Dr. Ivan Anton Scopoli. V spomin stoletnice njegove smrti. Spisal Fran Kocbek. (Dalje.) Razen imenovanih del imamo od Scopolija še več manjših spisov, ki so bili tiskani v raznih strokovnjaških časnikih. N. pr.: I. Abhandlungen und Beobachtungen der okonomischen Gesellschaft in Krain. Jahrg. 1771, 2 Th., Nr. 1. ,,Von den Kohlenbrennen". — Posebni natis v Bernu 1773, 8°. II. Crells chemische Annalen. -Ueber den verschiedenen Gehalt des atzenden Sublimates an Quecksilber". 1784, 1. Stiick. -Untersuchungen einer Holzarten aus der Gattung der Fichte, des Terpentins, des Kienols, des schwarzen oder Schiffpechs, des Harzes". 1788, 8 Sttick. III. Crells, Beitrage zu den chemischen Annalen. -Versuche, den verdorbenen Wein betreffend". I. Band, 1 Sttick, 1785. nGedanken iiber das Phlogiston". Ibid., 4 Stiick. ,,Ueber die Bestandtheile der Gallen- und Blasensteine". II. Band, 3. Stiick. 4. Scopoli odlikovan. Da je Scopoli po svojih izbornih delih zaslovel po vsem učenem svetu, pač ni bilo drugače pričakovati. Vsi njegovi znanstveni vrstniki slavili so ga kot velikega učenjaka. Njegove zasluge za botanično vedo bile so pa najlepše s tem ocenjene, da je njerau v čast Dajvečji botanik vseh časov, Karol pl. Linne, imenoval neko rastlino Hyosciamus Scopolii. Ta rastlina je iz plemena razhudnikov in raste po kranjskih gozdih, kakor tudi drugod jako češče. Prvi jo je najdel Scopoli. Jacquin hotel jo je imenovati Scopolia carniolica. V BFlora carniolica11 ed II., t. L, str. 159, piše o tem Scopoli nastopno: nPro novo genere sub Scopolae nomine proposuit cl. Jacquinianus. Verum tamen merita mea in re herbaria non ea esse fateor, quae me viris illis adnumerare queaut, quorum cognomina novis plantarum generibus data fuerunt. Alii sunt his honoribus longe digniores." (BZa neko novo pleme predlagal je slavni Jacquin ime Scopolia. Moje zasluge za botaniko vender niso take, reči moram, da bi me stavili v vrsto istih botanikov, katerih imena dajo novim rastlinskitn plemenam. Saj so še drugi, te časti mnogo vrednejši".) Iz teh besed vidimo pač, kako je Scopoli kot pravi učenjak in plemenit človek bil skromen ter ni poznal nobenega napuha. — Ker se je pa pozneje zvedelo, da .Scopolia" ne raste izključivo le v Kranjski, pokazala se je potreba, vrstno ime -carniolica" prekrstiti, ker ni več pravo. Zato je imenoval J. A. Schultes ono rastlino : -Scopolia atropoides (tollkirschenahnliches Tollkraut, volčji češnji podobna Scopolija), katero ime se sedaj v obče rabi. — A tudi drugi botaniki so Scopoliju v čast imenovali več rastlin. Tako: H o p p e — Scroplmlariea Scopolii in Hladnik — Ribes Scopolii. — JSjegovo težnjo pa, da razširi znanje o podzemskih rastlinah, ocenil je Persoon s tem, da je neki rastlinski tvor, katerega je Scopoli našel v Antonovem rudorovu idrijskih rudnikov, imenoval Polvporus Scopolii. Pa tudi učena društva slavila so učenjaka. Bil je častni član petnajstih znanstvenih družeb, tako: c. kr. poljedelske družbe v Gorici, Ljubljani*) in Gradcu (1766), lužiške družbe za varstvo bučel (1767), kmetijske družbe v Berni (1769), prirodoznanske societat v Berolinu (1774), Jurijeve družbe v Padovi (1777), kmetijske družbe v Petrogradu (1780), domoznanske družbe v Milanu (1780), kraljeve družbe znanosti v Neapolju in Turinu (1781, 1783), Societate v Toskani (1784), poljedelske družbe v Turinu, kr. kmetijske družbe v Parizu in kr. družbe znanosti v Tuluzi (Toulouse) 1. 1785. Pa tudi Pavijsko mesto in vseučilišče potrudila sta se, da ohranita Scopolijev spomin poznejšemu rodu. Mesto nadelo je ulici, ki vodi k botaničnern vrtu, ustanovljenem po Scopoliju, ime: nVia Giovanni Antonio Scopoli". Vseučilišče pa je za svojo dvorano Scopoliju v čast preskrbelo nastopni napis: Joanni Antonio Scopoli Qui Naturae mirabilia scrutatus Montibus undecunque lustratis Botanicam innumeris ditavit Plautis Chimicam ferme proscriptam Suae dignitati restituit Tantumque in hoc Athenaeo docendo Profecit Ut exteris gentibus utriusque Scientiae Doctores Italia non amplius invideret Alovsius Brugnatelli, Syrus Borda Franciscus Marabelli, Dominicus Nocca Praeceptori optimo S. A. M. P.**) V aMuzeo civico" v Roveredu visf na odličnem mestu oljnata slika slavnega učenjaka, katero je darovala njegova obitelj. A tudi Inomost, glavno mesto njegove domovine, ohranilo mu bode spotnin s tem, da postavi v novo sezidanem muzejalnum poslopji nMuseum Ferdinandeum" njegovo doprsnico.***) V začetku sedanjega veka, ko je vladalo živahno zanimanje za znanost, zložil je Scopoliju v čast Petruzzi krasni nemški sonet, ki je bil tiskan v aLaibacher Wochenblatt" 1. 1818., št. 32. Glasi se: BWer ist der Mann, der auf dem grauen Rflcken Der Alpen, die mit Stolz der Aar umschwebet, Gleich dem, der nach vergrab'nen Schatzen strebet, Das Felsenreich durchfliegt mit Sehnsuchtsblicken ? *) Takrat se je imenovala: c. kr. družba kmetijstva in koristnih umetnosti. **) Ivanu Antonu Scopoliju, | ki je čudese narave zasledil | gore povsod obhodil | botaniko z mnogimi rastlinami obogatil | kemiji, skoraj zaničevani | k poprejšiiji dostojnosti pripomogel | in tako mnogo, v tem Atheniji učeč ) koristil ] da Italiji ni trebalo več zavidati drngih narodov radi njihovih učenjakov v obeh vedah | Alojz Brugnatelli, Syrus Borda | Fran Mirabelli, Dominik Nocca | najboljšemu učjtelju | bodi mu večni spomin. ***) Učenjakov portret ima tndi prof. V. Voss v Ljubljani. Heil dir, den hehre Weisheitsstrahlen schmucken, Dir Scopoli, den Flora's Gluth belebet, Um dessen Haupt der Ruhm die Blumen webet, Die im Elysium Flora's Hande pflucken. Du lebst — mit bunten Zauberfarben glanzet, Von dir erhellt, so wie der Iris Schleier — Der Kranz, womit du Krainslands Haupt gekranzet. Du lebst — noch weht dein Geist in stiller Feier Auf Krainlands Felsenh6h'n; sie sind hienieden Stets deines Ruhmes ew'ge Pyramiden. Dne 8. maja 1. 1888. niinilo je sto let, kar je neusmiljena smrt znanosti odtrgala njenega najmarljivejšega pijonira. Prav umestno je bilo torej, da se ta dan dostojno slavi. In zares, rudarsko mesto Idrija, za katero si je Scopoli pridobil velikih zaslug, praznovalo je 22. junija preredko slavnost. Da se je svečanost preložila ravno na 22. junij, pripisati je temu, ker se dan sv. Ahacija v Idriji uže od nekdaj svečano obhaja. Pred večimi stoletji natnreč mislili so rudokop opustiti, kar so naenkrat na dan sv. Ahacija našli bogato nahajališče rude, da so zamogli delo nadaljevati do danes. Ta dan je torej velik praznik rudarskemu mestu. Zato se je spominska plošča, katero je c. kr. poljedelsko ministerstvo povodom stoletnice Scopolijeve smrti posvetilo, baš ta dan odkrila, da se te svečanosti udeleže rudarski uradniki in rudokopi. (Dalje prih.) Ogovor učencem o slavnosti cesarjeve štiridesetletnice. Spisal Jakob Diiunik. Ljubi moji otrocil V starodavnih časih živel je zelo bogat kralj. Kraljestvo njegovo je bilo silno veliko. Bil je še zelo mlad, ko ga je ljudstvo izvolilo za kralja. On sara pa ni bil kraljevega rodu. Bil je sin prav priprostih starišev, in ljudstvo izvolilo si ga je za kralja edino le zaradi njegove nenavadno velike nadarjenosti, pridnosti in pobožnosti. S početka bal se je zelo kraljev prestol zasesti, in dolgo časa je pretnišljeval, je li vreden take velike časti in slave ter, če je v resnici sposoben, tako veliko kraljestvo po volji božji vladati. Dolgo časa se ni mogel odločiti za to visoko mesto. Ko nekega večera v svoji sobi prav goreče moli in prosi Boga za svet, stopi angelj iz nebes k njemu in mu reče: rNe obupaj ter ne obotavljaj se še nadalje in takoj primi za kraljevo žezlo, s kojim bodeš lehko mnogo narodov srečnih storil. Gospod bode tvoje delo blagoslovil, če bode le blagoslova vredno. To krono, katero ti tu podajam, bodeš nosil ti in nasledniki tvoji. Ta krona bode pa tudi pričala, če bodeš priljubljen pri Bogu iu pri ljudstvu. Njeno zlato se sveti kakor solnčni žarki na jasnem nebu in svetila se bode toliko časa, dokler bode tisti, kdor jo bode nosil, narode svoje po volji božji vladal. Zlato krone bode pa obledilo in se izpremenilo v svinčeno barvo, če vladar njen ne bode razumel braniti resnice in pravice ter se ustavljati krivici in sili. Njeno zlato postalo bode rudeče kakor kri, če bode vladar iz slavohlepnosti želel kraljestvo svoje s krvjo svojih podložnikov razširiti." »Tudi biseri, ki to krono kinčajo, bodo dajali spričalo o dobrem ali slabem vladanji. Ta-lc veličastni demant, ki se sveti, kakor naj bolj čist studenec in kojega žarki se izprctniujajo, kakor migljajoče zvezde na jasnem ve.ernem nebu — ta detnant bode otemnel ter postal črn, če si vladar ne bode znal zvestobe in udanosti svojih narodov pridobiti. — Ta-le zeleni smaragd ponieni upanje in zaupanje do vladarja; razdrobil pa se bode takoj v prah, če bode delovanje in življenje vladarjevo tako, da ljudstvo zaradi tega ne bode zaupalo v njega." Ko je to izpregovoril, zginil je božji poslanec in mladi kralj čutil se je krepkega in sposobnega, da vlada tako mogočno kraljestvo. Z zaupanjem v Boga prevzel je kraljevo krono in nastopil vladarstvo. Postal je zelo star in do zadnje ure njegove vladal je podložne in udane narode svoje po volji božji; to pričala je krona njegova, ker je ostala vedno tako lepa in svetla, kakor je bila tisti dan, ko je zasedel kraljevi prestol. — Predragi otroci! Ta pripovedka, ki ste jo ravno slišali, nas to-le uči: Kdor ima kraljevo krono, dobil jo je od Boga in nosi jo vsled milosti božje. Vsak vladar prinaša lehko narodom svojim blagoslov božji, ali nesrečo in pogubo. Bliščoba in biseri kraljeve krone so vladarjeve čedDosti in dejanja njegova. Z radostnim veseljem in s ponosom gledamo vsi avstrijski državljani na staroslavno krono Habsburško, koje svetli žarki se vedno dalje razprostirajo po širni Avstriji ter oznanujejo narodom, kako dobri, kako usmiljeni, pravični in pobožni bili so vsi vladarji, ki so to krono nosili. Na Dunaji v cesarjevem dvoru imajo silno veliko dragocenosti spravljenih, katere slavo Habsburške rodovine poveličujejo, pa vse to ni tako veličastno, kakor so trije izreki — tri gasla, koja nam hrani povestnica iz ust, iz duha in iz srca Habsburžanov. Nepozabljivi ustanovitelj naše vladajoče hiše, slavni grof Rudolf Habsburški imel je na svojem ščitu okovano roko z betom in oljkovo vejico, in spodaj bile so zapisane besede: -Utrum lubet?" — ,,Katero ti drago?" Bet je znamenje boja in vojske, oljkova vejica pa znamenje miru. Zgodovina nam pripoveduje, kako potrebna bila je v tedanjih časih močna roka, katera si je upala ukrotiti uporneža in sovražnika ter braniti miroljubne ljudi. Rudolf je ukrotil in ugnal vse uporneže, roparske viteze i. t. d. ter mirnim Ijudem dodelil varstva za življenje in imetje. Pravico in resnico braniti ter pobijati krivico in silo, to lepo lastnost imeli so dosedaj še vsi Habsburški vladarji — od Rudolfa do sedanjega cesarja. Pet sto let pozneje dobila je v blesku in svitu popolnoma neizpremenjeno Habsburško kroDO slavna cesarica Marija Terezija na glavo. Njeno gaslo je bilo: ,,Justitia et Clementia — pravičnost in usmiljenje." Kakor Rudolf Habsburški, tako poznala je tudi ona čas, v katerem je živela ter storila je za narode svoje vse, kar je vedela, da jih more pripeljati v časno in večno srečo; posebno je pa poveličavalo delovaDJe njeno velika pravičnost in usmiljenje, koje je imela do narodov svojih. Le, če je velika sila bila, odločila se je za vojsko; če so ji pa sovražniki mirovali, žrtvovala je vse svoje moči podložnemu ljudstvu. Ustanovila je silno veliko šol, da bi z dobrim poukom in vzgojo pripeljala narode svoje do sreče in blagostanja. Največjo pravičnost in usmiljenost je pokazala, ker je za vselej odpravila trpinčanje ljudi. Sodniki so ji sicer trdili, da bode vsled tega hudodelstvo mej ljudstvorn rastlo. Dolgo se je bojevala v svojem srci, kaj bi storila, a naposled zmagal je glas njenega usmiljenega srca, ki ji je rekel: -Pravičnost in usmiljenjeu in — za vselej bilo je odpravljeno to nečloveško in neusmiljeno ravnanje z ljudmi. — Plemeniti, dobrotni vladar, ki sedaj užd 40 let tako modro, usmiljeno in pravično vlada avstrijske narode, naš dragi in ljubljeni cesar Franc Jožef I. postavil si je pri svojem nastopu za gaslo: ,,Viribus unitis — z združenimi močmi" — in tudi ta rek jasno priča, kaj je dandanes potrebno za blagostanje in srečo narodov avstrijskih; zato pa tudi naš cesar žrtvuje vse svoje moči v združenje vseh dobrih moči ter nam s tein najlepši vzgled daje, da se moramo i mi ravnati po gaslu njegovem. Kot 181etni mladenič nastopil je Franc Jožef I. vladarstvo avstrijskih dežel v 2. dan decembra 1848. 1. Težka bila je staroslavna Habsburška krona za njegova mlada leta in velika bila je naloga, kojo je prevzel omenjeno leto. Ali on se ni ustrašil velikega dela, temveč izrazil se je prav pogumno: »Delajmo, dokler sino mladi". Marsikdo se na Dunaji še spominja na okno cesarjeve delalne sobe, skozi katero se je videla luč pozno v noč in v ranem jutru bila je soba uže zopet razsvetljena. V tej sobi deloval je naš presvetli ceaar in žrtvoval vsa svoja mladostna leta za blagor in srečo svoje države. V slabih in viharnih časih prevzel je vladarstvo, a Bog je njega in njegovo vztrajno delovanje blagoslovil ter povzdignil Avstrijo mej prve države na svetu. Rad se je odpovedal naš milostivi cesar svojim predpravicam, samo da bi bilo ljudstvo srečno in zadovoljno. V dan 20. oktobra 1860. 1. je izdal tako imenovano oktobersko diplomo, katera proglasuje, da se od sih dob le s sodelovanjem državnega zbora in deželnih zborov delajo jd izdajajo postave. Državne osnovne postave z 21. decembra 1867. 1. preustrojile so Avstrijo v naj svobodncjšo državo. Njegova cesarska beseda je osvobodila kmeta našega, rešila ga tlake ter oprostila ga zemljiških bremen. Njegova cesarska milost je deželi naši zemljiški davek vsako leto zmanjšala za 300.000 gld. Za njegove dobrotne vlade je Kranjska dobila železue ceste, katere jo na jedni strani vežejo z osrčjem monarbije in z dvema naj važnejšima pristaniščema avstrijskiina ob jadranskem morji, na drugi strani pa z nemškimi alpinskimi deželami in z bogato Hrvatsko in Ogrsko. Po njegovem odločilu se je sezidala v Kameniku velika fabrika za izdelavanje smodnika in raznovrstnega streliva, a v Ljubljani velikanska tabačna fabrika, v kateri ima blizo 2000 ljudi dober zaslužek. In v dušnem oziru, koliko napredka se imamo zahvaljevati presvetlemu vladarju Francu Jožefu I.! Šolstvo, nado narodove bodočnosti, ustvarila je njegova vladarska skrb. Ljudska šola, naj važnejša podloga vsakej državi, se je prenovila z novo šolsko postavo z 1869. 1. Koliko tisoč šol ustanovilo se je pod vladanjem našega skrbnega cesarja in v vseh teh šolah uči se avstrijska mladina v vseh naukih, ki peljejo do časne in večoe sreče. Kmetijstvo se vedno bolj povzdiguje in povsod, kamor koli se ozremo, vidimo, kako vse lepo napreduje. In kolike so njegove osobne milosti in dobrote, katere naš ljudomili, blagosrčni in dobrotljivi vladar deli posaraeznikom, kadar jih zadene nesreča ali uima, to beremo vsaki dan po novinah. Naravno je tedaj, da našega predobrotljivega vladarja zaradi njegove pravičnosti in nedosežne ljudomilosti in dobrotljivosti časti ves omikaii svet, a prisrčno ljubi vsak Avstrijan. Naravno je tedaj, da se danes v 2. dan decembra v spomin njegovega 401etnega vladanja po vsej lepej, močnej in slavnej Avstriji razlega navdušeni pozdrav: »Slava tebi presvetli cesar Franc Jožef 1.1" »Slava rodu Habsburškemu!" Kaj hočete pa vi, ljubi otroci moji, našemu dobrotnemu vladarju v spomin njegove 401etnice darovati? Srca svoje mu darujte, to bode naj lepši dar hvaležnosti in ljubezni vaše do njega. Iz vaših nedolžnih src dviguje naj se vedno, posebno pa danes, v 2. dan decembra, goreča molitev k nebeškemu Očetu, da bi našega dobrotnega cesarja Franca Jožefa I. še mnogo, mnogo let ohranil na krmilu naše ljube Avstrije, da bi mu dal vse njegove blage namene doseči, dodelil mu dušni niir in vsem vojskam zinago ter blagoslovil njega in rod njegov na veke.