Dva, ki naj odideta
Dva, ki naj prideta
Značilna kritika uglednega švicarskega lista »Die Tat«
ven je londonska vlada vedela — kakor je Chamberlain sam izjavil — da se v vzhodnomorskih pristaniščih kar gnetejo nemške prevozne ladje, polne vojaštva. Mar so Angleži mislili, da se bo nemški generalni štab šel mance z barkami?
To je eno. Potlej se je pa 7. aprila izvedelo, da je nemško ladjevje že odplulo. Šele 9. aprila so prišle na dan prve enote britanske mornarice; a kje je bilo britansko letalstvo? Angleži so čakali in se niso mogli odločiti, da bi tvegali vse, čeprav je njihovo brodovje decimiralo nemško mornarico. Lotili so se stvari samo polovičarsko, to je pa slabše, kakor če ne bi bili ničesar storili. Položili so mine v Skagerraku, niso pa stražili pri njih, tako da so Nemci lahko poslali vse mogoče težko orožje v Oslo. Nemci so tvegali, izgubili so ladje in ljudi — kakor je pač potrebno, če je kdo v vojni in če hoče doseči kaj vojaško odločilnega.
Potem so Angleži poslali nekaj bataljonov na Norveško; ali so res mislili, da bodo s takšno igračkarijo le zdaleč ohromili nemško vojaško voljo? Nemci so pa s peščico tankov prodrli do srede Norveške, poman-drali, kar jim je prišlo hlastno skup zbobnanega pod kolesa, sem pa tja objestno naskočili tudi močnejše oddelke in doživeli poraz, kakor na primer pri Rorosu — toda učinek njihovega nastopa je bil tak, da se angleška vlada ni ženirala, izvajati sramotne posledice in brez boja doživeti moderen Galipoli.
Ali se bosta gospod Chamberlain in njegova vlada vendar že naučila, kaj se pravi vojskovati se?
Res je, položaj na Norveškem je bil za izkrcane čete težaven. A zakaj je bil težaven? Ker so Nemce, ki vendar niso imeli nobenega pravega vojnega brodovja več, lepo puščali v Oslo, namesto da bi bili to najodlo-čilnejše mesto vse norveške vojne po vsaki ceni zaprli. Zaprli za tako dolgo, dokler ne bi obračunali z malimi in raztresenimi nemškimi oddelki in potem prodrli z vseh strani proti Oslu in napadli prvi dve tamkaj izkrcani nemški diviziji. Le tako bi bilo moči Norveško dobiti v roke. To bi stalo boje in izgube — a takšna je pač vojna!
Res je, položaj je bil težaven tudi zato, ker so se bili Nemci polastili vseh važnih norveških letališč. Toda
ali so mar Nemci imeli podzemeljske hangarje? Zakaj so Nemci tvegali in postavili svoja letala na odprt teren, čeprav so jih pri tem nekaj tucatov izgubili? Zato, ker so mislili kakor vojaki in računali z izgubami, samo da izsilijo odločitev.
Človek se mora spričo takšnega angleškega početja na Norveškem res vprašati, ali je mogoče, da vlada onstran Rokava tolikšen vojaški diletantizem, ali so pa odločali drugi vzroki, vzroki, ki jih ne povedo, vsai
Chamberlainovim sektirarskim svetovnim nazorom in njegovimi večnimi pomisleki na vse strani. A tudi v tem primeru mislimo, da je možno samo eno; ali se vojskujemo, potem se vojskujmo; ali.se pa ne vojskuje mo. Toliko na splošno. In potem še osebno: ali se vojskujemo, potem se vojskujmo — ali pa prepustimo mesto, na katerem se je treba vojskovati, a. se nekomu ne da vojskovati, drugemu. -In naposled (tudi to, se nam zdi, rodi danes že grenke sadove); že od vsega začetka so govorili na Angleškem o čudovitem učinku blokade in ves narod je veroval vanjo kakor v Boga. Potem so pa odkrili, da Nemčija prav za prav sploh blokirana ni; skočili so si s polovico sveta v lase iz zgolj kupčijskih razlogov, meneč, da bo na koncu koncev trgovec ugnal vojaka. To je tolikšna zmota, da si večje ne moremo misliti. In če se Anglija ne misli vendar že vojaško vojskovati, ji grozi neizpodbitna nevarnost, da utegne vojno izgubiti. Kajti zastran tega si morajo biti angleški trgovci na čistem; Nemčija ne bo sklenila polovičarskega miru, ne bo sklenila nikakšnega kramarskega kompromisa. To se ne ujema s totalitarnimi nazori njene oblastvaželjno-sti in tudi ne s totalitarnim pojmovanje njenega vojskovanja.
HO ARE BELISHA, bivši angleški vojni minister, ki je moral pred dvema mescema odstopiti, ker je zahteval energično pomoč Finski, stopa spričo dogodkov na Norveškem čedalje bolj v ospredje.
NEVILLE CHAMBERLAIN, predsednik britanske vlade, izgublja po norveškem porazu oporo celo med svojimi najožjimi strankarskimi pristaši. Še glasnejši je pa klic, da mora razen Monakovčana sira Johna Simona odstopiti tudi njegov prijatelj...
Finančni minister, ki ni kos zahtevam sedanjega časa
Angleški finančni minister sir John Simon je predložil parlamentu državni proračun za letošnje leto. In zgodilo se je, kar se razen mistru Johnu Simonu ni zgodilo menda še nobenemu finančnemu ministru na svetu; i parlamentarci i tisk napadata ministra, češ da je njegov proračun... prenizek!
Sir John Simon velja za enega izmed najboljših advokatov na Angleškem. Vse drugo na njem in okoli njega je pa pravo nasprotje od njegovega advokatskega slovesa. Nekoč je Lloyd George o njem dejal: »Mnogo boljših ljudi je že videl britanski parlament, a nikogar še ne, ki bi bil zapustil tako sluzave sledove hinavščine.«
Celo Times, zagovornik vsega, kar je s Chamberlainom v zvezi
JOŽEF STALJIN, diktator sovjetske Rusije, je te dni sprejel jugoslovansko delegacijo, ki je prišla v Moskvo sklepat trgovinsko pogodbo z Rusijo.
kar se umika tiče. Toda kar koli si že mislimo, neizpodbitno je, da je bilo vse napačno, kar se je zadnje tedne zgodilo v norveški vojni.
Ali je pa vse to na koncu koncev začetek zmage letala nad vojno ladjo? Ali je konec obvladovanja morja spričo sovražnikove letalske premoči?
Mi smo za zdaj še drugačnih misli. Prepričani smo, da je tega čudnega angleškega vojskovanja kriva na Angleškem tolikanj razširjena teorija o defenzivni zmagi, skupaj nemara s
SIR ANTHONY EDEN, minister za dominione in bivši zunanji minister, naj bi na splošno željo britanske javnosti prevzel pomembnejše mesto v britanski vladi.'!
...SIR SAMUEL HO ARE,
minister vojnega letalstva, ker vidijo
v	njem glavnega krivca zavezniškega neuspeha na Norveškem.
—	a Simon se drži starega gospoda ko klop — napada finančnega ministra, češ da je njegov proračun sorazmerno celo nižji od francoskega. Proračun, ki ga je sir Simon sestavil — pravi Time s -/-je takšen, da bi bil na čast vestnemu knjigovodji, nikakor pa ne človeku, ki ima nalogo mobilizirati vse gospodarske sile Velike Britanije, da bo zmagala v vojni.
Mister Simon bo seveda kljub temu ostal v vladi... da ne bodo dobri Chamberlainovi prijatelji sir Horace VVilson in drugi Monakovčani preveč sami v Churchillovi družbi...
V	Ljubljani, 8. maja.
»Das war nicht schon, Mister Chamberlain!«
Takšen je naslov ponedeljskega uvodnika curiškega lista »Die Tat«. »To ni lepo, mister Chamberlain
V	našem listu smo že mnogo pisali
o	starem gospodu, ki kljub neprestanim neuspehom svoje politike, noče izprevideti, da bi bil kdo drugi na njegovem mestu nemara le bolj v korist britanskemu imperiju, če že ne tudi komu drugemu. Toliko smo v zadnjih dveh letih po anšlusu Avstrije že napisali o tem velikem ljubitelju sobotnih izletov v škotske vode in političnem in vojaškem diletantu, da lahko danes mirne vesti prepustimo besedo nevtralnemu švicarskemu listu, ki ga v uvodu citiramo.
Umik Angležev iz Andalsnesa, pra-
vi	omenjeni uvodnik, se utegne vojaško popraviti z izkrcanjem na drugih mestih — v posebno veliko energijo v tem pogledu ne moremo verovati *— moralno se popraviti ne da in pomeni velik poraz. Tudi tedaj, če je šlo samo za nekaj bataljonov teritorialnih čet. Stara kraljica Viktorija bi bila rekla: »Česa takšnega Anglija ne stori!« O, saj ne bi bila samo to in °no rekla na rovaš očitnega vojaškega diletantizma, ki se kaže na vseh koncih in krajih; tudi storila bi bila svoje!
Le kako se je moglo kaj takšnega Pripetili?
Mi seveda ne vidimo za kulise angleškega vladnega aparata. Zato pa •ahko ugotovimo vsaj dejstva, dej-siva, ki so vojaško tako tehtna, da smejo veljati za vzrok te blamaže.
Znano je, da se je ekspedicijski Hrmadni zbor, namenjen na Finsko, Razšel, hkratu je pa angleška vlada mko načela železovo afero s položitvijo min v norveških vodah, da je ysak otrok lahko pričakoval energi-cen vojaški odgovor Nemčije; in zra-
Nadaljevanje z 9. strani
Če bi tod vojna počila, bi bili ▼ njeni uvodni fazi priče krvavega mesarjenja med obojim letalstvom in mornarico. Po uradnih izjavah sta namreč obe stranki odločeni za ofenzivo. Kakšen bi bil konec? Kakor v nobeni vojni, ga tudi tu ni moči prerokovati. Ali Velika Britanija in Francija imata zelo velike prednosti. Italija ima virtuelno vse adute v Sredozemlju. Toda zahodni velesili obvladujeta vse dohode tega morja; po svojem bogastvu in svojih virih sta neizmerno močnejši od fašistov-skih držav. Kljub vsemu napredku letalske vojne sloni njuna moč v znatni meri na obvladovanju morja; v njunih rokah so močne in izgrajene postojanke, ki zapirajo in odpirajo dohod do oceanov.
Letalstvo je nedvomno oslabilo premoč mornarice v tesnih predelih okoli Evrope Toda vse dotlej, dokler ne vidimo, da se je letalsko orožje docela uveljavilo, bi prav storili, če ne bi podcenjevali "pomena obvladovanja morja.
Vihar na Norveškem
(Daily Ileraid, London)
DRUŽINSKI TEDNIK
Ne čudimo se, da se britanski imperij opoteka iz krize v krizo. To počne že 900 let.
»Christian Sience Monitor«,
Boston (USA)
Leto XII.
Ljubljana, 9. maja 1940.
štev. 19 (551)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. Uredništvo
I n
u prava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni piedal št. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
*ft leta 20 din, */j leta 40 din. vse leto 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov, v An>er*kl 2‘/j dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po oogovoru. Notice : btseda 2 din M a M oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Če bi v Sredozemlju zagorelo
(Gl. str. 9)
Med dvema vojnama: 1914-1939
(Gl. str. 9)
MED DVEMA VOJNAMA
1914-1939
Bralce Družinskega tednika opozarjamo, da smo začeli v današnji številki priobčevati pod gornjim naslovom zgolčen ilustriran pregled dogodkov iz najusodnejšega razdobja svetovne zgodovine: iz razdobja med obeina vojnama 1. 19!4 in- 1. 1939.
V sedanjih dneh je zgodovina preteklega četrtstoleija aktualnejša ko kdaj koli. Siarejši bcalci bodo ob njej obujali spomine na čase, o kalerih so upali, da se ne bodo nikoli več vrnili; mlajši rod bo iskal v tej razgibani svetovni kroniki zabavo in pouk; oboji bodo pa nehote primerjali oba mejnika 1914. in 1939.
Med dvema vojnama bomo priobčevali redno vsak teden, dokler ne bo ta aktualna ilustrirana kronika dozorela do današnjih dni. Berite njen začetek v 5. stolpcu na 9. strani pričujoče številke!
Maister dr. Krak
o naši ssiisatsiš pulitiisi
V nedeljo dne 5. t. m. je bil v Murski Soboti velik tabor kmečkega ljud- j £>tva iz vsega Prekmurja. Shoda se je udeležil tudi minister dr. Krek, ki je j v svojem govoru med drugim dejal tudi tole o naši zunanji politiki: »Nihče ni pričakoval pred dvajsetimi leti, da bo svet spet zajela vojna, ki je j strašna za vse ljudstvo, če pogleda-1 mo velesile, ki si v današnji vojni stoje nasproti, moramo ugotoviti, da je že danes že več ko pol sveta v vojni. Ena kakor druga vojskujoča se stranka se mora boriti za svoj obstanek. Ta boj je strašen, brezobziren in brez sočutja, ki nikomur ne prizanaša. Namesto človekoljubja imamo danes že drugo leto samo sovraštvo. Odkar te je zatekel cesar Abesinije k Zvezi narodov, so začele padati države. Nekatere v štiriindvajsetih urah, druge pa v dveh ali več tednih. Od takrat ni več sledu kulture, od takrat vladajo top, puška in meč. V takem času je težko voditi politiko, ki zahteva veliko modrosti in previdnosti. Ohraniti mir našemu narodu je želja tudi kmečkega ljudstva. Naša država je v osmih mesecih vojne ohranila nevtralnost. Ne dajte se begati z raznimi novicami in letaki, naj pridejo od kjer koli. Naj ne bo danes nihče v zmoti, kajti Jugoslavija bo varovala svoje m/?je pred vsakim napadom, ki bi prišel od koder koli. Teh osem mesecev smo porabili tudi za drugo dslo. Mnogo smo žrtvovali za utrditev naših meja in za oborožitev na%e ponosne in hrabre vojske. Zato smo danes lahko popolnoma mirni. Vsako presenečenje je danes pri nas nemogoče. Naj se nihče ne vara! Poleg orožja sta pri nas enoten duh in velika ljubezen med Srbi, Hrvati in .Slovenci za skupno in močno Jugoslavijo. Danes in tudi v bližnji bodočnosti ni nobene nevarnosti za naš mir. Zato Lcdirao mirni in se posvetimo z vsemi močmi na-emu gospodarstvu.«
Pred 65 /e ti...
RiianiičBO žaljenje nekdanje arabske lepotice
Hatidža, ki so se zaradi nje dvobojevali turški častniki, zdaj iz fižola prerokuje bodočnost
Politični degfnži*
Novi bolgarski jio lanik v Beogradu dr. Stojil Stojilov je pretekli teden nastopil svojo službo in v svečani avdienci izročil knezu namestniku Pavlu svoje poverilnice. — Zavezniki so pretekli teden na lepem, čez noč umaknili svoje vojaštvo iz srednje Norveške, kjer so se že nekaj dni vršili srditi boji za železnico med Trondhjemom in Oslojem. Angleško poveljstvo je svoje vojaštvo vkrcalo na svoje ladje in ga odpeljalo, ne da bi poprej — ka.:or poročajo nekatere vesti, ki jih pa Angleži demantirajo — obvestili o tem norveško poveljstvo. Norvežani so sredi bitk ostali sami. Zato so se začeli umikati in biti četaške boje. Zavezniki so svoje vojaštvo prepeljali v Narvik in zdaj bodo od tam nadaljevali vojno z Nemci. Angleži sami priznavajo, da je to neuspeh; vendar pa trdijo, da se tudi Nemcem ni posrečilo zasesti Norveške, kakor so nameravali. Ta nenadna sprememba je zbudila veliko pozornost v vsem svetu. Londonski tisk priznava, da je moralni učinek zavezniškega
OKVIRJI
*a
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE,
KIEIK
LJUBLJANA, Wo/fova 4
Resan, aprila.
Kadar beremo o ljubezenskih dogodivščinah filmskih lepotic ali pa slavnih igralk, malone pozabljamo, da so tudi naše prednice kljub strogosti tedanjih dna doživljale podobne romantične zgodbe, polne ljubezni, poguma in odpovedi. Le malo prič tistih časov se živi. Ena izmed njih je 80-letna llaiidža Husejina Abdule Mu-dairijeva. Zdaj je ta nekdanja arabska lepotica stara zgrbljena ženica, ki služi svoj vsakdanji kruh 6 prerokovanjem iz fižola.
/godba lepe Hatidže je ena tistin pisanih zgodb, ki zde dandanes kar neverjetne in nemogoče. Poslušajmo, kaj pripoveduje starka sama o svoji pestri preteklosti:
»Rodila sem se v Meki. Petnajst let mi je bilo, ko me je mati lepega dne poslala v mesto, čeprav me nikoli ni nikamor pošiljala. Ko sem šla mimo neke kavarne, je na lepem stopil k meni neki častnik — pozneje sem izvedela, da je bil to kapitan Bečirovič
—	odšel za menoj do trgovine in me pied trgovino počakal. Potem me je zasledoval vse do doma. Preden sem stopila v hišo, je £!lopil k meni in mi potisnil v roke bakren vrč. Vzela sem vrč in stekla v hišo.
Staršem nisem nič povedala, ker sem se bala, da me ne bi ošteli. Shranila sem vrč in mislila na mladega
častnika. Neki dan, ko sem stala ob oknu, sem ga zagledala na ulici, kako se sprehaja pred na-šo hišo. Iztihota-pila sem se iz hiše in mu ponesla vrč, poln vode. Mladi Hasan je vzel vrč, me podržal za roko in dejal; »Moja boš, in če te oče ne bo dal, te bom ugrabil.«
Res je že drugi dan zaprosil za mojo roko in moji starši so privolili, toda pod pogojeni, da bova ostala v Meki. Dan pred poroko j® pa. paša izdal naredbo, da se mora vojaštvo pripraviti za pot. Hasan ni vedel, kaj naj stori.
»Rajši l»i izgubil glavo kakor njo«, j je govoril svojim prijateljem.
V	mraku, ko se je vojska priprav-| 1'nla za na pot, je prišel Hasan v na-: šo hišo z dvema svojima prijateljema j in me prosil za vrč. Prinesla sem ga. j Tedaj me je prijel za roko, me zavih-j tel na sedlo in odjahali smo. Ko sem l opazka, da me vodijo iz Meke, sem j hotela kričati, toda bilo je prepozno.
I Preoblekli so me v vojaško obleko in | odpeljali s seboj v Aleksandrijo. Tam j sva se s Hasanom poročila in tri leta živela v srečnem zakonu pod streho vojaškega šotora. Selili smo se iz kraja v kraj in se naposled ustavili v Ritolju.
Kmalu nato je pa na mojo veliko žalost Hasan umrl. Postala sem mlada vdova. Takoj po njegovi smrti so me
pričeli oblegati snubci, toda vse sem zavrnila. Med častniki turške vojske so pogosto nastali prepiri in dvoboji zaradi moje naklonjenosti, dokler se paša naposled ni naveličal in ni odločil, da bodo kockali zame. Kdor bo debil igro, bo dobil tudi mene za ženo.
Igro je dobil mladi poročnik Jusuf
Ljuša in v spremstvu samega paše me je prišel prosit za roli o. Odklonila sem ga kakor toliko drugih pred njim. Tedaj se je šemši paša razsrdil in je zapovedal, da 6e moram vrniti v Meko. Tedaj je pa izbruhnil upor Mlado-turkov; že sem hotela zbežati v Meko, toda v Resnu sem zbolela in tam tudi ostala.
Moja zgodba ni več dolga. V Resnu :i ni spoznala mladega Arabca hodžo Afusa Adži Alija. On je bil všeč meni, jaz pa njemu. Vzela sva se in imela pet otrok, toda vsi so pomrli.
Po smrti otrok in svojega drugega moža sem bila v veliki zadregi, ker nisem vedela, kako naj živim. Tn spet sem se poročila s sezonskim delavcem Abazom Demirom Asanovičem. Zdaj služim zanj in zas« s tem. da prerokujem iz fižola...«
To je življenjska zgodba lepe Ha-lidže. In človek s?3 ne more premagati, da se ne bi zamislil ob njeni barvitosti. preprosti' naravnes-ti in romantiki...
r~3
Bilo kuda KfcKC s v uda!
Proizvaja UNION, Zagreb
umika za norveški narod dosti hujši kakor pa njegove strateške posledice.
V	Londonu je nastalo nezadovoljstvo. Nekateri so zahtevali odstop vlade. Tega niso dosegli, vsekako bo moral pa britanski vojni kabinet ta teden odgovarjati pred spodnjo zbornico. — Chamberlain je v svojem govoru v spodnji zbornici pretekli teden govoril
o	vzrokih zavezniškega umika iz srednje Norveške. Poudaril je, da je še kljub umiku angleško vojaštvo v premoči. Nemčija je na svojem pohodu proti Norveški izgubila veliko svojega ladjevja, zato lahko Anglija zdaj normalno razporedi svoje pomorske sile. Mnogo ladij je zdaj na poti skozi Sredozemlje v Aleksandrijo. — Položaj v Sredozemlju se je pretekli teden nenadno poslabšal, kajti Mussolini je izjavil, da zapore Gibraltarja in Sueza Italijani ne bi mogli ravnodušno gledati in da bi nanjo reagirali. V napetem položaju je pa posredoval Roosevelt in pridružil se mu je tudi papež. Razmere so se nekoliko izboljšale. Rooseveltov evropski odposlanik Sumner Welles je izjavil našemu washingtonskemu poslaniku Fotiču, da po Mussolinijevem zatrdilu Italijani ne nameravajo spremeniti svojega stališča. Po angleških zatrdilih je pa Mussolini samo navedel rok, doklej namerava Italija ostati nevtralna. — Nemci napovedujejo bliskovito reakcijo na vse dogodke, ki bi jih zavezniki sprožili na jugovzhodu ali kje drugje. Na,angleško agresivnost bodo po bliskovo odgovorili in Angleže prav tako prehiteli kakor na Norveškem. Norveški pohod je bil samo generalka za odločilno akcijo. Nekateri domnevajo, da po teh besedah Nemci pripravljajo veliko ofenzivo na zahodu.
—	Splošno vojaško obveznost so uvedli Nemci na Poljskem za vse Nemce. —
Nizozemska policija je napravila obširno preiskavo pri več tisoč Nemcih, narodnih socialistih in komunistih Aretirala je več sto oseb in jih oddala v koncentracijska taborišča. Med aretiranimi je tudi neki nizozemski poslanec. — Romunski zunanji minister Gafenen je izjavil, da sta balkanski in podonavski mir tesno zvezana z mirom v Sredozemskem morju in da ni mogoče motiti enega, da ne bi bil prizadet tudi drugi. Narodi Južne Evrope imajo vsi isto usodo. — Nov poskus
Važno je, da zobe temeS|ito očistimo ne samo zjufra;, ampak Judi vsak večer, predno gremo sjsa!.
zbližanja z Stalijo je tvegala Anglija. Angleški veleposlanik v Rimu sir Per-cy Loraine se je vrnil iz Londona in bo skušal razčistiti položaj med Italijo in zavezniki. Anglija in Francija sta slej ko prej pripravljeni pridobiti Italijo za nevtralnost in se z njo pogajati za kompromisno rešitev spornih vprašanj. — Na zahodni fronti je postalo pretekli teden spet nekoliko ži-vahneje. Prišlo je do večjih spopadov med posameznimi četami. — Uradna zavezniška poročila pravijo, da so
I Nemci zadnje dni potopili tri zavez-I niške ladje: britanski rušilec »Afridi«,
! francoski rušilec »Bison« in poljski | rušilec »Grem«. Poljska vlada je do-I bila od angleške v zameno ne v ru-l šileč. — Chamberlain je v torek go-| voril v angleški spodnji zbornici. Jav-, nost je njegov govor nestrpno pričakovala. Predsednik vlade je pred vsem opravičeval zavezniški umik iz srednje Norveške in navajal razloge zanj. Naletel je pa na vrsto očitkov s strani opozicije. Vodja laburistične opozicije Attlee je zadal več vprašanj, napo:led pa kritiziral splošno vladno politiko. Med drugim je dejal: »Sedanji umik z Norveške ni nikogar presunil. Sedanja vlada je slepa in gluha za očitke z vseh strani, da vodstvo vojne ni dovolj odločno. Tu ne gre samo za neuspeh na Norveškem, ta je bil samo vrhunec. Vlada ima za seboj skoraj same neu-pahe; Norveško, češkoslovaško, Poljsko. V tej vojni, v kateri gre za življenje ali smrt, se ne smemo pustiti voditi od ljudi, katerih kariera so sami neuspehi, od ljudi, ki so potrebni počitka. Spioien občutek v Angliji je, da bomo zmagali. Zato pa potrebujemo na vodstvu države d.uge ljudi.« Podobno je govoril vodja liberalcev Sinclair. Dejal je, da se ni zgodilo nič takšnega, kar bi omajalo j zaupanje v borbeno silo vojske, treba' bi bilo pa več daljnovidnosti in volje ' do zmage pri vodstvu vojske. — Nemčija je švedski ponovno zagotovila, da bo spoštovala njeno nevtralnost, švedski kralj Gustav in kancler Hitler sta si že na koncu aprila izmenjala pismi, o katerih pa švedski tisk šele zdaj poroča. Ob tej priložnosti je švedska izjavila, da bo še naprej ostala strogo nevtralna, vendar se še naj-
i	bolj zanese na svoje orožje.
Iuozemci, ki bivajo v območju uprave policije v Ljubljani in imajo dovoljenje za zaposlenje (izkaznico o poklicu), veljavno za nedoločen čas, se pozivajo, da to dovoljenje predlože v overovljenje oziroma evidentiranje v teku tega meseca na upravi policije, v sobi štev. L Izkaznice, ki ne bodo predložene do 30. maja 1910., postanejo po tem roku neveljavne. — Upravnik policije.
Povečan Šlajmerjev dom so svečano odprli v nedeljo. Novi dom je urejen po najmodernejših načrtih. V njeni je prostora za 100 postelj. V drugem nadstropju je porodniški oddelek z Vi sobami in 24 posteljami. Poleg porodniške sobe je tudi soba za novorojenčke, ki ji je priključena tudi posebna kopalnica za otroke. V stavbi so tudi tri dvigala; eno je za bolnike, drugo za hrano in tretje za perilo.
V	vsaki sobi je montiran telefon, radio, signalna naprava in nočne svetilke. Posebnost je vsekakor radio, ki je montiran tako, da bodo imeli bolniki zvočnik pod blazino in bodo lahko poslušali radio, ne da bi motili svojega
Za majave zobe uporabljajte zdravilno PARADENT1N kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega diesna (sluznice). Glavno skladišče Drogerija Cregorič, Ljubljana.
soseda. Vse ostale naprave ne zaostajajo za najmodernejšo izdelavo. Ta naš največji in najlepši sanatorij v Jugoslaviji sploh, je stal 12 milijonov dinarjev. Sanatorij so si postavili člani bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
Razstavo slik je priredil za svojo SOletnico Srečko Magolič v Jakopičevem paviljonu. Vstopnino in eno petino izkupička za prodane slike je slikar namenil za dobrodelne namene mestnega socialnega urada.
V	Zagreb je prispela sloveča ameriška pisateljica in ena najpopularnejših ameriških žen, gospa Dorothy Thompsonova. Še ko je živel Štefan Radič, je bila večkrat v Zagrebu in z njim hodila na skupščine po hrvat-skih krajih. Tokrat je pa obiskala podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka, ki se je z njo pogovarjal poldrugo uro.
Naredna, SroSUca
o\
upiiva na ves organizem* Dobro sredsivo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
0s>. rea. s eM5S44/n.im.»
Darmol dobite v vsaki lekarni!
Listek ..Družinskega tednika"
Izrezano s škarjami...
V	zatemnjenem Londonu; Neki gospod stoji na vogalu neke ulice; na lepem začuti, kako ga nekdo lahno sune v hrbet, potem mu pa nčkaj trdo pritisne na obraz. Prav tedaj vzklikne nežen ženski glas: »O«!
»Nič hudega, gospa,« pravi galantni gospod, »kar nadaljujte, samo nikar več ne poskušajte vreči svoje pismo v moja usta, žal nisem poštni nabiralnik.«
(Daily Express, London)
Prevejani kitajski trgovci: Pri nakupovanju v kitajskih trgovinah mora biti človek zelo previden, sicer kaj lahko postane žrtev prebrisanih
Kitajcev. Všeč vam je na primer prelepa vaza. Vzeli ste jo v roke, da bi si jo pobliže ogledali, na lepem se pa razleti na sto kosov ...
Trgovec prične histerično vreščati. In ker ne veste, da je bila vaza že poprej razbita, potlej pa vešče zalepljena, toda tako na lahko, da se je morala ob slehernem dotiku razbiti, boste morali plačati lepe denarce ,za najlepšo vazo v vsej trgovini'.
(Asia, Newyork)
Dozdevni potres: Učenjaki vseučilišča v Nebraski (USA) so bili zelo presenečeni, ko je vseučiliški seizmograf zabeležil strahovit potres, in kljub temu učenjaki niso mogli najti ozemlja, kjer naj bi bil ta potres divjal. Naposled so se odločili, da bodo seizmograf razstavili in pazljivo pregledali.
In pomislite, kdo je povzročil .potres?! Velik pajek, ki se je bil vtihotapil v dragoceno pripravo, in si v njej razpredel mrežo. Njegovi sprehodi po mreži so povzročili v seizmografu tresljaje, ki jih je priprava
vestno zabeležila. In še danes ne sme nihče učenjakov v Nebraski spomniti na tisti zloglasni .potres'...
(Man, Sydney)
*
Znani fiziolog dr. Rex B. Hersi je pri mnogih svojih bolnikih študiral posledice, ki nastopajo v človeškem življenju, če je c' »vek nesrečen ali srečen. Slavni učenjak trdi, da se prometne nesreče pripete vse pogosteje, če so ljudje nesrečni, pobiti. Toda tudi če je človek srečen, se dogodi mnogo prometnih nesreč. Sleherno duševno razburjenje, pa bodisi, da ga človek občuti kot veselje ali žalost, ima torej slabe posledice za njegovo življenje, kajpak samo, če ima srečnež ali nesrečnež motor ali avto ...
(Everybodv's Lile, London)
a
Ali znate opazovali? Morda mislite, da ste dober opazovalec, bolje bo pa, če se natanko prepričate o svoji sposobnosti za to. Ali opazite razne podrobnosti pri ljudeh in stvareh, ki jih vsak dan srečujete? Skušajte odgovoriti na spodnja vprašanja:
1. Ali so številke na vaši uri rimske ali arabske?
2. Ali si češe Neville Chamberlain lase na desno ali na levo?
3. Ali ima Adolf Hitler prečo na desni ali na levi?
4. Koliko stolpcev ima dnevnik, ki ga vsak dan berete?
5. Ali ima vaš prodajalec časopisov bike?
6. Kdo v vaši družini — v vaši pisarni — ima sinje oči?
7. Koliko gumbov imate na plašču?
(Parade, London)
Vsaj eno breme manj! Če bodo poskusi nosilca Nobelove nagrade, profesorja Szentgyorgyija iz Budimpe; šte, uspeli, bodo vojaki v današnji vojni rešeni vsaj ene neprijetnosti, ki je silno mučila njihove brate y svetovni vojni 1914—1918. To so uši. Profesor Szentgyorgyi je vbrizgal vitamin B2 podganam, ki so jih žrl® uši. Poskus se je posrečil: mrčes je takoj izginil.
(Science News Leiler, Washington)
M
PISALNE MIZE
REMEC-GO
KAMNIK
Naš časopisni jezik
V slovenskem časopisju, posebno dnevnem, vlada v jezikovnem in slov-niškem pogledu že od nekdaj čudovit kaos. Izgovarjamo se, da nas venomer čas preganja in da ne utegnemo zmerom temeljito pretehtati, kako bomo kaj zapisali, da ne bomo prišli navzkriž z jezikovnimi paragrafi. Izgovarjamo se tudi na slovničarje same. Ne po krivem. Kajti:
1. slovenska slovnica je pomanjkljiva;
2. naš pravopis je nedosleden;
3. nobenega foruma nimamo, ki bi stalno koordiniral same po sebi statične — mrtve — zakone pisanja z dinamičnim — živim — t. j. predvsem časopisnim jezikom.
Gornje tri ugotovitve so nam bile pred očmi, ko smo te dni dobiti od našega uglednega jezikoslovca in slavista prof. I. Koštiala spodnji prispevek k pravilni rabi dveh aktualnih mestnih imen.
Oslo in Helsinki
V slovenskih listih se sklanja ime glavnega mesta Norveške kakor te-slo. veslo, maslo: iz Osla, v Oslu, Pod Oslom; pridevnik pa pišejo nekateri celo brez polglasnika: oslski, kar je za naše oči prav čudno.
Ime finske metropole pa sklanjajo mnogi kot množino: iz Helsinkov, v Helsinkih, proti Helsinkom itd.
Eno kakor drugo je napačno.
Ime O slo je zloženka (staronorve-ško v 11. stoletju As-lo); drugi del je beseda lo = »obrežna lokvam. Kakor sklanjamo flamsko zloženko Wa-ter-loo in nemško Osterlolhl z vrinjenim / (iz Waterlooja, pri Oster-•ofhlju, pridevnik waterloojski), tako bi bilo treba sklanjati tudi Oslo: iz Osloja, v Osloju, nad Oslojem; prid. oslojski, stanovniško ime Oslojec ali Oslojan.
Podobno ravnamo tudi s tujimi imeni, ki se končujejo na naglasen o.' Viktorja Hugoja, rokokoja, pridevnik Hugojev, rokokojski. Enako paletoja. bordojsko vino L dr. Isto velja za imena s končnim u: iz Baku ja, jz Peruja itd.
Ker ime Helsinki ni množinsko (kakor so n. pr. Železniki, Novaki, Lazi...), ga kaže sklanjati kakor Tivoli, Brindisi, Džibuti. namreč: iz Hel-sinkija. v H-iju, pod H-ijem.
L Koštial. ——————————————
V Ljubljano >o prispeli mladi hr-vatski pevci iz Amruševa in so imeli v Št. Vidu v veliki dvorani Prosvetnega doma svoj prvi koncert na slovenskih tleh. Mladih pevcev je bilo okrog slo po številu; njih koncert je zelo lepo uspel. l’o koncertu je šentviška občina priredila vsem članom društva »Amruševega' okrepčilo, pa tudi nekaj zdravic so izmenjali mlad> gostje z našimi ftenlvidčani.
Prvi doma izdelani motorni vlačilec je dobila Rečna plovidba v Beogradu. V ladjedelnici Srbskega brodarskega društva so strokovnjaki in monterji, ki jih je poslala tvrdka Škoda, leto dni montirali dva moloma vlačilca. Pred dnevi so izročili prvega prometu; imenuje se Sokol . Drugi motorni vlak se l»o imenoval Orel in •jo v nekaj dnevih dograjen. Oba i»o torna vlačilca bosta imela stroj-? ? zmogljivostjo 800 konjskih sil in bosta lahko prevažala do fiO vafonov tovora, razen tega bosta pa lahko vlekla velike čolne z enakim tovorom. Rečna plovidba je s pomočjo domače zmogljivosti pridobila v izpopolnjevanju voznega parka po Donavi in Savi.
V Splitu liodo gradili hot učiteljski dom, ki bo važna prosvetna in gospodarska ustanova za dalmatinsko učiteljstvo. Učiteljska zadruga v Splitu ima za zidavo na razpolago 429.000 dinarjev, upa pa. da jo bodo še jhmI-Prli drugi ugledni činitelji, tako da •»odo stavbo kmalu lahko zgradili.
V Italijo so odpotovali poslednji kolonisti, ki so bili naseljeni v Mahov-Ijanih in Mairlajanih v bližini Banja-
luke. Zdaj so njihova posestva po večini pokupili Slovenci, italijanski kolo nisti so se pa pričeli preseljevati v Italijo. Zadnji kolonisti so odšli iz Banjaluke pred nekaj dnevi in se bodo naselili v bližini Rima.
Povodenj je poškodovala cerkev v občini Sv. Juraj blizu Petrovgrada, ki se je zdaj popolnoma porušila. Cerkev so zgradili leta 183(1, zadnja povodenj ji je pa tako močno zrahljala temelje, da s-» ljudje že dalj časa pričakovali nesrečo. Na srečo v trenutku, ko se je cerkev porušila, v njej ni bilo niko-gar.
Prvo filatelistično razstavo banovine Hrvaške so odprli pretekli leden v Zagrebu Svoje zbirke znamk je razstavilo 79 zbiralcev znamk. Svoji zbirki sla poslala tudi ameriški konzul Meilv in predsednik računskega sodišča Rukavina, ki imata zelo lepo in veliko zbirko znamk.
Najugoclneiie kupile!
Kolesa, otroške vozičke, šivalne stroje različnih znamk, krojaške in čevljarske, kakor tudi veliko drugih predmetov prav poceni pri
Promet"
nasproti Križanske cerkve Stare vzamemo v računi
Stari Sthlinarski kovanci so s prvim majem prenehali biti zakonito plačilno sredstvo, lahko ji U pa zamenjate v naknadnem roku šestih mesecev, to je do I. novembra <9+0., brez odbitka z novimi bankovci samo pri blagajnah Narodne banke in pri blagajnah državnih finančnih ustanov. Prav tako so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo kovanci po en dinar, r. novimi dinarji jih pa lahko zamenjate do 20. oktobra 1940. Stari kovanci po
2	din in 50 par pa bodo izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva dne 16. avgusta tega leta, z novimi jih boste pa lahko še zamenjali do dne 16. februarja 1941.
Vsak čitatelj »Družinskega tednika* dobi na zahtevo popolnoma zastonj knjižico o barvanju las z »Itnedia*: naravno barvo za lase. Pišite še danes na naslov:	L' Oreal. oddelek D —
Zagreb I, poštni predal 3.
O	prehrani. Poleti se mleko rado pokvari. Tudi prekuhano. Patogene klice, posebno spore, so odporue proti visokim temperaturam. Mleko v .15 raci-, mlečni otroški moki, je edina oblika mleka iz samih klic in spor, ki se poleti ne kvari in je zato izvrstna hrana za otroke in dojenčke.
voženj. Zalo je družba parnik rajši prodala, po vojni bo pa za obnovitev turističnega prometa kupila nove parnike. >Kraljico Marijo so zgradili leta 1906. za neko angleško družbo. Leta 1930. jo je pa kupil Jugoslovanski Llovd in odtlej je vršila krožna popotovanja po Sredozemskem morju.
Bolgarske visokošolke so pretekli teden obiskale naše kraje, in sicer Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Sušak in Benetke, odkoder so preko Trsta in Rakeka prispele v Ljubljano. .IB liga je skupno z ljubljansko sekcijo Zveze akademsko izobraženih žen poskrbela, da je bilo njihovo bivanje med nami čim lepše. Bolgarske visokošolke so si ogledale Ljubljano iu se odpeljale tudi na Gorenjsko. Obiskale so Kranj, kjer so se poklonile Prešernu in Jenku, nato so šle na Vrbo in na Bled. Na povabilo g. Ukmarja so prisostvovale operni predstavi. Bolgarskih visokošolk je bilo 27; vse stanujejo v domu visokošolk, ki ga je ustanovil veliki bolgarski inecen Gešov v spomin svoje pokojne žene Ane v Krasnem selu pri Sofiji.
Knodnerni tujsko-prometni tečaj je priredila v Slatini Radencih banska uprava skupaj s tujsko-prometno zvezo »Putnikomc v Mariboru. Tečaj je bil za vse udeležence brezplačen, obsegal je pa predavanja o turizmu, o delu potniških pisarn in sploh o vsem, kar morajo naši širši sloji vedeti za pospeševanje tujskega prometa, ki prinaša našim krajem tako velike koristi. Med predavanji so predvajali tudi kulturne filme.
Kaibojniki strahujejo kmete okrog Petrinje na Hrvatskem, ko se ti vračajo domov s sejmov. 2e pozimi se je večkrat zgodilo, da so zakrinkani razbojniki napadli kmete in jim pobrali denar in obleko. Kmetje se boje, da bodo dosedanji uspehi roparje preveč opogumili iu da vsa okolica ne bo več varna pred njimi.
Čudaški Irci: Znano je, da so Irci nenavadni ljudje. Tudi v tej vojni so naredili kar najbolj čuden paradoks na svetu. Na Irskem je vas z imenom Petigo. Polovica te vasi je v vojnem stanju z Nemčijo, polovica vasi je Pa strogo nevtralna. Petigo namreč 'eži prav na meji med svobodno Irsko in onim delom Irske, ki spada k Veliki Britaniji.
Ce živite slučajno v tistem delu Petigoja, ki je v vojnem stanju i Nemčijo. morate nositi plinsko masko 'n legitimacijo, ponoči morate zatemniti okna in plačati davek na whi-®ky. če pa živite v nevtralnem delu "etigoja, smete mirno sedeti ob mo-s‘u. pljuvati v reko, kaditi pipo in Uživati v zavesti, da ste državljan "evtralne države. Ta nenavadna vas •tta 346 prebivalcev, dve občinski upravi, dve šoli. dve carinami in dve P°liciji. Stražnik, ki je v vojskujočem se delu Petigoja spremljal neke-časnikarja, mu je dejal vljudno, ‘“da odločno:
»Tukaj ne smete fotografirati, toda e stopite nekoliko na desno, boste e na nevtralnem ozemlju in tam
Krapinske Toplice
zdravijo s sigurnim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V. predsezoni in posezoni znatni popusti. Nizke cene in pavšalno zdravljenje. Železniška postaja Zabok - Krapinske Toplice, odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekte pri upravi kopališča in v vseh potovaln h pisarnah.
Lepa darila za sveio birmo
vsakovrstne damske, moške in otroške nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, ročne torbice, parfumerijo in najrazličnejše igrače nudi po naj nižji h cenah veletrgovina
Ivan Samec, Ljubijasa, Mestni tri it. a
Jueoslovenski Llovd je prodal naš
največji potniško-turistični parnik Kraljico Marijo francoski paroplovni družbi Compagnie Generale Transatlan-tique. Parnik bi moral ves čas vojne stati v luki, pa tudi po vojni družba ne bi mogla takoj obnoviti turističnih
Tovorni železniški voz se je iztiril
na postaji v Zidanem mostu in se prevrnil na cesto. Med postajama Radečami iu Zidanim mostom je premi-kalni stroj rinil pred seboj nekaj železniških voz, izmed katerih se je eden iz neznanega vzroka iztiril. Voz je vozil nekaj časa po železniških pragovih, potem je pa zadel ob železno ograjo iu se prevrnil na cesto. Na vozu je bilo nekaj sodov jabolčnika, ki se je razlil in je tekel kar po cesti. Železniška uprava trpi precejšnjo škodo.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10 — zbirko preizkušenih receptov, ki jili je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne iu pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do uajfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne li kerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete laliko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že |>ol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10‘— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov iu pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit. Zidani most št. G.
SKODELICA SLAONE KAVE H SKODELICA ZDRAVJA!
Kneippova
SLADNA KAVA
Dre sto let staro pšenico je odkopal Vojan Gjekič iz vasi Momišičev v Črni gori. Pšenico so zakopali leta 1 < 43-, ko so Turki napadli črno goro. Ko so Turki zažgali vas Momišiče iu cerkev, je pogorelo niuogo pšenice, ki je bila shranjena v cerkvi. Pod ruševinami je potem ostalo še nekaj pšenice, ki se je bolj ali manj ožgana ohranila do današnjih dni.
Kongres zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije se je v nedeljo pričel v Skoplju. To je prvi redni letni občni zbor inženirske stanovske organizacije, preosnovane po preureditvi države. Kongres vodi predsednik inž. Borivoj Gjurič, zbranih je pa bilo 150 odposlancev iz vse države. Svečane otvoritve so se udeležili tudi drugi ugledni predstavniki, med njimi kraljev odposlanec polkovnik Stevan Radovič.
Za vsak prispevek * te) rubriki plačan« U din
Osebne vesti
Poročili so se:	V	Ljubljani:
g. Anton Miklič, tajnik ZOD za drav sko banovino in odgovorni urednik! Obrtnega vestnika, in gdč. Justina Kozikarjeva, hčerka posestnika iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu; inž. Boris Praprotnik in gdč. Tanja Kendova; g. Džordže P. Kneževič, šef eksekutivnega oddelka pokojninskega zavoda v Beogradu, in gdč. Marija Ki-ki Juvančioeva. Na Brezovici pri Ljubljani: g. Oskar Pavlovič in gdč. Božena Foltinova. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: 141etna Štefka Moljkova, dijakinja meščanske! Sole; Anton Knez, skupinovodja kova-: čev državnih železnic v pokoju; 831et-; na Krista Demšarjeva, učiteljica v po-: koju; 731etna Leopoldina Ranterjeva; Metka Jerebova; Minka Lincejeva.
V Ribnici na Dolenjskem: 811etni Jakob Oražem, bivši tovarnar, elektrarnar in posestnik. V Mali vasi pri Ježici: 771etni Jernej Novelli, uslužbenec Učiteljske tiskarne v pokoju in pocestnik. V Selnici ob Dravi: Ferdinand Jagrič, trgovec.
V Borovnici: Angelca Majaronova. Na Jesenicah: Franjo Mohorič, carinski inšpektor in upravnik ca-rinarne na Jesenicah. V Laškem: Josip Osolin, trgovec in posestnik. V Kamniku:	Anton	Vedlin, ravna-
telj Mestne hranilnice v pokoju. V Rogaški Slatini: Antonija Un-verdorbsnova, hišna posestnica. V Prihovi vasi pri Konjicah: 791etni Anton Pučnik, posestnik. N a Bledu:	Marija	Tavzherjeva.	N	a
Vrhniki: France Petkovšek, ključavničar državnih železnic. V Celju: 711etna Roza Ratajčeva. V Rogat-c u : Viktor Krisper, gostilničar in posestnik. V Mariboru : 581etni Ivan Novak, strugar državnih železnic. — Naše sožalje!
[Vprašanje javnih stranišč
Če se pripelješ v našo belo Ljubljano, ali pa če ne slučajno ne mu-
> diš v strogem centru mesta in se ti
> mudi na potrebo, zaman iščeš pri->memo stranišče. Prigodi sc ti, tla >moraš stopiti v kavarno in potrošiti >nekaj dinarjev, samo da greš lahko ;«ri stranišče.
V' novejšem času je Ljubljana zelo >napredovala; dobila je lepe palače, ;ponaša se z donebnieo, s tivolskim ; parkom, z modernimi cestami, pri J vnem tem moramo pa opomniti, da |se je zanemarilo vprašanje javnih >stranišč. Higiensko urejenih, moder-; n ih stranišč je tako malo, da jih | lahko sešteješ na prste ene roke, in | še ta so t' strogem centru.
V	predmestju so pa javna strani-; šča tako primitivna in nehigienična,
i	da jih današnji čas pač ne moremo ; več prištevati k tem prepotrebnim
PFAF
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK TAVČARJEVA J
Bm
vam ne bom mogel nič več braniti.■< (lllustrated. London)
Starejši letnik:
Vei, česa najbolj pogreiamt Tislih deset minul vsakdanje jutmje telovadbe...
(Candidc, Pariz)
napravam, kajti bolj so podobvn smrdečim kurnikom kakvr javnim straniščem. Razen tega jilt lahka iščeš podnevi z lučjo t' roki, pa jih še ne najdeš.
1‘repriean sem, da hi ljubljanska, občina morala temu vprašanju posvetiti več pozornosti, saj je to vprašanje prav tako kakor so drugi problemi važno za moderno ureditev mesta.	K.	K.
Takšni so sosedje
Nedavno se je poročila hčerka premožnejšega posestnika v vasi, precej oddaljeni od mesta. Vsi vaščani so pričakovali, da bo prišel lep avtomobil, ki bo odpeljal mladi par v precej oddaljeno faro. Toda kako so se začudili, ko so zagledali, da gredo vsi svatje, celo ženin in nevesta peš. Nekateri radovedneži so hiteli za njimi, jih zasmehovali in jih spremljali do cestne železnice. Tam so vsi svatje stopili v vagon in se izognili neolikani drhali. Kako težko jim je bilo, si lahko mislite, čeprav so imeli bolj polne žepe kot tisti, ki so se najbolj ustili. Tako je danes — kako je bilo pa pred desetimi in dvajsetimi leti? Smejali so se tistim, ki so zapravljali denar za kočijo in niso šli peš v cerkev.
Kje so naši stari običaji? Umrli so z našimi dedi in babicami.
Dijakinja V.
Stara pesem...
Pred neko ljubljansko izložbo sta se ustavili dve gospodični. Posebno jima je bila všeč lepa domača obleka. Kar je med občudovanjem ušlo eni izmed njiju:
»Ti, tistle hausklajd je pa res fes, posebno mušter.c
Ne mislite, da sta bili dekleti delavki, na videz ju poznam, bili sta akademsko izobraženi gospodični.
Neža
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Newyork, maja. Dva ameriška zdravnika sta hotela na svoji koži preizkusiti, koliko mra-
iip
Najlepše oblečeni moški m svetu
Ob stoletnici smrti njegovega vzornika, katerega je celo prekosil
Pred sto leti je umrl Beau Brummel. Umrl je reven ko cerkvena miš v neki francoski umobolnici. Posrečilo se mu je v manj ko tridesetih letih potrošiti za svoje obleke premoženje več ko
600.000	zlatih frankov (šest milijonov dinarjev). Vsakdo je vedel, da je najbolje oblečeni moški, ki je le kdaj živel na svetu. Njegove srajce so stale po 200 frankov. Pripoveduje se, da je nekoč ležal osem dni v postelji, ker ga je bilo sram, da je nosil slabo ukrojen ovratnik.
Slava pokojnega Beauja Brummla pa zbledi pred ameriškim mesnim kraljem, milijonarjem Silasom Keenom. Ta mož je nekoč slišal pripovedovati
O	Beauju Brummlu.
»Kdo je ta mož?« je vprašal svojo tajnico.
»Niti pojma nimam. Toda izvedela bom.« Tajnica je odšla v neko knjižnico in se vrnila s celo kopico knjig, literaturo o možu, čigar okus za obleke so celo kralji priznavali.
Obširna literatura o Beauju Brummlu je napravila globok vtisk na ameriškega milijonarja. Teden dni pozneje je stopil k svojemu krojaču in naročil pri njem dvajset oblek.
»Prekosil bom Beauja Brummla,« je izjavil. Kmalu je ves Cikago vedel o najnovejši Keenovi nameri, da hoče postati najbolje oblečeni moški na svetu.
Od takrat je bilo dvigalo v njegovi hiši zmerom nabito s trgovci, ki so mu ponujali svoje gamaše, ovratnice, srajce, nogavice, naramnice. Nekateri izmed njih so mu svetovali to in ono.
Tudi nemški frizerji prispevajo k zbi n-n ju kovin v Nemčiji. Gornja slika nam kaže lastnika nekega nemškega česalnega salona, prav ko snema medeninasto ploščo, simbol frizerjev. Upajo, da bodo tako nabrali po vsej Nemčiji okrog 100.090 takšnih plošč.
Pojasnili so Mr. Keenu, zakaj se ta ali ona ovratnica ne poda k tej ali oni obleki. Opazovali so Keenovo obleko in mu povedali, zakaj ne napravi pcpolnega učinka. Keen ni ničesar kupil od njih, razmišljal je pa o njihovih nasvetih.
»Stvari, ki se tičejo okusa,« je dejal svojim prijateljem, »so dosti važnejše, kakor sem mislil. Velika kupčija so.«
V	časopis je dal oglas, da išče svetovalca za svoje obleke, želel je dobro oblečenega moškega, ki bi mu mogel povedati, kako bi v letu 1913. — letu mode ozkih hlač — najbolje posnemal Beauja BrummK
Izmed štiridesetih ponudnikov je Si-las Keen izbral tri: Angleža, Francoza in Ar cričana. Vsi trije naj bi skupaj odločali, kako naj bi se Keen oblačil, če se Anglež in Francoz nista mogla zediniti, je imel Američan zadnjo besedo. V kratkem času je ta trojica priskrbela Keenu najpopolnejšo garderobo. Zanjo je bilo potrebnih šest sob v Keenovi hiši in dva služabnika sta morala skrbeti zanjo. V omarah je viselo toliko promenadnih oblek, kolikor je imel mesec dni, in k : izmed njih je bil določen poseben par čevljev, štirje fraki so viseli poleg petih smokingov. Velika kopica srajc in dve sto kravat je ležalo in viselo v nalašč zato urejenih omarah.
Šestkrat na dan sveža srajca
Med oblekami so bile kajpak tudi lovske in ribiške obleke, obleke za jahanje in vožnjo z avtomobilom, obleke za pasete in trgovske posle. Ob sleherni priložnosti je bil Keen drugače oblečen.
Silas Keen je želel, da ne bi ene obleke, istega para čevljev ali kakšnega drugega kosa nikoli dvakrat obletel. Celo preden je legel spat, si je Izbral srajco Izmed več sto; podati se je morala k copatam in jutrnii halji.
»Obleka naredi človeka,« je bilo njegovo geslo, »podnevi in ponoči.«
In obleke so naredile tudi Silosa Keena. Mož, ki je svojo srajco šestkrat na dan preoblekel, je bil naposled tako zaposlen, da se ni nič več utegnil baviti s svojo mesno tovarno. Zato se je umaknil iz poslovnega življenja.
Zdaj so ga začele oblačilnice prositi za svet. Silas Keen je postal ameriški modni strokovnjak. Gledališča so ga vabila, naj jim svetuje glede obleke igralcev. Sto tisoč dolarjev so mu plačali za dovoljenje, da je njegovo ime postalo znamka neke vrste ovratnic, še danes so te ovratnice v Ameriki zelo znane.
Ce so hoteli iznajditelji tega ali onega kosa oblačila svoj izdelek spraviti na trg, so se obrnili do Silasa Keena. Bil je izmed prvih, ki so pri obleki uporabljali patentno zadrgo, sam je iznašel pa patentni gumb za ovratnik. Prvi je začel nositi usnjene rokavice in je predlagal, naj ameriški kadeti nosijo na svojih sivih hlačah široke proge.
Silas Keen potuje na Angleško
Ko je Silas Keen izvedel, da so angleški krojači najboljši na svetu, je odpotoval v London. In londonski krojači, ki so oblačili prince in kneze, so bili nasproti Američanu, ki naj bi veljal za modnega strokovnjaka, precej nezaupljivi. Saj so vendar imeli v svojih knjigah mere vsakega moža, ki je bil le količkaj pomemben. Ko so dobili Keenovo naročilo, so se kar prestrašili. Naročil je namreč po eno obleko od vsakega blaga, ki so ga imeli na zalogi. Vseh skupaj je bilo več ko tisoč oblek.
Potlej se je odpeljal v Pariz, da bi tam kupil svilene nogavice, v Napoii, da bi kupil rokavice, in v Belfast, da bi izbral robce. Naročil je sedem sto kosov.
In knnec...
Ko je Beau Brummel umrl, je bil že dvajset let užival slavo najbolje oblečenega moškega na svetu. Pustil je neznanske dolgove, toda postal je bil nesmrten.
Silas Keen pa ni imel sreče, da bi nosil vse tiste obleke, ki jih je bil naročil. Umrl je leta 1917. — kakor so njegovi prijatelji zatrjevali — »zaradi mnogoštevilnih gumbov, ki jih je moral zapenjati«.
Njegov pogreb je bil prava senzacija. Za njegovo krsto je šlo sto krojačev; izdelovalci srajc so jokali na njegovem grobu in združenje čevljarjev je položilo na njegovo krsto venec vrtnic v obliki čevlja.
Na njegovem spomeniku je napisano:
»Tu počiva Silas Keen, ki je prekosil Beauja Brummla.«
Nemška letala pristajajo na nekem norveškem letališču.
Danski kralj je navdušen kolesar
Kjobenliavn, maja.
Danski in norveški kralj sta si brata, ki ju v starosti ločita samo dve leti. Kristijan X., sedanji danski kralj, je prevzel krono od svojega očeta Friderika VIII. kot najstarejši sin. Ze prej se je bil oženil z Aleksandro Me-eklenburško. Njegov sin se je pa oženil s švedsko princeso Ingrido leta 1935.
Danska je postala v zadnjih desetletjih pravi vzor poljedelske države. Z Islandom jo veže samo personalna linija z danskim kraljem. Drugače je Island neodvisna državica.
Na danskem dvoru vlada patriarhalen duh. Njihovo življenje je preprosto in domače. Vsi člani Kristijanove družine so navdušeni kolesarji, prav tako kakor tudi danski kralj sam. Vsak dan je do nedavnega s kolesom obšel Kjobenhavn, zdaj je pa svojega »železnega konjička« zamenjal za pravega konja. Kadar je pa na deželi ali ob morju, takrat pa zopet sede na kolo in dela izlete po okolici.
V	njegov dvorec Amalienborg imajo vsi Danci dvakrat na teden dostop. Kralj posveti vsakemu posamezniku naj večjo pažnjo in pomaga vsakemu
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 2 - (Hotel Slon)
ZA BIRMO
najugodnejši nakup
švicarskih ur, zlat-nine in srebrnine
Nakup vsakovrstnega zlata in srebra po najvišjih cenah!
ob neprilikah, čeprav so tudi njemu odmerjena sredstva po polomu Lands-manove banke v Kjobenhavnu. Kralj je izgubil precejšen del svojega premoženja. Njegova civilna lista znaša
1,072.000	danskih Kron, poleg tega pa dobiva še 60.000 kron kot islandski kralj.
Žrtvi znanosti
za prenese človeško telo. Slekla sta se in popolnoma naga stopila v neko ledenico, kjer je bilo 30“ C pod ničlo.
V	ledenici je bila miza, na njej pa zapisnici in dva svinčnika, da bi učenjaka lahko sproti zapisovala svoja dognanja.
Po dveh minutah so se pa znanstvenikoma tako pričale tresti roke, da nista mogla zapisati niti črke več. Kmalu nato ju je pričelo tako zeb:ti, da se nista mogla niti vzravnati in sta ždela v ledenici sključena v dve gubi in negibna kakor kipa.
Po enajstih minutah so morali poskus prekiniti, kajti učenjaka sta omedlela. Zdravniki so imeli poldrugo ura dela, da so ju spet obudili v življenje.
250 črncev je zgorelo na plesu
Newyork, maja.
V	mestecu Natchezu v državi Misisipiju se je zgodil strašen prizor. Med tem, ko se je- razvijala plesna svečanost za črnce, je nenadno izbruhnil požar, ki je zahteval 2*0 smrtnih . žrtev.
Lokal, v katerem se je zgodila ta nesreča, je bil pred nekaj leti cerkev, ki so jo zdaj spremenili v plesno dvorano. Črnsko dobrodelno društvo je najelo dvorano za en večer, da bi proslavilo obletnico ustanovitve društva. Vso dvorano so okrasili z lepaki pisanih barv, beneškimi lampijončki in podobnimi okraski. Občinstvo je kar navalilo in so morali o polnoči zapreti vhodna vrata, ker je bilo v najetih prostorih nad tri tisoč ljudi. Vsi ti so ob divjem ritmu jazza plesali svoje plese. Nenadoma se je pa okrog ene po polnoči v nekem kotu vnel požar, ki je zajel lahko gorljive okraske in obleke zamorskih plesalk.
Vsi ljudje so drli proti edinemu izhodu nekdanje cerkve, ki so se pred njim odigrali strašni prizori panike. Nekaj sto oseb se je rešilo, toda preko 250 oseb je zajel ogenj, da se niso mogli več rešiti, čeprav so takoj prišli reševat gasilci.
Samo črnski orkester je ohranil mirnost; pod vodstvom zamorskega dirigenta je igral še po alarmu, da bi tako ublažil paniko. Ko so se godci končno le skušali rešiti na piano, je tllo že prepozno; vsa zgradba je bila
v plamenih in vsi člani orkestra so z dirigentom vred zgoreli v plamenih.
Najbrže je požar nastal tako, da je nekdo vrgol ciga.etni ogorek na tla. Ko so prišli četrt ure po alarmu gasilci, se je ravno zrušil st;cp. V tem trenutku je ogenj zajel in uničil tiste onesveLČence, ki so bili v bližini vhoda. Veliko trupel ni bilo mogoče spoznati. Največ ljudi se je zadušilo, med njimi je pa največ žensk.
Rooseveltova snaha je navdušena js»-halka; te dni jo ie pa pri nekih dirkah v državi Virginiji konj stresel s sedla in se je precej potolkla. Na gornji sliki jo vidimo pred nesrečo ob strani svojega najljubšega konja.
Tudi v Indiji j«; čut!tl posledice evropske vojne; vojni dobičkarji rastejo kakor gobe po dežju. Wa gornji sliki vidimo nekega indijskega stražnika, kako v spremstvu bobnarja razglaša po ulicah Kalkutte, da bodo oblasti
strogo kaznovale in zaprle vsakega vojnega dobičkarja.
Pozabljeno potovanje okrog sveta
Newyork, maja.
Pred 50 leti se je mlada in pogumna Američanka Nelly Blyjeva odločila, da bo potovala okrog sveta. Nelly je bila ena prvih ameriških časnikark. Pisala je novele, romantične in pustolovske zgodbe, potopise in romane za tedanje ameriške magazine.
Zelo jo je navdušilo potovanje File-asa Fogga okrog sveta. Fileas je potoval okrog sveta 80 dni in o tem njegovem potovanju je Jules Verne napisal zanimivo knjigo. Pogumna Nelly se je odločila, da bo potolkla Fileasov rekord in potovala čisto sama, medtem ko je Fileasa ves čas spremljal zasebni detektiv.
Nelly je potovala okrog sveta 72 dni; med potjo si je beležila razne zanimive doživljaje in jih pozneje drago prodala ameriškim časopisom. V Evropi so kmalu pozabili na pogumno Američanko, toda v Ameriki so letos v filmu oživili njeno nenavadno potovanje. Vlogo lepe in pogumne Nelly igra simpatična Jeana Arturjeva.
Živa na mrtvaškem odru
Buenos Aires, maja.
V	Rawsonovi bolnišnici v Cordobi v Argentini so prinesli v mrtvašnico truplo I81etne Laure Murujeve in ga položili poleg drugih mrličev. Ko so sorodniki zvedeli za njeno smrt, so prišli od vseh strani, da bi se od nje poslednjikrat poslovili. Prišli so tudi njeni dve sestri in neki stric.
Ko je pa stric odgrnil platneno pregrinjalo, s katerim 'je bilo pokrito njeno truplo, je ves prestrašen zapazil, da je njegova nečakinja še živa. Sestri sta preplašeni zbežali, stric se je pa od groze onesvestil. Strežniki, ki so brž prihiteli, so odnesli Lauro nazaj v bolnišnico, kjer je zdaj izven življenjske nevarnosti.
Modni krati
Trenutek pred smrtjo
Kako 10 umirali veliki ljudje
Državniki, satiriki, pisatelji in drugi v zadnji uri
Pariz, maja.
Nekega dne se bo naše življenje končalo, najsi je že bilo žalostno ali veselo. s tistim trenutkom nas bo objel večni mir, nehali bomo misliti. Zato vas bo zanesljivo zanimalo, kako ljudje takšen trenutek pred smrtjo pričakujejo, oziroma kakšni so takrat sploh. Seveda je to spet odvisno od narave tistega, ki umira. Nekateri se se v svoji smrtni uri šalijo, drugi cinično gledajo smrti v oči, tretji se pa skesani in ponižni poslovijo od tega sveta.
Zdaj pa poglejte, kako so veliki liudje gledali smrti v oči.
Gaja Julija Cezarja so ubili republikanci. Ko se je zgrudil zadet z bodalom na tla in je zagledal med zarotniki tudi svojega ljubljenca Bruta, je žalostno vzkliknil: »Tudi ti, sin moj?« Toda tudi Bruta je pozneje doletela ista usoda. Padel je na čelu republikanske vojske in njegove zadnje besede so bile: »Krepost je samo prazna beseda in dim!« Bolj veselo je pa sprejel smrt Cezarjev naslednik Okta-vijan Avgust. Umrl je z besedami: »Plešite in vriskajte od veselja!« Kralj Tiberij, ki je bil velik okrutnež, se je Pa poslovil od življenja z besedami: »Zdi se mi, da sem postal Bog!«
Francoski satirik Rabelais, ki je napisal »Gargantuo in Pantagruela«, je v zadnjem trenutku cinično dejal: »Komedija je končana!« Thomasu Moru, angleškemu humanistu, ki je s svojim delom »Utopijo« prikazal idealno obliko države v prihodnosti, so pozneje odsekali glavo, ker ni priznal vrhovne oblasti angleškega kralja nad cerkvijo. Ko je položil glavo pod sekiro, je še v zadnjem trenutku potisnil svojo dolgo brado stran in dejal: »Ta ni razžalila kralja!« Nekega revolucionarja so za časa francoske revolucije skupno z Dantoncm privedli na morišče. Preden je položil glavo Pod giljotino, je hotel še enkrat poljubiti Dantona, toda ta ga je zavrnil, rekoč: »Najini glavi bosta tako in tako v isti vreči!« Ko so pripeljali na morišče francosko kraljico Marijo An-toinetto in je po nesreči stopila svojemu krvniku na nogo, se mu je vljudno opravičila: »Oprostite, nisem storila nalašč!« češkega verskega reformatorja Jana Husa so zaradi »krivoverstva« obsodili na kostniškem koncilu leta 1415. na smrt na grmadi. Ko niu je grmada že gorela pod nogami, je Hus zagledal dečka, ki je grmadi Priložil še poleno, da bi še bolj zagorela. Tedaj je vzkliknil: »O sveta nedolžnost!«
Posebno se moramo čuditi, s kakšno Mirnostjo in dostojanstvenostjo so umirali nekateri veliki možje.
Veliki francoski prirodoslovec Geor-i5es Buffon je v svoji smrtni uri dejal svojim sorodnikom, ki so jokali ob njegovi postelji: »Prosim, dajte mi mir, da lahko občutim, kako minevajo poslednji trenutki!« MaršalMoric Saški je v trenutku, ko je za zmerom zaprl oči, vzkliknil: »Sanjal sem krasne sanje!« Veliki državnik kardinal Richelieu se je poslovil od sveta z besedami: »Nikdar nisem imel drug”' sovražnikov kakor sovražnike države!« Veliki italijanski skladatelj Bellini je v svoji zadnji uri pel nekaj odlomkov iz svoje opere »Puritancev«, potem je pa mirno zaspal.
Gaetano Donizetti je pred smrtjo Se dejal: »Domovina, svoboda, neodvisnost!« Kontesa Dubarry, ljubica francoskega kralja Ludovika XV., je
silno ljubila življenje, tako da je še na morišču prosila krvnika: »Samo trenutek še, gospod krvnik!« Jean Jacques Rousseau, najslavnejši francoski književnik XVIII. stoletja, je pred smrtjo še žalostno vzkliknil: »Nikoli več ne bom videl sonca!« By-ron je pa s pravo angleško mirnostjo dejal: »Hočem spati!« Veliki Goethe je do zadnjega trenutka delal, potem je pa še dejal: »Več svetlobe...«
prej po Nilu, potem po njegovem rokavu in nato po kanalu do Rdečega morja. Seveda je bila ta pot vozna samo za majhne ladje. Kadar je bilo v Nilu nizko vodno stanje, pa z ladjami sploh niso mogli popotovati.
Ko je Rimljanom vladal Trajan, torej takrat, ko je imela rimska država največji obseg, so se Rimljani najbolj zanimali za to pot. Rimljani so imeli takrat trgovske zveze z Arabijo, Indijo in sploh z vsemi vzhodnimi deželami in so zato uporabili kar staro egipčansko pot, samo da so jo precej moderno uredili. Napravili so zatvor-nice, dvigalne priprave in še druge varovalne naprave za ladje. Ta Trajanov kanal je imel dolgo časa za rimsko državo trgovski pa tudi političen pomen. Sele ko je rimska država raz-
Ribniki na strehah
Newyork, maja.
Ameriški arhitekti so sklenili, da bodo v bodoče strehe tako zgradili, da bodo nanje lahko namestili ribnike. Voda v teh ribnikih ima neko določeno nalogo.
Poleti bo voda odbiiala velik del sončne svetlobe in z njo tudi sončne toplote, ki jo tako darežljivo obdva. Zato bodo ostali prostori pod tako streho hladni. Pozimi bo pa ravno obratno: zabranjevala bo tornioti, ki bo v prostorih, da bi uhajala in hiša bo ostala topla.
Zadnjo neivyorčko farmo je prodal
Newyork, maia.
V	sredi mesta Manhattana v državi Newyorku je imel še do nedavnega Joe Benedeto lepo urejeno farmo. To je bila v tej državi zadnja farma; njen lastnik je v senci nebotičnikov in avtomobilskih cest na njej sadil fižol in špinačo. Zdaj je pa Benedeto svojo farmo prodal in tako bo država New-york izgubila zadnji ostanek svojega nekdanjega poljedelstva.
čeprav je Benedeto svoje pridelke prav lahko prodajal takoj v sosednjih donebnicah, vendar svoje farme iz* dveh vzrokov zdaj ne more več vzdr-S zevati. Prvič zato, ker v vsem Nawyor-t ku ne more najti primernih poljedel-| skih delavcev, drugič pa zato, ker Je vsak dan krožilo nad njegovo farmo na tisoče najrazličnejših ptic, ki so mu pojedle vse mlado zelenje, ki ga sicer niso mogle najti nikjer v New-yorku. čeprav je Benedeto postavil v svojo farmo razna električna strašila, j I ptice niso prenehale s svojim uniče- '■ J vanjem.
Zdaj bo Benedeto svojo farmo pro-;; dal in bodo na njej kmalu zidali do-nebnico.
Antičen Sueški kanal
Napoli, maja.
Na letošnji pomladanski kolonijski j j razstavi v Napoliju so poleg drugih • > zanimivosti ljudje posebno občudovali j j skico pred 1800 leti zgrajenega kanala; j med Sredozemskim in Rdečim mor-: • jem. Ta skica je spet dokazala, da so ljudje stoletja pred nami imeli prav iste zamisli, kakršne imamo danes. ;;
Direktna pot iz Evrope v Azijo, ki ; bi držala iz Sredozemskega do Rdečega morja nepretrgoma z ladjo, je;; bila starim Rimljanom zelo pri srcu. Se;; pred njimi so pa to pot uporabljali;; Egipčani. Seveda pa ta pot ni vodila;; tako kakor danes pelje Sueški kanal, temveč je bila nekoliko daljša. Takrat je desni Nilov rokav segal veliko bolj proti vzhodu kakor danes. Po tem rokavu s® lahko vozile ladje do morskega kanala, ki je takrat še direktno vezal Rdeče morje z Nilom. Ladje so iz Sredozemskega morja peljale naj-
Ct veciantzU ati hz,
Nekateri ljudje trdno verujejo, da se sanje v življenju izpolnijo. Cele knjige so že pisale o tem, vendar je še kljub temu dosti ljudi, ki prav nič ne dajo na sanje. Neka Leposava Golu-bovičeva, kmetica iz Straganca v fočanskem okraju v Bosni, je pred kratkim sanjala, da bo v loteriji zadela 10.000 dularjev. Čeprav ni še nikoli igrala v loteriji in ni verovala v sanje, je šla v Fočo in kupila četrtinko srečke državne loterije. Čez nekaj dni je res zadela 10.000 dinarjev. Lahko si mislite, kako je bila vesela; odločila se je, da bo odslej stalno kupovala srečke.
*
Bogdan Milič, dijak četrtega razreda gimnazije v Velikem Gradištu, je vrl in razumen dečko. Pred kratkim je naraščaj Rdečega križa na njegovi šoli priredil akademijo s koncertnim sporedom in neko igro. Gledališka igra >Dobro delo< je zbudila v javnosti dosti pozornosti in zanimanja, napisal je ni pa nihče drug ko omenjeni četrto-šolček.
*
Pred kratkim je sodišče v Kov-nu obsodilo neko žensko, da mora plačevati — alimente! To je pač edinstveni primer, zato si ga je vredno ogledati. Za časa nemško-poljske vojne je namreč poljska grofica de Bondi zbežala v Litvo. Odločila se je, da se poroči s katerim koli Litovcem in tako postane litovska državljanka. In res se je poročila z nekim siromašnim Litovcem, še prej sta pa s pogodbo določila, koliko mu bo za to uslugo plačala. Kmalu po poroki je pa grofica nehala plačevati določeni delež in mož jo je tožil. Sodišče jo je obsodilo, da mora -plačevati alimente svojemu ločenemu možu.
Dober sinko, ki se zaveda svoje dolžnosti do staršev, je mali, komaj sedemletni Hilmo čizinič iz Nevesinja v zetski banovini. Siromačelc vzdržuje a svojimi majhnimi rokami sebe in še desetčlansko družino. Njegov oče in mati sta namreč oba bolna, poleg tega je pa še osem drugih članov družine nesposobnih za delo. Mali Hilmo vso to mnogoštevilno družino preživlja s tenu, da prodaja po cestah sadje in kruh. Poleg tega hodi v prvi razred ljudske šole in je prav marljiv učeneo.
padla, so ga zmerom bolj zanemarjali in so končno čisto prenehali voziti svoje blago na Daljni vzhod. Trajanov
kanal je tako izgubljal zmerom več svoje vrednosti.
čeprav se čudno sliši, je vendar res, da je človeštvo potrebovalo dva tisoč let, da je popolnoma uresničilo ideje teh starih narodov in na novo zgradilo prekop iz Sredozemskega do Rdečega morja.
221 kg tehta najdebelejši Belgijec
Gent, maja. Pred nedavnim so imeli v Belgiji tekmo za najdebelejšega Belgijca. Na tej tekmi je odnesel prvo nagrado pi-vovarnar Lamm iz Genta, ki pa priznanje tudi pošteno zasluži. Ta mož tehta namreč nič manj ko 221 kg.
Tega tekmovanja se je udeležilo toliko debeluhov, da pri najboljši volji niso mogli vseh nagraditi, pa čeprav so vsi tehtali prav lepo število kilogramov. Drugo nagrado je odnesel neki mesar, ki je bil sicer prepričan, da bo s svojo težo 199 kg odnesel prvo nagrado, je pa kljub temu še dobil v pivovarnarju preveč nevarnega tekmeca. Neki 185 kg težak pek se je na svoje veliko razočaranje hočeš nočeš moral umakniti premoči, kajti samo iz vasi Chapelle-a-Wattines ga je premagalo kar enajst debeluhov, ki so vsi tehtali med 185 in 190 kg. Od teh so potem izbrali najdebelejšega, ki je edini izmed njih dobil zadnjo nagrado.
Rumena svetloba muhe odbija
Berlin, maja. čeprav vsi sovražimo muhe, doslej še nikdar nismo imeli proti njihovi nadlegi zanesljivega sredstva. Najzanesljiveje smo jih uničili, če smo se lastnoročno podali na lov za njimi.
Zdaj so pa v neki švicarski tovarni za živila našli novo uspešno sredstvo, ki muhe, če drugega ne, vsaj odbija.
V	tej tovarni so iz higienskih razlogov morah posebno paziti, da muhe niso prišle v dotiko z jestvinami. Pred nedavnim so poleg drugih poskusov uporabljali proti muham tudi rumeno svetlobo. Dosegli so prav presenetljive uspehe. V sobah, kjer so namesto prozornega stekla namestili rumeno steklo, ni bilo nobenih muh. To je torej dovolj ja;en dokaz, ds, muhe ne prenesejo rumene svetlobe. Upati je, da bodo zdaj s pomočjo tega važnega dognanja kmalu začeli praktično izrabljati to nenavadno sovražnico muh.
4000 let star jezik
London, maja. Prebivalci državic Hunce in Nagara, >ki ležita na severnczahcdni meji držaje Kašmirja v Indiji, govore jezik, ki [ _;a jezikoslovci ne morejo prišteti no-• beni jezikovni skupini na svetu. Ta [jezik nima nobenih jezikovnih spo-; menikov in še do nedavnega ga jezikoslovci sploh poznali niso.
Državici Nagar in Hunca imata ; vsaka 13.000 prebivalcev, ki pripadajo ; isti rasi, jezikovno se pa ločijo samo ; po narečjih. Ti gorski prebivalci so ; mohamedanci, žive pa v zelo zdravih [razmerah. Zdi se, da njihov jezik res ’ni soroden nobenemu drugemu jeziku
1 na svetu. Jezikoslovci ga ne morejo f prišteti niti indogermanski niti semit-jski skupini, pa tudi mongolski skupini }ne. Izvor tega skrivnostnega jezika je
2 do danes ostal nepojasnjen. Nekateri X menijo, da je ostanek tistega jezika, {ki so ga prebivalci teh gorskih kraljev govorili med 1. 3000. in 2000. pred
I	Kristusom, torej še preden je v Indijo t pridrlo pleme, ki je govorilo sanskrt.
Jezik teh najstarejših prebivalcev se !je v nižinah v teku let spremenil, v ! gorah je pa ostalo še nekako 25.000
poskusite 1 — 2
. ASPIRIN
bayer\ tablete
E J Ni drugega Jdrauila po Imenu »Aspirin", temveč edino-la „B a y e r " -jev Aspirin.
Ogl. ..g pod s b*. 1769? od 72. XII «93«.
prebivalcev, ki so v samoti obdržali svojo govorico neizpremenjeno do današnjega dne, čeprav so se okrog ia okrog razširili indo-iranski jeziki.
Dveletni šimpanz v službi policije
Newyork, maja.
Spretnim newyorškim detektivom večkrat pomaga Jacko, dveletni šimpanz, ki se je med živalmi izkazal kot pravi »Sherlock Holmes«. Pred nekaj dnevi je prav Jacko spet pomagal prijeti nevarnega gangstra Toma Colledga, ki ga je policija zaman zasledovala že nekaj časa. Pri tem je posebno važno to, da Jacko ni bil od svoje mladosti vzgojen za lov na gangstra.
Tega spretnega šimpanza je pripeljal iz tropičnih krajev trgovec Louis Ferrara. Dal mu je ime Jacko in mu je postavil kletko v svojem stanovanju. Nekega dne je povabil trgovec svoje prijatelje in potem so v sobi, kjer je bil zaprt Jacko, kvartali. Ko so	bili vsi	zatopljeni v	igro, so	.se
p«	nenadno	odprla vrata	in v sobo	r.ta
vstopila dva zakrinkana bandita. S samokresi v rokah sta prisilila prestrašene goste, da so jim izročili ves denar, ki so ga imeli pri sebi. Trgovec je	bil tako	priseben, da	je hotel	še
v	poslednjem trenutku	rešiti nekaj
denarja: misleč, da nihče ni ničesar opazil, je vrgel nekaj bankovcev v kletko k šimpanzu. Na žalost je pa eden izmed obeh banditov to opazil. T.jovca je s puškinim kopitom podrl na tla, sam je pa z roko segel k opici v kletko po denar. Napravil je pa račun brez krčmarja. Pozabil je, da je v kletki Jacko. še preden se je bandit zavedel, ga je Jacko zgrabil za obleko in ga potegnil k sebi. Bandit se ja sicer obupno branil, toda Jacko je bil hitrejši in mu je odgriznil kos ušesa.
Bandita je oblila kri, poleg tega sa je tako prestrašil, da jo je jadrno popihal. Tudi njegovemu tovarišu ni drugega preostalo, kakor da je odhitel za njim.
Policija zdaj ni imela posebno težkega posla. Ze čez nekaj dni je prijela sumljivega moškega, ki je nosil obvezo okrog ušesa. Ko so ga preiskali, so res ugotovili, da mu manjka kos ušesa, ki mu ga je bil odgriznil spretni Jacko. Sele pozneje so ugotovili, da so s pomočjo Jacka ujeli najnevarnejšega gangstra. Toma Colled-gea, ki ga je newyorška policija že dolgo zaman iskala.
Novela »Družinskega tednika**
ČRNEC
NAPISALA J. GREENOV A
Daleč skozi predmestje je držal širok drevored in prav na koncu tega 1® stala hišica, naša hišica. Podnevi se je zdela prijazna in udobna 8 svojimi belimi okenci in zelenimi Rebračami, ponoči je pa popolna osamljenost obdajala hišico z nečim brezupnim in zapuščenim.
l'am sem elanovala kot mlada žena 8 svojim možem Otonom Brandtom, Prokuristom neke velike družbe. Na-:ln zakon je bil prav srečen, le posli zabave so Otonu vzeli dosti časa, ** tako se je zgodilo, da sem bila s taro kuharico Mary pogoeto sama ooina.
^ Tistega deževnega novembrskega ,le sem pa z gotovostjo pričakovala, ® se bo moj mož vrnil: bilo je zad-jega v mesecu, dan, ko so mu iz.ro-
11	denar za izplačila prihodnjega dne. ® takšnih večerih je prišel Oto zme-w domov in ni več zapustil hiše.
, ravkar g.em pripravljala večerjo v 'hinji, ko sem ga skozi okno zagle-a prihajati j>o drevoredu. Toda že prvih besedah sem opazila, da j« enavadno resen in potrt.
»Oto,« sem ga vprašala, »zakaj si danes tako redkobeseden? Danec ne smeš od hiše, kajti Mary sem dovolila prost večer in s tolikim denarjem me vendar ne boš pustil same.« Pri tem 9em pokazala na polno usnjeno torbo, ki jo je Oto nosil pod roko.
»Obupan sem,« je odgovoril, »toda moram se še danes vrniti z motornim kolesom nazaj v Newyork. Neko konferenco bomo imeli, ki ne smem pri njej manjkati. Sicer pa tako in tako nihče ne ve, da je denar v hiši.«
»To je pa res nezaslišano,« sem dejala. »Mary sem dovolila oditi, ker sem bila prepričana, da boš ostal doma. Čakaj, bom zdaj skrila torbo, ne, rajši bankovce... Torbo bi utegnil kdo spoznati...«
Odšla sva v dnevno sobo. Izpraznila sem torbo in bankovce porazdelila med knjige ▼ knjižni omari. Potem sem torbo napolnila s časopisnim papirjem, ključek pa dala Otonu.
»No torej,« je menil smehljaje se, »torbo bom položil v predal pisalne mize in potem so nas tat lahko že vnaprej veseli.«
*Kdaj se vrneš?« sem ga s strahom vprašala.
»Proti eni uri prav zanesljivo.«
Med večerjo nte je skušal Oto razvedriti in njemu na ljubo sem.se napravila čisto neskrbno. V moji navzočnosti je preiskal železno mrežo v oknu in zapahe pri vratih. Potem se je oblekel in prisrčno sva se poslovila.
»Pazi nase, Oto, zdaj je takšna megla,« sem še zaklicala za njim.
»Le zakaj sem danes tako boječa?« sem se spraševala, ko je motorno kolo že drdralo v daljavi.
Zaprla sem vrata, jih zapahnila in odšla v sobo, ki nam je služila hkrati za dnevno in delovno sobo. Z jedilnico in kuhinjo je tvorila pritličje, spalnice so bile pa v gorn jem nadstropju. Klavir, knjižna omara in pisalna miza so imeli dovolj prostora v majhni sobici; sedla sem k pisalni mizi. Mehansko sem prisluškovala dežju, ki je trkal na steklo. Tako je minilo pol ure in še druge pol ure.
Na lepem sem se zdrznila. Nekdo je glasno in brezobzirno potrkal na vrata. Počasi sem se dvignila in prisluškovala. Zazdelo se mi je, da trkanje prihaja od kuhinjske strani. Slišala sem, kako so se ta vrata vdala in kako so se težki koraki bližali sobi. Ob pogledu na moža, ki je takoj nato stopili v 6obo, sta mi strah in groza spreletela kosti. Bil je črnec... z zoprnim režajeui v širokem mastnem
obrazu, toda s trdno odločnostjo v pogledu.
»Oprostite, nisem mogel dalje čakati,« je dejal s hripavim glasom, »čisto sem premočen.«
»Vrata torej niso bila zaprta?«
»Ne zelo!t je menil porogljivo.
»Ali iščete zavetja?«
»Seveda... Ali naj vrata zaprem?«
Odkimala sem. Mož me je meril s predrznim smehljajem. Od njegove mokre obleke je kapljalo. V roki je držal debelo palico. Neckrbno mi je obrnil hrbet in stopil v kuhinjo k toplemu štedilniku. Čez rame me je malomarno vprašal:
»Ali ste čisto sami?«
To vprašanje in pogled, ki ga je spremljal, sta me zadela kakor nož v srce. Sama? Da, toda ali naj priznam? Ali ni bolje, če mu rečem, da mož epi? Naposled sem 6e odločila za odgovor:
»Sleherni trenutek pričakujem moža.«
Možak se je nasmehnil in se vrnil v sobo. Prestrašena in vznemirjena zaradi zvedavih pogledov, s katerimi je prebadal omare in stene, sem alopila k oknu in odgrnila zaveso. Od zunaj ni bilo slišali ne videti drugega kakor droben, curljajoč dež. Obupana 6em molila za pomoč in sem sedla v svoj stari naslanjač, kajti noge me niso hotele nič več nosili.
»Takoj mi izročite družbeni denar! Vem, da je tukajl Nikar se ne upirajte, sicer...«
Črnec je šel ven po svojo palico, ki jo je bil pustil v kuhinji. Hotel je dati 6voji grožnji večji poudarek...
»Bog me varuj!« sem dahnila.
Tedaj sjem se spomnila, da ima Oto v predalu svoje mize samokres. Počasi sem se pomaknila tja in sem za hrbtom segla v predal. Nepopisen občutek olajšan-ja me je obšeL, ko sem v svoji roki začutila majhen, mrzel košček železa. Previdno sem napela petelina in namerila ha odprta vrata.
Koliko časa sem tako sedela, z očmi uprtimi v vrata, se ne spominjam. Slišati ni bilo nobenega glasu... zunaj ja prenehalo deževati... strah mi je ohromil ude...
Ko se je črnec na lepem pojavil na pragu, sem nehote instinktivno dvignila roko in ustrelila... Dvignil je roke, se obrnil kakor vrtavka in padel na preprogo kakor izpodžagano drevo.
Opotekla sem se k truplu in se sklonila nadenj. S krikom sem odskočila. Črna lasulja se je premaknila in izpod nje so silili svetli lasje. Na vratu sem razločno videla belo polt. Mrtvec je bil Oto. Spoznala sem ga po majhni brazgotini na vratu. Ustrelila sem svojega moža!
Pozneje so ugotovili, da je Oto že dalj časa pripravljal rop v svojo lastno hišo. Zmerom je kvartal, izgubljal in hotel svoje dolgove poplačati t družbenim denarjem. Brez samokresa v predalu bi se mu bilo to tudi posrečilo. .laz, njegova žena, bi bila njegov najboljši alibi...
Redna stolica
UGANKE?]
KRIŽANKA
5 6 7 8 9
Pomen besed:
Vodoravno: 1. kratica za dolžinsko' mero; severnoameriška država. 2. japonski denar; azijsko-afriška kača. 3. grški pisec basni (6. stol. pr. Kr.) ; Stena. 4. naše mesto. 5. kemijski znak za erbij; začimba; veznik. 6. pričetek. 7. reka v Nemčiji; prislov. 8. stoječa voda ; drag. 9. šahovska poteza; nikalnica.
Navpično: 1. mineral; francoska kratica za gospod. 2. obrtnik; zemlja. 3. blazen; znamenje. 4. pisanica. 6. veznik; gora na štajerskem; latinski predlog. 6. v njem shrani kmet pridelek. 7. gora na Koroškem; kazalni zaimek; pridevnik; zdravilna rastlina. 9. znak za našo poročevalsko agencijo; prislov.
ČAROBNI KVADRAT 1 2 3 4 5
1 .... .
2...........
 3..........
 4..........
 5..........
Pomen besed, navpično in vodoravno:	1.	atenski	zakono-
davec (600 pr. Kr.), 2. gradivo, 3. prislov, 4. prislov, 5. branik.
Zakonskim tiranom za uho!
Te dni šem dobila od neke mlade, ie skoraj novopečene zakonske šene tole zanimivo pismo:
»Ul, kakšni so ti možje! Komaj nekaj mesecev sem poročena, pa jih ie pričenjam spoznavati. Mislim, da moj mož ne bo uganil, kdo vam je pisal, če bo bral moje vrstice v vašem listu. Vsekako jih pa morate priobčiti in zapisati, da jih morajo prebrati tudi zakonski možje in ne samo žene! In tudi tisti naj jih pre-bero, ki se nameravajo poročiti, da se še pred zakonom ok rešejo in opilijo!
Neverjetno, kakšni tirani, pusteži, dolgočasneži, prepirljivci in hudobneži utegnejo biti zakonski možje.
Moj mož je na primer tip nergača. Pravega nergača. Dokler sva bila še lani in dekle, kajpak ni pokazal prave barve. Zmerom prijazen, olikan, uglajen. In vselej dobre volje, naj je šlo še za takšno norčijo. Da ga zdaj slišite!
Predvsem ima strašansko navado, da mi opoldne v lonec gleda. Ali je kaj čudnega, če potlej pečenko prismodim ali pozabim juho soliti? Razen tega me kar venomer poučuje, kako je kuhala njegova mati, kako kuha njegova sestra in kako bi morala jaz kuhati. Če mi mora dati kovača za nakupovanje na trgu, nikoli ' ne pozabi pristaviti: ,Le varčuj In zbijaj cene. To je umnost dobre gospodinje. Zdi se mi, da si preveč domišljava! Le nič se ne sramuj, moja mati je tako prihranila v svojem življenju najmanj celega jurja'.
Sicer je pa moj mož dober fant in se ne smem preveč pritoževati proti njemu. Drugače je pa z Ivanom, možem moje prijateljice Milke.
Ivan je tip skopuha. Po njegovem mnenju si Milka nikoli ne bi smela kupiti kaj novega, vendar bi morala biti vseeno prav tako lepa in ele-
STOPNICE
Pomen besed: 1. mednarodni avtomobilski znak za Madžarsko, 2. kratica za površinsko mero, 3. turška krčma, 4. vas pri Domžalah, 5. zamah, 6. turški okraj, 7. vas v ptujskem srezu. Vsaka naslednja beseda aestoji iz črk prejšnje in še ene nove.
ganlna kakor so druge ženske, ki jih Ivan občuduje na cesti. Razen tega je pogosto kar netakten: ,Poglej te nožiče,' pravi na cesti svoji ženi in se ozira za šestnajstletnim dekletom, ne da bi pomislil, da svoji ženi še nikoli ni kupil tenčičnih nogavic za 110 dinarjev! In godrnja: ,Ti se ne znaš prav obleči... Zato je treba imeti prirojen okus ..
Milan, mož moje znanke Cilke, je pa zagrizen sovražnik bolezni. In kakor nalašč je uboga Cilka tako bolehna! Kakor hitro pa potoži možu, da jo kaj boli, že dobi v odgovor:
,Jaz nisem bil svoj živ dan bolan in tudi ne bom. Glej, da me boš posnemala. Zdravniki stanejo preveč denarja, zato je bolezen predrag šport za ženo zasebnega uradnika.' In pomislite, Cilki mora mati dajati za zdravnika!
Potem se pa te grdobe še čudijo, zakaj jih ne maramo, zakaj imamo rajši otroke namesto njih. O sebi sicer ne morem trditi, da imam rajši otroka, ker ga še nimam, toda kdo bo ljubil moža, ki ima navado v družbi reči: ,Moja žena nima pri nas nič besede. Žene naj v zakonu molče!'
Vidite, tako me osramoti pred ljudmi!
Le napišite, gospa, da je pogosto tudi krivda moža in ne samo žene, če se kakšen zakon razdre. In ker na teh straneh navadno poučujete žene, kako se morajo pokoravati možem, jih ljubiti in ubogati, sem se odločila, da napišem nekaj krepkih tudi za može.
In ne pozabite priobčiti!
Metka.«
Nisem pozabila, upajoč, da se bo tudi kakšen ,on' izpozabil in prebral te vrstice. In molče pomislil, če ga ni kakšen očitek zadel v črno!
Saška
ENAČBA	;
(a+b) + (c—d) + (e—f) + g = x;
a = severnokavkaška reka	;
b — visoka uradna oseba	;
c = veznik	;
d = poklonilo	;
e = jedilni pribor	;
f = del obraza	;
g *= kemijski znak za kalcij	;
x — ptica	;
*
PREMIKALNJCA
PETELIN
SENATOR
PREPOVED
KOMUNIKE
NORICE
Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, ki pomenijo slovanskega boga, tropsko žival in Športnika.
IZPOLNJEVALKA
— en — da — ir — go — os — ob
— era — talija — ara — bel — eta
— sir — od — da — ol — rak
— ada — mir — oče — P ir — um
— ter — om — una — bar — ena
— zija — lok — as — rt — uta
— dam — ai — ran -—ar — romun
— sel — to — ura — hat — jen
— mine.
Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš nove besede. Nove črke dajo znan rek.
Naša kuhinja
:; KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek; Zelenjavna juha, zabeljeni široki rezanci, solata. Žive čer: Golaž.
Petek: Paš ta fižol. Zi v e č e r : češpljeva kaša.
Sobota: Goveja juha z rezanci, ko-lerabice v omaki, krompir v kosih. Zvečer:	Govedina	od	opoldne v
solati, kava.
Nedelja; Zeljnata juha, svinjska pečenka, špageti, solata. Zvečer: Kruh s presnim maslom, kakao.
Ponedeljek: Pljučka s krompirjem. Zvečer: Mlečen zdrob.
Torek: Goveja juha z rižem, govedina, krompirjeva omaka. Zvečer: Ocvrta jajca.
Sreda: Fižolova juha, praženec, kompot. Zvečer: Fižolova solata, čaj.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek; Goveja juha z zdrobovimi cmoki, špinača, krompirjev pire, redkvica. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, trdo kuhana jajca, čaj.
Petek; Lečnata juha, ocvrte sardele, krompirjevi kifeljčki, radič. Zvečer: Palačinke s sirom, kompot.
Sobota: Savojska, čebulna juha«, telečji zrezki, krompirjeva solata. Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Nedelja: Goveja juha z ocvrtim gra-hom, svinjske zarebrnice s krompirjem in čebulo, mešana solata, mandljeve ploščice*, kompot. Zvečer: Hrenovke z gorčico, punč*, pecivo.
Ponedeljek: Fižolova juha, široki rezanci, polpeti, solata. Zvečer: Dušena telečja ledvica*, fižolova solata.
Torek:	Pljučka	v	omaki,	tirolski
cmoki, brusnični kompot. Zvečer: Ocvrta jetra, solata.
Sreda: Zelenjavna juha, ocvrt pri' želje, cvetačna solata. Zvečer: Ct ganski golaž, polenta.
2 Mandljeve ploščice: 20 dek olupljenih mandljev dobro sesekljaj in jih primešaj trem celim jajcem, 20 dekam sladkorja, 20 dekam čisto svežega čajnega masla, četrt kile moke, lupinici ene limone. Dodaj tudi nekoliko cimeta in osoli z zelo drobno soljo. Vse to zgneti v gladko testo in izvaljaj pol centimetra na debelo. Iz testa izreži različne oblike- z vzorčki in jih svetlorumeno zapeci v pečici. Ko se ohlade, po dve in dve ploščici enake oblike stisni skupaj, vmes daj pa kakršne koli marmelade. Povrh lahko poliješ z vanilijevim ledom,
> Punč: Predlagamo vam, da si tale punč napravite že poprej, preden ga potrebujete. Kadar nenadno dobite goste ali za kakšno drugo priložnost, vam ni treba drugega, kakor zavreti vino in punč bo kmalu gotov. Napravite ga pa takole: šest pomaranč in eno limono čisto na drobno olupite, tako da boste olupili samo barvasto kožico. Lupinice potlej na debelo posujte s sladkorjem in polijte nanje dobrega ruma, in sicer toliko, da bodo lupinice pokrite. Dodajte en ali dva
Preprost, a izredno moderen pomladanski plašč iz finega volnenega tvoriva peščenorumene barve, kakršnih je letošnjo pomlad zelo veliko. Okrasje je momarskomodre barve. Pred vsem privlačita pri tem plašču preprost in vendar eleganten kroj In novi izrez v obliki črke V, ki je letos izredno priljubljen.
vanilijeva klinčka in 3 nagljeve žbice. To mora stati najmanj dvanajst ur. Kadar potrebujete zmes za punč, rdeče vino samo segrejte in po okusu dodajte tega ekstrakta za punč. Ekstrakt morate hraniti v dobro zaprti steklenici in dolgo se vam bo ohranil svež.
* Dušene telečje ledvice: V primerni kozi stopi trideset gramov presnega masla. Kakor hitro je vroče, vrzi vanj tri na tanke rezine zrezane telečje ledvice in na močnem ognju hitro opraži. To je potrebno, sicer ledvice izločijo vodo. Potlej jih brž stresi v toplo skledo. Previdno posoli in popopraj. Potlej polij z 10 dekami presnega masla, ki si ga razpustila v vroči vodi. Povrh potresi za kakšne tri žlice prav drobno nasekljane šalotke in zelenega peteršilja.
Pojasnila:
‘ Savojska čebulna juha: Četrt čebule zreži na tanke rezine in jih počasi peci v presnem maslu ali masti, dokler se ne omehča. Z ognja jo raš pa odstraniti prav tisti trenutek, ko hoče začeti rumeniti. Potlej čebuli prilij tri skodelice vrele vode in isto količino mesne juhe. Dodaj vse začimbe, ki jih daš v govejo juho, osoli in nekoliko opopraj. Pusti nekaj časa vreti, potlej pa začimbe vzemi iz juhe in dodaj nekaj dobro strtih timi-janovih lističev ali popkov in cel jajč-
ni beljak. Nekaj časa naj še vre, preden pa juho postaviš na mizo, počasi •v . v - . -vlivaj vanjo še en jajčni rumenjak, ki
Rešitve ugank iz preišne številkef	z	nekaj	kaplJicaml
REŠITEV KRIŽANKE:
Vodoiavno, po vrati; 1. pr, kopito,\ t. rim. peron, 8 ovld, tek, 4 celovec, b, J 0. er, mat, sv, fl. p, vanilij, 7. vič, uota,< 8. »olivi, kan, 9. klanec, ra.
Rftiitev enačbe: a ~ časnikar, b = nikar, e = jelen, d = len. e = »lato, f = to, J g = torek, h = rek, % — čas je »lato.
Rotitev premikalnice: Dane*:, Tibet, Žižka. \
Reiitov posetnice: trgovec s Živino.
Rešitev čarobnega kvadrata:	1.	nosač,
f. ocena, 8 Seraič, 4. Anica, 6. Čačak.
Rešitev čarobnega lika:	1. lil, 2. Ilova,!
t. blokada, 4. Ivana, 5. Ada.
Monodrami — entel — ažur gumbntee — dumbl — plise fino in hitro i2vr§i
Matek & Mikeš
LJUBLJANA. Francij kanska ulita nasprot. Uniona
Vezenie perila predtisk ženskih ročnih del
Prišel je čas izletoo...
Prišel je pravi čas izletov. Zato ga bomo tudi pošteno izrabile. Na samotnih potih se vam ni treba »postavljati« z ne vem kakšno toaleto in vam ni treba pobijati hitrostnih rekordov. Ni se vam treba potiti po ledenikih in se sklanjati nad režečimi ledeniškimi razpokami in plezati po »severnih« stenah. Vaša pot vas vodi po ozkih, včasih res da nekoliko vegastih stezicah.
Da boste pa spomladansko pohajkovanje tudi uživale, morate biti pravilno oblečene. Le ne takšnih oblek, ki bi bil zanje madež zelene trave prava katastrofa, in le ne čevljev, ki vam je daljša hoja v njih prava mukal
Kratke hlačke, tako imenovane shorts, so seveda zelo pripravne in praktične, zato so se damam zadnji
Cisto neodvisno od tega, kakšna barva Je spomladi posebno modema, je kombinacija momarskomodre in bele barve zmerom znanilka pomladi. Sleherno leto se znova pojavi s svojo svežino. Na sliki vidite preprosto popoldansko obleko z visokimi trdimi zapestnicami in mehko ovratno pa-hovko. K splošnemu učinku pa nemalo prispeva eleganten modrobel klobuk.
čas tudi tako priljubile. Vendar pa shorts spadajo na tenišče in na peščino, nikakor pa ne na cesto nedeljsko razpoložene vasi. Razen tega je pa široko krilo lepše, posebno, če vaše noge niso več dvajsetletne in če nimate bogve kako vitkih bokov. Svoje shorts pa lahko oblečete pod krilo, in na kakšno sončno osamljeno krilo kratko in malo slecite in izpostavite sončnim žarkom.
Krilo ne sme biti ne preozko in ne predolgo. Praktično je na primer krilo, ki se da spredaj zapeti z gumbi do konca. Kadar si ga slečete, ga lahko pogrnete po travi in služilo vam bo namesto odeje. Zraven nosite svežo popelinasto srajčno bluzo, t&ko ljubko bluzo, ki se da tako lepo prati in likati in ki se zdi tako sveža. Ali pa nosite zraven tenak jersey-pulover. Volneno jopico si pripnite na popotno torbo, kajti tudi ta vam ne sme manjkati. Ne smete je pozabiti tudi pri najlepšem vremenu in najvabljivejših sončnih žarkih, kajti kakor hitro sonce zaide, že ni več tako toplo. Saj smo še zmerom v zgodnji spomladi. Lase si zavežite s pa-hovko, ki jo znate najbrže zavezati na različne načine, kakor na primer turban brez pokritega tilnika.
P glav je zase pri izletih je pa vaša obutev! Pred vsem so praktične tako imenovane »mokasine« in čevlji z jezikom.
športne nogavice nosite narobe obrnjene, leve petlje navzven. Desne petlje so namreč bolj gladke kakor leve. Zato spadajo na golo kožo. Tako vas ne bodo noge toliko bolele ali se morebiti celo ranile.
Zdaj se pa potepajte, potepajte po spomladanski naravi, uživajte sonce ih zrak — vašo lepoto.
DRUŽINSKI TEDNIK
Ptefene
pomladanske
rokavice
Problem št. 35
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
Mat v 3 potezah
Problem št. 36
Sestavil Anton Konig (1864)
petlje po dve in dve skupaj. Nadaljuj- ' te s snemanjem, dokler vam ne ostane' 8 petelj, ki jih sešijte.	j
Sredinec pletite prav tako ka- j kor prstanec. Kazalec napletite iz j ostalih in petih novih petelj. P a 1 e c! napletite iz desetih, ki ste jih pustili; na varnostni zaponki in iz dvakrat po; dveh petelj, ki ste jih dodali vmes; '• vseh skupaj je torej 24 petelj.
Obrise rokavic obšijte z modro pre-jico. Začnite zgoraj pri modri progi ob zapestju in potegnite niti skozi vsako drugo levo petljo.
Vzorček na hrbtu rokavice je izvezen z modro prejico, in sicer v verižnem vbodu. Diagram vidite v krogu. Črte segajo od zgornje modre proge skoraj do prstov. Te proge pa po okusu lahko tudi izostanejo.
Mat v 4 potezah
TUDI MOJSTRI NASEDEJO! Cars-Kannova obramba (Dunaj 1910). Beli: Reti. črni: Tartakower.
1. e4	c6
2. d4	d5
:	3.	Sc3	dXe4
;	4.	SXe4	SfB
:	5.	Dd3	e5?
I 6. dXe5	Da5	šah
:	7.	Ld2	DXe5
8. 0—0—0!	SXe4?
9. Dd8 šahI!	KXd8
:	10. Lg5 šah	Kc7
11. Lc8 mat.
Porabili nasveti 1
Te dni, ko je sonce pričelo tako
toplo greti, boste zanesljivo shranili zimsko obleko čez poletje. Kajpak
šahovska kombinacija
Pozicija »z dvoboja Euwe—Davidson
(1925)
se kakor sleherna gospodinja bojite
moljev. Če hočete, da se molji ne bi
naselili v zimski obleki, v pulovrih in plaščih, shranite vsa ta oblačila v
velikih škatlah, ki ste jih takole odi
šavili z žveplom: v kovinasti posodi
zažgite nekaj žvepla in ga zaprite v
škatlo. Pustite, da žveplene pare di-
šavijo škatlo nekaj minut. Odprite, odstranite žveplo, v škatlo pa vložite
obleke in volnene jopice, kajpak lepo zavite v časopisni papir.______________
Zdaj, ko tako svetlo sveti sonce, si posebno zaželimo čistih, bleščečih se oken. Očistimo jih takole: odrgnemo
26. Ddl—d8 šah	Kg8—g7
27. Dd8Xf6šah	Kg7Xf6
28. Sg3Xe4šah	Kf6—e5
29. Se4Xc5 in beli zmaga.
jih s krompirjevimi rezinami, kajpak: jih moramo večkrat menjati. Nato iz-' mijemo z vodo, ki smo ji primešali nekoliko špirita. Naposled zdrgnemo steklo z jelenovinasto krpo. Ne pre-več umazana okna prav dobro očistiš
Rešitev problema štv 33
1. La8—hi!	h4—h3
2. Lhl—g2!	h3Xg2
3. Sel—f3 šah	K kar koli
4. Sg4—h2 (f2) mat.
2........ h3—h2
3. Sg4—e5	h2—hlD
4. Se5—f3 mat.
1	 KglXhl
2. Ke3—f2	h4—h3
3. Kf2—fl	h3—h2
4. Sg4—f 2 mat,
1........ Kgl-n
2. Sel—13	kar koli
3. Sg4—h2 mat.
z mokrim časopisnim papirjem.
KOMFORTNI FRIZERSKI SKLON
J. GODINA
Sv. Petra 3
jamči za res lepo
trajno ondulacijo
specialno
barvanje las
in
Montiranje v lepih naravnih barvah
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki Je obenem tudi zdravilna
°*io z rdečimi srci
la vib potrebna navadila p til)« iratli In z veseljem
Uprava zdravilnega kopaliiia
SlftTIH« RADENCI
Pogosto nikakor ne morete razumeti, kako vas more pri lepi in* pametni ženski izpodriniti moški nepomembne zunanjosti, manj pameten in duhovit, kakor si domišljate, da ete sami. Vedeti pa morate, da ima tisti moški nekaj, česar vi pri najboljši volji nikoli ne boste imeli, kar pa ženske zmerom zahtevajo: namreč veliko časa.
Rešitev problema št 34
1. Kh4—g5	Kd4Xd5
2. Kg5—f5	Kd5—d4
3. Te3Xd3mat.
1	...	d3—d2
2. SdS—c3!	Kd4Xe3
3. Lb4—c5 mat.
g. nadaljevanj•
flofer se je namuznil: »Nekoliko pretemperamenten je lepi kavalir; se bo že odvadil...«
Sabina se je sunkovito obrnila in stekla domov; solze so ji meglile oči in jo dušile v grlu, ko je do-
zvonila na domača vrata.	•:\v:vX-X-:v:\v:-X-X-X<<v:<X<\\-:vX->?
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
II
Egon Štern je v sveti jezi popolnoma pozabil, da bi moral nesti v banko dvajset tisoč mark, ki so skrbno zalepljene v ovoju tičale v prsnem žepu njegovega suknjiča. Tudi lakote ni več čutil in čisto pozabil je na kosilo in menzo.
Nekaj ga je gnalo ven, iz mesta; skoraj tekel je čez promenado in še dalje v senčnat gozd, razprostirajoč se zunaj mesta in vabeč popotnika v poznopoletni hlad kakor velika, hladna cerkev.
Zlati prameni opoldanskega sonca so se igrali na mehkih tleh, z dreves je donelo ptičje petje; globoka tišina je objela razburjenega moža in ga pomirila, kakor se zgrne okrog razgretega telesa hladna voda.
Egon je še v gozdu nekaj časa begal sem in tja, naposled se je pa le pomiril.
Zavedel se je, da je pravkar podlegel edini strasti, ki se je ni mogel otresti od nežnih otroških let: prenagli jezi. Spet je bil vse preveč oster s Sabino.
Sabina! Kako rada ga ima! Menda mu bo vendar oprostila, če jo bo prav lepo prosil? Zdaj je obžaloval svojo naglo jezo in se v mislih ošteval za vse ostre besede, ki jih je bil v sVeti jezi izrekel.
Nasmehnil se je: njegova ljuba, lepa Sabina — berlinska modna kraljica!
»Nak, to ne bo šlo!« si je dejal sam pri sebi, »Slab dovtip bi bil to, pa naj Sabina pravi, kar hoče.« Njegovo skromno, ponosno dekle vendar ne more hlepeti po takšnih dvomljivih časteh, po modnem sijaju in občudovanju množice! Občudovali ne bodo nje, niti njene lepote, pa tudi ne njene srčne dobrote. Klanjali se bodo njenemu telesu. Vročičen srh ga je ob tej misli spreletel po hrbtu.
Slekel je suknjič in ga zavihtel čez rame. Gledajoč v drevesne krošnje, sluteč v njih nežnem zelenilu prelepi Sabinin obraz, ni opazil, da je pri tem sunkovitem gibu zdrknil iz prsnega žepa zapečateni ovoj in neslišno padel na mehki mah...
Nič hudega ne sluteč je odšel dalje, vzravnan in ponosnega koraka, kakor da bi v teh nekaj minutah spet našel srčni mir in duševno ravnotežje.
Odšel je še globlje v gozd in sedel pod veliko, košato drevo, še sam ni vedel, kdaj je sladko zadremal...
In med Dem ko je Egon spal spanje pravičnega, je prišel z druge strani v gozd, ne daleč od kraja, kjer je bil mladi knjigovodja izgubil dragoceni ovoj z denarjem, star mož. Po počasni, nekoliko drsajoči hoji si spoznal, kako trudne morajo biti njegove noge.
Njegov obraz ni bil grd, toda ves razrit z neštetimi gubami in gubicami. Ustna kotička sta se pobesila in dajala njegovemu obrazu žalosten izraz. Temne, rjave oči so ie medlo sijale pod košatimi obrvmi, gosti lasje so pa skoraj že čisto osiveli.
Zdel se je lačen in utrujen. Človek bi mislil, da govori sam s seboj, čeprav ni bilo glasu z njegovih drhtečih ustnic.
Spominjal se je prejšnjih dni; ob tem času vrli meščani pač ne zahajajo v mestni gozdič, temveč sede doma pri mizi in zajemajo, kar so jim skuhale gospodinje ali žene.
Klecnil je pod košat hrast in se zleknil na mehki mah. Počil se bo, poslednjič v miru premislil, ali zanj res ni nobene rešitve več.
Naslonil je trudno glavo na drevesne korenine in zaprl oči.
Njegove misli so poromale v preteklost.
Deset let je minilo, kar se je ponoči, ko sta njegova žena in hči mirno spali, z dva tisoč markami v žepu vtihotapil v noč... Dotlej je bil dolga leta v mestu za gozdičem ugleden stavbenik, dokler se ni lepega dne uštel v svojih visokoletečih načrtih...
Tedaj ga je strah pred bodočnostjo in odgovornostjo pognal v širni svet.
Bil je v Braziliji in v Mehiki, v Argentini, Kanadi in Kaliforniji. In vendar v vseh teh daljnih deželah ni dosegel nič, ne našel miru. Ostal je samoten popotnik, nekakšna skrivnostna sila mu ni dovolila da bi si v tujini ustvaril nov dom.
In vendar je bilo to popotovanje pogosto polno mikavnosti ki skritih čarov, čeprav je minilo mnogo dni, ko se ni niti do sitega najedel. Delal je, kadar je bil lačen ali kadar se mu je delo samo ponudilo, Včasih je pa dolge dneve prekockal v zloglasnih beznicah Rio-de - Janeira«
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA
PREVEDLA
K. N.
s
Na
RAZPOTJU
Dokler ga ni naposled prijelo domotožje, tako divje in nepotešljivo, kakor objame vihar majavo drevo.
Vleklo ga je domov, čez širno morje vse do provincijskega mesteca, kjer je bil pred desetimi leti tako bojazljivo zapustil v stiski svojo ženo in svojega otroka.
S kockanjem si je bil prislužil toliko denarja, da se je mogel v najslabšem razredu velikega prekooceanskega parnika odpeljati v domovino. Iz Hamburga se je peš napotil proti domu. Skozi vasi in mesta, toda zmerom nekoliko ob strani, po gozdovih in med polji, da ga niso zalotili orožniki.
Le s težavo se je preživljal in večkrat je bil lačen kakor sit.
Tako je prispel do svojega cilja. Skoraj ga je že dosegel.
Hotel je videti svojo ženo, ki jo je bil v daljnem svetu malone pozabil. In še bolj si je želel videti svojo hčer, svojo edinko, ki jo je pred dolgimi leti tako meni nič tebi nič zapustil. Toda v bližini rodnega mesta mu je upadel pogum.
Saj se ne more na lepem pokazati svoji družini kot potepuh brez beliča v žepu, v strganih škornjih, luknjastem jopiču in s poslednjo srajco.
Domotožje je zbudilo v njem občutek sramu; v poslednji vasi pred mestecem je ukradel vrv za vsak primer. Debelo, močno vrv, ki je na njej neka kmetica sušila perilo. Na trati poleg perila je še ležalo milo.
Pobral je milo in natri z njim vrv, da bi se zanka zadrgnila hitro in gladko, če bo hotel končati svoje bedno življenje.
Zgodilo naj bi se v gozdu, iik rodnega mesta...
Če ga bodo našli in pregledali njegove listine, bo njegova družina le Izvedela, da ga je vleklo domov, k ženi in otroku...
Ni videl več drugega Izhoda. Svoji ženi ne sme storiti takšne" sramote in svojemu otroku ne sme biti v nadležno breme!
Globoko je vzdihnil. Križ božji, ali bo to res njegova poslednja ura? Ali se je zato pripeljal tako daleč čez morje? Ali si je zato ranil noge do krvi, da bi zdaj umrl tako sramotne smrti?!
Ali si ni tam doli v tujini vrnitev v domovino predstavljal čisto drugače?
Mar ni upal na odpuščanje svoje *-ne, na tolažeče besede svoje mile Sabine? O, Sabina je zdaj že veliko, doraslo dekle! Morda se je celo že poročila? Morala bi se sramovati svojega očeta. In Marta, njegova skromna žena, ki ga 'e
njega dni tako ljubila, da njene ljubezni ni nikoli prav doumel, ali se ne bo zgrozila nad njegovo vrnitvijo?
Da, v tujini mu je domišljija risala čisto drugačne slike, kakor jih je gledal zdaj, tako blizu resničnosti.
Najbolje bo, da bo ubogal svoj razum in končal svoje bedno življenje.
Vstal je in potegnil izpod suknjiča vrv, ki jo je bil izmaknil kmetici v sosednji vasi.
Z grozo jo je ogledoval. Mrzel srh ga je spreletel po hrbtu, njegove ustnice so se premikale, čeprav ni bilo slišati niti glasu z njih. Zakaj si ni iz otroških let zapomnil vsaj kakšne molitvice, ki bi mu zdaj olajšala slovo od življenja?
V strašni duševni stiski je zašepetal: »O Bog, čeprav ne znam moliti, te zavoljo svoje uboge žene prosim, stori čudež! Daj, da spet vidim ženo in otroka! Hrepenenje
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
po njih mi žge srce kakor žgoč ogenj!«
Solze so polzele po nagubanem obrazu, ko je gov ?ril dalje: »Poboljšal se bom, o Bog, res se bom poboljšal! Prosim te, stori čudež, pomagaj mi!«
Tedaj so se mu oči ustavile na primerni veji, dovolj visoki in tudi dovolj nizki in močni, da bi vzdržala njegovo telo...
Z očmi uprtimi v usodno vejo, je stopal bliže. Tedaj se je pa spotaknil ob drevesno korenino in padel, kakor je bil dolg in širok.
V drugih trenutkih svojega življenja bi se bil morda jezil ali celo preklinjal, zdaj se je pa skušal tiho pobrati.
Vstajajoč z mehkega mahu, je zagledal pred seboj belo pismo, zapečateno s petimi rdečimi pečati.
Počasi je vstal. Pogled na belo pismo je prerezal njegove samomorilne misli kakor ostro nabru-šen nož.
Ni se mogel upreti nenadni radovednosti; ozrl se je naokrog,
potlej pa s trepetajočimi rokami hlastno raztrgal ovoj.
Opotekel se je. Prva njegova misel ob pogledu na vsebino pisma je bila: ,čudež, ki sem tako prosil zanj, se je zgodil. Bog, ki se ga od otroških let nisem bil spomnil, mi je pomagal’.
Z vrvjo v levici in s pismom v desnici je neodločen stal pod košatim drevesom. Plaho se je ozrl okrog. Nikjer žive duše.
Potegnil je bankovce iz ovoja in srce mu je zatrepetalo, ko je videl, koliko jih je.
Kar ni mogel verjeti, da res drži v rokah vsoto, ki je pomenila zanj ogromno premoženje. In še več, dosti več! Konec starega in začetek novega življenja.
Sami tisočaki in nekaj stotakov.
Pričel je šteti, toda komaj je naštel do deset, že se ga je lotil strašen strah.
Spomnil se je, da je moral nekdo ta denar izgubiti, če je hotel on, Robert Tann doživeti ,čudež*. In tisti neznani ,nekdo' bi utegnil kmalu spoznati, kaj se mu je pripetilo in bi se utegnil gotovo takoj vrniti v gozd po isti poti.
Sleherno minuto bi utegnil priti. Našel ga bo, s šopom bankovcev v roki, in čudeža bo konec. Moral bo denar vrniti.
Bliskovito je skril denar pod raztrgani suknjič in tekel, kolikor so ga nesle ranjene noge, globoko v gozd.
Zdaj se ne sme napotiti proti mestecu. Najbolje bo, če se bo mogel spet skrivaj pretolči do Berlina.
Tam se bo preoblekel v spodobnega človeka, čisto nov Robert Tann se bo vrnil v svoje rodno mesto, premožen gospod, ki si je v tujini prislužil premoženje.
še nekajkrat se je spotaknil, potlej se pa skoraj zgrudil na tla. Bil je tako utrujen, da ni mogel več teči.
Počivati mora, spati. Samo pol ure, borne pol urice, kajti potlej mora naprej, kar najhitreje od tod.
Dolga pot, vročina, lakota in pravkaršnje razburjenje so ga popolnoma izmučili. Komaj se je zleknil po mehkem mahu, že je zaspal.
Vrv je pa še zmerom tiščal v levici; palec in kazalec sta se krčevito oklepala zanke.
Toda spal je globoko in mirno.
Medtem je Egon Stem vstal, hoteč se vrniti proti domu. Zdaj so se mu zazdele njegove skrbi smešne, in veselo žvižgaje se je vračal iz gozda. Sabina ga vendar ljubi in mu bo odpustila. Še danes! Njegovo dekle vendar ne bo svoje ljubezenske sreče zamenjala z na-
//
VLADARSKE ANEKDOTE
Zaposleni vladar
Egiptovski sultan Saladin (1171—93) je bil silno zaposlen vladar. Nekoč je prišla na njegov dvor neka ženska in ga prosila, naj razsodi neko njeno zadevo. Odgovoril ji je, da ne utegne in da se bo že drugič bavil z njeno stvarjo.
Zenska je šla pod njegovo okno in zakričala:
»Če ne utegneš razsoditi, zakaj si pa potlej vladar?«
Saladin je stopil takoj dol in ženski dejal:
»Resnico govoriš. Prva dolžnost vsakega vladarja je čuvati pravico. Povej mi, kaj se ti je zgodilo.«
Ni se hotel pregrešiti
O avstrijskem cesarju Jožefu II. (od 1765 do 1790) so pripovedovali, da je nekoč obsodil na smrt štiri vojaške begunce. Pozneje je ukaz preklical in odredil, da naj usmrte samo enega izmed njih.
Kandidati za smrt so morali kockati. Tistega, ki bi vrgel najmanjše število, bi obesili. Trije izmed nesrečnikov so storili, kakor so jim ukazali: kockali so za svoje življenje, četrti pa ni hotel vzeti kocke v roke.
To so sporočili Jožefu n. Cesar je moža poklical predse in ga sam vprašal, kaj je vzrok, da noče kockati.
»Veličanstvo,« Je odgovoril obsojene«, »ker sem se že enkrat pregrešil, se ne maram še drugič. V deželah Vašega Veličanstva je kvartanje in kockanje vendar prepovedano!«
Cesar je bil vesel tega izgovora ln je oprostil vse štiri obsojence.
Treba si je znati pomagati
Viktor Emanuel III., sedanji italijanski kralj, ki je pred kratkim obhajal svojo sedemdesetletnico, je navdu-
šen numizmatik, zbiralec starih novcev. V kraljevski palači ima eno naj-lepših in najdragocenejših zbirk te vrste na svetu, ki jo je sam zbral od prvega do zadnjega kosa. že kot enajstleten deček je začel kralj Viktor Emanuel zbirati novce in zdaj jih šteje njegova zbirka že okrog 100.000, vseh tistih novcev, ki so bili kdaj v prometu od križarskih vojn pa do danes. Ta dragocena zbirka je shranjena v 63 omarah in skrinjah.
Nekoč, ko je hotel kralj svojo zbirko pokazati nekim obiskovalcem, nikakor ni mogel najti ključka omare, v kateri so bili shranjeni najdragocenejši novci. Kralj je dal poklicati najspretnejše ključavničarje in mehanike, kar jih Rim premore, toda nobenemu izmed njih se ni posrečilo odpreti omare.
Naposled se je kralj odločil, da pokliče nekega znanega vlomilca, ki se je pravkar pokoril v ječi za neke svoje grehe. Vlomilec je prišel in s primernim orodjem mirno »delal«, kajpak v navzočnosti visoke dvorne gospode. Kmalu nato je bila omara odprta: nihče ni mogel ugotoviti, kje je »vlomljena«.
Kaznjenca so pohvalili, vendar je moral kljub temu nazaj v zapor, da je odsedel svojo kazen. In kakor se v takšnih primerih navadno zgodi, so kmalu nato našli ključek omenjene omare t neki skrinjici.
črno ali bele
Ko so Pija IX. izvolili m papeža, je sklical kardinale in jim predlagal, da izdajo splošno politično amnestijo za oerkveno državo.
Kardinali so se pa izrekli proti temu. Pri glasovanju, so vsi kardinali vrgli T žaro črne kroglice.
Tedaj je papež vzel svojo belo pa-
peško čepico z glave in z njo pokril žaro. Dejal je:
»Tako, zdaj so vse bele!«
In izdal je amnestijo...
Pitijin izrek
Italijanskemu kralju Umbertu so predložili prošnjo nekega kaznjenca, obsojenega na dolgoletno jedo, ki ie prosil za pomilostitev. Na rob prošnje je pravosodni minister napisal tole pripombo:
»Pomilostiti nemogoče, pustiti v ječi.«
Kralj je prošnjo pazljivo prebral, potlej je pa v ministrovi pripombi pomaknil vejico na levo, tako da se je stavek glasil:
»Pomilostiti, nemogoče pustiti v ječi.«
In pod ta predlog je kralj napisal svojo privolitev.
*
/ . Milost in pravica
Nizozemski general Moritz vonNassau (od 1567 do 1625) je nekega moža po nedolžnem obsodil na smrt in ga dal usmrtiti. Da bi maščeval svojega očeta, je njegov sin skoval proti generalu zaroto. Ta se je pa ponesrečila. Zarotnika so prijeli in ga obsodili na smrt.
Mati mladega moža je stopila h generalu in prosila milosti za svojega sina.
»Kako, gospa,« je vprašal Nassau pogumno mater, »za svojega moža niste prosili milosti, za svojega sina pa prosite?«'
»Da, za svojega moža nisem prosila milosti,« je odgovorila žena, »ker je bil nedolžen. Nedolžnemu ni treba milosti, temveč pravice. Moj sin je pa kriv, zato je potreben vaše milosti.«
Ponosni odgovor je napravil na generala takšen vtis, da ji je takoj izpolnil prošnjo.
RADENSKO KOPAUSCč
^ po naravni ogljikovi jflHfegHRk kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi i uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje
Odprto od 12. majal
Maj, ju.iij 10 dni din 700*— do 850- —
Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke fakse). -Moderni komfort. tekoča voda, godba, dan-cing, kavarna, ton-kino, tenis itd.
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon Iz Ljubljane, Beograda In Zagreba do samega kopališča I
videzno in dvomljivo srečo v velemestnem življenju.
še drevi jo bo prosil, naj mu oprosti njegovo naglo jezo. Ljubeznivo in pametno bo govoril z njo; pregovoril jo bo, da opusti svoje visokoleteče načrte.
Spomnil se je, da bi bilo vendarle bolje, če bi jopič spet oblekel, kajti na rami je postal že kar težak.
Moral se bo vrniti v pisarno. Vrgel je še pogled na svojo zapestno uro; če hoče še pred odhodom v pisarno popiti skodelico kave, mora pohiteti.
Tedaj se je domislil, da je ▼ svoji jezi pozabil oddati denar.
Najbolje bo, da stori to kar precej zdaj. Menda vendar ne bo imel sitnosti zaradi tega.
Oblekel sl je jopič, tedaj je pa njegov pogled prestrašen obstal na notranjem žepu. Bil je prazen!
Ovoj z denarjem je bil izginiL Segel je z roko v žep, tako globoko, kakor da bi se utegnilo debelo in veliko pismo spremeniti med tem časom v drobno pisemsko znamko.
Posegel je tudi v druge žepe, čeprav je zatrdno vedel, da je shranil denar v notranjem žepu. Kakor okamenel je obstal.
Obupano je pričel premišljevati: kje je ostal zapečateni ovoj z dvajset tisoč markami?
Ni dolgo mislil. Spomnil se je, da je, kakor hitro je stopil v gozd, slekel jopič in ga zavihtel na ramo.
Tedaj je moral dragoceni ovoj zdrkniti iz žepa.
Vso voljo je moral zbrati, da s® je mogel spet premakniti, tako mu je to spoznanje nagnalo strah v kosti in ude.
Ob tem času pač ni dosti ljudi v gozdiču, in če bo pohitel, bo menda še našel dragoceno pismo. Zdaj mora prav po isti poti nazaj 1
Pričel je teči. Tekel je hitro, toda zdelo se mu je, da še zmerom prepočasi.
če je še tako pazljivo gledal na obe strani poti, o ovoju ni bilo ne duha ne sluha.
Egonu so se pričele šibiti noge. Tako izčrpan je bil, da se je moral nasloniti na bližnje drevo. Bilo je prav tisto, pod katerim je počival Robert Tann, preden je našel ovoj z denarjem...
Mladi knjigovodja je ves obupan premišljeval, kaj naj stori.
Ali naj preišče ves gozd, morda bo le našel tatu? Kako naj drugače imenuje človeka, ki je pobral denar iz tujega pisma, ovoj pa kakor obrabljeno rokavico vrgel proč?!
Najbrže je odšel proti mestu.
Natanko se je spominjal, da ni srečal žive duše, odkar je stopil T gozd.
Sam si ni upal v mesto, kaj še v pisarno. Rajši bi se v zemljo udrl, kakor da bi moral svojemu šefu priznati, kako malomarno je ravnal z denarjem, ki so mu ga bili zaupali.
Najhujše je bilo, da izgubljene vsote ni mogel nadomestiti.
V službi si je bil prihranil štiri sto mark, toda kaj je pomenila ta neznatna vsotica proti dvajsetim tisočakom?
Zastokal je, kakor da bi ga mučile telesne laolečine.
Kaj bo z njim? Njegovo življenje je izgubljeno. Sramotno ga bodo odpustili, in kdo drugi bo vzel v službo človeka, ki je mimogrede izgubil dvajset tisoč mark?
Naposled se je nekoliko zbral in spet pričel begati po gozdu, upajoč, da bo le našel sled za tatom-
čutil je, da je pri koncu svojih moči; klecnil je ob vznožje nekega drevesa, zakopal svojo razgreto glavo v dlani, drhteč po vsem telesu.
Pokopani sta preteklost in upa polna bodočnost! Samo grozotna, sovražna sedanjost se mu je režala v obraz kakor v zasmeh...
Zdrznil se je. Zazdelo se mu je. da sliši nekakšen glas, podoben rezkemu zvoku žage.
Spet. Slišal ga je čisto točno-Nekdo mora v bližini smrčati.
Dalje prihodnjii•
južnem koncu Rdečega morja. Ver-
enaki polovici Morska pot se po-
tam kjer imperijski interesi Britanije in njena želja, da Italiji dotok egipčanskega i in iraškega petroleja, jekle-o voljo, da tod po nobeni ceni ^ha. Aleksandrija, Port Said in
0 najvažnejša zbirališča bri-a sredozemskega ladjevja, Fa-
1 na otoku Cipru pa utegne ;a letalsko oporišče. Letalstvo,
se niso morskih
nejso mornarico boljšem, bi pač matične države Vzhodno Afriko, Dodekanez in Lil
Nadaljevanje na 1. strani
BULGA*M
Naval nases
^ Air Base s
A Fortifications .J nland Dtfonsej Noi S h own »	100	xoo
Sc at e	Hlil«
I	•. ■ 11
V-’?-'"-'
1914-1939
Ce bi v Sredozemlju zagorelo)^ dvema vojnama
Razmišljanje nepristranskih ameriških vojaških strokovnjakov o sredozemski moči zaveznikov in Italije? 25 Ifit SVBtOVDB ZtJOdOVillC
v besedi in sliki
28.	junija je Gavrilo Princip ustrelil v Sarajevu avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ženo. Pod pretvezo, da je bil atentat delo srbske za-iote, je avstro-ogrska vlada mesec dni nato, t. j. 28. julija, naoovedala
Našim bralcem je že znana ameriška knjiga Handbook jl the War; iz nje smo ondan priobčili primerjalno statistiko mornaric vojskujočih se držav.
Danes povzemamo iz tega zanimivega priročnika aktualno poglavje War in the Mediter-ranean (Vojna v Sredozemlju).
Vsa ta leta, odkar je Mussolini • - c j V ; .:	r- f; -
■ vkorakal v Abesinijo, prerokujejo črnogledi publicisti strahoten spopad v Sredozemlju ali pa neslaven umik Velike Britanije. Doslej se ni zgodilo ne eno ne drugo.
Toda temeljili spor med Italijo na etli strani ter Veliko Britanijo in Francijo je ostal prav tako akuten, kakor je bil. Višek je ta spor dosegel rned špansko državljansko vojno. In vse dotlej, dokler bo duce stremil za teritorialnimi pridobitvami in za večjim vplivom in zraven grozil s sovražnostmi, bo vojni spopad ostal v °kviru možnosti. Ena sama nerod-n°st, ena sama nepreračunljivost, en sam incident — in že se utegne vneti požar.
Kakšna bi bila takale vojna?
Prav gotovo ne bi bila omejena na ®orje. Neizogibno bi bili priče tesnemu sodelovanju med kopenskimi vojskami, letalstvom in težkimi enotami vojne mornarice. To je tudi v duhu italijanske strateške doktrine. *~e bi se hitra in uničujoča ofenziva Posrečila — takšna ofenziva bi bila Vsekako v italijanskem načrtu — bi J^jna mornarica utegnila res igrati podrejeno vlogo. Toda Velika “ritanija in Francija sta očitno prepričani, da sta ne samo kos vsem Rožnim italijanskim napadom, ampak “a bosta znali tudi z istim orožjem •Janje odgovoriti. Če bi se pokazalo,
a to ne zaleže, bi pa zahodni vele-s*li nedvomno izigrali svoj največji adut — blokado.
Sredozemlje samo je izrazito pohorsko prizorišče, ki je s prihodom *etal in podmornic skrknilo na tako j^ajhen prostor, da prideš z enega konca na drugega tako hitro kakor nekoč čez reko ali čez prekop, Morska pot od Gibraltarja do Port-Saida d°lga približno 2.000 morskih milj S3-700km); britansko otoško opori-®ce Malta deli to razdaljo nekako na
Angleška imperialna pot skozi Sredozemsko in Rdeče morje ter Indijski ocean v Indijo in skezi Singapur na Kitajsko, čeprav Suez in Aden na gornjem zemljeviuu nista opremljena s simbolnim ključem, dejansko tudi ti dve o*ini obvladujejo Angleži.	(»Vu«,	Pariz)
tem nadaljuje skozi Rdeče morje (1.300 milj, 2.400 km) do Adenskega zaliva in Indijskega oceana.
Na tej morski poti moramo skozi celo vrsto važnih ožin. Če začnemo na zahodu, je Gibraltar piva; druga ožina je južno od Sicilije, kjer je samo 90 milj (165 km) do rtiča Bona v Tuniziji; nato pride Otrantska ožina ob izhodu Jadrana; Dardanele pri prehodu v Črno morje; Sueški prekop; in nazadnje Bab-el-Mandeb na
letalce a Italijani imajo v tem pogledu lepe izkušnje še iz španske državljanske vojne.
A tudi če bi se Gibraltarju ne dalo do živega priti, bi ta trdnjava ne mogla braniti italijanskim vojnim ladjam vstopa v Atlantik. V svetovni vojni so nemške podmornice brez posebnih težav prišle skozi ožino, ker je morje pregloboko (600 m), da bi bilo moči ožino z minami zapreti. Isto bi danes zmogle fašistovske podmornice. Tudi ostale vojne ladje bi
vzhodnem Sredozemlju pa razpolagi.
Italija že danes s pomorskimi in le-To ....	•	^	■	..
taiskimi oporišči, ki obvladujejo vsef frblJ‘ ™Jn°' »ogodkt so se nato h>-pomorske predele v tem odseku. I tr° vrsJlh dru« za drug™: }■ av8u' Severno-južno transverzalo tvorijoJstaNemčija mobilizirala m napo-V	Rrinriiciin	in	TH-lVedala	RuSIJ>	V0!n°'	3-	aVgUSta	je	pa
oporišča v Tarantu, Brindisiju in Tripolisu. Druge utrjene točke — pri]
sledila nemška vojna napoved Franciji in vpad v Belgijo. V odgovor
Bengaziju m Tobruku — podaljšujejo* . .	,	...	„ ... ..
.. , ” J. .	u j , t u - , .♦nani	ie 4, avgusta Velika Britanija
italijansko moc na vzhod ob Libnski* 1 ' , ,	^ ,
.	...	„ J, »napovedala Nemem vojno. Tako se
puščavi. Mala pristamsca na Rodu,
Stampaliji in Leru (Dodekanez) niso
(Foto Fox)
** Ferdlnanda Lessepsa, zgraditclja ^ort-s-ii« •>re*l0P». Pred »Hodom v prekop pri
(»Malih«, Pariz)
jetno je, da bi na koncu koncev odločilno vlogo igrala okoliščina, kdo bo trajno imel te točke v oblasti.
Moč Italije je v tem, da lahko zbere mogočne sile v razmerno zaprtih vodah srednjega Sredozemlja. Letalstvo, podmornice in motorne torpe-dovke bi mogle z lahkoto pretrgati pomorske zveze južno od Sicilije, posebno ker lahko operirajo ne samo iz več oporišč tega otoka, ampak tudi iz oporišča sicer manjše, zato pa ravno na sredi ožine strateško ležeče Pantellerije. Če bi bilo treba, lahko Italija računa tudi na obe vojni luki na svoji zahodni obali, t. j. na Nea-pel in Spezio — da letalskih oporišč na Sardiniji niti ne omenimo Sovražna trgovina v smeri zahod-vzhod bi bila zatorej hitro pretrgana.
V zahodni polovici Sredozemlja je prvi cilj Italije očitno francoska zveza med Severno Afriko in matično državo-, zato ie zelo verjetno, da bi italijanska vojna mornarica že koj iz-početka skušala to zvezo izpodrezati Vendar bi bila letalska pomoč tod nekoliko težavna, v okolici Gibraltarja pa dejansko celo nemogoča — razen če se ni Mussolini dogovoril z generalom Francom zastran uporabe španskih oporišč. V tem primeru bi bila italijanska letala, doma na Balearskem oto^iu, Francozom silno nevarna. Oporišča na Pirenejskem polotoku samem bi pa ogrožala celo Gibraltar. Angleži sicer trde da je trdnjava sama neranliiva, kar se tiče topniških in letalskih napadov; negotova je pa obramba luke in, zaliva. T adje, zasidrane v pristanišču, bi bite namreč vabljiva tarča za sovražne
v temi lahko smuknile v Atlantski ocean. Če jim bodo na razpolago španske luke na Atlantiku, bi Italija lahko resno ovirala britanski promet.
V zahodnem delu Sredozemlja bi torej zadržanje Španije v znatni meri odločalo o italijanskem uspehu. V
italijanski mornarici v posebno veli ko oporo; pač pa je na otoku Leru močno letalsko oporišče. S teh točk nadzira Italija plovbo v vzhodnem Sredozemlju vse do Dardanel in do vhoda v Sueški prekop. Nobeno dru-J go oporišče v teh vodah ne presega} moči italijanskega letalstva. Če bi} Italijani hkrati napadli z letali in z* libijsko kopensko vojsko v smeri pro-1 ti Aleksandriji ali pa če bi stisnili Egipt v klešče z napadom iz Libije in Abesinije, bi Angležem grozila nevarnost več front.
To so svetle strani italijanske pozicije Ne manjka pa senčnih.
Italija je pred Francijo v nevarnosti tako iz zraka kakor s kopnega Mesta na njeni zahodni obali bo silno težko obvarovati pred napadi. Francoska mornarica, zbrana v Toulonu in Bizerti v Tuniziji, in — kadar bo dodelano — letalsko in pomorsko oporišče v Mers-el-Kebirju ne bodo držale križem rok, razen tega bi pa te luke s pridom služile tudi britanski mornarici.
Mogočno britansko pomorsko oporišče na Malti, kakšnih 110 km od sicilskih obal, bi sicer najbrže ne bilo kos italijanskemu napadu. Toda glavni spopad bi nedvomno doživeli na vzhodu, tam Velike odreže bombaža ne njeno ne odneha.
Haifa so tanskega magusta na služiti za
apovedala Nemčiji vojno, je začela najbolj krvava drama svetovne zgodovine; vojna milijonskih armad na vzhodu, na zahodu in na
Pij X.
Benedikt XV.
jugu. V Rimu je umrl papež Pij X.; njegovo mesto je zasedel Benedikt XV.
(Dalje prihodnjič.)
ki brani Sueški prekop, je pomnoženo. V današnjih političnih razmerah sme Velika Britanija računati tudi z uporabo mnogih grških luk in turških pristanišč; med le-temi je posebno važen Čezem v bližini Smirne. Na severu je prijateljska Turčija utrdila Dardanele; na jugu, 'pri Adnu in Perimu, so Angleži še zmerom bolje
—:------1	=—.• kakor Italijani, ker le-ti
docela dogotovili svojih po-oporišč pri Asabi, Masavi in Ker imajo Angleži moč-in so tudi sicer na mogli odrezati od ne samo italijansko ampak morda tudi
-liin
Zemljevid Sredozemlja s pristanišči (Nnuil Ba.ses), letališči (Air Bases) In utrdbami (ForlifilationiO. (»Handbook ol the War«, Newynrk)
neguje zobe z zobno kremo
Kako ustaviti prodiranje Japoocev
v Nizozemsko Indiio
Amerika, Kitajska in Rusija bi edine utegnile preprečiti japonsko agresivnost;:
Važne evropske diplomatske spremembe v začetku leta 1939. in začetek vojne v Zahodni Evropi so bistveno spremenile ravnotežje sil v Aziji in v Tihem oceanu. Boj Kine za neodvisnost je tesno povezan z usodo Evrope, njeno diplomatsko področje, na katerem je doslej manevrirala, je pa še bolj skrčeno.
S sovjetsko-nemškim paktom je Japonska izgubila zvestega prijatelja v Nemčiji, na drugi strani pa Francija in Anglija zdaj na Daljnem Vzhodu ne igrata tiste vloge, kakršno sta igrali poprej. Dogodki v Evropi so pa prinesli tudi Združenim državam velike odgovornosti na Daljnem Vzhodu.
Evropska vojna je naposled preprečila Franciji in Angliji, da bi se uprli Japonski na Daljnem Vzhodu. Zdaj so Združene države edina pomorska sila, ki se more Japonski postaviti po robu, na kopnem pa to lahko tvega edinole Rusija. Združene države, Rusija in Kitajska so torej tri sile, ki bi utegnile s skupno akcijo Japonski preprečiti njene načrte.
Japonska izteguje... roke proti jugu
Japonska je pred kratkim zasedla Kvangsi in s tem poslednje kitajsko pomorsko pristanišče na jugu. Hkrati je prišla do kopenskih postojank, ki ji omogočajo začetek operacij proti najbogatejši francoski koloniji: Indo-kini. Iz Kvangsija Japonci obvladujejo edino kitajsko železniško zvezo z Indokino Francozi so zadnji čas že tako in tako Kitajcem omejili uoora-bo te železnice, Japonci pa zahtevajo njeno popolno zaporo. Februarja so začeli to progo strahovito bombardirati, da bi s tem dokazali, da resno proze. Zato se francoski poslanik v Tokiu trudi preprečiti nadaljnje nevarnosti, poskuša doseči sporazum z Japonsko, -hkrati oa pritiska na Čang-kajška, da bi sklenil mir z Japonsko.
Če bi tudi Velika Britanija storila isto, namreč da bi prepovedala Kitajcem uporabo železniške proge z Burmo, bi bila Kitajska odsekana od vsake pomoči prekmorskih držav. Od julija preteklega leta se je uvoz orožja iz Evrope na Kitajsko zmanjšal že za 60 odstotkov. Mnogi kitajski državniki menijo, da bo še to poletje Kitaiski ostala edina zveza z Evropo: 4000 km dolga cesta čez planine in pustinje kitajskega Turkesla-na v centralno rusko azijsko oblast.
Ta dejstva, kakor tudi popolna varnost njenih evropskih meja so znatno okrepili strateški položaj Rusije v Vzhodni Aziji. Rusija ima tu kakor v Evropi v rokah ravnotežje sil. Od nje je odvisno, če se bo Kitajska še dalje uspešno borila ali pa če bo klonila pred Japonsko.
Sporazum Japonske in Rusije?
Kakšno je razmerje med Japonsko in Rusijo? Ali bo prišlo med njima do sporazuma?
Z mirom v Nomonhanu so končani krvavi boji med Rusijo in Japonsko v Mongoliji. Slučaj je nanesel, da sem se mudil v mestu Jenanu, sedežu Osme armije, ravno ko so dogodki v Evropi — septembra leta 1939. — dosegli svoj višek. To mesto, ki leži nedaleč od velikega kitajskega zidu in ki so ga razbile letalske bombe, je že 33 mesecev sedež omenjene ar-mije. Tu se zbirajo stotine in stotine mladih Kitajcev iz vseh krajev Kitajske okrog svojega vodje Mao Ce Tunga, preden se podajo v guerillski boj z Japonci.
Razgovarjal sem se z Mao Ce Tun-gom o političnem položaju na Daljnem Vzhodu in v Evropi Nedvomno se popolnoma sklada z rusko politiko v Evropi.
u.-
Kaj pa misli Mao Ce Tung o Japonski? Ni mi tega povedal, toda slutil sem, da misli, da so Rusi tudi za Japonce pripravili še večji žep Vendar premirje med Rusijo in Japonsko po njegovem mnenju ni nemogoče Rusi so poslali v Tokio svojega no-vega poslanika Smeanina. Začeli so formalne razgovore. Pri tem je pa tudi ostalo. Poslednje izjave sovjetskih državnikov so pa za Japonsko nepovoljne, vsaj kar se tiče Kitajske. Vse tiste govorice o razdelitvi vplivnih sfer na Kitajskem, o razdelitvi Kitajske na dva deli, so ostale prazno besedičenje.
Pomen Kitajske za daljnovzhodni spopad
Boreč se zase se Kitajska hkrati bori za strateško varnost Rusije. Zato bi bilo res nesmiselno, če bi Rusija hotela demobilizirati kitajski vojni aparat zaradi nekaj šU=»-s
zaradi nekaj dogovorov S
Vse dotlej, dokler mora Japonska vzdrževati več ko milijonsko vojsko južno od kitajskega zidu, vzdrževati in stalno obnavljati, vse dotlej ne more resno misliti na napad na Sibirijo. Niti britanski častniki vzdolž kitajske obale ne nazdravljajo več na čast »druge rusko-japonske vojne«.
Kitajska je izredno važen činitelj za rusko strategijo. Kitajska oddaljuje Rusijo od vojne, še bolj zaostruje razmerje med Ameriko in Japonsko, veča nasprotje med »imperialističnimi silami« in ustvarja vse večji upor v Japonski; na Kitajskem namreč zadnji čas mnogi japonski vojaki odlagajo orožje.
Vse dotlej, dokler obstaja ameri-ško-japonska napetost zaradi vojne na Kitajskem, se ne more uresničiti obkroženje Rusije s strani velesil ne na Daljnem Vzhodu ne v Evropi. Herojski odpor Kitajcev pomeni vse jačji vpliv Rusov v gospodarskem in trgovinskem pogledu v Zahodni Kitajski. Rusija ničesar ne izgubi s tem, da izziva Japonce v kitajskem primorju, ker nima tam nikakršnih interesov, odnosno. Japonska je tu ne more vojaško ogrožati.
Na drugi strani pa milijoni Kitajcev, ki so čedalje bolj odvisni od ruske pomoči, postajajo iz dneva v dan večji zavezniki svoje zahodne sosede.
Zato bi rusko-japonski sporazum pod pogoji, kakršne so objavili nekateri časopisi, kakor o »delitvi Kitaj-
U. C. Andecsrst SLAVČEK
ske:, pomenil žrtvovanje najvarnejših ruskih postojank za ničvredne kose papirja.
Kitajska se pripravlja na odločen spopad
Sam Mao Ce Tung meni, da je sporazum z Japonsko mogoč »samo pod pogojem, da ne bi imel nikakrš-nega vpliva na pomoč Rusije Kitajski, kajti Rusi drugačnega sporazuma niti hoteli ne bi«.
Videli smo torej, kakšen je politični položaj na Daljnem Vzhodu. Zdaj se vprašajmo, kaj bo storila Kitajska, ko so ji skoraj vsa pota za oboroževanje iz Evrope presekana. Anglija in Francija ničesar ne pošiljata, Amerika pa pošilja samo »lepe besede«.
Imel sem priložnost potovati po tej velikanski severozahodni poti, zadnji zvezi Kitajske z zunanjim svetom. Tu sem prvič v zgodovini teh krajev videl cestne znake (kažipote), napisane v ruščini. Po teh znakih potuje na stotine kamionov (ruske izdelave, ameriškega modela) celo iz daljnega Turkestana. Po večini prevažajo bombe, zračne torpede in granate za ruske topove in letala v kitajski vojski. Gradnja te poti ni bila lahka stvar. Vanjo so polagali ogromno truda, ogromno dela zelo dolgo časa. Ob cesti je veliko garaž za popravila, skladišč, udobnih hotelov; cesta po večini drži skozi puste predele, Za vzdrževanje te ceste je najeta cela vojska delavcev, inženirjev, kuharjev, mehanikov in drugih strokovnjakov. Vse hiše kakor tudi cesta so zgrajene zelo solidno, saj so namenjene za daljši čas.
Blizu Čengtua pri tibetanski meji pomagajo Rusi graditi Kitajski letalsko oporišče. Okrog 150 ruskih letal-cev-inštruktorjev je stanovalo tam proti koncu oktobra, ko sem se jaz tam mudil. Kitajci so mi pripovedovali, da pripravljajo stanovanja za 600 gostov. V Lančou na severozahodu je 50 ruskih letal, dočim 50 bombnikov še pričakujejo. Po pripravah vse kaže, da nameravajo Rusi
v teh zahodnih okrajih vzdrževati okrog 250 letal.
Razen letalskih strokovnjakov ima Rusija na Kitajskem veliko število vojaških inštruktorjev, svetovalcev in tehnikov. Koliko jih je, je težko povedati. Kajti Rusi zahtevajo popolno diskretnost iz povsem razumljivih razlogov. Na Kitajskem je zdaj več II vojnih strokovnjakov, kakor je bilo! J kdaj nemških — in teh je bilo njega !! dni več ko sto. Nekaj desetin ruskih 11 častnikov stalno živi v Cungkingu, kjer predavajo v različnih vojnih > šolah in zdaj pa zdaj svetujejo ge-neralisimu Cangkajšku. Ruski sve-| > tovalci so skoraj v vsaki kitajski ar-'; madi.
Celo kitajski državnik Cang Čun, še do nedavna smrtni sovražnik Ru-!; sov, mi je povedal, da znašajo ruski! ! vojni krediti Kitajski 750 milijonov rubljev in »da jih Rusi silno radi!! dajo in da je to za Kitajsko zelo iz- I datna pomoč«. Zanimivo je, da Rusi ves denar in vse orožje pošiljajo naravnost v Čungking centralni vladi.
Odkar se je začela vojna v Evropi,! je Cangkajšek še bolj odvisen od! ruske pomoči. Zato je začel demo-! kratizirati Kitajsko. Mao Ce Tung je! zahteval od Cangkajška, da se diktatura stranke Kuomitangov konča, da se cela Kitajska demokratizira da japonske elemente izženo.
In zares se je novembra meseca sestal plenum Kuomitanga in da se v teku 1. 1940. likvidira »diktatura ene stranke« in da se uvede popolno demokracijo. Sami Rusi na Kitajskem odkrito priznavajo, da je glavna ovira, da Rusi Kitajski še izdatneje pomagali, slab v demokraciji že od začetka vojne na Kitajskem.
Rusko-ameriška zveza
Rusija ima tudi vjlik vpliv na vlado v Turkestanu, ki je vse bolj podobna Zunanji Mongoliji Ruski iz-gledi na Kitajskem niso ravno slabi. Zato je pa tem manj izgleda za mir z Japonsko, predvsem pa pod pogoji, ki jih predlagajo Japonci. Največ, na kar bi Rusi pristali, je premirje; obe stranki ne bi menjali svojega stališča do Kitajske.
To vprašanje smo torej pojasnili. Zdaj si je treba ogledati še stališče Združenih držav. Ameriška politika na Daljnem Vzhodu ni statična, temveč je dinamična. Američani nismo več pasivni opazovalci japonske agresivnosti, temveč jo hočemo ustaviti. Amerika je hočeš nočeš morala zaplavati v te vode in zdaj mora voditi realno politiko. Nedvomno je njena prva stvar: iskati sporazum s tistimi silami na Daljnem Vzhodu, ki so nasprotne Japonski...
Najprej je treba pomagati Cangkajšku, kajti če mu Amerika ne bi pomagala, bi to pomenilo, da ne rešuje o pravem času važnega zaveznika v obračunu z Japonsko.
Drugič je treba nasprotovati politiki nekaterih britanskih diplomatov, ki zahtevajo »sporazum z Japonsko« na podlagi priznanja japonskih zavojevan), kar smo opazili že v lanskem sporazumu med britanskim poslanikom v Tokiu in japonskim zunanjim ministrom.
Tretjič mora pa VVashington storiti vse, da prepreči sporazum med Rusijo in Japonsko, da ne bi doživeli japonskega napada na ameriške postojanke v Tihem oceanu. Nam ni treba braniti Indije, nimamo sporov z Rusijo, vendar je v našem in njenem interesu, da pomagamo isti kitajski vladi. In tej tudi pomagamo.
Čeprav se ne skladamo s Staljino-vimi doktrinami, bi imel vendar ru-sko-ameriški pakt, omejen na Daljni Vzhod, za posledico ustaljene razmere v tem delu sveta. Res je, ta pakt bi bil prav toliko vreden kakor vsi drugi pakti, vendar bi bil v diplomatskem manevriranju neprecenljive vrednosti. 2e sami razgovori za sklenitev tega pakta med Rusijo in rikO bi utegnili čez noč zmanjšati ponsko bojevitost. Japonci bi bili morani, da bi takoj z letalom svoje zastopnike v VVashington na razgovor.
Ta predlog se morebiti zdi mnogim Američanom nesprejemljiv. Toda svet z ekspresno hitrostjo drvi nasproti dnem, ki jim je vojna v Evropi in Aziji samo uvod. Da bi preživeli to burno dobo, je treba voditi spretno in bliskovito diplomatsko igro. Zato ne smemo niti enih vrat že vnaprej
Slavčka so vsi najbolj hvalili, in tisti, ki so znali pesmi kovati, so napisali prečudovite pesmi o slavčku v gozdu pri globokem, sinjem jezeru.
Te knjige so romale po svetu in lepega dne jih je dobil v roke tudi sam kitajski cesar.
Sedel je na svojem zlatem prestolu, bral in bral ter večkrat pokimal z glavo., kajti veselilo ga je, da so tujci tako občudovali lepote njegovega mesta, dvorca in vrta. »Toda slavček je vendar najlepši,« je bral na neki strani.
»Kaj je pa to?« je vprašal cesar. »Slavčka niti ne poznam. Ali živi takšen ptič v mojem cesarstvu, celo na mojem vrtu? Tega nisem še nikoli slišal, izvedel sem šele iz knjig!«
Velel je poklicati dvornega upravnika. Ta je bil tako odličen gospod, da je odgovoril tistemu, ki je bil nižji od njega, pa se je drznil z njim govoriti ali ga kaj vprašati — takšnemu je torej dvorni upravnik odgovoril samo: »P!« In to ni pomenilo nič.
»Tukaj živi baje zelo nenavaden ptič, slavček po imenu!« je dejal cesar. »Pravijo, da je najlepši in najboljši v vsem mojem cesarstvu. Zakaj mi niste o njem nikoli ničesar črhnili?«
»Nikoli nisem še poprej slišal o njem,« je odgovoril dvorni upravnik. »Ni se še predstavil na dvoru!«
»želim, da pride drevi semkaj in mi kaj zapoje,« je dejal cesar, imam, samo jaz sam tega ne vem.«
»Doslej še nisem nič slišal o njem,« je ponovil dvorni upravnik »Iskal ga bom in ga bom našel.«
zapirati zaradi nekih predsodkov, zato je treba vsa pota dobro preiskati. Kajti sicer se bodo japonske zahteve še povečale in udarile v druge kraje, tiste, ki jiht posamezne, zdaj vojskujoče se evropske države ne bodo mogle braniti. Zato ne smemo oklevati.
(Foreign Aiiairs, Newyork)
Toda kje naj ga najde? Dvorni upravnik je tekal po vseh stop" nicah gor in dol, begal je po vseh dvoranah in hodnikih.
ROMAN s PRERIJ
PsLssiJbcOVO- moSUi/O*^
ženske-lepote-
Ali naj vam vaši sivi lasje pokvarijo mladost in življenjsko veseije? Da bi vas zaradi teh nesrečnih sivih las imeli za staro ženo in da bi z vami nepravično ravnali?
fHe, in spet ne! Odstranite sivino las z Imedio, spremenite barvo svojih las, ostanite mladi in lepi!
Imedia je dovršena pariška barva, s katero boste odstranili sive lase, Imedia daje novo lepoto, daje »tisto nekaj", kar moške privablja.
Vsi dobri frizerji barvajo lase z Imč-dio, radi vam bodo dokazali, da so res rrporabili Imčdio ... da ne bi bilo razočaranja!
Imedia
NARAVNA BARVA ZA LASE
odobrena od Min. Nar. Zdravja br. 20903/36
Zahtevajte od nas brezplačno knjižico o barvanju las
UOREAL — ODDELEK D Zagreb I	Poštni	predal	3
10. nadaljevanje
Venters ni tokrat prvič obiskal Jamarske naselbine, toda vasi tako čudovitega obsega, ki je ni bila Onečastila človeška roka in je ni bil razdrl zob časa — pa le še ni videl. In vse skup je bila zdaj ena sama velikanska grobnica. Mesto strahov. Vse je bilo še nespremenjeno, vse tako, kakršno so zapustili graditelji. Majhne hišice, črni sledovi dima, kamnitne sekire. Kamnitni možnarji in mlevni kamni so ležali poleg okroglih vdolbin, gladko obrušenih od dolgoletne Uporabe, vse tako, kakor da jih je pustila šele včeraj nebrižna roka na tleh. A jamarjev ni bilo nikjer Več!
Prah! Zgolj prah so bili na teh kamnitnih tleh; njihova prebivališča in njihovo orodje so jih preživela. Koliko stoletij je le že minilo, odkar so jamarji občudovali to prelepo dolino, ki jo zdaj on občuduje? Koliko časa je že minilo, odkar so pridne ženske roke mlele v teh uglajenih luknjah koruzo? Koliko vekov je šlo že mimo, odkar so ljudje neznanega plemena tod živeli, se ljubili, bojevali in pomrli? Ali jih je ugonobil sovražnik? Ali jih je pobrala kuga; ali — med Uničevalci najmočnejši — čas?
Kraj je tiščal Ventersa moreče k tlom. Vse je bilo potopljeno v medli svetlobi in ta svetloba se je zdela hkrati ko prosojna tema. Zaudarjalo je po prahu in trohnobi, po starosti in propadanju. In iz razdrtih razpok kamnitnega oboka se je oglasil lahen, čuden tožeč glas vetra — zvonjenje za mir vsem umrlim...
Venters je zazdihnil, nabral polno naročje glinastih posod, ki so se mu zdele za njegovo rabo dovolj trpežne, potlej se je pa vrnil v svoje taborišče. Za vrnitev na ploščad trepetlik si je izbral drugo pot. Zdajci je uzrl dekle, kako je strmela v tisto smer, koder je bil odšel. Njegove korake je udušila bohotna trava in bil je že čisto tik nje, ne da bi ga opazila. Whitie je ležal poleg nje in pozdravljal svojega gospodarja z mahanjem repa; toda dekle se ni zmenila za to. Zdelo se je, da je pozabila na vse, kar se je dogajalo okoli nje. Ganljiv je bil ta pogled nanjo, ko je tako zamaknjeno sedela; v soncu se bleščeči lasje so bili v ostrem nasprotju z bledico njenih ovelih lic; roke so ji v brezdelju počivale na krilu, drobne bose noge na pletenem podaljšku preprostega stola. Ventersu je bilo pri duši, da bi v eni sapi klel in prasnil v smeh: to dekle in Oldringov zakrinkani jezdec bi naj bilo eno! Dekle_ ni bilo samo žrtev usodnega slučaja
—	bila je prav gotovo žrtev hude zarote. — želja, da bi razkril te skrivnosti, ga je navdala z razjedajočo radovednostjo. Ko je stopil korak naprej z negotovo slutnjo, da v popolni zamaknjenosti čaka njegove vrnitve, je obrnila glavo in ga uzrla. V hipu se je zdrznila; lica ji je zalila rdečica, velike oči so se ji zasvetile in se zapičile v Ventersa. V tem kratkem trenutku se je spremenil ves njen obraz; in vedel je, da je čakala njega, vedel je, da je bila njegova vrnitev njena edina misel. Ni se Uasmehnila in tudi vesela ni bila videti. In vendar je to vse le malo Pomenilo v primeri z nedoumljivim izrazom, ki je spreletel njen obraz. Venters je razumel to nenavadno živahnost, ki se je skrivala za tem. Zdelo se je, ko da je dolgo ležala v moreči brezupni otrplosti in se zdajci prebudila v bovo življenje.
. Veseli pozdrav, ki ji ga je bil Uamenil, je zamrl na njegovih Ustnicah in nerodno in v zadregi Jo Položil glinaste lonce v travo.
»Kaj pa prinašate?« je vprašala, lonce! Kje ste pa te staknili?« ..Venters je odložil risanko, natopi vode v velik lonec in ga posta-”1 na ognjišče.
»Upajva, da ne pušča,« je potlej joonii. »Jamarjem se morava zavaliti. Doslej je morala biti moja ftoitrna kozica za vse dobra, za za juho in za meso.« ^Zasmejala se je. Prvikrat. Njen "“teh. mu je bil všeč, in čeprav ga obhajala skušnjava, da bi jo vogledal, ni hotel izdati svojega Presenečenja in veselja.
»Ali bom kaj kmalu smela z va-Pn v dolino?« je vprašala. -»Kmalu; samo da ozdravite, ftokrasen je ta kotiček in v njem /nrgoli divjačine. Ali še niste v* 2 i videli jamske naselbine? Na soh svojih — tolikanj pogostih
pohodih?« Govoril je prav počasi in skrbno izbiral besede, hkrati se je pa trudil, da bi se zdel na moč nebrižen. Delal se je, da mu je glavni opravek urejevanje prinesene glinaste posode. Ne sme se več zgoditi, da bi zaradi njegove nerodne radovednosti morala spet zardeti. In vendar še ni bil nikoli v življenju tako željan spoznati usode nekega človeka do vseh podrobnosti kakor zdaj.
»Kadar sem morala jezditi, smo zmerom podili ko veter,« je odgovorila. »In nikoli nisem utegnila obstati, da bi se ozrla in razgledala.«
»Spomnim se — takrat, ko sem vas srečal na sedlu — kako ste bili prašni, kako utrujeno je bilo vaše telo. Ali ste morah mnogo presedeti v sedlu?«
»Ne. Včasih po cele mesece nič, kadar so me zaprli v kamnitno hišico.«
Venters se je pošteno trudil, da bi udušil ščemeč občutek, ki mu je zagomazel po žilah.
»Zapirali so vas?« je vprašal z narejeno ravnodušnostjo.
»Kadar je odšel Oldring na svoje dolge izlete — in včasih se cele mesece ni vrnil — me je zaklenil v hišico.«
»Zakaj?«
»Morda zato — da bi mu ne ubežala. Zmerom sem mu s pobegom grozila. Zlasti pa menda zaradi tega, ker so se možje po vaseh včasih preveč opijanili. In vendar so bili ti ljudje dobri z menoj. Nič se jih nisem bala.«
Venters je moral biti previden, če ni hotel, da bi uganila, kako skriva s krinko svojo radovednost; stokrat rajši bi jo bil obsul s kopico vprašanj.
»Ali ste živeli že dolgo v Slepilnem sedlu?« je spet menil mimogrede in šaril med glinastimi lonci.
»Megleno se spominjam nekega drugega prebivališča, otrok in žena. Ne vem pa, kam bi vse to dela. Včasih premišljam, dokler se ne utrudim. Pa nič prida ne uganem.«
»Ali znate brati? Ali ste imeli kakšno knjigo sploh že v rokah?«
»Da, brati znam, pišem pa prav dobro. Oldring ni zabit. Izobražen je in me je vzel v uk. Pred leti je živel celo neki ropar pri nas, ki je doživel že njega dni lepše čase. Ta me je v marsičem poučeval.«
»Oldring je hodil torej na dolge izlete,« je nekam zase menil Venters. »Ali veste, kam jaha?«
»Ne. Vsako leto je gnal živino v Sterling — potlej ga pa mesece ni bilo nazaj, čula sem nekoč, kako ga je neki pajdaš krivil, da živi dvolično življenje — in tega moža je ustrelil ko psa. Bilo je v Stone-Bridgeu.«
Venters je pustil svoje opravilo v nemar in z živo gorečnostjo dvignil glavo, zakaj dalj ni več mogel skrivati svoje radovednosti.
»Bess,« je vzkliknil — ogovo-rivši jo prvikrat z imenom, »že dolgo ga imam na sumu, da mož ni samo kravji ropar. Povejte mi, česa išče v Slepilnem sedlu? Zdi se mi, da je mnogo tega storil samo zato, da bi prikril svoje pravo delovanje.«
»Prav imate. Več je ko kravji tat. Njegovi ljudje pravijo, da so vsi njegovi roparski pohodi navaden ,bluf‘. V canonih je zlato!«
»O!«
»Ne mnogo, pa vendar dovolj zanj in za njegove oprode. Teden za tednom izpirajo zlato. Potlej od-ženo nekaj glav živine, odidejo v vasi, da se nažro in naposled zato, da vodijo pašniške jezdece za nos.«
»Nekaj glav samo? Kaj še, Bess! čreda Withersteenove, rdeča čreda
—	prešteto dva tisoč pet sto glav! Zalezoval sem živinske sledove in našel čredo v sosedni dolini.«
»Oldring rdeče črede ni ukradel. Po naročilu mormonov jo je odpeljal. Pašniške jezdece bi naj speljal, čredo odgnal in jo... skril — koliko časa, ne vem — potlej bi jo pa naj spet nagnal na pašnike.«
»Pa res ne veste, kaj tiči za to kupčijo?«
»Ne. Videla sem pa tistega tiča, ki se je prišel pogajat. Majhen možic, ves sključen in čudaške zunanjosti. V sedlu je pa sedel hudo trdno. Slišala sem, ko je neki naš fant dejal, da na vseh kaduljnih pašnikih ni boljšega jezdeca od tega možica. Kako so ga le klicali? Pozabila sem.«
»Jerry Card, nemara?« je menil Venters.
»Da, tako, tako so ga imenovali. Dobro se spomnim zdaj Ni si težko zapomniti tega imena. Zdelo se je, da si je mož z Oldringovimi ljudmi močno na roko.«
»Temu se ne čudim,« je zamišljeno dejal Venters.
*
Zdaj, ko se je prepričal, kako upravičen je bil njegov sum zaradi Tullovega skrivnostnega delovanja, je znova oživelo v Ventersovih prsih staro sovraštvo, ki so ga bile nove okoliščine zadnjih dni popolnoma potisnile v ozadje. Zakaj dobro je vedel, da je vzniknila kupčija, ki jo je sklenil Jerry Card z Oldrin-gom, v možganih mormonskega starešine. Minilo je komaj nekaj dni, odkar je bil srečal poslednjič Tulla; vmesni čas, ki se mu je zdel že cela večnost, je neznansko spremenil njegove občutke, še je tlel v njegovem srcu srd do Tulla, žar je bil pa vendar že omagal. Njegovo nagnjenje do Jane \Vither-steenove se ni niti najmanj spremenilo in vendar se je zdelo, da zre nanjo z drugačnega gledišča; ko na nekaj novega — ko na nekaj, česar bi ne mogel natanko povedati. Ko je Venters spet osvežil oba ta občutka, mu je bilo pri duši, ko da gleda v že zdavnaj odmaknjeni jaz. In začudil se je čudni neučakanostit ki je spremljala te spomine; začudil se je čudni skomini, da bi te spomine kar brž izgnal iz svojih misli...
*
Prihodnje dni si je Venters nenehoma belil glavo zaradi čudnega nasprotja med preteklostjo dekleta in njenim prepričevalnim vedenjem. Zmerom znova se je zapletala v njegove misli pošast zakrinkanega jezdeca. Kako naj razvozla to uganko? Medtem so se Bessi neverjetno hitro vračale moči; zdelo se je, da je svoje odnošaje z Oldringom že popolnoma pozabila; in kakor Indijanec, ki živi samo iz trenutka v trenutek, se je popolnoma predala sedanjosti.
In spet se je Ventersu porodilo novo vprašanje. Kako se bo zasukalo, ko se bo ta pokojna sedanjost umaknila bodočnosti? Niti zdaleč ni mogel presoditi, kaj utegne, bodočnost prinesti Bessi in njemu. Odločil se je, da bo zdanje taborišče v Dolini presenečenja spremenil v trajno prebivališče, zakaj zdaj še ni mogel preceniti, koliko časa bosta prisiljena ostati tu. Trdovratno se je otepal vsiljive misli, ki bi ga prepričala, če bi mogla postati določna, da te doline sploh ne namerava zapustiti. Bilo je pa necbhodno potrebno, da posveti svojo pozornost tudi praktičnim stvarem; vseeno, ali mu je usoda namenila, da bo ostal še dalje tu ali ne, oglašala se je nujna potreba, da spremeni vsakdanjo hrano. Po vsaki ceni se bo moral bolj vneto oprijeti lova, da dobi še kaj drugačnega mesa, in kmalu bo moral tvegati pot v Cottcnwoods, da nabavi še drugo prepotrebno | hrano.
*
Bilo je sončno jutro. Venters je čakal, da se Bess prikaže, zakaj pripravil ji je presenečenje. Kmalu je prišla iz dupline, krenila v smrečji gaj in se približala taborišču. Zdrava rdečica je žarela na njenih ogorelih ličnicah in njena vitka postava se je začela prikupno obliti.
»Ali niste rekli, Bess, da ste zajcev že do grla siti?« je vprašal Venters. »In prav tako prepelic in bobrovega mesa?«
»Drži.«
»Kaj bi vam bolj teknilo?«
»Mesa sem se sploh preobjedla, če pa že morava od mesa živeti, bi mi bila govedina še najljubša.«
»No, kaj pravite tejle reči?« je hudomušno vprašal Venters, kažoč na bližnjo smreko, ki je na njej visela razpeta cela četrtinka zaklanega teleta. »No, nekaj dni bo svežega mesa dovolj, potlej bova pa ostanek zrezala v dolge kose in posušila.«
»Kje ste pa dobili to reč?« je počasi vprašala Bess.
»Oldringu sem jo ukradel.«
»V canonu ste bili — in se niste bali...« Obotavljaje se je premolknila in vsa kri ji je usahnila na licih.
»Nevarnost je bila neznatna, trud pa velik.«
»O, da sem le molčala! Da se le nisem pritoževala! In kdaj... kdaj ste opravili to junaštvo?«
»Ponoči!«
»Medtem ko sem mirno spala?«
»Da.«
»Sredi noči sem se resda zbudila... pa nisem vedela, kaj se
godi.«
Njene oči so se razprle, zamišljene sence so jih obrobile •— in uporni čuječni pogled se je umaknil zamišljenosti. Že dolgo ni bil Venters opazil te spremembe v njenih sinjih očeh, tega odsvita resnega razmišljanja; zdaj jo je pa hotel k razmišljanju prisiliti.
»še več sem storil,« je rekel. »Pet noči sem delal, medtem ko
ste mirno spali. Osem telet sem privlekel in jih utamaril tu v bližini; osem telet, živih in zdravih.« »Pet noči?«
Samo ena misel je bila očitna v njenem glasu: strah, strah zase in zanj.
»Da, Molčal sem, ker sem vedel, da bi vas bilo strah, ko bi vedeli, da ste sami.«
»Sama?« Ponovila je to besedo, toda zdelo se je, da je ne doume. Torej se ni bala zase, temveč zanj? Bess, ki je bila v govorjenju in v gibih še zmerom zelo počasna, se je zdela zdaj skorajda topa. Izteg-
nila je roko, in ta gib je utegnil | biti znamenje za težavno tipanje ( njenih misli. Zdajci je pa stopila fe njemu s pogledom in dotikom, Mi sta razblinila vse dvome o njeni dovzetni pameti ali o njenem naglem občutku.
»Oldringovi ljudje stražijo črede, da umore slehernega vsiljivca. Nikoli več se ne smete drzniti v canon!«
Ko je skončala stavek, sta ugasnila njena moč in njen trpoleč pogum in opotekla se je v Ven-tersovo naročje.
»Nikoli več, Bess, nikoli,« je zatrdil in jo prestregel.
Ležala je v njegovem naročju, drget je spreletel njeno medlo telo. Obraz je obrnila k njemu. Zenski obraz, zenske oči, ženske ustnice — prežete slepe poštenosti v svojem izdajalskem priznanju! Toda kakor je bil njen strah nagonski, tako je bilo nezavestno in nagonsko njeno nemo zaupanje, ki se je z njim oklenila tega enega in edinega prijatelja.
Venters jo je rahlo potisnil od sebe, da se je spet postavila na svoje noge; medtem mu je kri divje plala po žilah, drgečoč trepet mu je presunil živce in ga oropal moči — in nekaj, kar je bil v dekletu videl in čutil in česar ni mogel razumeti — se mu je zdelo tako blizu, toplo in ljubko ko dehteč dih, sladko, da slajšega še nikoli občutil ni.
Z vso voljo se je boril Venters, da bi se pomiril in ostal hladnokrven, da bi mu trezne presoje ne skalilo sočutje, da bi se znašel pred resnico, ki je ne bi motil kakršen koli občutek, še zmerom so bile njene oči uprte v Lassitra in vsa njena duša je odsevala v zamišljenem svitu njenih oči. Brž in odločno si je izbil iz spomina tisto dobo njenega življenja, ki je ni prebila ob njegovi strani. Sam sebe je zaničeval zaradi svoje pameti, ki mu je še zmerom zbujala dvome. Hotel je soditi Besso tako, kakor je ona njega sodila. Iz oči v oči je stal pred neizbežno silo življenja. Svojo usodo je videl zarisano v njenih temnih, prekrasnih očeh. Pred seboj je videl skromnost, ljubkost mlade ženske, ki se je borila z novimi, čudnimi, oča-rujočimi občutki, živo resničnost nedolžnosti, slep strah ženske spričo misli, da bi utegnil njen rešitelj in varuh umreti. Vse to je Venters videl; toda še več je bilo zapisano v Bessinih očeh: po malem se svitajoče spoznanje, ki se je zdelo, da bo zableščalo žareče in s sijajem.
»Kaj premišljujete, Bess?« je vprašal.
»Mnogo, mnogo tega.«
»Dobro veste, da sva sama — moški in ženska!«
»Vem.«
(Dalje prihodnjič)
h ŠPORTNI TEDNIK
Vsak naj »e, kaj je „Joghurt“!
„JOGHURT“ ie najnaravnejše,
najprijetnejše in najcenejše zdravilo, ie pa tudi najboljše hranilo! Zahtevajte ,J OGHURT'
^iGore n j s k I h m 1 e ka r e ni
608ENJSKE
MlEKARSKl IROflUGE
Naklo
RESMAN LOIZE - Ljubljana
Cesta M. aktehfa (Rimska) It tl
IdalM 33-13
KOLESA
damska in moška, najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
TVRSEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
Deževna športna nedelja
Ligaško prvenstvo je zdaj stopilo v odločilno fazo. šest najboljših klubov v državi se bori za naslov državnega prvaka. Trije srbski in trije hrvaški. Katera stran je močnejša, še ni mogoče presoditi. Prejšnjo nedeljo sta se srečali obe nedvomno najmočnejši moštvi v Jugoslaviji. Sredi Zagreba je po stari tradiciji zmagal BSK. Sicer z najmanjšo razliko, a zasluženo. Zaradi tega izida se je morda že odločilo, kdo bo končni zmagovalec.
Za srečanje med Gradjanskim in BSK je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje. Na igrišču Gradjanskega se je zbralo skoraj 10.000 gledalcev. Bili so priče izredno žive igre. Kljub težkemu terenu ni manjkalo tehničnih fines. BSK je spet dokazal, da je glede tega najboljši pri nas in da je naslov prvaka zasluženo v njegovih rokah.
Prva polovica se je končala 1 : 1. Končni izid so dosegli takoj po odmoru do 8. minute. Najprej je BSK povišal na 3:1, kmalu zatem pa so »purgari« znižali na 3:2, Poslednjih 20 minut so domači popolnoma gospodarili na igrišču. Obramba gostov je prebila težko preizkušnjo. Posrečilo se ji je obdržati svoje svetišče čisto.
V Beogradu je sarajevska Slavija pripravila Jugoslaviji nemilo presenečenje. Tudi tu je neprestano deževalo. Na popolnoma razmočenem igrišču so bili gosti boljši in izdržljivejši. V 40. minuti prve polovice je padla odločitev. šalipur je zadel v črno in pri 1 : 0 je ostalo do konca. Slavija je zmagala zasluženo. Jugoslavija je razočarala na vsej črti.
V Splitu je doživel Hašk pravi polom. Hajduk je nudil izredno igro in je zmago 5 : 1 v vsakem pogledu zaslužil.
Na lestvici je trenutno najboljši Hajduk, ki ima 3 točke. Toliko jih ima tudi BSK, a njegova razlika golov je slabša.
V Ljubljani sta Ljubljana in varaždinska Slavija odigrali še manjkajočih 8 minut prekinjene prvenstvene tekme. Rezultat 3 : 3 se ni spremenil. Sledila je prijateljska tekma; Ljubljana je zmagala 3 : 1. Slavija se je pomaknila pred Bačko, ki bo izpadla iz lige.
V slovenski ligi se je v nedeljo končalo izločilno tekmovanje za prvenstvo slovenske lige. Finalisti so postali Kranj, Bratstvo, Mars, Železničar, Maribor, Amater in Olimp.
V ljubljanski skupini je na igrišču Jadrana po slabi igri Bratstvo premagalo Reko 3 :2. Dopoldne je domači Jadran podlegel Hermesu z 2:0. Na igrišču Ljubljane je med Svobodo in Diskom šlo za obstoj v I. razredu. Svoboda je zmagala 3 :2 in zaradi tega bodo Domžalčani morali v nižji razred. V Kranju je Kranj sigurno porazil Marsa s 5:2. V mariborski skupini je Železničar pokazal izredno formo in je po krasni igri prepričevalno premagal Cakovčane s 4 : 0. V celjski skupini je Olimp zasluženo eliminiral Celje, ki je podleglo z 2 : 0.
V Milanu se je končalo srečanje med Italijo in Nemčijo s 3:2 za domačo enajstorico.
Iz prejšnjega tedna je treba še omeniti ponoven uspeh hrvaške reprezentance, ki je v Budimpešti častno podlegla Madžarom le z 1 : 0. Na praznik sta bili tudi dve ligaški tekmi. V Splitu sta si Hajduk in BSK z 1 : 1 razdelila točki, Jugoslavija pa je premagala Haška s 5 : 3.
V nedeljo je priredil Hermes prvo letošnjo kolesarsko dirko na progi okoli Šmarne gore, dolgi 46 km. Se-niorski dirkači so dali juniorskim 4 minute naskoka. Prednosti niso mogli več nadoknaditi. Med juniorji je dosegel najboljši čas Berlič (Edinstvo) z 1:26:23, pri seniorjih pa Pokupec (kolesarski bataljon) z 1:27:30.
V Mariboru so imeli otvoritveni atletski miting. Kljub dežju so bili nekateri rezultati prav dobri. Zlasti velja omeniti inž. Stepišnika (Ilirija), ki Je v metu kladiva postavil prvovrsten rezultat 48.89 m, za začetek sezone več ko zadovoljivo.
V Beogradu je bil rcvanšni dvoboj med Beogradom in Sofijo v cross countryju. Na 6500 m dolgi progi je zmagal Bolgar Bonev, naslednja tri mesta pa so zasedli Beograjčani. Zmaga je zaradi tega pripadla beograj skemu moštvu, ki je doseglo 30 točk, sofijsko pa le 25.
Naši teniški reprezentanti sonadvo' boju v Budimpešti zmagali v vseh disciplinah. Punčec je postal prvak v singlu, skupaj s Pallado tudi v dou-blu, Florijanova pa je zmagala pri damah.
Radio Ljubljana
od 9. V. Jo 15. V. 1940.
ČETRTEK 9. M A JV:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo vedi 13.02: Harmoniko igra g. Rudolf Pilili 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nar. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Oktet združenja drž. učiteljišča 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 10. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02 Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled tujskoprometne zveze 18.00: Ženska ura: 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac ura 19.40: Objave 19.50: Soc. pogodba med Jugoslavijo in Francijo 20.00: Rossinijeva komorna glasba za pihala 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA II. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo vedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Razburjenje na Olimpu«. Stare osebe v sodobni obleki, stara zgodba v današnjem času 22.00: Napovedi 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 12. MAJA:
8.00: Solistični koncert: trobenta in klavir 9.00: Napovedi, poročila 9.15'
Prenos cerkvene glasbe iz frančiškan ske cerkve 10.15: Verski govor 10.30: Plošče 11.15: Godalni kvartet s kitaro 12.00: Plošče 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Koncert opernih napevov 16.30: Pol ure za dijake 17.00: Ivmet. predavanje 17.30: Radijski orkester 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve 18.40: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Koncert vojaške godbe 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 13. MAJA:
9.00: Napovedi 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Radijski orkester 11.30: Plošče 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Veseli kvartet in Tine Petrovčič s spremljevanjem harmonike 17.00: Kmet. ura 17.30: Kvartet sester Stritarjevih 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Pev. zbor »Gosposvetski zvon« 20.45: Češka glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK 14. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Vpliv alkohola na mlado duševnost 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Gospodarski pregled 20.00: Koncert slovenske glasbe 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citre. Konec ob 23. uri.
SREDA 15. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Danska 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. V 1. odmoru: Glasbeno predavanje; v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri.
lOOO »IN PLAČAM
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul, ozeblin itd.
Prosim zopet 1 lonček »Radio Balzam«, s katerim sera prav zadovoljen.
Tako piše g. Cikon Matej, Prapretno 10, p. Radeče. Nad 300 takih priznanj svedoči, da je »Radio Balzam« najboljše sredstvo tu- in inozemstva. Ker se ne suši in more trajati poljubno, je tudi najcenejše sredstvo. Vsak, kdor enkrat poskusi, je tako zadovoljen, da ga priporoča znancem. jSato je v Vašem interesu, da tudi Vi naročite to dobro in pošteno blago, ki Vam tudi prihrani veliko na izdatkih. Ne rabite danes, prosim shranite moj naslov, ne bo Vam žal. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam« Cotič. Dobi se tudi ali po pošti pošlje: 1 lonček 10 din (predplačilo) ali na povzetje: 1 lonček 18 din. Dva 28 din. Tri 38 din. Pet 60 din z garancijo in navodilom.
COTIC RUDOLF, LJUBLJANA VII, KAMNIŠKA ULICA 10.
Odobreno S. br. 6302. zak. zaščit. 9631.
PosluSaite me!!!
Vsi botrčki in botrce, ter birmančki in birmanke, ne pozabite, da pri nas, bo vse pripravljeno za vas: za botre vino, pivo bo, za botrce pa vse bo to, kar srce si želelo bo!
Za birmančke in birmanke dovolj bo sladke oranžade in tudi slastne limonade in razne druge še naslade: potice bodo vas vabile, da mize bodo se šibile, še mnogo raznih bo slaščic da boste vsi veselih lic! kdor se pri nas bo okrepčal, ne bo pozabil pač nikdar kdaj je pri birmi srečen bil in Binkošti se veselil v gostilni
• •
Pri lovcu
Ljubljana, Rimska cesta 24, vogal Bleiweisova cesta 2.
II
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl In vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv.Petrac. 14
POMAGAL VAM 00
znani pisec In raziskovalce okultnih vod F. T. Karmah Vam brezplačno pove Vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov Iz preteklosti Vara pove tudi vse Vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine In vseh vainejfiih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju Zahvalne izjave, ki Jih vsak dan prejema s vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo In sporočite mu točne podat* ke o svojem rojstva. Vsej napovedi o Vašem življenju, k| so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma' brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo naj-novejšo knjigo »Naš životj | okultne tajne«. Knjiga stane samo din 30’—, denar pa se pošilja na ček. račun številka 17 455, na točni iu stalni naslov:
V. T. KARMAH ^TŽALEC
Poravnajte naročnino]
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul. ©
pri frančiškanskem mostu
UMumstna ottl«, calinogledt. loplomen, oaromelri, nvaromefri, HO. Venu ubira ut, iltlnirt in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	brerplaCno
MAUMANN
KOLESA kakovostna. OTROŠKI VOZIČKI novih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKE OPRAVE in OPREME
S. REBOLJ
na VOGALU Miklošičeve ib Tavčarjeve
BIRMANSKA PARILA
ure, verižice, ukane itd. Lupile najceneje pri
ŽEJN RASTISLAV
urar
Ljubljana, Mestni trg 20
Tavčarjeva 7. — telefon 26-87
MOTORJI
IN
KOLESA
DELAVNICA
Resljeva cesta 26, telefon 40-88
MALI OGLASI
Darila za birmance in birmanke
kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike itd., v veliki izbiri priporoča
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta št. 13
STANOVANJE IŠŽE. Starejši zakonski par r.% mesec junij ali pozneje, sobo in kuhinjo ter shrambo, mogoče s kabinetom in pritiklinami za stalno. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.
PROTI
MALOKRVNOSTI
bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonva-lescenco je ..Ferrodovim" preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Orig. steklenička din 40-— franko. Proizvaja : Mr. Ph. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarju (Banovina Hrvatska). Dobiva se v le karnah (Reg. S. Br. 6682-32)
FRANJO PERCINLlC
kone elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta It
Telefon 23-71
Na zalogi imam vedno vse priprave in apa r.ate za gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa, t. j. od žarnice do lestenca sve-tovnoznane tvrdke »Siemens«. Izvršujem tudi električno napeljavo za razsvetljavo In pogon
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zeltfič. Čudovit uspeh orl ranah, opeklinah, ožuljenjih. volku, turih lo vnetjih Itd. za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih In hra stab na ttmenu, za razpokane prane bradavice.
Dobi se v lekarnah in drogerijah.
FILATELISTI POZOR! Kupujtm vsakovrstne posamezne znamke kot tud' celotne zbirke po najviSJ*h dnevnih cenah Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugodnih cenah. Poizkusite In prepričali se boste- Knjigarna Janez Dolžan —* Ljubljana, Stritarje\a 4.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
Jf •	0	* vseh kvalitet za kuhinje in sobe ter tapetnlk
It urade Ima v zalogi in strokovnjaško SEVER
Polaga	Uarflln	Irn	7.
polaga
Marijin trg 2.
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.