII.

Plovstvena postaja 242.

Pobotnica dolžnikovemu
dolžniku 313.

— izvrševalnega organa 25.

— razdelitev razdelbnega
sklepa 236.

— rubež denarja 261.

— upravnika 109.

Počakati, kdaj sme izvr-

ševalni organ z opravo
46.

Podelilna listina 242.

Podelilna knjiga 242.

Podelitev ali razveljava
knjižnih pravic 350.
j — domika 183—189.
Podjetba pod državnim
nadzorom 171.

— obrtna izvršba 341.
Podjetniška zveza (Kartel)

j XXX.

Podpis dražbenih pogojev

194.

— na zapisniku 59, 60.

— — o dražbenem naroku
194.

— prisilnega upravnika pred
trgovinskim sodiščem 342.

Podpore nezarubne 251 B ,
290.

— v prirodninah 251,.
Področje izvrševalnih or¬
ganov 25.

— upravnikovo 109—112.
Podsodnost obča, odloča

pristojnost za dovolitev
izvršbe 4 6 , 6.

— — pristojnost za dovo¬
litev začasne odredbe 387.

— v izvrš. redu določene
so izključne 51.

Podzastavne pravice 324.
Podzastavni upniki, upor
zoper razdelitev donosnih
prebitkov 128

-največega

ponudka 213.

Pogodbe — Položba.

591

Pogodbe, zalagalne, vožne,
državnega erarja z za¬
sebniki VIII 6 .

— rokovi za odpoved po p.
so na korist zdražitelju
153.

— vpliv prisilne uprave
nanje 111.

— zmožnost ponudnika za
sklep 184,.

Pogodbena mezda rudar¬
jev, izvršba na IX H .
Pogodbene zastavne pra¬
vice se ne utesnijo 96.

— — — zoper občino ali
javen zavod 15.

Pogojne terjatve, pri za¬
časni ugotovitvi bremen¬
skega stanu 166.

— — razdelitev največega
ponudka 220, 221.

— — začasne odredbe
378.

— — zdražitelj jih ne
prevzame 171.

Pogrebna društva 290.

— — ne zarubne zahteve
do 290,.

Pogrebni stroški za kaz¬
njence pri razdelbi iz-
kupila 286 op. 4.

Pogreški o vročitvi ali raz¬
glasitvi dražbenega do¬
volila 273.

Pojasnila iz rubežnega za¬
pisnika 255.

— o preodkazani terjatvi
306.

— pri dražbenem roku 178.

— si sme pripraviti sodišče
uradoma od unanjega ob-
lastva 82.

— upravnega računa 117.

— zavezanca pri naroku za
razdelitev 212.

Pokojnine iz ustanove ali
zavodov 291.

Pokojnina izvršba na IX 8
zak. § 2.

Pokojnine, izvršba na p. v
zasebni službi nameščenih
IX 10 .

— rubež 299.

Pokojninski zavod za du¬
najske trgovinske pomoč¬
nike IX 6 o.

Policijska oblastva, po¬
ravnave sklenj ene pred
!«■

Politična izvršba III.
Politično oblastvo, vročba
dražbenega oklica 172,
pri postavljenju cenilcev
144, u. 3, 4.

Polje ime njegovo in ve¬
likost 242.

Položba donosnih prebitkov
115, 383.

36

592 Položba — Ponavljajoče se dajatve.

Položba izkupila 285.

— izkupila za odstranjene
stvari 347.

— izkupila za stroške 284.

— kar je zaht. upnik na
podlagi preodkazane ter¬
jatve preveč prejel 312.

— kot kavcija za nadpo-
nudbo 196.

•— kot začasna odredba 379,
382, 391.

— na menice potegnenih
zneskov 297.

—• največega ponudka 152.

— namestu začasne odredbe
389.

— po dolžnikovem dolžniku
385.

— predplačila za izvršitev
zapora 366, 386.

— predplačila za stroške
začasne odredbe 393.

— preodkazane terjatve
307.

— pri izvršbi v zavarovanje
374, 376.

— sodna, po zavezancu v
svrho poplačila upnikov
200  4 .

— stvari, katere je izročiti
329.

— v sodni pisarnici 261,
284, 285, 296, 366, 386,
393.

Položba varščine pri za¬
časnih odredbah 390.

Položbe v depozitni urad
77 op. ba.

— v sodni pisarnici, k de¬
narni knjigi 77 op. 2.

Položba zarubljenih menic
296.

— zarubljenih reči, hramba
259.

— zneskov, katere plača
dolžnikov dolžnik skrb¬
niku 315.

Pomagači pri rokodelskih
in dopuščenih obrtih 341.

Pomanjkljaj na največem
ponudku, zdražitelj je od¬
govoren za 155, 278.

Pomanjkljivosti računske,
pri prisilni upravi 116.

Pomoč pri opravi izvršbe
26.

Pomožna blagajnica, ter¬
jatve nasproti IX 12 .

Pomožna dela, dopustila za
242.

Ponavljajoča se plačila,

pri razdelitvi izkupila
286.

Ponavljajoče se dajatve,

ali na glavnični znesek
za nje 211.

— -iz donosnih pre¬

bitkov 124.

Ponavljajoče se dajatve — Poplačilo. 593

Ponavljajoče se dajatve,

kako se poravnajo iz raz-
delbne mase 219.

— -napovedati jih do

razdelbnega naroka 210.

— — — neposredno po¬
plačilo iz upravnih do¬
neskov 120 3 .

— — — odpoved, če pre¬
segajo štiri od sto 1B3.

-pri razdelitvi naj-

večjega ponudka 216,

817,.

— -pri začasni ugoto¬

vitvi bremenskega stanu
166.

— — — prodaja terjatev
pO javni dražbi, katerim
so predmet p. s. o., ne¬
dopustna 319.

--založbena glavnica

225.

-zastala se ne smejo

upoštevati pri zaračunu
na največi ponudek 152.
Ponavljati zapor ni do¬
pustno 366.

Ponovna dražba 188.
Ponudba, ovire 177.

— pri dražbi nepremičnine
180, 185.

— pri dražbi premičnih
stvari 278.

— zapisnik 194.

Ponudek najmanjši 146,
151, 244, 277.

Ponudnik, njih imena v
zapisnik 194.

— vezan na ponudbo 180,
185.

Pooblastilo upravnika pri
stvareh rudniške lastnine
240.

— za ponudbe pri dražbi
180, 186.

Pooblaščenec 52.

— deležnikov rudarstva 240.

— skupni za poteg terjatve
314.

Poočititi j e opravlj eni rubež
259.

Popis in cenitev 140—144.

— — nevpisanih nepre¬
mičnin 143.

— invecta et illata XIII.

— nepremičnine 90—95.

— pritikline 140, 142, 143.

— zastavni, pravice 331.
Poplačilo, prednost pravice

do 135.

— prednost pravice do, pri
prisilni upravi 104.

— prednost pravice do, pri
razdelitvi največega po¬
nudka 218.

— terjatve pred začetkom
dražbe po zavezancu
200 4 .

36 *

594

Poplačilo — Posli.

Poplačilo, terjatve zahte¬
vajočega upnika pri pris.
upravi 125.

— zahtevajočega upnika po
preodkazu namesto pla¬
čila 316.

Poprejšnja cenitev, pod¬
stava dražbenemu posto¬
panju 142.

Poravnave, izvršilni naslov

1 .-

— o preodkazani terjatvi
308.

— pred kazenskimi sodišči.

— pred občinskim posre¬
dovalnim uradom i. dr.
1 «.-

—• pred obrtnimi sodišči
In-

— pred razsodišči 1 16 .

— pristojnost za dovolitev
izvršbe 4, 5.

— sklenjene pred ogrskimi
sodišči 86.

— sklenjene pred unanjimi
oblastvi 80.

— v konkurznem posto¬
panju 1,.

Poročni prstan 251 „.

Porodnice, pri prisilni
upravi 105.

Posebe pravni pomočki 64,
65.

— rekurza ni 66, 239.

Posebne izvršbe, če so ji

stvari odtegnjene, usta¬
vitev § 39., 2.

— — ni na pritiklino 252.

— — pri prisilni upravi
103.

Posel strank, sklep mora
obsegati 63.

Posest, izpričevalo, pri pri¬
silni dražbi 133,.

— izvrš. organ spravi zaht.
upnika v p. 349.

— rubež stvari v posesti
drugih 258.

— zavezančeva, zastavni
popis 91.

Posestne in uiivalne pra¬
vice, njih rubež 331 op. 2.

Posestvo na kmetih, naj¬
manjši ponudek 151.

Poslatev izročenih stvari
za izvršitev prodajnega
in razdelbnegapostopanja

327.

— zavoljo prodaje v drugi
kraj 268, 274, 289.

Posledek zaznambe prisilne
uprave 98.

— zaznambe uvedbe draž-
benega postopanja 135.

Posli 251 „ 2 , s .

— zaostale mezde za, pri
razdelitvi največega po-
nudka 216».

Poslopja — Potnina.

595

Poslopja, cenitev 144 u. 16,
27.

— izvedenec za cenitev 144
u. 2.

— izvršba v cesarskih dvor¬
nih, v vojaških p. 31.

— najmanjši ponudek 151.

— sodne odpovedi najemne
ali zakupne pogodbe, iz¬
vršba 1 4 .

— vrednost se določi dru¬
gače, nego po cenitvi 141.

— zemljiška in stavbna
vrednost 144 u. 20.

Posode v lekarnici 251 9 .

Posojilnice, vložne knjige,
rubež 296.

— vložnica, prodaja nedo¬
pustna 319.

Postatna mezda rudarjev

IX tl .

Postavitev v prejšnji stan

58.

-- — odložba izvršbe

42 2 .

-odložba izvršbe

zastran oglasitve upora
zoper pog. plačilno po¬
velje 371, 376.,.

Postelje 251,.

Postopanje 50—62, 78.

Postranska intervencija
pri izterjavi preodkazane
terjatve 310.

Postranske terjatve, na¬
poved k razdelbi 285.

Poškodba, nevarnost o, za¬
časna odredba 379.

Pošta, plačilne prepovedi
ni vročati po njej 294.

Poštar, izvršba zoper VIII.

Poštna pošiljka, izvršba
na njo VIII,.

— — pravica upravnika,
jih prejemati 343.

Poštna prejemnica 46.

Poštna služba, izvršba na
nje se tikajoče pravice
VIII,.

Poštnohranilnične vložne
knjižice IX 4 .

Poteg po skrbniku 314,
315.

— preodkaz v 308—313.

— preodkaz v, pri izvršilu
v zavarovanje 374.

— preodkazane terjatve
nemogoč 317 s .

— terjatve iz zarubljenih
papirjev 297.

— terjatve se prepove pri
začasni odredbi 379, 382.

Poti potrebne, pri cenitvi
144 u. 21.

Potnina sodnih slug 24
op. 4 A.

— sodnih slug pri razdelbi
izkupila 286, op. 4.

596  Potrošek

Potrošek upravnika, po¬
plačilo, 113, 117, 124,
216.

Povabilo, če se mu ne od¬
zove 56.

— k razdelitvi donosnih
prebitkov 123.

— k razdelitvi izkupila 209,

210 .

— k rešitvi upravnega ra¬
čuna 116.

— k vstanovitvi dražbenih
pogojev 162.

— vročitev, izvršba na pod¬
stavi inozemskih izvrš.
naslovov 80.

— vsebina 56.

Poveljnik vojaškega po¬
slopja 31.

Poveljstvo vojaško izvrši
zapor zoper osebo oboro¬
žene moči 363.

-naznanilo izvršilnega

dovolila 29.

Povračilna pravica
vknjižba pristojbine pro¬
sta 222 op. 6.

Povračilo naloženo uprav¬
niku 118.

— pravice erarja ali dežel¬
nega zaklada do 265.

— pri neupravičeni začasni
odredbi 394.

— Pravda.

Povračilo razsodila na p.,
ki so jih izrekla oblastva
stalne vojske XXVII 3 .

— upravnih stroškov 113.

Povratna dajatev dovolitev

izvršbe ni zavisna od 8.

— — iz rok v roke 42 4 .

— — izjava dolžnikovega
dolžnika 301.

— — po izvrševalnem
organu 25.

— — pri dolžnosti, oddati
izraz volje 367.

-pri preodkazu v poteg

309, 317.

Površina, dajatev posest¬
niku 241, 246.

Pozivi pri izvršilnem de¬
janju 72.

Pozvati na dajanje po-
nudeb 179, 278.

— osebe, naj plačujejo
upravniku 110.

— stranke, naj prineso do¬
kaze 55.

— zaht. upnike, naj izrečejo,
da bodo nadaljevali dražb,
post. 206.

Praga, prenos opravil izvrš.
sodišč v Pragi. U. pri
§ 23.

Pravda (pravdna pot), nanj o
je napotiti zavezanca z
ugovori 40.

Pravda — Praznik.

597

Pravda pri razdelitvi naj-
večega ponudka 211.

— upore pri razdelitvi do¬
nosnih prebitkov 128.

— postavitev v prejšnji
stan 58.

Pravdni spisi 33, 55.

Pravdni stroški, plačati v
gotovini iz največega po¬
nudka 152.

-pri razdelitvi donosnih

prebitkov 125.

-pri razdelitvi izkupila

za premičnine 286.

— — pri razdelitvi naj¬
večega ponudka 216.

Pravdno sodišče, pristojno
za dovolitev začasnih
odredeb 387.

-pristojno za razvelj avo

začasnih odredeb 391.

Pravice, knjižne, izbris,
prenos 237.

— uresničba, stroški po¬
trebni za 78.

Pravna dejanja pris. uprav¬
nika 109.

Pravna korist, za pregled
spisov 73.

Pravna opravila pris.
upravnika 109.

Pravna pomoč za vro¬
čitev povabila ali odredbe
80.

I Pravni nasledki neprihoda
56.

Pravni spor, izpustitev iz
308.

Pravnomočnost dovolitve
dražbe in dražbenih po¬
gojev pred opravo dražbe
169.

— dovolitve rubeža pre¬
mičnih reči 266.

— izvršilni naslov 1,.

— izvršilo v zavarovanje
pred 370.

— izvršitev pred 67.

— odreke domika 188.

— potrdilo o, 54.

— pri inozemskih razsodilih
80, 86.

— sklepa o utesnitvi izvršbe
96.

— sklepa o povračilu pri
začasnih odredbah 394.

— sklepa o ustavitvi pri¬
silne uprave 129.

— sprejema nadponudbe
199.

— ustavitvenega ali odlož-
benega sklepa, pri usta¬
novitvi dražbenih pogojev
163.

Pravno nasledstvo, ugovor
36.

Praznik, izvršba 30.

598

Predaja — Predplačila.

Predaja nepremičnine
hkratu s knjižno osnovo
pravice 350.

— nepremičnine, knjižno
nevpisane 102.

— nepremičnine upravniku
97.

— nepremičnine zdražitelju
146 „ 156.

Predihnine 241, 246.

Predkupne pravice, izpri¬
čevalo o p. p. pri pred¬
logu za prisilno dražbo
133„.

— — vnovični dražbeni
narok je dati na znanje
osebam, za katere so se
vpisale p. p. 154.

1 -vročba dražb, oklica

171.

Predlog, če povabljeni za¬
mudi narok, ne sme pred¬
loga pozneje podati 57.

— da naj se dovoli izvršba,
kaj mora obsezati 54.

— glede oseb, katere ne
pridejo, velja da p. pri¬
trjujejo 56.

— zapisnik 59.

Prednost carin, potrošnin,

kazni pri razdelitvi iz-
kupila 286.

— glavnice odločilna za
pripadke 216, 217.

Prednost glede na popla¬
čilo izvršljive terjatve iz
dražb, izkupila 135.

— glede na poplačilo iz¬
vršljive terjatve pri pri¬
silni upravi 104.

— izvršila v zavarovanje
XXXVIII.

— najboljša 190, 206.

— odstop 218.

— odstop pri razdelitvi naj-
večega ponudka 218.

— pri rubežu na premičnine
256.

— pri rubežu na terjatve
300.

Prednostne pravice davkov
ostanejo v veljavnosti III.

-davkov pri razdelitvi

največ, ponudka 216 2 ,
217,.

— — drugih oseb 258.

Predpisovanje davkov,

vročba dražb, oklica or¬
ganom 172 t .

Predplačila ob upravi, raz¬
delitev največ, ponudka
216 1 .

— po povodu stiske 251 8 .

— stroškov zapora 366, 386.

— upravnika na nagrado
in potrošek 113.

— v založbo upravnih stro¬
škov 120 4 .

Predpostavljenik — Premična imovina. 599

Predpostavljenik, obve¬
stilo o zapornem sklepu
362.

— vojaški, zavezancev 26.

Predstojnik izvrš. sod. do¬
voli vpogled spisov 73.

— izvrš. sod. pritožbe zoper
opravo izvršbe 68.

— izvrš. sod. zaprosi vo¬
jaške pomoči 26.

— okr. sod. dovoli opravo
izvrš. dej. ob nedeljah in
praznikih in po noči 30.

Predstvo dajatev za cer¬
kvene in šolske namene
XIV,.

Predznambe knjižne, pri
razdelitvi najv. pon. 228.

Predznamba zastavne pra¬
vice, izvršilo v zavaro¬
vanje 374.

— zemljiškoknjižna v zava¬
rovanje XIII 5 .

Prehod izvršilne zahteve
ali dolžnosti 9.

— nevarnosti, užitkov in
bremen nepremičnine 156.

— prisilne uprave v za¬
časno upravo 161.

Prehodne določbe XXXI
do XXXIX.

Prehrana, izvršba na pre¬
jemke v zasebni službi
nameščenih oseb IX 10 .

Prehrana , izvršba zarad
pravice do .. IX 8  zak. § 1,
5; IX 10  zak. čl. II.

— zavarovanje za 372,
374.

Prehranščine, dražba ne¬
dopustna 319.

— kako jih poravnati iz
razdelbne mase 219, 216,
217.

— neposredno poplačilo iz
upravnih doneskov 120.

— njih poravnava iz do¬
nosnih prebitkov 124.

— odtegnjene izvršilu 291.

— v zasebni službi name¬
ščenih IX,„.

— zaostale je plačati v go¬
tovini 152.

Preiskati ima pravico izvrš.
organ 26.

Prejemki delavcev in slu¬
žečih oseb, izvršba na
IX, 0  zak.

— javno službujočih oseb

ix 68 .

— zastavna pravica, zvi¬
šanje 299.

Preložba naroka 57, 66.
Preložiti se ne sme naroka
za začasno ugotovitev bre¬
menskega stanu 164.
Premična imovina denarne
terjatve 290—324.

Premična imovina — Prepoved.

Premična imovina druge
imovinske pravice 330 do
345.

-izvršba na 249—345.

— — telesne stvari 249
do 289.

— •— zahteve do izročbe
in dajatve tel. stvari 325
do 329.

Premislek, čas za, pri
dražbi 181, 278.

Prenos, izjava o p. pri pre-
odkazu 304.

— knjižne pravice, izvršba
zahteve, ki meri na 350.

— knjižnih pravic na zdra-
žitelja 237.

— papirja, ki slove na ime
268.

— preodk. knjižno zavar.
terjatve 324.

— pri prodaji zarubljene
terjatve 318.

Prenosnine plača zdražitelj
152.

Preodkaz 303—307.

— namesto plačila 316.

— — — nedopusten 326.

— — — vknjižba 324.

— terjatve opirajoče se na
papir 304.

— — po delnih zneskih
314.

— v poteg 308—313.

Preodkaz v poteg knjižno
zavarovanih terjatev 322
do 324.

— -— — v zavarovanje de¬
narnih terjatev 374.

— zahteve do izročbe stvari
347.

— v poteg, zahteva do iz¬
ročbe in dajatve tel. stvari
327.

— zahteve na dajatev ne¬
premične stvari 328.

Preostajajoči znesek do¬
nosnih prebitkov 126.

— — izkupila 283.

Prepis vrednostnega pa¬
pirja na ime kupca 268.

Prepisi listin za zemlj.
knjigo 88 op. 3,133 op. 1,
208 op. 2, 222 op. 7, 237
op. 7, 320 op. 1,350 op. 1,
374 op. 2.

— prilog, ni jih vročiti na¬
sprotniku 53.

— spisov 73.

Prepoved kvarnih dejanj,
začasna odredba 382..

— otujitve nepremičnin

382„, 384.

-ali zastavitve premič¬
nih telesnih stvari 379.

-obremembe ali zasta¬
vitve za vadij služeče
terjatve 148, 188, 199.

Prepoved — Preživitek.

601

Prepoved plačilna, pri ru¬
bežu terjatev 294.

— plač. pri rubežu terjatev
proti erarju ali proti jav¬
nemu zakladu 295.

— sodna dolžnikovemu
dolžniku, zač. odredba
379 s , 382 s .

— sodna na javne zadolž¬
nice XV.

-pri rubežu drugih imo-

vinskih pravic 321.
Prepričanje, po svojem p.
ugotovi sodišče škodo
168, 394.

Prepustitev nepremičnih
stvari 349.

Preskrbnine izvršba na
IX 8  zak. § 3.

Preskrbni doneski, ome¬
jitev izvršbe na IX S .
Preskrbovanje s živežem,
blagajnice za 290 s .

Pretrg zapora 364, 366.

— zastaranja 297.
Prevažanje čez reko, pod-

jetba XI.

Prevzemna cena, izterjava
204.

— — nepremičnine 200 r
Prevzetba bremen pri pri¬
silni dražbi 150.

— dolgov po zdražitelju
152, 171, 178, 223, 233.

Prevzetba nepremičnine

po kom drugem 200 t .

— — po kom drugem, rok
204.

Prevzetba terjatev v za-

račun na največiponudek
152.

— — namesto preodkaza
319.

Prevzeti ima zdražitelj pro¬
dane premičnine 278.

-rudarske služnosti

243.

— terjatve 171.

— zakupno ali najemno
stvar, nalog 1 4 .

— zarubljene reči 271.
Prezentacije za obrambo

pravic iz zarubljenih
vredn. papirjev 297, 308.
Preživitek, cenitev 144.

— dajatve za 120.

— — — pri pris. upravi

120 .

— izvršilu odtegnjen 330.

— izvršilo v zavarovanje
372.

— oglasitev odškodnine za

211 .

— prevzetba po zdražitelju
150.

— pri razdelitvi največega
ponudka 226.

— začasen, 382 8 .

602

Preživitek — Prisilna dražba.

Preživitek, založba za 216 4 .

Priči pri opravi izvršbe 26.

Pridatki k hranščini sodnih
slug 24 op. 4 A.

Pridelki ločeni, upravni
doneski 119.

— prebod na zdražitelja
156.

— vrnitev 157.

Pridržbena pravica 263.

Prihranek davčni, njega

preračun pri cenitvi 144
36.

Prikladi osebni, poslovni,
dejalnostni — izvršba na
IX 8  zak. § 1.

Priloge spisom 53.

Pripadki, njih oznamenilo
v sklepu 63.

— se poravnajo pred glav¬
nico, če je razdelbna
masa nezadostna 216.

Pripoznava, sodbe izdane
vsled, izvršilo v zavaro¬
vanje 371.

Prirodnine, podpore v 251 4 .

— preživitek v 226.

Prisilna dražba 133—239,

328.

— — dovolitev dražb, po¬
stopanja po izvrš. sodišču
138.

— — dražba nepremič¬
ninskih deležev 238.

Prisilna dražba dražbeni
narok 169—182.

— — — pogoji 146.

— — knjižni spisi in iz¬
brisi 237.

-nadponudba 195—199.

— — najmanjši ponudek
151.

— — plačilo največega po-
nudka 152.

— — podelitev domika
183—189.

— — popis in cenitev 140
do 144.

— — predložba dražbenih
pogojev 145.

— — prehod nevarnosti,
užitkov in bremen in
predaja nepremičnine
156, 157.

-prevzetba bremen 150.

— — pristop 139.

--razdelbna masa 215.

— — razdelbni sklep 229.

— — — — izvršitev nje¬
gova 236.

— — razdelitev najv. po-
nudka 209—214.

— — rekurz 239.

— — splošna načela za
razdelitev 216—217.

— — — — za razdelitev,
— posebna določila 218
do 228.

Prisilna dražba — Prisilna dražba. 603

Prisilna dražba stvari rud¬
niške lastnine 242—246.

— — upor zavoljo nedo-
statnega pokritja zastav-
nopravno zavarovanih
zahtev 190—193.

— — ustanovitev dražb,
pogojev 162, 163.

— — ustavitev in odložba
dražb, postopanja 200
do 208.

— — uvedba 133—137.

-- vadij 147—149.

— — začasna ugotovitev
bremenskega stanu 164
do 168.

— — — uprava 158—161.

— — zapisnik o dražb, na¬
roku 194.

— — zaznamba 134.

— — zopetna dražba 154.

Prisilna osnova zastavne

pravice 87—96.

Prisilna uprava 19, 97 do
132, 218, 317, 328, 331
odst. 2, 333, 334—340,
341—344, 376.

— — dajanje računa 115.

— — imenovanje uprav¬
nika 106.

— — izročene stvari 328.

— — izvršilo v zavaro¬
vanje 374.

— — Iekarnice 251 9 .

Prisilna dražba nadzoro¬
vanje upravnikovega po¬
slovanja 114.

— — namesto dražbenega
postopanja 201.

— — nedopustna pri ro¬
kodelskih in takih obrtih,
za katerih nastop se terja
posebna usposobljenost
341.

— — nepremičninskih de¬
ležev 131.

— — pravic 334, 339.

— — predpise o njej je
uporabljati na uže dovo-
ljenesekvestracije XXXII.

— — preide z dnevom do-
mika v začasno opravo
161.

— — pristop 103.

— — razdelitev donosnih
prebitkov 122—129.

— — rekurz 132.

— — rudniške lastnine
240, 241.

— — stanovalni prostori
zavezančevi 105.

— — uporabnost 97.

_upravni doneski 119.

_ _ — — neposredno

plačilo iz njih 120, 121.

-upravnika področje

109—112.

-nagrada 113.

604  Prisilna dražba — Pristojnost.

Prisilna dražba ustavitev
129.

— — uvedba 98—102.

— — uvedba, nje učinek
103, 104.

— — v korist zavodom in
dr. IV,.

— — vrstni red pri raz¬
delitvi naj večega ponudka
218.

-začasna odredba 382,

383.

Prispevki k bratovskim
skladnicam 241, 246.

— k vodnim zadrugam
216 op. 3.

Pristojbine je na znanje
dati pri dražbenem na¬
roku 178.

— je napovedati k draž-
benemu naroku 172.

— plačilni nalogi in izkazi
zastankov, izvršba 1 13 .

— za prenos imovine, pri¬
silna uprava 124, 125.

— za prenos imovine pri raz-
delbi 216 op. 4, 286 op. 2.

— pri razdelitvi naj večega
ponudka 216.

— pri ugotovitvi bremen¬
skega stanu 191.

— prost podpis zaht. up¬
nika na rub. poročilu o
prejemu plačila 261 op. 1.

Pristojbine prost je zapis¬
nik o neopravi rubeža
254 op. 1.

Pristojnost, dogovori o 51.

— za dovolitev izvršbe 4,5,6.

--na podstavi spisov

in listin, narejenih v ino¬
zemstvu 82.

— — — razsodov in po¬
ravnav razsodišč, zava¬
rovalnic proti nezgodam
XXII.

— -v zavarovanje ali

posameznih zavarovalnih
naredeb na podstavi sta¬
rejših zakonov in ukazov
XXVII.

— — — za imovino do¬
seženo po delitvi imo-
vinske mase 333.

_ — — v zavarovanje

375.

— -za utesnitev ali

razveljavo tega izvršila
377.

— — vknjižbe zastavne
pravice 88.

— — začasnih odredeb
387, 388.

— — zaznambe odpovedi,
hipotečne tožbe, spora

xiii 7 .

— za opravljanje izvršbe
17-20.

Pristojnost

Pristojnost za prehodne
določbe XXXI —XXXIV.

— za tožbo, ki uveljavlja
upor drugih oseb zoper
izvršbo 37.

— — — — upor drugih
oseb zoper politično iz¬
vršbo III.

— — z ugovori zoper iz¬
vršilno dovolilo 36.

— za ugovore zoper za¬
htevo 35.

— za uveljavljenje zahteve
do oprave koristi, ker
zavezanec ni izpolnil na¬
ložene obveznosti 368.

Pristop k dražbenemu po¬
stopanju 139.

— k izvršilnemu postopanju,
pravice posameznih dru-
žeb IV 3 .

— k pravnemu sporu o
preodkazani terjatvi 309.

— k prisilni upravi 103.

— k prodajnemu postopa¬
nju 267.

— prehodne določbe XXXIII.

Pritiklina, cenitev 140.

— izročitev 349.

— na pr. nepremičnine ni
posebe izvršbe 252.

— popis 144.

— se popolni z zavarovalno
vsoto 290.

— Prodaja. 605

Pritožbe zoper ravnanje
pri opravi izvršbe 42 8 ,
68 .

Privilegij, industrijski, iz¬
vršba na 334.

— nezarubni prejemki 251,.

— prostost od izvršbe po¬
deljena po 292.

Privolitev izvršilnega so¬
dišča za važne odredbe
in naredbe upravnikove
112 .

Privzeti sme sodni komisar
drugega cenilca 144.

Prodaja drugih imovinskih
pravic 322.

■— pod roko 268, 269, 270,
280.

— — terjatve 319.

--uporaba izkupila 288.

— — zarubljene terjatve
319.

— predlog za p. sme se
združiti s predi, za rubež

264.

— pri izpraznitvi nepre¬
mičnin 349.

— vrednostnih papirjev

265.

— zarubljene terjatve 318.

— zarubljenih stvari 264
do 282.

— zastave po trgovinskem
zakoniku VIII,,.

606 Prodajno -

Prodajno postopanje, pri¬
stop k 267.

-glede izročenih stvari

327.

Prokuro sme upravnik pre¬
klicati 343.

Promet javni, vzdržba 28.

-izvršba zoper zavod,

ki mu služi 28.

— — — — zavod, ki mu
služi, zapor zoper take
osebe 362.

— — stvari ki so mu od¬
tegnjene VI.

Protestovanje, v obrambo
pravic iz zarubljenih
vredn. papirjev 297, 308.

Provizije izvršba na 1X 10 .

R.

Račun dajanje, pri prisilni
upravi 115—118.

— izvedenec za sestavo
upravnega računa 115,

Računske dobe, odločba o
nagradi upravnikovi 113.

— — razdelitev donosnih
prebitkov 122.

Računske knjižice uprav¬
nikove 115.

Računske pomankljivosti
116.

Razdelba donosnih pre¬
bitkov 122—128, 161.

Razdelbno.

Razdelba izkupila 209 do
214, 283 do 288, 332.

— — za zarubljene ter¬
jatve 318.

— kupnine, prehodne do¬
ločbe XXXV 2 .

— prevzemne cene 200,.

— (razdelitev) pri rubežu
najdenih denarjev 261.

— splošna načela za 216.

— v sodbi vsled upora
233.

— zneskov, katere plača
dolžnikov dolžnik skrb¬
niku za poteg 315.

— masa 215, 218, 229.

— — doneski začasne
uprave pripadejo njej
159.

—■ — kadar je nezadostna
218.

— — pri razdelbi izkupila
za premične stvari 285.

Razdelbni narok za do¬
nosne prebitke 123.

— — za razdelitev naj-
večega ponudka 209.

— — — izkupila za pre¬
mične reči 285.

Razdelbni sklep 229 do
235.

— — izvršitev 236, 287.

Razdelbno postopanj e glede

izročenih stvari 327.

Razdelitev — Razveljava.

607

Razdelitev največega po-
nudka 209 do 214.

— — prehodno določilo
XXXV.

— — za stvari rudniške
lastnine 246.

Razglasitev domika 183.

— — po sprejemu nadpo-
nudbe 199.

— dražbenega naroka 171.

-premičnih stvari 266.

--— pri rudnikih 242,

243.

— prisilne uprave trgovin¬
skih podjeteb 342, 345.

—- ustavitve ali odložbe
dražb, postopanja 205.

— zastavnega popisa 95.

— z oklicem 71.

Razhod trgovinske družbe,

izvršba po 11.

Razhodki ki nastanejo z
izterjavo izvršilnih stroš¬
kov 76.

— neposredno poplačilo iz
upravnih doneskov, 109,
120, 121, 159, 241, 344.

— pri prisilni upravi užitka
podeljenega očetu 336.

Razkaznica faktorjev za
preračun davčnega pri¬
hranka 144 36.

Razločba po sodni dražbi
vkupne nepremičnine352.

Razločbeno postopanje,

l uvedba 333.
j Raznašanje imovinskih ko¬
sov. nevarnost 379.
Razodetna prisega 47—49.
Razprava, nejavna 59.

— o razdelbi donosnih pre¬
bitkov 123, 128.

— o sporih med izvršilnim
postopanjem 17.

— pri razdelitvi izkupila
209, 212.

— ustna 55.

Razsodi razsodnikov in
razsodišč l le .

Razsodilo unanjega obla-
stva 80.

Razsodniki ne smejo do¬
voliti izvršbe II.

— njih razsod izvršilen
naslov 1, 6 .

— — — pri diferenčnih
opravilih in kartelih
XXIX—XXX.

— njim se ne sme prepu¬
stiti odločba o preodka-
zanih terjatvah 308.

Razveljava domika 157,
159, 160.

-zaradi sprejema nad-

ponudbe 199.

— izvršila v zavarovanje
376.

37

608

Razveljava — Rekurz.

Razveljava izvršilnega do¬
volila naznaniti je izvr¬
šilnemu sodišču 70.

-naslova 39,, 208.

— knjižnih pravic 350.

— preodkaza zaradi odreke
varščine 314.

— — — zamude v izter¬
javi 310.

— preodkaznega sklepa za¬
radi drugačnega unov-
čenja terjatve 317.

— služnosti in realnih bre¬
men 227.

— vkupnosti in poprava
meje 351.

— začasnih odredeb 399.

— — — po preteku tožbe-
nega roka.

— zapora 365, 366.

— že opravljenih izvršilnih
dejanj ob odložbi izvršbe
43.

Razvezni pogoj, terjatve z

220 .

Realna bremena , cenitev
144.

- napoved zneska od¬
škodnine 211.

-odprava 227.

-prevzetba v zaračun

na največi ponudek 225,
150.

Realna bremena, za cer¬
kvene in šolske namene
XIV.

— — založba za 216 4 .

Red pri dražbenem naroku

177.

— za cenitve nepremičnin
144.

Redno povabilo 56, 57.

Redovi 251 12 .

Regresne pravice, njih iz¬
guba, izvršilo v zavaro¬
vanje 374.

Rekurz 65—67.

— dolžnikovega dolžnika
294.

— izvršitev zavirajoča moč
njegova 67.

— nanj je uporabiti dolo¬
čila civ. pr. r. 78.

— naznaniti ga izvrš. so¬
dišču 70.

— odložba izvršbe vsled
njega 42,.

— pri dražbi nepremičnin

239.

— pri prisilni upravi 132.

— velja za umaknjenega
198.

— z ugovori zoper izvršilno
dovolilo 36.

— zaradi diferenčnega opra¬
vila ali kartela XXIX,
XXX.

Rekurz Ribiške pravice.

609

Rekurz zoper dopolnitev
ugotovitve bremenskega
stanu 206.

— zoper dražbene pogoje,
ozir nanj pri določevanju
dražb, naroka 169.

— zoper odločbo o domiku
191.

— zoper odločbo o upravnem
računu 117.

— zoper podelitev ali od-
reko domika 187, 206.

— zoper potrdilno odločilo
o rekurzu 83, 239.

— zoper razdelbni sklep
128, 234.

— zoper sklep o nadponudbi
198.

— zoper sklepe pri izvršbi
na druge imovinske pra¬
vice 345.

-— zoper sklepe v delitvenem
postopanju in v p. za po¬
pravo meje 351.

— zoper sklepe v izvršbi
na premične stvari 289. j

— zoper ugotovitev bremen- j

skega stanu 167. |

Rekurzni rok 65, 83.

Rente, letne, prodaja po |
javni dražbi nedopustna

319,.

■— na podstavi zavarovalnih j
pogodeb 291 ,.

Rente, njih neposredno po¬
plačilo iz upravnih do¬
neskov 120.

— plačilo iz donosnih pre¬
bitkov prisilne uprave
124.

— plačilo iz razdelbne mase
219.

— pravica do njih 211.

— pri razdelitvi največega
ponudka 216, 217 s .

' — zastale, pri plačilu naj¬
večega ponudka 152.

— zavoljo telesne poškodbe

291..

Res exstra commercium
VI.

Rešilnokupna pravica iz¬
bris 150.

-izpričevalo o njih pri

predlogu za pris. dražbo

133..

-pri cenitvi 144 u. 21.

Rešilnokupni upravičenci,
obvestiti jih je o dovo¬
litvi dražbe 133.

-o zopetni dražbi

154.

Rešitev upravnega računa
116, 117.

Revizijski rekurz 83, 239.

— — nedopusten 167.
Ribiške pravice, izvršba
na 334.

37 *

610  Ročna zastava — Rubežni vpisnik.

Ročna zastava 319.

-hramba za zarubljeno

terjatev dane 298.

Ročni delavci 251..

Rok med rubežem in dražbo
273.

— nepodaljšljivi 58.

— rekurzni 65.

•— za izjave ali izrecila 56.

— za izjavo dolžnikovega
dolžnika 301.

— za izkaze pri začasni
ugotovitvi bremenskega
stanu 165.

— za izvršbo na podstavi
v opominjevalnem posto¬
panju izdanih plač. povelj
1 8 -

— za izvršitev začasne od¬
redbe 396.

— za nadponudbo 196.

— za predloge za odložbo
in ustavitev dražbenega
postopanja 202.

— -za ponovno dražbo,

če seje odrekel domikl88.

-za uvedbo prisilne

uprave ali prisilne dražbe
izročenih stvari 328.

— za sodno položbo ali
opravo dejanj pri začas¬
nih odredbah 391.

— — — — za tožbo ozir.
izvršbo 391.

Rok za tožbo onega, ki je bil
vsled upora zavrnjen na
pravdno pot 231.

— za vročbo sklepa, s ka¬
terim se začasno ugotovi
bremenski stan 167.

— za zahtevo sodne do¬
ločbe stroškov 74.

— zamuda, postavitev v
prejšnji stan 58.

Roke, dajatev iz rok v roke
8, 42 4 .

Rokodelci, nezarubne stvari
251«.

Rokodelski obrti, izvršba

na 341.

Rokovne terjatve 223.

-pri začasni ugotovitvi

bremenskega stanu 166.

- začasne odredbe 378.

Rubež denarnih terjatev
294—302.

— imovinskih pravic, ki
niso terjatve 331.

— ločenih pridelkov 119.

— telesnih stvari 249, 253
do 257.

— v zavarovanje 374.

— zahtev do izročbe in
dajatve telesnih stvari
325.

Rubežni spisi 210.

Rubežni vpisnik 254, 255,
264, 279, 282.

Rubežni zapisnik — Sklic.

611

Rubežni zapisnik 253,254,
259, 296, 300.

-prepisa ni treba pred¬
ložiti predlogu za prodajo
264.

Rubrike 53.

Rudar, pogodbena ali po-
statna mezda IX„.
Rudarska družabna pod-
jetba, vloge v hranilnice
pri 291.

Rudarska družba , delež
XXV.

Rudarske združbe, imenik
upravnikov 106.
Rudarsko glavarstvo 240.
Rudnik, izvršba 240—247.
Rudnik ki ni obratovan,
ali se ne da izkoriščati

245.

Rudnina, povedati je ime
r. v razglasilo 242.
Rudniška knjiga 19.

— pritiklina 252.

Rudniški obrat, nepremič¬
nine, postavljanje cenil¬
cev 144 v 1.

Rudniški posestniki 241,

246.

Rudosledba svobodna 338.
Rumunsko, izvršba iz listin
79 op. 1 c.

S.

; Saline, nalaganje na, 77
op. 1.

: Sekvestracije, prehodni
predpisi XXII.

Semanje blago 268 op. 5.
Sila preteča, začasna od¬
redba zoper 381.
Sirotinski denarji, veča
varnost kakor za naložbo
96.

Sirotinske blagajnice po-
ložbe v. 77 op. 5 a.
Skladovni list, izvršba na
blago, o katerem je izdan

VIII 10 .

Skladovnoposestni list, iz¬
vršba zoper imetnika
VII1 10 .

Skladovnozastavni list
VIII 10 .

Skladovnice, gradivo iz¬
vzeto iz izvršbe XI.
Sklepi, določila civ. pr. r.
o 78.

— s katerimi se dovoljuje
izvršba, kaj morajo ob¬
segati 63.

— v konkurznem posto¬
panju, izvršilni naslovi,.

— v spornih stvareh, iz¬
vršilni naslov 1,.

Sklic zapuščinskih upnikov

612

Skrajšati — Sodba.

Skrajšati se sme rok med
rubežem in dražbo 273.

Skrbnik, poteg po 314, 315.

— v poteg zarubljene ter¬
jatve 310.

— za iztožbo terjatve 297.

— za posestnike delnih za¬
dolžnic XXIV.

— zaradi ustanovitve draž-
benih pogojev 162.

— zaradi vročitve dražbe-
nega oklica 174.

Skupna tožba 232.

Skupni pooblaščenec de¬
ležnikov rudarstva 240,
247.

— — za poteg po delnih
zneskih preodkazane ter¬
jatve 314.

Slavonsko. Izvršba iz sl.
listin 86 op. 1.

Služba, izvršba zoper osebo
oborožene moči, ki
opravlja 29.

— reči potrebne za oprav¬
ljanje 251 3 .

— zapor osebe, ki je v javni
362.

Službeni dohodki rubež 299.

Službeno oblastvo predpo¬
stavljeno, naznaniti mu
je prisodbo zapora 362.

Službeni prejemki oseb ob
prisilni upravi 120.

Službeni prejemki oseb
obrtnih podjeteb 344.

— prejemki oseb uporab¬
ljanih pri rudarstva 241 3 .

Službodavec če se premeni
pri izvršbi na plačo 299.

Službujoče osebe, izvršba
na prejemke, javno IX 8 .

Služnosti, cenitev 144.

— napoved zneska odškod¬
nine za 211.

— odprava 227.

— prevzetba po zdražitelju
150, 146,

— prevzetba v zaračun na
največi ponudek 152,
225.

— založba za 216 4 .

Smodnik, pravica za izde¬
lovanje Vlil 3 .

Smrt zavezančeva 34.

Sodba, dokaz, daje zahteva
ali dolžnost prešla na
drugo osebo 10.

— izvršilni naslov 1.

— o uporu zglašenem pri
razdelbnem naroku 232,
233.

— obrtnih sodišč, izvrš.
naslov 1 41 .

— o uporu zoper dovolitev
izvršbe na podstavi listin
narejenih v inozemstvu
83.

Sodišče prve stopinje — Spor. 613

Sodišče prve stopinje, iz¬
vršilno sodišče 19.

--pristojno za do¬
volitev izvršbe 4, 82.
-— pristojno za do¬
volitev izvršbe v zavaro¬
vanje 375.

Sodna pisarnica mora pre-
odkaz zaznamiti na li¬
stinah 306.

— — nje uradniki kot iz-
vrševalni organi 24.

— — položba v 261, 284,
285, 296, 366, 386, 393,
77 op. 2.

-uradnik, ki jo nad¬
zoruje 68.

— — v njej položeno iz-
kupilo je razdeliti 285.

— — zapisuje v zapisnik
upravne račune 115.

Sodna prepoved dolžni¬
kovemu dolžniku 379 3 ,
382,.

Sodna prepoved glede jav¬
nih zadolžnic XV.

— — kdaj dobi moč 385.
Sodna tabla, nabitek 23,

71, 95, 183, 199, 209.
Sodni komisar privzame
drugega cenilca 144 u.
13.

— — se izjavi o cenilnem
mnenju 144 u. 29.

Sodni odposlanec sestavi
upravni račun 115.
Sodni sluga, izvrševalni
organi 24.

— — pravica prejemati
denarje 25.

-se ne sme uporabljati

za cenitev 144.
Solastniki pri prisilni
upravi 99, 130.

— zaslišati jih je pri pri¬
silni upravi 112.

Soposest zavezančeva pri¬
silna dražba 133,.

— zavezančeva, zastavni
popis 91.

Sosporniki 232, 258, 37.
Spisek imovine, predložiti
47.

Spisek izvedencev 144 u.
3, 6.

— upravnikov 106, 107.
Spisi izvršilni, vpogled in

prepis 73.

— narejeni v inozemstvu,
izvršilo iz 79—86.

— tozemstva, izvršilo iz
1-78.

Spodobna obleka 251 y
Spor razprava in odločba
o njih med izvrš. posl.
17.

— zaznamba njega XIII..

614

Spor — Stroški.

Spor zaznamba njega pri
razdelitvi največega po-
nudka 220.

Spori med izvršilnim po¬
stopanjem in vsled njega,
pristojnost 17.

Sporna meja , poprava
351.

Sporne dejanske okolnosti,
njih ugotovitev s pravdo
40.

— dejanske okolnosti pri
razdelitvi največega po-
nudka 231.

Spravljanje v denar, danih
stvari 327.

— — drugih imovinskih
pravic 332—340.

--terjatev na drug način

317—319.

— — vrnjenih pridelkov
157.

— — zarubljenih reči na
drug način, kakor z dražbo
280.

Sprejem začasno v skupno
hišno z družbo 382„.

Spričevalo o izvršljivosti
razsodila dežel ogrske
krone 86.

— o izvršljivosti razsodila
iz inozemstva 80.

Srebrnina 274, 275, 277,
280.

Stanje stavb, cenitev 144
u. 20.

Stanovališče strank v iz¬
vršilnem dovolilu 63.

— strank v rubežnem za¬
pisniku 2, 53.

— strank v zaznambi v že
narejenem rubežnem za¬
pisniku 257.

Stanovalni prostori zave-
zančevi 105, 132, 330.

Stanovanje, izvrš. organi
imajo pravico je preiskati'
26.

— (preži vi tek) odtegnjen iz-
vršilu 330.

— pri prisilni upravi 105.

— zadrževanje v st. kot za¬
časna odredba 386.

Stanovnine, stanovninski
namestek, izvršba na IX 8 .
zak. § 3.

Stavbna vrednost pri po¬
slopjih 144 u. 20.

Stelja 251 s .

Stiska 251 s , 4 .

Stražba zaprtega v nje¬
govem stanovanju 386.

Strokovnjaški sodnik-
lajik 50.

Stroški, če kdo drugi
prevzame nepremičnino'
200,.

— hrambe 259.

Stroški — Svobodna rudosledba. 615 ^

Stroški izjave dolžnikovega
dolžnika 301.

— izvršbe 74—76.

— izvršbe za uresničbo
zahtev do izročbe ali pre¬
pustitve stvari do dejanj
ali opustov 369.

— k razdelbnemu naroku
napovedati 285.

— kadar se odreče domik
vsled upora zaradi nedo-
statnega pokritja 193.

— kadar se zaprt upnik
odpove preodkazu 311.

— ki se povrnejo iz izkupila
284.

— nanje se je ozirati pri
izvršbi 27.

— nerazmerni, hrambe 273.

— odvrnitev pri začasni
odredbi 401.

— oprave dejanja po drugi
osebi 353.

— poprednje cenitve pre¬
mičnih stvari 275.

— pošiljatve zarubljenih
stvari v svrho prodaje
268.

— povračilo njih po raz¬
veljavi izvršila v zavaro¬
vanje 376.

— pravnomočna odločila o
njih. izvršilni naslov 1 14 .

— prisilne uprave 120.

Stroški pri prodaj i pod roko
288.

— razglasitve 71.

— razprave in pozvedeb
vsled predloga za usta¬
vitev ali odložbo dražb
postopanja 203.

— skrbnika v poteg 315.

— sodelovanja še drugega
izvedenca pri cenitvi 143.

| — v izterjavo izvršilnih
stroškov 76.

f — v katerem vrstnem redu
jih je poravnati iz raz-
delbne mase 216 4 .

— za cenitev in dražbo pri
razdelbi izkupila 286,283.

— začasne odredbe 393.

— zapora 362.

— zapora, ki se ne izvrši
v javni zapornici 386.

— zopetne dražbe 155.
Stvarne pravicein bremena,

povabilo k razdelbnemu
naroku 209.

— — — — povabilo k
ustanovitvi dražbenih po¬
gojev 162.

— — — — pri prisilni
dražbi izpričevalo o 133,.

-uročitev druž¬
benega oklica 171.

Svobodna rudosledba iz¬
vršba na pravico do 220.

€16 Svobodna rudosledba — Terjatve.

Svobodna rudosledba pri¬
silna uprava pravice do
338.

Š.

Škoda, dolžnikov dolžnik
odgovoren za njo, če ne
poda izjave 301.

— ker se ni izpolnila ob¬
veznost 368.

— nepovratna, začasna od¬
redba 381 2 .

— po razveljavi izvršila v
zavarovanje 376.

— vsled zamude v izterjavi
preodkaz. terjatve 310.

— vsled začasne odredbe
394.

—• zaradi krivih navedeb
pri začasni ugotovitvi
bremenskega stanu 164.

Šola, knjige za 251 10 .

Šolski nameni , stvarna
bremena za XIV 2 .

Števni list (števnica) § 247.
(dostavki a—g).

T.

Telefoni XI.

Telesna izročba, če ni mo¬
goča 348.

Telesna poškodba, renta
zaradi 291.

Telesne premične stvari,

izvršba na 249.

Telesne stvari 289.

— — hramba 259.

-izvršba na 249—289.

— — nezarubne 250—252.

— — omejitev rubeža 263.

— — prodaja 264—282.

— — rubež 253—257.

— — uporaba izkupila 283
do 288.

— — uveljavljanje zastav¬
nih in prednostnih pravic
drugih oseb 285.

Terjatve, denarne, izvršba
290 in sl.

— — — v zavarovanje
370—377.

-preodkaz 303 in nasl.

— — — v poteg namesto
plačila 366.

— — proti erarju ali za¬
kladu, ki je v javni
upravi 295.

— — rubež 294.

—■ — zavarovanje začasne
odredbe 379, 380.

— dovolitev izvršbe na 4, 6.

— drugačen način, jih spra¬
viti v denar 317.

— nalagajoče dolžnost da¬
jatve v denarjih 123.

— odtegnjene izvršilu VII.

— pristojnost 18 3 .

— poteg po skrbniku 314.

— prodaja 318.

Tovarne — Učilišča.

617

Tovarne, hranilnice, ki so
pri t. 291.

Tovarniški delavci 251 6 .

Tovarniški zavodi 341,
343, 344.

Tozemstvo XX.

— vrednostni papirji 196.

Tožba da se ustavi izvršba

vsled diferenčnega opra¬
vila XXIX.

— — — — vsled kartela
XXX.

— na odškodnino vsled ne-
izpolnj ene obveznosti 368.

— pri začasni odredbi 391.

— s katero se oporeka zvr-
šilna moč notar, pisma
XVII.

— ugovori zoper izvršilno
dovolilo 36, 38.

-zahtevo 35, 38, 40.

— upravnik ima oblast jo
podati 109.

— v izterjanje preodkazane
terjatve 308.

— vsled upora pri razdelb-
nem naroku 231.

— — zahtev razveljavlja¬
jočih ali ovirajočih de-
janstev 35.

— na uveljavljanje pravic
do stvari, zadetih po iz¬
vršbi 37.

— zaradi izločitve 37, 38.

Tožba zavezanca, ki ne
spada k trgovinski družbi
36.

Trgovinska družba, izvršba
zoper 11.

j — — tožba, če zavezanec
oporeka, da spada k 36.

! Trgovinska in obrtna
zbornica, dogovor z njo
zaradi cenilcev 144 u. 4.

Trgovinski mešetar, pro¬
daja po 268, 269.

Trgovinski obrat, izvršba
na 341, 343, 344.

— — pošiljatve, nadpisane
na 343.

j Trgovinski pomočnik IX 6«.

— vpisnik, izpisek iz 11.

| —- — vpis pris. uprave 342.

J — zakonik čl. 310 XII,,.

Trgovinsko podjetje pris.
uprava 342.

— pooblastilo, preklic 343.

— pravo XXI.

Trgovske nakaznice 296,

297, 304, 305, 319, 401.

Trst, prenos opravil izvrš.
sodišč v Trstu. U. pri 23.

Tržna cena, prodaja 268.

U.

Učilišča strokovna, pri
imenovanju cenilca 144
u. 12.

618

Učinek — Upor.

Učinek odložbe izvršbe 43.

— uvedbe pris. uprave
103, 104.

— zavarovalnih naredeb
XXXIX.

Učitelji 2ol 5 .

Ugasne pravica do stroškov
74.

Ugodnosti, izjemne pri iz¬
vršbi IV, V.

Ugotovitev bremenskega
stanu, začasna 164—168.

Ugovori, odločanje o u.
pri dražbi 177.

— zamujeni 57.

— zoper izvršilno dovolilo
36, 42.

— — plačilne naloge, izvr¬
šilo v zavarovanje 1 2 ,
371,.

— — preodkazano terjatev
308.

— — sodno odpoved ali
prodajni ali prevzemni
nalog 1 4 .

-upravne naredbe 114,

337.

— — zahtevo 35, 42.

Ukaznik c. kr. pravosodn.

min., premembe v spisku
izvedencev 144 u. 6.

Umetnik 251 3 .

Umetniški izdelek 274.

Upor drugih oseb 37.

Upor ob dopolnitvi bremen¬
skega stanu 206.

— — — — pri prisilni
dražbi neobratovanega
rudnika 245.

— — — — pri zopetni

dražbi 190.

— — — — rekurz 191.

— pomoč varnostnih orga¬
nov zoper u. 26.

•— zamuda naroka, dolo¬
čenega za zglasitev u. 57.

— zavoljo nedostatnega po¬
kritja zast. pr. zavaro¬
vanih zahtev 167, 184 s ,
190—193.

— zoper izvršbo na pod¬
stavi inozemskih izvršilno
moč imajočih spisov 83.

— — opravo dejanja, ka¬
tero mora zavezanec do¬
pustiti 357.

— — pogojno plačilno po¬
velje, izvršba l s .

-podelitev domika 177,

182, 184, 185.

— — — — zapisnik 194.

•— rekurz zoper razdelbni

sklep dopusten le v ob¬
segu pravice do u. 234.

— zoper razdelitev donos¬
nih prebitkov 128.

— — — izkupila 213,
231.

Upor — Upravni.

619

Upor zoper rubež stvari, ki
je v posesti druge osebe
258.

— — začasno odredbo 397,
398.

— — zaračun terjatve 235.

Uporaba denarnih kazni

359.

— izkupila 283—288.

— obresti plodonosno na¬
loženih zneskov 229.

— presežka preodkazane
terjatve 312.

Uprava nepremičninskih
deležev 131.

— rekurz 132.

— predane nepremične
stvari 328.

— terjatev 319.

— začasna 158—161.

— — po podelitvi domika
nadponudniku 199.

-odredba 379,382, ,383.

Upravna pot, po u. p. za¬
rubljene reči 254.

Upravne naredbe, ugovori
zoper 114.

Upravni doneski 119.

— račun, dajanje 115.

— — rekurz zoper odločbo
117.

— — rešitev 116, 117.

— — ustanovitev nagrade
in potroška 113.

Upravni razhodki 109,120.

-njih povračilo uprav¬
niku 113.

— — pri izvršbi na pod-
jetbe 344.

— — — — na rudniško
lastnino 241.

— — — razdelitvi najve-
čega ponudka 216,.

— stroški, njih znižba 107.

Upravnik, daj. računa 115.

— imenik upravnikov 106
do 108.

— pri izvršbi na rudnik
240.

— kako je izterjati nalo¬
žena mu povračila 118.

— kazni 118.

— ki ni v imeniku uprav¬
nikov 107.

— nadziranje njegovega
poslovanja 114.

— nagrada 113, 116.

— najemne in zakupne
pogodbe 111.

— neposredno poplačilo
davkov itd. 109,120, 241,
344.

— njemu se izroči nepre¬
mična stvar 328.

— obljuba namestu pri¬
sege 108.

— odbitki od njegove na¬
grade 118.

620

Upravni

Ustavitev.

Upravnik odpust 114.

— plačilo 109, 110.

— pobira užitke 109.

— podpis pred trgovinskim
sodiščem 342.

— področje njegovo 109
do 112.

— predplačila 113, 1204.

— prekliče prokuro ali trg.
pooblastilo 343.

— pri izvršbi na obrtne
podjetbe itd. 341.

-na očetovi užitek 336.

— — — na svobodne ru-
dosledbe 338.

— razglasitev njegovega
imenovanjapri podjetbah

342.

— se vpelje v upravo 99,

343.

— sodišče mu da navode
109.

— zdražitelj 159.

Upravno oblastvo 231.

— — izvršba na podstavi
odločil 1 12 .

-o denarnih kaznih

in globah 1 14 .

-o zasebno pravnih

zahtevah 1 10 .

— — odobri upravnika ali
zakupnika obrta 341.

-pri zavarovanju terja¬
tev državnega zaklada III.

Upravno oblastvo se iz¬
javlja pri izvršbah zoper
občine i. dr. 15.

— — sodeluje pri sestavi
imenika upravnikov 106.

.— — vročitev dražbenega
oklica 172.

— ko so se ugotovile pra¬
vice do povračila, dovo¬
liti je prodajo vinkulo-
vanega vrednostnega pa¬
pirja 254.

Urad, javni, zapor zoper
osebe, ki so v 362.

Uraden izkaz o borzni ali
tržni ceni 268.

Uradna naznanila, časnik
določen za 71.

Uradni list okraja 71.

Uradnik, ki ima oblast za
dražbe, prodaja po 268,
269.

— zapor zoper 362.

Uradniki, izvršba zoper,

zapor 251 3 .

— sodne pisarnice, izvrše-
valni organi 24.

Ustanove, podpore iz 290,
291.

Ustanovitev dražbenih po¬
gojev 162, 163.

Ustavitev dražbe vsled
prevzetbe zarubljenih
stvari 771.

Ustavitev — Uživalne in posestne. 621

Ustavitev dražbenega po¬
stopanja 200—208.

— — — če se ne predlože
dražbeni pogoji 145.

-po odreki domika 188.

— — — zaradi nedostat-
nega pokritja predidoče
zastavnopravno zavaro¬
vane terjatve 193.

— izvršbe brez tožbe 40.

— — na podstavi razsoda
razsodišč o diferenčnem
opravilu ali kartelu XXIX,
XXX.

— — na predlog ali ura¬
doma 39.

— — vsled izločitve 37.

— — — opozicije 35.

— — — ugovora zoper iz¬
vršilno dovolilo 36.

— prisilne uprave 129,130.

— — — vsled zemljiško¬
knjižnega zadržka 101.

— pristojnost 45.

— prodajnega postopanja
282.

Ustna razprava 55, 59.

— — o razveljavi ali utes¬
nitvi zač. odredbe 399.

— — o uporu 83.

— — o ustavitvi ali utes¬
nitvi izvršbe 45.

— — — dražbenega po¬
stopanja 203.

Ustna razprava vsled upora
zoper začasno odredbo
398.

Ustni pozivi in priobčila
pri izvršilnem dejanju 72.

Utesnitev izvršbe 41.

— — pri prisilni osnovi
zast. pravice 96.

— — pristojnost 45.

— — v zavarovanje 377

— pravice sodnih slug pre¬
jemati denarje 25.

— rubeža 263.

— začasnih odredeb 399.

Uvedba amortizacije hipo¬
tečnih terjatev 230.

— prisilne dražbe 133 do
137.

— — uprave 98—102.

Uveljavljenje zastavnih in

prednostnih pravic drugih
oseb 258.

Uvrstitev v časnik 71.

— — razglasila podelitve
domika 183.

Užitek očeta na imovini
otroka, izvršba na 336.

Užitki, izvršba na, prisilna
uprava 97.

— izvršilu odtegnjeni 119.

— prodane nepremičnine,
njih prehod 156.

Uživalne in posestne pra¬
vice, njih rubež 331 op. 2.

'622

Vadij — Vinkulovane.

v.

Vadij, 147-149.

— ga ni pri dražbi pre¬
mičnin 276.

— jamči kot zastava 149.

-— mudni zdražitelj je od¬
govoren ž njim 155.

— nedostatek 184 5 —186.

— ponudek brez v. ni pri¬
puščati 180.

— se sme uporabiti za pla¬
čilo naj v. ponudka 152.

— sodnik ga sme odpustiti
147.

— nadponudnika 196.

— vrnitev v. pri dražbi 194.

'— vrniti ga je 149, 188,

199.

Varnost če se da, razve¬
ljaviti je zač. odredbo
398.

— dati jo je pri odložbi
izvršbe 43, 44.

— dati jo je pri prodaji
premičnih reči pred pra-
vomočnostjo rubeži 266.

— javna, obramba pri za-
pretbi 362.

— pri odkazu pogojnih ter¬
jatev 220, 229.

— pri preodkazu nerazdelne
terjatve 304, 312, 314.

— pri prevzetbi nepremič¬
nine 200,, 204.

Varnost v sklepu o uporu
zoper zač. odredbo 398.

— za škodo pri izvršbi v
dosego dopustov in opu-
stov 355.

— za i rnitev listin 306,
314.

Varnostna straža , zapor
zoper 363.

Varnostni organi, pomoč
pri izvršbi 26.

— — — pri dražbi 177.

Varstveno sodišče ustanovi

znesek za preživitek
otroka 336.

Varščina, izvršba na pod¬
stavi kaz. razsodila, s ka¬
terim se izreka, da je
zapadla dana varščina 1 8 .

— pri prevzetbi premičnih
reči 271, 283, 288.

— pri začasni odredbi, če
ni zahteva dovolj potr¬
jena 390.

V do vščine, omej itev izvršeb
na IXj.

Veljavnost, kdaj stopi iz¬
vršilni red v I.

Verojetno izkazati 49, 73,
91, 165, 255, 319, 370,
376, 389.

Verska družba 250.

Vinkulovane javne zadolž¬
nice, izvršba na XV.

Vinkulovani — Vojaška.

623

Vinkulovani vrednostni pa¬
pirji, prodaja 265.

Više deželno sodišče iz¬
roči opravo izvršilnih
dejanj kakemu sodišču
21 .

— — — ukaže vkupno
opravo izvršeb 22.

Vknjižba, glej vpis knjižni.
Vknjižbe na podstavi za¬
hteve do knjižnih pravic
350.

— po dražbi 237.

— povračilne pravice pri
vkupnih hipotekah 222,
pristojbine prosta 222
op. 6.

— prenosa namesto plačila
preodkazane terjatve 324.

— pri prevzetbi nepremič¬
nine 200,.

—■ v vrstnem redu zaznambe
dražbenega postopanja
208.

— zastavne pravice 88.

— -na knjižno zava¬

rovano terjatev 320.

Vkupna nepremičnina,
dražba 252.

— oprava izvršeb 22.
Vkupne hipoteke, jih ne

prevzame zdražitelj 171.

— — pri razdelbi najve-
čega ponudita 222.

Vkupne hipoteke, pri za¬
časni ugotovitvi bremen¬
skega stanu 166.
Vkupnost, razveljava 251.
Vladne izjave, o vzajem¬
nosti 79, 84.

Vladni komisar, delne za¬
dolžnice, dražbeni oklic
171.

Vloge , v hranilnicah ali
hranilnih društvih neza-
rubne 291.

Vložek o nepremičnini, pri¬
stojnost za dovolitev iz¬
vršbe 4„.

Vložne knjige, bank, hra¬
nilnic in posojilnic 296,
297, 301.

— — poštnohranilnične,
nezarubne IX 4 .

— — prodaja nedopustna
319.

Vnovičen preodkaz terjatve
305.

Vnovična dražba po odreki
domika 188.

— razdelba 233.

Vodna zadruga, cenitev
bremen iz družabništva
pri 144 u. 21 prispevki
k . . 216 op. 3.

Vodnine 241, 246.

Vojaška oseba, privzeti jo
k izvršbi 31.

38

624

Vojaška — Vroeba.

Vojaška policijska straža,
zapor zoper uda B63.

•— pomoč 26.

— poslopja, izvršba v 31.

—■ ženitvena kavcija, iz¬
vršba na IX,.

Vojna marina, razsodilo na
povračilo XXVII,.

— služba, v v. s. postav¬
ljeno plovilo 364.

Vojska, izvršba na ladje
VIII 3 .

Vozila za poštno službo
VIII,.

Vozna pogodba z erarjem

vni*.

Voznik njegova zastavna
pravica pri razdelbi iz-
kupila 286 op. 4.

Vpeljava upravnika v
upravo podjetbe 343.

— v posest 350.

Vpisi, knjižni, po zaznambi
prepovedi otujitve, obre¬
menitve ali zastavitve
nepremičnin 284.

Vpokoji če se zavezanec 299.

Vpogled dražbenega posto¬
panja tikajočih se listin
177.

— spisov 73.

— upravnega računa 114.

Vrednostne pošiljke pre¬
jema upravnik 343.

Vrednostni papirji, ne sme

se jih na dražbi prodati

319,.

-preodkaz terjatve iz

304.

— — prodaja 268.

— — rubež 253, 296.

— — zastran hranjenih 401.
Vročba dražbenega oklica

171, 172.

— listine, ki so v izkaz
opravljenih vročeb, pre¬
soja teh listin pred draž-
benim narokom 175.

-ki so v izkaz oprav¬
ljenih vročeb, razgrniti
je pri dražb, naroku v
pregled 177.

— ob izvršbi na reči rud¬
niške lastnine 247.

— odlokov 64.

— plačilne prepovedi 294,
295, 301.

— pooblaščenec za v. v
dražb, postopanju 170.

— pozivov in drugih pri-
občitev 72.

— preodkaznega sklepa 305.

— sklepa, s katerim se je
dovolil rubež, zavezancu
253.

— sodne prepovedi 385.

— — — opravljati zave¬
zancu 331.

Vročba — Wadt.

625

Vročba sodnih odlokov, s
katerimi se dovoljujejo
knjižni vpisi XIII 2 .

— v lastne roke 80, 395.

— začasne odredbe 395.
Vročevalni organ, izjava

dolžnikovega dolžnika
301.

— ne pošta 294.
Vročevalni sel 24 op. 4 A.
Vroči komu se izdatek

oklica pri dražbi pre¬
mičnin 272.

— — se sklep o domiku
183.

— — se sklep o domiku
po sprejemu nadponudbe
199.

— — se sklep o imeno¬
vanju upravnika 99.

— — se sklep o uporu
zoper domik 185.

— — se sklep o uvedbi
amortizacijskega posto¬
panja XXVIII.

— se zaporno povelje za¬
vezancu ob zapretbi 360.

Vročnine sodnih slug pri
razdelbi izkupila 286
op. 4.

— -24 op. 4 A.

Vrnitev pridelkov in do¬
hodkov po zdražitelju
157, 215.

Vrstni red doklad pri raz¬
delitvi naj večega ponudka
216 2 .

— — napoved 211.

— — pri izvršbi na stvari
rudniške lastnine 246.

-— pri razdelitvi donos¬
nih prebitkov 124, 125.

-izkupila za pre¬
mičnine 286.

— — pri rubežih iste knjižno
zavarovane terjatve 320.

-za plačila iz upravnih

doneskov 120.

— — zast. pravic pri ru¬
bežu terjatev 300.

Vstop v že začeto izvršilno
postopanje, pravica bank

iv».

— v že začeto izvršilno
postopanje, pravica kre¬
ditnih zavodov V.

Vzajemnost pri izvršilu na
podstavi spisov iz ino¬
zemstva 79.

— pri izvršilu na podstavi
spisov iz ogrskih dežela 86.

— pri izvršilu v zavaro¬
vanje 373.

Vzgojnine v zasebni službi
nameščenih oseb IX 10  in
zak. čl. II.

Wadt, izvršba iz listin 79
op. 1 d.

38 *

626

Začasen — Zadrževanje.

z.

Začasen zastopnik zapu¬
ščine 34.

Začasna odredba, dopust¬
nost 378.

— — izročitev varščine po
razveljavi 400.

— — kumulacija 392.

—* — nedopustnost izvr¬
šitve 396.

— — povračilo škode pri¬
zadete z. z. o. 394.

-predlog za izdajo 389.

— — pristojnost 387, 388.

— — razveljava ali utes¬
nitev 399.

-rok za izvršitev 396.

-— — podajo tožbe

391.

— — — — sodno položbo
stvari ali opravo dejanj
391.

— — stroški 393.

— — trpež 391.

— — upor 397, 398.

-vročba 395.

— — zaukaz 390.

— -zastran hranjenih

stvari 401.

Začasna ugotovitev bre¬
menskega stanu 164—168.

-dopolnitev 206.

— — — — pri rudnikih
245.

Začasna ugotovitev bre¬
menskega stanu upor za¬
radi nedostatnega pokritja
190.

Začasna uprava 158—161.

— — doneski 215.

— — po domiku podelje¬
nem nadponudniku 199.

— — prisilna uprava pre¬
ide v 161.

— — stroški in razhodkil59 4 .

— — — pri razdelitvi naj-
večega ponudka 216,.

Začasni sprejem v skupno
hišno združbo 382„.

Začasno zavarovalno sred¬
stvo , prehodna določila
XXXIX.

Začetek dražbenega naroka
179.

— — — zapisnik 194 2 .

— oprave izvršbe 18 2 , 33,
45, 258, 377.

— opravilne oblasti uprav¬
nika 109.

Zadolžnice javne, izvršba
na XV.

-prodaja 268.

Zadruga, javnemu nadzoru
podvržena 172.

Zadrževanje v zaporu, za¬
časna odredba 386.

— zaprtega v njegovem
stanovanju 386.

Zahteva — Zapisnik.

627

Zahteva, ugovori zoper 35.

— sklep jo mora obsegati 63.

Zajamčena vzajemnost 79,

86, 873.

Zakasnitev izvrš. dejanja

68 .

Zaklad, ki j e v j a vni upravi,
izvršba proti njemu 295
op. 1.

— za uboge, denarne kazni
se stekajo v 359.

Zakoniti zastopnik, iz¬
vršba zoper nedoletnika
39 s .

Zakup , namesto prisilne
uprave da se pravica v
z. 340.

— upravnik da nepremič¬
nine v 111, 112.

Zakupne pogodbe , vpliv
prisilne uprave na 111.

Zakupne pravice pri ce¬
nitvi 144 u. 21.

Zakupnina, zastavni popis
v zavarovanje XIII„.

Zakupninska odplačilakot
donosni prebitek 340.

Zakupovanje obrtnih po-
djeteb i. t. d. 341.

Zalagalna pogodba z erar-
jem Vin,;

Zalog, javno opravljani,
naznanilo nedopustnosti
izvršbe 39.

Zalog, javno vpravljani,
preodkaz terjatve do 305.

— — — se ne more po¬
zvati k izjavi o zarubljeni
terjatvi 302.

— — — vročba plačilne
prepovedi 295.

Zaloge blaga, cenitev 275.

— zavarovanje v upravo
privzetih 120 s .

Zamuda roka ali naroka
56, 57.

— — — postavitev v prej¬
šnji stan 58.

-za tožbo vsled upora

pri razdelbnem naroku
231.

— v izterjavi v poteg pre-
odkazane terjatve 310.

— (zakasnitev) skrbnika za
poteg 315.

Zapisne knjižice uprav¬
nikove 115.

Zapisnik, izjava o druž¬
benih pogojih na 145.

— o dražb, naroku 194, 279.

— o izjavi dolžnikovega
dolžnika 301.

— o izvršilnih dejanjih 60.

— o razdelbnem naroku
213.

— o ustni razpravi 59.

— o zaslišanju, ga ni treba
55.

628

Zapisnik

Zaslišba.

Zapisnik o zastavnem po¬
pisu ne vpisane nepre¬
mičnine 92.

— — — — priskrbeti ga
je k razdelki 123.

— — — — zaznamba na
94.

— pozive in priobčila je
opomniti v 72.

Zapisnik sodni, podajanje
predlogov na 53.

— vročba prepisa 53.

— zapisovanj e upravnih
računov v 115.

Zapisnikar ne sme dajati
ponudeb 180.

— pri ustni razpravi 59.

— zapisnik o dražbenem
naroku 194.

Zapor 360— 366.

— se pretrga 364, 365, 366.

— stroški 366, 368.

— v dosego dejanja 354.

— — dopustov in opustov
355.

— — razodetne prisege 48.

— začasna odredba 386.

— zoper osebe oborožene
moči 363.

Zaporna doba 361.

Zaporni kraj, okrajno so¬
dišče, razodetna prisega
48.

— prostor 360, 386.

Zaporno povelje 360, 395.

Zapoved, dana nasprotniku,
začasna odredba 382 4 .

Zapretba 360, 363.

— kot začasna odredba 386.

Zaprisega cenilcev 144 u. 4.

Zaprosilo do oblastva 69.

Zaprte duri in shrambe

sme dati odpreti izvrš.
organ 26.

Zapuščina, izvršba zoper
34.

Zapuščinski skrbnik 34.

Zapuščinski zastopnik 34.

Zapuščinskih upnikov sklic
42 6 .

Zapuščinsko sodišče po¬
stavi začasnega zastop¬
nika zapuščine 34.

Zarubljene stvari, prodaja
264.

Zasebna služba, izvršba
zoper nameščene v IX 10 .

Zasebno pravo XXI.

Zasebnopravne zahteve,
odločila upravnih oblasti
1 . 0 -

— — poravnave o 1 5 .

— — razsodila kazenskih
sodišč 1 8 .

Zaslišba 55.

— če stranka ne pride 56,
57.

— o posesti nepremičnine 91.

Zaslišba — Zastavni popis.

629

Zaslišba o prašanju zavez-
nosti 11.

— pred izvrš. dovolilom 3.

— pred odobritvijo važnih
upravnih naredeb 112.

— zaznamek o 55.

Zastale obresti enega leta,

pri zač. ugotovitvi bre¬
menskega stanu 166.

-je povedati v sklepu

63.

— rente, prehranščine in
dr. ponavljajoče se da¬
jatve pri plačilu največ,
ponudka 152.

— — pri razdelitvi najve-
čega ponudka 216, 217.

Zastali davki z dokladami,
pri razdelitvi naj v. po¬
nudka 216, 217.

Zastankov izkaz, izvršba
na podstavi 1 13 .

Zastaranje, tožba, da se
pretrga 297.

Zastava, javna prodaja po
trgovinskem zakoniku
XIII,.

— kraj, na katerem je dana
za terjatev, odločilen za
dovolitev izvršbe 4 6 .

•— nezarubnih zahtev 296.

— ročna 319.

— vadij jamči kot 149.

Zastavarski obrt, vadij IX 3 .

Zastavljalnica, imetek
javne, njegova zast. pra¬
vica pri razdelbi izkupila
286 op. 4.

Zastavna pravica drugih
oseb 258.

— — na terjatvi, kaj ob¬
sega 299.

— — prehodna določila
XXXV.

— — pri razdelitvi najv.
ponudka 216 4 .

— — prisilna osnova 87
do 90.

— — utesnitev 96.

— — vknjižba v vrstnem
redu zaznambe dražb,
postopanja 208.

— — vknjižba 88.

Zastavni popis, kako ga

je opraviti 92, 93, 94.

— — — — razglasiti 95.

— — nepremičnine 90.

— — pravice 331.

— — pri prisilni dražbi
134.

— — priložiti predlogu za
pris. dražbo 133.

— — prisilno upravo je
zaznamiti na zapisniku o
102 .

— — s sabo prinesenih
premičnin XIII 6 .

Zastavnopravni — Zavezanec.

Zastavnopravno zavaro¬
vana terjatev, pri začasni
ugotovitvi bremenskega
stanu 164.

— zavarovani upnik 158.

Zastopnik, nj egova pravica

zastopanja mora biti iz¬
kazana pri dražbi 180,
184, 186.

— začasen, zapuščine 34.

— zavezančevega z. ni pri¬
pustiti k daj anj u ponudeb,
180.

Zatajba imovinskih kosov,
začasna odredba 379.

Zavarovalna sredstva, za¬
časna, preh. predpisi
XXXIX.

— vsota 290.

Zavarovalne naredbe, ome¬
jitev VII.

-preh. predpisi XXXIX.

— pogodbe, opravila iz njih
je poplačati neposredno
iz upravnih doneskov 120.

-prehranščine in rente

na podstavi 291.

Zavarovalni pomočki 379,
382.

Zavarovalnica proti ne-

. zgodam, izvršba razsodov
razsodišč XXII.

-— omejitev izvršbe

glede terjatev IX 12 .

Zavarovalnica proti ne¬
zgodam, obvestilo pri raz-
delbi izkupiia 272 op. 3.

Zavarovane terjatve, iz¬
vršba na knjižno 320 do
324.

Zavarovanje davkov in
drugih dajatev v javne
namene III.

— denarnih terjatev, zač.
odredba 379, 380.

— drugih terjatev 381.

— izvršba v z. den. terjatev
370—377.

— nadaljevanje izvršila v
z. XXXVIII.

— pri odkazu pogojnih
terjatev 220.

— za stroške, če ponudi
zavezanec pred dražbo
plačilo 200 4 .

Zavetništvena bremena pri
cenitvi 144 u. 21.

Zavezanec 4.

•— kadar umre 34.

— ne sme dajati ponudeb
180, 278.

— obvestiti ga je o pristopu
k prod. postopanju 267.

—• preostajajoči del raz-
delbne mase mu je iz¬
ročiti 217.

— upor, razdelitev izkupiia
213.

Zavirajoča — Zaznamba.

631

Zavirajoča moč rekurza 67.

Zavodi, izjemne ugodnosti
glede na opravljanje iz¬
vršbe IV.

— javni in občekoristni,
dražba 172 4 .

-— — zoper 15.

— —-izvršba zoper,

ustavitev 391.

— ki se bavijo s hrambami
zarubljenih reči 259.

— ki se pečajo s kreditnimi
opravili V.

— ki služijo javnemu pro¬
metu 28.

— v državni ali deželni
upravi, vadij 147.

— za prehranščine in po¬
kojnine 291.

Zavrniti, razdelilni sklep
231.

Zaznamba domika 183,
XXVI.

— — izbris 237.

— dražbe v zapisniku o
popisu 138.

— dražbenega naroka 173.

— hipotečne tožbe XIII,.

— izbris zaznambe 207.

— izpodbij alne tožbe XIII 8 .

— izvršilne dražbe XXVI.

— izvršljivosti pri izvršbi
na vknj ižene terj at ve 320.

-89.

Zaznamba na listinah pri
izvršitvi simbolične iz-
ročbe 348.

— odpovedi hipotečne ter¬
jatve XIII,.

— preodkaza v poteg na
listini 311.

— odreke domika 186.

— podelitve domika vsled
sprejema nadponudbe
199.

— popisa pritikline na po¬
prejšnjem zapisniku 143.

— preodkaza v poteg 322,
323.

— prepovedi otujitve ali
obremembe 148.

— prisilne uprave 98.

— — — izbris 129, 130.

— — — v trgovinskem
upisniku 342.

— -v zapisniku o za¬

stavnem popisu 102.

— rubeža knjižno ne vpi¬
sane nepremičnine na li¬
stini 93.

-— na že nareje¬
nem zapisniku 94.

— — v že narejenem ru-
bežnem zapisniku 257,
300.

— spora XIII,, 220.

— tožbe za izbris 220.

632

Zaznamba — Zlatnina.

Zaznamba učinek za¬
znambe prisilne uprave
in pr. dražbe, če zave¬
zanec umre 34.

— uvedbe dražbenega po¬
stopanja 134, 135, 139,
239.

Zaznamek o posledku za-
slišbe 55.

Zbirke 274.

Zdravje, nevarnost, prisilna
uprava 105.

Zdravje, nevarnost, zapor
305.

Zdravniki 251 3 .

Zdražitelj izpodbija pode¬
litev domika 187.

— je odgovoren za po-
mankljaj pri zopetni
dražbi 154.

— nima pravice do jamstva

189.

— predaja nepremičnine
156.

— prevzame dolg 171.

— pridobi lastninsko pra¬
vico 237.

— se obvesti o nadponudbi
197.

— — o razdelbnem naroku
209.

— zamudi plačilo naj ve- |
čega ponudka 154.

Združbe, kmetijske in ru¬
darske, imenik uprav¬
nikov 106.

Združi predlog za preodkaz
z zaprosilom za dovolitev
rubeža 303.

-za prodajo s pred¬
logom za rubež 264.

-naj se ustavi izvršba,

s tožbo 39.

Združijo se načini razgla¬
sitve 71.

Združita se obvestili o
dražb, naroku in dražb,
pogojih 171.

Zemeljske smole, izvršba
na pravico dobivanja
248, 350.

Zemljiška knjiga, izpisek
iz z. k. datum 136.

— — — — k predlogu za
prisilno dražbo 133.

— — — — k razdelbnemu
naroku 123.

— — izvršilno sodišče 18.

— — osnova zast. pravice
na nepremičnine, nevpi¬
sane v 90.

— — — — na nepremič¬
nine, vpisane v 88.

Zlaganje zemljišč, njega
stroški 216 op. 3.

Zlatnina 274, 275, 276,
280.

Zmožnost — Živež.

633

Zmožnost za sklep pogodbe
ali za pridobitev nepre¬
mičnine 184 ; .

Znanstven poklic 251,.

Zopetna dražba 154, 155,
159, 160, 209.

— — ni dopusten upor za¬
voljo nedostatnega po¬
kritja zast. pr. zavaro¬
vanih zahtev 190.

-rok za določbo 169.

— — vrnitev dobljenih
pridelkov in dohodkov
157.

Zunaj naroka storjeni sklepi
64.

Zvišanje službenih pre¬
jemkov, rubež 299.

Ž.

Železnice, izvršba XIII,.

— vozila tujih ž. izvršba

v  viii 9 .

Železniška knjiga, izvr¬
šilno sodišče 19.
Železniška postaja 242.
Živež 251 a .

Zaznamek

v tem zvezku priobčenih oziroma navedenih
zakonov, ukazov in razpisov.

1785.

Resol. 31. oktobra zb. pr. z.
št. 489, lit. qq. v II.

1793.

Dv. dekr. 23. marca zb. pr. z.
št. 94 v IX’.

Dv. dekr. 16. junija zb. pr. z.
št. 103 v VIII 5 .

1814.

Dv. dekr. 13. maja zb. pr. z.
št. 1086 v VIII 6 .

1815.

Dv. dekr. 15. febr. zb. pr. z.
št. 1132 v VIII 6 .

1817.

Dv. dekr. 7. febr. zb. pr. z.
št. 1313 pri § 268. op. 4.

1819.

Dv. dekr. 5. nov. zb. pr. zak.
št. 1621 v XIII 6 .

1828.

Dv. dekr. 18. julija zb. pr. z.
št. 2354 pri § 290. op. 2.

1835.

Drž. in monop. red 11. julija
v VIII 1 , 4 , pri § 286. op. 1.

Dekr. dv. pis. 29. septembra
zb. pr. z. št. 84 v IX'.

1836.

Dv. dekr. 4. jan. zb. pr. zak.
št. 113 pri § 216. op. 3 a.

1837.

Pat. 5. nov. zb. pr. z. št. 240
v VIII 7 .

1838.

Dv. dekr. 6. junija zb. pr. z.
št. 277 pri § 177. op. 3.

Dv. dekr. 21. avg. zb. pr. z.
št. 291 v IX 5 .

1841.

D v. dekr. 11. maja zb. pr. z.
št. 535 v VHP.

1849.

Ces. pat. 4. marca drž. zak.
št. 152 (§21., 22.)pri§216.
op. 3 o.

Zaznamek.

635

1850 .

Razp. t. m. 3. maja drž. zak.
št. 181 pri §' 216. op. 4.

U. 16. nov. drž. zak. št. 448
pri § 77. op. 5.

1852 .

U. 5. nov. drž. zak. št. 227
v XIII 4 .

1853 .

Ces. pat. 26. januvarija drž.
zak. št. 18 (§14.) pri §286.
op. 4.

U. 31. marca drž. zak. št. 91
v VIII 3 .

1854 .

Z. 23. maja drž. zak. št. 186
v IX”.

Ces. pat. 9. sept. drž. zak.
št. 208 (§ 12.) v XIII.,,
§16.

1855 .

U. 11. febr. drž. zak. št. 30
v XIII,.

1859 .

U. 2. julija drž. zak. št. 120
e XV.

1865 .

U. 28. oktobra čl. III. in IV.
drž. zak. št. 110 v V.

1868 .

Z. 6. julija drž. zak. št. 96
(§ 19.) pri § 286. op. 4.

Razp. f. m. 10. okt. št. 32297
pri § 216. op. 4.

1869 .

Z. 8. aprila drž. zak. št. 44
(§ 13.) v XXVII,.

Z. 14. maja drž. zak. št. 63
§ 74. v XXVII.,, § 75. v
XXII, pri § 1„.

Z. 30. maja drž. zak. št. 93
pri § 216. op. 36.

Z. 21. sept. drž. zak. št. 150
P ri  § 1<»-

1871 .

Z. 25. julija drž. zak. št. 75
(notarski red) v IX 2 , XVII,
§ l-i, pri § 286. op. 4.

Z. 25. julija drž. zak. št. 95
(zemljiškoknj. zakon) v
XIII 2 , 5, 7, XVI, XXVI.

1872 .

Z. 12. julija drž. z. št. 112
§19. v §1„ § 24-26 v
IX 9 , § 25. v XXV1I 8 .

1873 .

Z. 9. aprila drž. zak. št. 70
pri § 1 7 -

Z. 27. aprila drž. zak. št. 67
v §l s .

Z. 29. aprila drž. zak. št. 68
pri IX 10 .

1874 .

Z. 24. aprila drž. zak. št. 49
v XXIV, pri § 133.

Z. 7. maja d rž, zak. š t. 50
v VIII e , pri § 26. v § 1 10 ;

§ 32 pri XIV,.

636

Zaznamek.

Z. 7. maja drž. zak. št. 51
pri XIV 2 , § 1 10 .

Z. 19. maja drž. zak. št. 70
v XIII t , pri §124. op. 3.

1875 .

Z. 22. okt. drž. zak. št. 36
ex 76, § 40. pri pri § l. u .

1878 .

Z. 27. junija drž. zak. št. 66
pri IV.

1882 .

Z. 21. aprila drž. zak. št. 123
pri IX s .

1883 .

Z. 15. marca drž. zak. št. 39
pri § 341.

U. 25. marca drž. zak. št. 41
pri § 341.

Z. 7. junija drž. zak. št. 92
(§44.) pri § 216. op. 35.

1884 .

Z. 16. marca drž. zak. št. 36.
v XIII8.

1885 .

U. 17. jan. št. 573 uk. št. 10
pri § 334.

Z. 23. marca drž. zak. št. 48
v IX 8 , pri § 286. op. 4.

U. 10. julija drž. zak. št. 116
pri § 341.

U. 30. okt. drž. zak. št. 116
pri § 341.

1886 .

Ces. u. 19. sept. drž. zak.
št. 144 v VIII«.

Razgl. vsega min. 8. nov.
drž. zak. št. 151 v VIII«.

1887 .

Zak. 21. maja drž. zak. št. 51
pri IV.

Z. 28. maja drž. zak. št. 72
(§ 7.) v XXVII 3 .

Z. 6. junija drž. zak. št. 72,
§ 8. pri § 1. 10 .

Z. 28. dec. drž. zak. št. 1 ex
1888 § 30 pri IX 13 , §38.
v XXII.

1888 .

Z. 30. marca drž. zak. št. 33
pri 1X 12 , XXII.

Z. 26. maja drž. zak. št. 75
pri IX 10 .

1889 .

Z. 28. aprila drž. zak. št. 64
v VIII 10  pri § 286 op. 4.

Z. 28. julija drž. z. št. 127
§43. pri IX 12 .

1890 .

Z. 6. jan. drž. z. št. 19 § 27.
pri § 1. 9 .

Z. 17. jan. drž. zak. št. 14
v XXII.

1892 .

U. 20. marca drž. zak. št. 55
pri § 341.

Zaznamek.

6B7

Z. 1C. julija drž. zak. št. 202
§42. v IX,,.

1894 .

Z. 16. junija drž. z. št. 120
v IX *

1895 .

Z. 30. julija drž. z. št. 108
§ 6- P” § l-i4-

Z. 1. sept. drž. zak. št. 112
(čl. XXIII in XXV) v XXX.

li. 23. nov. drž. zak. št. 181
pri § 341.

26. dec. drž. z. št. 197 (§ 57.)
Pri §l-o, (§14-) pri §290.
op. 1.

1896 .

Z. 6. julija drž. zak. št. 144
pri § 150. op. 3 pri § 216.
op. 36.

Z. 7. julija drž. zak. št. 140
§ 120. pri § 150. op. 3,

§ 21. pri § 216. op. 36.

Hagška konvencija 14. nov.
drž. zak. št. 85 ex 1899
pri §§ 84., 360.

Z. 27. nov. drž. zak. št. 217
(zak. o uredbi sodišč) :§ 56.
odst. 4. pri § 64., §87. pri
§ 212. op. 2.

1897 .

Z. 11. jan. drž. zak. št. 30 ■
§86. pri §1. 10 .

U. 5. maja drž. zak. št. 112 j
(opravilni red).

§ 37. pri § 71.

§ 45. pri § 30.

§ 86. odst. 2 pri § 55.
§ 88. pri § 55.

§ 105. odst. 2 pri § 71.
§ 110. pri § 1,.

§ Ul- pri § l e .

§ 116. pri § 110.

§ 144. odst. 1 pri § 24.
§ 153—156. pri § 106.
op. 2.

§ 152. pri § 77. op. 4.
§ 157. pri § 134. op. 4.
§ 158. pri §§ 69., 133.
§ 159. pri § 98. op. 5,
§ 134. op. 3.

§ 161. pri § 253. op. 5.
§ 161. odst. 3 pri § 32.
§ 163. odst. 5 pri § 44.
§ 164. pri § 130., 207.
op. 2.

§ 165. pri §§ 42. št. 8,
129. op. 3.

§166. odst. 2 pri §110.
op. 3.

§ 167. pri § 134.

§ 169. pri § 98. op. 2.
§ 170. pri § 133.

§ 171. pri § 136. op. 1.
§ 172. pri § 133.
§173. pri §§ 209., 212.,
237.

§ 174. pri §§ 142. op. 3,
257.

638

Zaznamek.

§ 175. pri § 259. op. 6.
§ 175. pri § 275.

§ 176. pri § 264 op. 3.
§ 177. pri §§ 276., 324
§ 178. pri § 366.

§ 179. odst. 2 pri § 363.
§ 179. odst. 1 pri § 29.
§ 180. pri § 370.

§ 183. pri § 200 op. 3.
§ 214 pri § 71.

§ 216. pri §§ 63., 71.
§ 233. pri § 139.

§ 259. odst. 1 pri § 254.
op. 3 a.

§ 260. odst. 1 pri § 257.
op. 1.

§ 260. odst. 2 pri § 257.
op. 2.

§ 320. zadnji odst. pri
§ 143. op. 3.

§ 329. pri § 24.

§ 233. pri §§ 139., 267.
§ 270. odst. 3 pri § 267.
§ 335. odst. 1,2 in 3 pri
§ 24.

§ 336. pri § 24.

§ 260. pri § 257.

§ 320. zadnji odst. pri
§ 143. op. 3.

§ 332. pri § 25.

§ 333. pri § 25.

§ 335. odst. 1 pri § 24.
§335. odst. 2 pri §/281.
§ 335. odst. 3 pri § 24.

§ 336. pri § 24.

§ 379. pri §§ 25., 266.,
390.

§ 380. pri § 25.

§380. odst. 2 pri §259.,
268.

§ 381. pri § 25.

§ 382. pri § 261.

§ 382. odst. 3 in 4 pri
§ 297.

§ 384. pri §§ 268., 142.
op. 3.

§ 384. št. 2 pri § 28.

§ 384. št. 3 pri § 183.
op. 5.

§ 384. št. 5 pri § 142.
op. 3.

§ 384. št. 6 pri § 362.

§ 384. št. 7 pri § 140.
op. 3.

§ 384. št. 10 pri § 256.

§ 384. št. 11 pri § 257.

§ 384. št. 15 pri § 349.
predzad. odst. pri
§ 268. op. 7.

§ 386. pri §§ 29., 30.,
275., 327.

§ 387. pri § 34.

§ 388. pri § 259.

§ 389. pri § 264. op. 2.

§ 389. pri § 270. op. 2.

§ 389. št. 4 pri § 270.

§ 390. pri § 268.

§ 391. pri § 268.

Zaznamek.

639

§ 392. pri § 268.

§ 393. odst. 1 in 2 pri
§ 274.

§ 399. koncem § 248.

U. 5. maja drž. zak. št. 116
pri § 106.

U. 6. maja drž. zak. št. 153
pri §§ 3., 15.

U. 23. maja drž. zak. št. 130
pri §§ 78., 366.

U. c. k. min. za dež. brambo
10. jun. uk. pr. m. str. 232
pri § 363.

U. 24. jun. drž. zak. št. 157
pri § 23.

U. 10. julija drž. zak. št. 174
pri § 222. op. 3.

U. 18. julija drž. zak. št. 170
pri § 24.

U. c. in k. vojn. min. z dne
20. julija praes. št. 2762
pri § 363.

U. 25. julija drž. zak. št. 175
pri § 144. op. 3 a.

U. 24. okt. drž. zak. št. 249
pri XV gg 268. op. 7,
300. op. 1.

U. 24. okt. drž. zak. št. 250
pri §§ 46., 295.

U. 24. okt. drž. zak. št. 251
pri § 295.

U. 10. decembra drž. zak.
št. 288 pri § 79. op. 16.

U. 10. decembra drž. zak.
št. 289 pri § 79. op. 1 c.

U. 10. decembra drž. zak.
št. 290 pri § 79. op. Id.

U. 13. decembra drž. zak.
št. 285 pri § 86. op. 1.

U. 15. decembra drž. zak.
št. 286 pri XIX, § 86.

Ces. uk. 26. dec. drž. zak.
št. 305 pri § 98. op. 4.

» § 134. op. 5.

» § 158. op. 2.

» § 201. op. 1.

» § 208. op. 2.

U. 30. decembra št. 30327
uk. št. 50 pri § 254. op. 36.

1898.

Razp. f. m. 18. jan. št. 58418
ex 1897 pri g 97. op. 3.

» g 254. op. 36.

U. 18. jan. drž. zak. št. 28
pri III, § 172.

Razp. fin. min. 13. febr.
št. 6892 uk. pravosodn.
min. VI, pri § 140.

Razp. 8. marca št. 5511
uk. VI str. 60 pri § 140.

U. 15. marca drž. zak. št. 55
pri § 77. op. 5a.

Razp. fin. min. 28. aprila
št. 21424 uk. pr. m. X
str. 108 pri §§ 88., 89.,
98., 133., 320., 322.

39

640

Zaznamek.

Razp. fin. min. 3. junija
št. 9540 uk. pravosodn.
min. str. 157, pri § 140.

Razp. fin. min. 24. junija
št. 27125 pri §ij 264. in
270.

U. 19. avgusta uk. št. 27
pri §§ 172., 272.

Razp. fin. min. 7. novembra
št. 25004/3862 uk. pr. m.
XXII str. 304 pri § 301.

Razp. fin. min. 12. novembra
št. 39914 uk. pr. min. VII
str. 101 ex 1899 pri § 77.

U. 15. novembra uk. št. 34
pri §§ 139, 267.

U. 15. novembra št. 25596
uk. št. 30 pri § 103 op. 2.

Razp. fin. min. 20. decem.
št. 40848 idr. pr. m. I
str. 23 ex 1899 pri § 97.

1899.

U. 26. jan. št. 2351 uk. št. 8
koncem § 248. pod c.

U. 30. marca drž. zak. št. 64
pri § 341.

U. 5. aprila uk. št. 14 pri
§ 113. op. 1.

U. 17. aprila uk. št. 15 pri
§ 26.

Razp. fin. min. 15. maja
št. 26561 uk. pr. m. XI
str. 206 pri § 222. op. 6.

Razp. fin. min. 23. maja
št. 9536 uk. pr. m. str. 207
pri § 261.

U. 6. junija uk. št. 25 pri
§ 77. op. 55.

U. trg. m. 16. jun. št. 26228
uk. pr. min. kos XIV
str. 249 pri §§ 1., 14.

U. 22. avg. drž. zak. št. 162
pri § 24.

Ces. u. 21. septembra drž.
zak. št. 176 pri IV.

Razp. fin. min. 10. oktobra
št. 6919 uk. pr. m. XX
str. 336 pri §§ 172, 178.

Razp. pr. m. 10. oktobra
št. 21801 uk. XX str. 336
pri § 24. op. 4 B.

U. 24. oktobra uk. št. 41
pri § 144. op. 3«**.

U. 29. oktobra drž. zak.
št. 217 pri § 274.

Razp. 5. nov. št. 24006 uk.
XXII str. 363 pri §§ 88.,
89., 98., 133., 208,- 222.
op. 7, 237. op. 6, 320.
op. 2, 350., 374.

U. pr. m. 10. nov. št. 24225
uk. XXII str. 365 pri § 14.

U. 22. nov. drž. zak. št. 162
pri § 24. op. 4.

» § 286. op. 4.

U. 7. dec. drž. zak. št. 244
pri § 274.

Zaznamek.

641

U. 15. dec. uk. št. 53 pri
§ 77. op. 5 c.

U. 15. dec. uk. št. 56 pri
§ 295. op, 3.

U. 21. dec. drž. zak. št. 253
pri § 79. op. la.

1900 .

Razp. 7. jan. št. 22151 ex
1899 uk. I str. 4 ex 1900
pri § 248.

U. 10. jan. uk. št. 1 pri
§§ 259. in 273.

U. 13. jan. drž. zak. št. 6
pri § 77. op. 5 d.

Razgl. 29. jan. št. 1555 uk. II
str. 29 pri § 86.

Razp. pr. m. 18. februarija
št. 100 uk. IV str. 59, 60
pri § 24. op. ID.

U. 9. marca drž. zak. št. 48
pri § 259. op. 4.

U. 25. aprila uk. št. 22 pri
§ 144. op. 3 c.

U. 25. aprila drž. zak. št. 80
pri § 144. op. 35.

U. 7. maja drž. zak. št. 82
pri § 274.

Razp. f. m. 23. jun. št. 31374
uk. pr. m. XIII str. 181
pri § 254. op. 1.

U. 25. julija uk št. 32 pri
§ 77. op. 5 f.

Razp. f. m. 14. septembra
št. 45453 uk. pr. m. XVIII
str. 240 pri § 77. op. 5 g.

U. 20. sept. drž. zak. št. 165
pri § 24. op. Gr.

U. 29. sept. drž. zak. št. 169
pri § 79. op. le.

Razp. 25. okt. št. 16473 pri
§ 24. op. 4 E.

U. 27. okt. uk. št. 40 pri
§ 254. op 35.

Razp. f. m. 29. decembra
št. 60961 uk. pr. m. XI
str. 153 ex 1901 pri § 236.

1901 .

U. 3. jan. uk. št. 1 pri § 170.
op. 2.

Razp. f. m. 2. jan. št. 58541
ex 1900 uk. pravosodn.
min. I str. 4 ex 1901
pri § 268. op. 8.

» § 271. op. 4.

» § 280. op. 3.

Razp. f. m. 7. in 31. jan.
št. 75638 uk. pr. min.
kos III str. 31 pri § 5.

U. 17. jan. uk. št. 3 pri
§ 77. op. 57».

Razp. 12. aprila št. 1257,
uk. VIII str. 113. pri § 144.
op. 3a*.

U. 24. aprila drž. zak. št. 42
pri § 274.

642

Zaznamek.

Razp. 2. maja št. 13043
uk. IX str. 132 pri § 88.

U. 7. maja uk. št. 12 pri
§ 341.

Razp. žel. min. 6. oktobra
št. 1697 uk. pr. min.
str. 145 ex 1902 doda¬
tek I 4.

U. 11. maja uk. št. 14 pri
§ 237. op. 4.

U. 18. maja uk. št. 15 pri
§ 248.

U. 23. maja uk. št. 16 pri
§ 259. op. 7.

Z. 18. jun. drž. zak. št. 74
§ 12. pri § 47.

U. 21. jun. drž. zak. št. 75
pri § 47.

Razp. f. m. 25. jul. št. 52653
ex 1900 uk. f. m. št. 98
pri § 216. op. 5.

Razp. f. m. št. 13043 uk.
pr. m. IX str. 132 pri § 88.

U. vojn. min. 29. novem,
praes. 6247 uk. pr. min.
I ex 1902 pri § 31.

U. 2. dec. št. 77347 uk I
ex 1902 § 250 op. 2.

1902 .

Razp. 5. febr. št. 22277 ex
1901 uk. pr. min. III str 39
pri § 24. op. 4.

U. 4. marca uk. št. 10 pri
§ 77. op. e.

Razp. fin. min. 13. marca
št. 5054 uk. pr. min. VI
str. 71 pri § 109. op. *

U. 8. aprila št. 1719 uk.
str. 101: dodatek I 1.

Razp. 23. aprila št. 4955
uk. str. 111: dodatek I 2.

U. 27. maja uk. št. 24: do
datek I 3.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA