-----   378   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Ko je zbornica poslancev pre-važno postavo, ktera zadeva premembo pravil dunajske banke, v silni naglici in brez vsega protesta zoper to , da nam ogerski zbor vseh 80 milijonov državnega dolga vrže na glavo, sprejela vladni predlog (tudi zbornica gosposka ga je sprejela; le Schmer-ling je nekoliko ongavil o omenjenih 80 milijonih), se je začela razprava o izjemnih postavah (to je, tistih postavah, kedaj se smejo nektere ustavne pravice za nektere kraje začasno ob moč djati). Poročal je o njih dr. S t ur m. V splošni debati nihče drug ne poprime besede kakor S vete c.
Poslanec Svetec predlaga: naj se za zdaj odloži vsa ta postava in sicer tako dolgo, dokler nismo na ustavni poti izdelali, nove kazenske postave, novega redu kazenske pravde s porotami.    Ta predlog podpira
Z  obširnim,    čez   uro    trajajočim   in   tako temeljitim iti
logično osnovanim govorom, *) da je levica večkrat, ko jej je resnico odkritosrčno zlasti o čeških zadevah v oči povedal, vsa iz sebe bila. Po stenografičnem pismu
Sosnamemo iz govora njegovega sledeče črtice. Najpred okazuje nevarnost te postave za svobodo in za ustavo. Vlada dobi ž njo moč v roke, da more najvažnejše pravice državljanom ustaviti. Besede §. 1 so tako dvomljive in vetrene, da se d& vse iz njih nare-
*) Radostni beremo v svobodoljubnih časnikih dunajskih kakor v „Reformi" in druzih, pa tudi v pražki „Correspondenz" soglasno pohvalo Svetčevega govora.                     Vred.
eliti, kar koli kdo hoče. Kaj je — pravi — „notranji ne-pokoj ?" V to bi se utegnila tudi vsaka razburka delavcev, vsaka razburka zarad cene piva itd. vmestitL Kaj so „spletke?" To je beseda iznajdena v nesrečni absolustični dobi, pod ktero se je razumelo vse, kar koli se je hotelo. Prašaj kogar koli, nihče ti ne more razložiti pomena te besede. Kaj so „obširneu spletke? Ali morebiti to, če se take homatije godijo v eni vasi, ali v dveh vaseh, ali v celem okraji ali po vsej deželi? Kje se začne „obširnost?" In še dalje beseda: „spletke, ki pretijo ustavi?" Za Boga! Saj n a j poštene j ša opozicija meri proti ustavi. In kar za tega del bi se mogle ustaviti ustavne pravice? Tudi besede: ,,ako je osebna varnost v nevarnosti", so dvomljive. Ce je kje kako roparsko gnjezdo ali je kje kako ro-govilstvo delavcev, ki preti osebni varnosti, ali za tega del se morejo ustaviti ustavne pravice? Vse te besede se dajo tako vleči, da je lahko mogoče, da se kteremu okraju ali kteri deželi začasno vzamejo pravice osebne prostosti, pravica hišnega varstva, svoboda tiska, pravica družbena, pravica zborovanja? —
Ta nevarnost je pa še tem veča z ozirom na našo kazensko postavo.    Ta  postava je  dedščina iz časov absolutizma;   posebno   to,   kaj je politično hudodelstvo, je  v   tej   postavi  tako  negotovo,  da ima streho za vse,   karkoli   pod-njo   spraviti hočeš!    Nemški   časniki tolikrat grozovito napadajo   Slovane,   a vendar še nismo   slišali,   da   bi   bili   zato   pred   sodnijo   klicani bili.    Druga je pa pri  slovanskih časnikih.    Ko je napadom „Pressinim"   odgovoril slovenske interese zastopajoči ,/Triglav"  in  z  enako   mero   meril   ,,Pressi" nazaj, brž je imel državnega pravdnika na glavi in bil je obsojen za 5 ali 6 tednov v zapor, poostren s postom enkrat   v  teden   (zavzetje   na  desnici).    To  različno postopanje je morebiti malenkost;   al spomnite se, gospoda, da časniki,   ki   so nasprotovali   vladi na vso moč pod ministerstvom Belkrcdijevim, niso nikoli kaznovani bili; zdaj   pa,   ko   — kakor   pravijo,   so   naše razmere  na boljšem zdaj pa je minister notranjih oprav sam rekel, da je samo na   Ceskem nad   100 tiskarnih pravd  zarad hudodelstev, nad 100 zarad pregreškov in Bog sam vedi,   koliko   še   druzih.     Gospoda!   taka  kazenska postava,  po kteri je mogoče tako ali tako postopati, pač ni dobra postava; taka postava nam ne daje nobenega poroštva^ za ustavno življenje.    In kako kaznujejo časnike  na   C e s k em   dandanes ?     Niti   pod  Bachom, niti pod Schmerlingom  se ni kaj tacega doživelo.   Gospoda!   ali taka pravica,  pri  kteri   so  taki  skoki mogoči,  zasluži   ime   vred j ene   pravice?     (Klici   na  desni: Prav dobro!)    Naj na Ceskem le še  malo časa tako delajo, zginuli bodo  vsi   časniki.    Vem,   da  se mi bode reklo: „saj gre le zoper   Cehe; to ne   škoduje nič" — al pomislite: „danes meni, jutri tebi!"
Morebiti kdo poreče: „saj imamo odgovorno vlado, in ta nam je porok, da se ne prestopijo postavne meje." Po mojih mislih nam odgovorna vlada ni poroštvo, in to zato ne, ker ima pravico razpustiti državni zbor, ako mu nočp. odgovora dali. In nove volitve utegnejo pod krilom izjemnega stanu tak državni zbor vkup spraviti, ki nobenega odgovora ne zahteva od vlade. Tudi to nas ne more tolažiti, da je sedanje ministerstvo liberalno (svobodoljubno); al ozir na Bel-kredijev čas nam kaže, da je kdo v mislih j ako liberalen, djansko pa zelo neliberalen. Ministri sicer pravijo: sodnije niso odvisne od ministerstva in ministerstvo ne pritiska na-nje." Tega sicer ne tajim, al tolažba mi to ni nikakoršna,^ kajti iste sodnije, ktere danes tako hudo ravnajo s Cehi, utegnejo jutri prav tako ravnati s Poljaki ali Nemci.
S tem, mislim, da sem dokazal nevarnost, ktero
------    379    ------
na-se vzamemo, ako nam danes predloženo postavo odobrimo.
In kaj je taka sila, da že danes sprejmemo to postavo? — Najsilniša potreba take postave bila bi le takrat, kadar je vojska. Po mojih mislih pa tudi takrat ni tako nujna. 1866. leta, ko je najhuja vojska bila, so se ravno časniki tako obnašali, da so bili pohvaljeni. — Pa poreče kdo: „Cehov ni bilo moč drugače ukrotiti." Tudi tega ne verjamem. 4. oktobra ko je bil tabor v Pankracu, se je zaletelo nekoliko klatežev v mesto, ki so nemški kazini in nemškemu gledišču okna pobili — in zarad tega se ustavijo narodu najimenitniše državljanske pravice? Al so časniki teh razuzdanosti krivi bili? Za to ni nobenega dokaza. Se ve, da se bode reklo: časniki so mesece in mesece hujskali. Al gospoda, opozicijalni časniki povsod grajajo to, kar se jim na vladi zdi grajanja vredno. Da bi pa bili češki časniki klicali ljudstvo v razbuko, da bi bili podpora razuzdanostim, to ni nikakor dokazano. Reklo se je sicer, da so naznanjali tabore; al če so jih naznanjali, so jih naznanjali ne samo ro-goviležem, ampak tudi policiji (smeh), da bi jih bila vedela zabraniti. Ker je gotovo, da le vojaška sila odvrača razuzdanosti, naj bi se bila ta poprej rabila.
Moja misel je ta, da ni bilo treba na Ceskem ustaviti temeljnih drž. pravic, a tudi dobro ni bilo to. Kaj mislite, da se s tem pomiri dežela? da se s tem narodu prikupi ustava? Nikakor ne! Narod tolike zavesti, tolike kreposti kakor je češki, se ne da oplašiti s takimi sredstvi. — Pa še škodljive so take na-redbe, kajti če se strankam vzame postavna pot, po kteri morejo razodeti svoje želje ali zahteve, iščejo potem ovinkov in skrivnih potov.
Ako me vprašate, kaj pa potem, ako ne pritrdimo tej postavi? — Po mojih mislih je dvoje, kar nam je treba storiti, predno sprejmemo to postavo. Prvo je to, da si napravimo novo kazensko postavo, nov red kazenske pravde in porote; to je neobhodna prva potreba, da si zavarujemo ustavne pravice, — drugo pa je to, da narodov ne zatirujemo, ampak jih za-se pridobivamo, ali s kratko rečeno, da se žnjimi vsemi poravnamo.    (Pravo! na desni).    O tem nekoliko več.
Kriva misel je ta, da narodno gibanje v Avstriji, vzlasti med Slovani, ni naravno, da je le narejeno , da vse je narodna vrtoglavnost nekterih. To je velika zmota na škodo mirni spravi!
„Saj imate narodno ravnopravnost — pravijo drugi.   To ni res.
Kar se tiče narodnega gibanja, je kriva misel to, ako kdo trdi, da to gibanje se je začelo še le 1848. leta. Narodno gibanje začelo se je že v prej sojem stoletji — začelo se je pod cesarjem Jožefom, ki je nameraval ponemčiti vso Avstrijo. Med Ogri se je naj-pred začelo, potem pa se kazalo tudi pri druzih deželah. Že v letih 1830tih bili so razpori narodni med Hrvati in Magjari. 1845. leta, je v Zagrebu se kri prelivala za narodno idejo. Na Ceskem so Dobrovsky, Sa-fafik, Kollar in Palacky že davno gojili narodno čutje. Tudi Slovenci niso še le Slovenci od včeraj ali pred-včeranjim. Ze konec preteklega stoletja (1797) je Vodnik izdajal političen časnik in buditi začel narodno idejo. In ta ideja ni več zaspala; budile so jo kovice", ki so že 1843. leta začele izhajati,  še krepkeje.
Iz tega tedaj je jasno, da narodno gibanje Slovanov ni n o v i n a, ampak starina , ki sega v preteklo stoletje. Slovani pa niso edini, ki se gibljejo na narodnem polji; isto se vidi pri Magjarih in Nemcih. O Magjarih še ne govorim ne; saj ves svet ve, da vse njihovo gibanje   in   vsa njihova politika je pred vsem
m za vse le narodna. Al tudi nemški narod se suče le okoli narodnosti. Cesar Jožef je povzdignil zastavo narodno, in kar so Meternich, Bach in Schmerling počeli , merilo je le na nemško narodno idejo. In tudi poslednji čas je ravno Vam, gospoda, pri posvetovanji ustavnih postav zmirom pred očmi bila narodnost Vaša, da se ni take avtonomije dovolilo deželam, po kteri bi nemščina škodo trpela. Na to, kar so strelci na Dunaji počenjali, še ne mislimo ne.
Kar se tiče ravnopravnosti, je očitno, da tudi ta še ni djansko izpeljanavne na Češkem, še manj na Moravskem, še manj pa na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Še začelo se tu ni z ravnopravnostjo. Za izpeljavo verskih postav je vlada vse moči napela, a ne za postave, ki zadevajo narodno ravnopravnost ne. Te pa pričakuje na milijone in milijone avstrijskih državljanov! (Pravo! pravo!). Da se to ne zgodi, ne dela dobre krvi med njimi. Zaupanje peša; misli se, da bode vlada le dala, če bode dati morala, ali če jo kake druge špekulacije v to napravijo 5 al poroštva ni za to, da pravica ostane pravica tudi potem, ko ne bode drugih nagibov več. (Pravo!). Potem našteva govornik, kako se narodnim pravicam godi v šolah in uradnijah na Slovenskem, Ceskem, Moravskem, čeravno so na Češkem 3 petine Slovanov in le 2 petini Nemcev, na Moravskem 3 četrtine Slovanov in le 1 četrt Nemcev, na Stajarskem pa 4 desetinke in na Koroškem tretji del Slovencev. Volilni red je napačen, na Stajarskem, Koroškem in še posebno na Ceskem. Cehi, stopivši v prvi deželni zbor, so brž protestovali zoper ta krivični volilni red; al vlada ni jih slišala. To je velika pregreha. Naj bi se zaupni možje češki poklicali v posvet in predelanaj se napčni volilni red. (Levica nemirna.) Dalje praša govornik: ali se gotovo v6: kdo je prekucijske oklice nabijal na ulice v Pragi? Ah ni mogoče, da je kaka Čehom sovražna stranka to storila (Nemir na levi strani). Škoda pobitih oken j 4. oktobra se ceni na 67 gold. in vse je bilo v Četrt ure pri kraji 5 morebiti je bilo kakih 100 do 200 vlačugarjev vmes. Policijska naznanila niso evangelij. Delajo se povsod po enem kopitu in vlada enacih najde od 1848. do 1859. leta na kupe v registraturah.
Zato, gospoda, treba, da prevdarno postopamo. Ca-veant consules!
In po vsem tem je Svetec prišel do predloga svojega, ki smo ga gori imenovali. — Predsednik stavi vprašanje: kdo podpira Svetčev predlog? Vstalo je nekoliko poslancev, pa premalo, da bi bil prišel v obravnavo in glasovanje.
Za Svetcem govorita nemška poslanca dr. Haniš iz Češkega in dr. Sturm iz Moravskega: oba si prizadevata pobijati razloge, ki jih navedel Svetec, in se skladata celo o tej čisto novi iznajdbi, da na Češkem in Moravskem ni narodnost, po kteri se cepite tu-kajšni stranki, ampak fevdalca in klerikalna reakcija ste, ki delate razpor na Češkem in Moravskem (Gromoviti pravo-klici na nemški levici).
Potem se začne  debata o posamesnih §§-7  o kterih
so govorili in nasvete stavili Ziemialkovski, Svetec, dr. Rechbauer, dr. Toman, Kuranda in drugi, al padli so vsi predlogi, obveljal je odborov predlog. Najhuje borba se je vnela pri §. 11. Dr. Toman opominja, da ta §. ne daje dostojne pravice državnemu zboru, ki po predlogu vladinem ima le naznanje vzeti, da je vlada izjemni stan tu in tam zaukazala, a ne, da bi imel državni zbor pravico pretresati, ali je izjemni stan upravičen ali ne. Kurandi se ta §. tudi nevaren zdi, ker je mogoče, da pride ministerstvo, ki ga krivo rabi, in stavi predlog,   da  vlada mora  pred  državnim  zborom
upravičiti svoje djanje. Pratobevera stavi drugačen pred-
*
log, ki pridržuje vladi več oblasti. Skene ostro govori zoper ministerstvo, ter pravi, da v Avstriji še zmiraj gospoduje osebni regiment, in ta regiment bode pokopal sedanje ministre kakor je pokopal Bacha in Schmerlinga. Državni zbor brez pravice mu je le mašina za glasovanje, plačana po 10 gold. za glavo na dan. — Za njim Tinti zagovarja Pratobeverov predlog, Schindler pa Kurandov. Minister dr. Berger silno srdito odgovarja poslancu Skenetu in mu očita ^lahkomiselno frazo", da ministerstvo hoče državni zbor ponižati do glasovalne mašine. Na to skoči Skene na noge in zahteva od predsednika, naj varuje poslance tacega očitovanja. Ko je govoril še minister dr. Herbst za predlog vladin ali Pratobeverov popravek, je bil Pratobeverov vladi ugodni predlog z 78 glasovi proti 76 sprejet; med unimi 78 glasovi pa je tudi 7 mini-sterskih.   To je večina, da se Bogu usmili.
Po sprejeti tej  postavi^ se je  obravnovala postava o izjemnem stanu na Ceskem.   Zoper  to je govoril poslanec Greuter obširno. Dolžnost je — pravi — poslančeva, da resnici d&, kar resnici grč, ker tukaj gre za velik narod avstrijski.    Vprašanje je rešiti: ali je vlada v izjemni stan dala Prago zavoljo razuzdanosti 4. oktobra, kteri so grajanja vredni, ali da bi se zatrlo državnopravno nasprotstvo na Ceskem.  Jaz mislim,   da  to   drugo   je bilo  vodilo vladi.    Greuter bere nekoliko vrst iz pisma pražkega župana,  ki pojasnuje, kaj vin kako se je godilo.    Pravica zborovanja je bila na Ceskem   le   na  papirji in   s  časniki postopajo sod-nije,   da  bi  stari  Muriaviev,    ko  bi  iz   groba   vstal, veselje imel videti, da ga prekosijo Avstrijanci. Pražki mestjani so v težavnih  časih zvesti državljani se ska-zali;  je^ morebiti  rop in umor zahteva narodnega programa Cehov?   Zarad oklicev, ki  so jih v Pragi našli na uličnih  vogalih,   opominja   zbor,   naj   se   spominja škandalov vBonn-u, ki jih je policija naredila. O cerkvenih zadevah   se   tudi zoper verske  reči sme pisariti, zoper postave novega časa pa nič ziniti. Iz enega gorje padamo v druzega;   Magjari si merijo čevlje po svojih nogah,  pri nas pa bi se morala noga posekati po čevljih,  to pa  boli.    V daljem   govoru pride govornik do dunajskih časjaikov ter pravi,   da  v nebo povzdigujejo punt na  Španskem;   kraljico špansko imenujejo le „gosp6 Izabelo",   in   še tako daleč utegnejo priti,   da bodo govorili od gospoda Fran— Jožefa — —  (Pri teh besedah pa   nastane   tak   hrup   na  levi   strani   in   v središču levem, da predsednik govorniku, po tem, ko je zadnje besede preklical,   ustavi govor.    Poslanec   Greuter  zapusti zbornico.) Ko se je pomirilo, so govorili še drugi in tudi minister G iskra je   poprijel  besedo  in opravičeval zaukaz izjemnega stana na  Ceskem.  —   Pri glasovanji za  prvi del odborovega predloga (to je,  državni  zbor,  v vednost vzame izjemni stan) vstane skor cela zbornica, — za drugi del  pa   (da  ga za upravičenega priznava) vsa levica in vsa sredina. In tako je bil konec viharni seji. — Danes začne zbornica poslancev obravnavati najvažnejšo postavo — novo postavo nabira njavojako v. Časniki pripovedujejo hudo borbo, ker vlada za 10 let terja 800.000 vojakov in s tem, se ve da naklada državi silne stroške.  Res je, da časi so sila nevarni in da državni kancelar ima   dosti truda,   da je obranil dozdaj boj med Francozom  in Prusom;   al če bi po tem tudi Avstrija utegnila potegnjena biti v boj, misliti bi morali možje, ki krmilo vladino v rokah drže, da državam ne daje moči samo sila vojaška,   ampak veliko večo moč jej daj6 zadovoljni narodi.    Na to naj bi se pred vsem gledalo, vse drugo pride, in pride rado samo po sebi — Avstrija ve, da ima zveste državljane.
— Rekrutba, pa še po starem načinu, je ukazana in mora do božiča končana biti; vzelo se bode iz ne-ogerskih dežel 56.548 novincev, in sicer iz Stajarskega 3269 ,. Koroškega 1019, Kranjskega 1513, Primorskega 1529.
Cesko. Iz Prage. — 8. dne t. m. se je vlada bala demonstracij na Beli gori; zato je bilo na kupe vojakov in žandarjev ondi; mislilo seje, da iz dežele doide mnogo naroda. Al nič ni bilo. Časnik „Correspondenz" je svaril češki narod, naj se ogiblje vsacega nemira, ki bi bil le voda na mlin sovražnikov njegovih.
Iz okolice tržaške. Prošnja, ktero so sklenili vse tržaške okolice zastopniki: naj se loči okolica od Trsta, in jo poslali c. k. ministerstvu na Dunaj, sklepa s temi besedami: „ker nikakor ne more biti ni Trstu, ni nam, ni državi koristno, da Trst z okolico ostane v enej občini, ker velik nemir bi utegnil iz tega izvirati, prepir bi mogel seči tako daleč, da bi celo državi bil nevaren, zato prosimo visoko c. kr. ministerstvo: naj blagovoli naše razloge prevdariti in potrebno zaukazati, da se po postavnem potu izvrši to, kar smo zgoraj prosili."
Srbija. Iz Belega grada. Mecenu jugoslavjan-skemu, biskupu Strossmajer-ju je napravil tukajšni pevski zbor serenado, pri kteri je bilo več tisuč ljudi pričujočih.
-----380   -----