Odkriia beseda. V dunajskem mestnem svetu se je vršila te diii velika razprava glede preskrbe dunajskfega mestnega prebivalstva z živili. K besedi se je oglasil med drugimi tudi dunajski občinski svetovalec in deželni poslanec Kunšak, ki. je izvajal sledeSe: ,.V začetku vojske so naša sodišča obsodila marsikatero osebo zlasti iz nižjih slojev zaradi draženja in navijanja cen na skrajno stroge kazni. A obsojalo se ni morda na podlagi uradno določenih najvišjih cen, ampak na popolnoma nesigurni podlagi pridelovalnih stroškov. tGovornik je nat<J navedel več tozadeVnih vzgledov glede svinjske masti.) Temu nasprotno bodi pribito, d,a si je veliko število 0seb napravilo v tej svetoyni vojski na milijone dobičkov, ne da bi kaele' opraviti z drzavnim pravdništvom, ali s kazenskim sodiščem in sicer zaradi tega ne, ker so se dotični tovamarji, pivovarnarji, tovarnarji za izdelovanje sladkorja itd. znali zayarovati pred kaznijo na ta način, da so prosili vladb, da določi cene za njibove tovarniške izdelke, Umevno je, da je posledica teb velikanskih dobičkov ta, ila slabo vplivajo na javno nravnost in nadaljna posledica tega je nepoštenost in popolni nered v trgoyinah z živili in z drugimi potrebščinami. Politika za prehrano prebivaistva bi morala zasledovati dva smotra in sicer prvič, da se zaloge živil, s katerimi razpolagamo, praviSno in po primernih cenah porazdelijo in drugič, da bi se tudi gledalo na to, kako te zaloge izpopolnitL Vzrok, zakaj da nam primanjkuje. masti, mesa in iuleka, je ta, ker nam primanjkuje krme Toda kljub temu se ravna s krmo zelo potratno. Kot priraer bodi navedeno, da si je znala neka visoka oseba, ki Ima velikanska lovišča, zasigurati za svoje jelene in srne zadostno množino sena, dočim so odvzeli kmetom na Tirolskem in Predarelskem čisto jse seno, vsled česar so bili tamošnji kmetje prisiljeui, (Ja so morali poprodati vso svojo mlado živino. V začetku vojske je vlada izdala poziv. da se mons. obdelati vsaka peti neobdelane zemlje, in to se je tudi zgodilo in se še zgodi tuctl sedaj z velikimi žrtva- rni. Toda irnamo v naših deželab veliko takih zemljišč. za katore ne velja ta poziv, to so zemliišča rnimenjena za zabavo kot lovišfia, prostori za dirke, igre itd. Clovek bi mislil, da se bo vsaj sedaj v vo.;skinem času napravil v tem oziru red, da bi se obdelala zemljišča, ki služijo v zabavo in bi se obširna loviš&a obdelala in spremenila v rodovitne njivo in travnike, kar bi bilo v splošno korist. Veliko se je govorilo in pisalo 0 oderuštvu kmetskega stanu, Ceš, da je kmet najvefiji oderuh. A uvažujte sledeče: Za vse kmetske pridelke so cene uradno določene. Kmet dobi za meterski stot ovsa 28 K, za meterski stot pšenioe 38 K in ravno toliko za rž. Tudi za mleko so določene najvišje cene, torej jo \se to uravnano in urejeno, toda povejte mi, knio .; pa to, da mora kmet n. i>r. otrobe, razne odpadke i. t. d., ki jih rabi za živinsko pičo, dražje plačati, kakor n. pr. oves? Za meterski stot ovsa dobi kmet 28 K, za meterski stot otrobov pa mora plačati 40 K!.! Kako hočete označiti kmeta za oderuha, če dobi za svoj oves 28 K, a ta oves se pa prodaja na Dunaju pred očmi oblasti, s sodelovanjem oblasti in še celo od oblasti same za 140 K za rneterski stot. 26 K do>bi kmet za meterski stot koruze, a 80 K pa mora plačati za njo, 6e jo sam potrebuj« in jo mora kupiti. To so naravnost neznosne razmere^ katere je treba nujno odpraviti. Ce ktnet proda meterski stot izbranega krompirj,a za človeško hrano, dobi zanj 9 K, ako si pa Jaoče kupiti meterski stot drobnega ali takozvanega svinjskega krompirja za svinjsko pi6o, pa mora pla6ati za meterski stot 13 K. Ta velika razllka cen je vendar nekaka nagrada za to, da si vsak poIjedelec obdrži boljše poljske pridelke doma in odda slabejše. To se vendar pravi načrtoma vzgajati in vs]xidbujatl ves kmetski stan k prestopkom zakonov in odredb. Glede nagodtoe med Avstrijo in Ogrsko moramo zahtevati, da se sklene taka nagodba, da Avstrija ne bo gospodarski odvisna oid Ogrske še bolj, kakor je že bila dosedaj. Odkloniti moramo vsako tako nagodbo!" (Viharna odobravanja po vsej dvorani.) Ker se danldanašnji tudi pri nas, zlasti v mestih, kaj rado pocStika kinetu, češ, kmet dela draginjo, a se ne pomisli, da mora kmet vse, kar potrebuje, plafiati zelo drago, bi bilo le želeti, da bi si vsi tisti, ki ne znajo drugega, kakor zabavljatj 6ez našega kmeta in ga po krivici obsojati., odkrite besede dunajskega Nemca prav dobro zapomnili in jih tudi uvaževali.