STROJI SO NEVARNI področje delovnih nezgod in obolenj je še vedno eno izmed ti­ stih v konjiški občini, ki je še zelo pereče. O tem smo spregovo­ rili nekoliko več z upravnikom Dodružnice zavoda za socialno za­ varovanje v Slovenskih Konjicah tovarišem Lazarjem. Tako-le nam je povedal: »Kolikor je razveseljivo, da sko­ raj na vseh področjih dela v ob­ čini beležimo lepe uspehe, poseb­ no v proizvodnji, ustvarjanju na­ rodnega dohodka in razširitvi pro­ izvodnih zmogljivosti, toliko bolj neugodno vpliva dejstvo, da nam delovne nezgode, nesreče in raz­ na obolenja hitreje naraščajo. Res je da to ni v vseh podjetjih ali panogah enako, toda številke po­ vedo to-le: Na področju našega zavoda smo v lanskem letu zabeležili 505 ne­ sreč pri delu, kar je za 67 manj jcot v letu 1960. Podoben padec grao zaznamovali tudi pri številu obolenj, ki jih je bilo lani za 78 manj kot v letu prej. Vendar pa smo ugotovili, da je število za­ radi obolenj izgubljenih delovnih dni za dobrih 7,6 odstotka večje kot v letu 1960. Ce tu upoštevamo še to, da smo lani zaposlili okoli 5 odstotkov delavcev, ugotovimo, da je število izgubljenih delovnih dni precej poraslo. Samo za zdravljenje v bolnicah, preglede v ambulantah in zdravila emo lani izdali nad 145 milijonov dinarjev. K temu moramo prišteti še 35 milijonov dinarjev, ki so bi­ li izplačani za nadomestilo plač med boleznijo. Številke so kar vi­ soke, saj povedo, da bi za ta de­ nar lahko zgradili dokaj velik stanovanjski blok. Analize poškodb pri delu nam pokažejo, da se poškodujejo naj­ več mlajši in nekvalificirani de­ lavci ter tisti, ki se na novo za­ poslijo. To dokazuje, da posve­ čajo v podjetjih premalo skrbi novosprejetim delavcem, ki ne poznajo dovolj delovnega mesta in nevarnosti, ki mu tam pretijo. Prepričati bi se morali, če upo­ rabljajo zaščitna in varnostna sredstva itd. Poleg tega bi bilo treba že pri novogradnjah ali raz­ širitvah misliti na delovno var­ nost ter bi bila štednja pri tem nesmiselna. Vse to pa je seveda odvisno od vseh zaposlenih, po­ sebno pa še od organov uprav­ ljanja, tehničnih vodstev in poli­ tičnih organizacij v podjetju. Le skupno, sistematično in med raz­ nimi organi koordinirano delo nam lahko prinese ugodne rezul­ tate. V zadnjem obdobju ugotavlja­ mo tudi vedno več prometnih ne­ zgod. Zdi se mi, da se tehnika v prometu mnogo hitreje razvija kot miselnost ljudi. Večkrat pa so vzroki tudi v alkoholu in neupo­ števanju prometnih ter drugih predpisov. Da bi bilo vseh teh nesreč manj, bi morali vzrok obolenj globlje analizirati. Morali bi tudi vedeti, kaj delavec dela doma, če ne prinaša morda bolezni od doma zaradi nepravilne ali nehi- gienične prehrane, načina življe­ nja in podobno. Ta vprašanja bi moral urejati socialni uciavoc an za to odgovorna služba v gospo­ darskih organizacijah. Toda soci­ alnih delavcev v podjetjih še ni­ mamo, zdravstvena služba pa vsega ne zmore. . j V nekaterih podjetjih pa vpra­ šanja delovnih nezgod zadovolji­ vo rešujejo. V Tovarni kovanega orodja Zreče so na primer v letu 1960 imeli 225 delovnih nesreč, v lanskem letu pa le 117, kar je skoraj polovico manj. To so do­ segli predvsem na ta način, da so delavca, ki se je na svojem delovnem mestu lažje poškodoval, začasno prestavili na drugo de­ lovno mesto, kjer je lahko kljub manjši nezgodi bil polno zaposlen. To pa je le ena oblika reševanja teh problemov, morali pa bomo storiti še dosti več, je končal tov. Lazar. V. L. V KONJICAH GRADIJO Kaže, da bodo v konjiški ob­ čini letošnje leto precej gradili, čeprav v glavnem le manjše ob­ jekte. Tako bodo v Slovenskih Konjicah nadaljevali dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka, kjer bo dobilo nova stano­ vanja 32 družin. Za ureditev tr­ govskega lokala v isti zgradbi pa v letošnjem letu verjetno še ne bo dovolj sredstev. V Ločah že nekaj časa pripravljajo gradnjo novega četvorčka za stanovanja prosvetnih delavcev. Računajo. da bodo del sredstev zbrali tudi od posameznih podjetij. Ce hočejo dobiti potrebne prosvetne delav­ ce, je to edina rešitev. Poleg teh je predvidenih tudi več drugih gradenj v p>osameznih krajih občine. V Zrečah namera­ vajo nadaljevati dela pri gradnji nove šole, ki so jih lansko leto morali zaradi pomanjkanja fi­ nančnih sredstev ustaviti. Ope­ karna Loče ima v načrtu, da bi v letošnjem letu postavila novo ha­ lo, v kateri naj bi dobila potreb­ ne delavnice tudi nekatera manj­ ša podjetja v tem kraju. V Slo­ venskih Konjicah računajo, da bo z gradnjo novih prostorov pričelo podjetje »KOSTROJ«, ki je zem­ ljišče zanje splaniralo že lansko leto. Tudi LIP bo preuredil ne­ kaj delavnic. To bo istočasno tu­ di začetek rekonstrukcije tega ob­ rata. Nove prostore bo letos ver­ jetno končalo podjetje »Mizar­ stvo«, ki mu bo s« tem omogočen nadaljnji razvoj. V njegove se­ danje prostore pa se bo vselilo »Tapetništvo«, ki je imelo doslej dokaj tesne delavnice. V Vitanju pa bo razen manjših del pri šoli med največjimi gradnjami uredi­ tev ceste iz Vitanja proti Rakov- cu. Ta bo trajala več let, toda za­ čeli bodo že letos. Ko bo cesta dograjena, bo tudi ta del Pohorja, ki je bogat z lesom, mnogo lažje dostopen. Za večino teh gradenj so sredstva že zagotovljena, tu in tam pa še kaj manjka, •^i' V. L. PRAVILNIKI NA PRETRESU Na redni seji mozirskega zbora proizvajalcev so govorili o pra­ vilnikih o delitvi čistega in oseb­ nega dohodka gospodarskih orga­ nizacij občine Mozirje. Zbor je ugotovil nekaj pomanj­ kljivosti pri sestavi pravilnikov; le-ti so ponekod neživljenski in ] papirnati, kar vsekakor slabo vpliva na odnose v kolektivu. To ' velja zlasti za manjše obrate, ki so odstopali od glavnih načel pri ' delitvi dohodka. Zbor je pred­ lagal, naj pravilnike popravijo, pri delu pa naj jim pomaga sin­ dikat. Poudarili so, da je vsak pra­ vilnik, ki ga ne izdelajo člani ko­ lektiva, slab. Pravilnik mora biti zrcalo notranjega dogovora v ko­ lektivu in pri sestavi mora sode­ lovati ves kolektiv. M NOVO GOSTIŠČE? Na letni konferenci SZDL v Ljubnem so izglasovali priporo­ čilo, da bi naj Semovo hišo v le­ tošnjem letu spremenili v gostišče; menijo, da bi lahko sprejela pod , streho lepo število turistov, dve­ sto ljudem pa bi nudila hrano. Vsekakor korak naprej! Janezova hiša Zavod za varstvo kulturnih spomenikov je v Ljubnem odkril najstarejšo hišo v Zgornjesavinj- ski dolini. Resnici na ljubo moramo zapi­ sati, da je bila hiša že zapisana smrti, saj je na zunaj podrtija. Po pregledu so strokovnjaki ugoto­ vili, da bi jo lahko prav lepo pre­ uredili v muzej ali pa celo v go­ stišče — drugo bi namreč bolj ustrezalo Ljubnemu kot turistič­ nemu kraju. Restavracija hiše bi zahtevala 2 milijona dinarjev; pol milijona bi prispeval republiški zavod, po­ lovico okraj, pol milijona bi dala občina in ostalo lastnik, ki bi še nadalje lahko živel v hiši. Prav gotovo je to ugodna in obenem presenetljiva novica za vse, ki jim je do tega, da se tu­ di v naših krajih pospeši turizem. PISMO UREDNIŠTVU Razmajana zakonska zVeza Tovariš urednik! Prosim Vas, da objavite še moj prispevek o razmajani ' zakonski zvezi. Treba bi bilo razdvojenemu, sicer odkrito­ srčnemu možu nuditi nepri­ stransko moralno oporo, da najde zopet samega sebe in reši kar se rešiti da. (po izjavah izkušenega moža). Imate priznanja vredno naj­ boljšo, resno dobro voljo utrditi razmajani zakon, ker bi se sicer v Vaši razdvojenosti in nemoči ne ozirali po javnem nasvetu. Vkljub odtujenosti svojih otrok ste očetovsko ponosni na nje in radi jih imate, saj oni niso krivi za razkrajajoče razmere. Otroci v nežni mladosti pa že po čustveno­ sti instinktivno bolj nagibajo k materi, ki se z njimi mnogo bolj ukvarja. Vaša skrb bi bila, da se po možnosti v znatni meri potru­ dite zanje, saj vendar nobena ple­ menita, prava žena Ln mati ne bo z zastrupljevalnimi odnosi zagre­ šila odtujevanje od očeta, kar se pozneje nad vsemi bridko mašču­ je. V vašem članku ni bilo obtož­ be, da bi bila Vaša žena slaba mati ali drugače hudobna, kri­ vična, da bi hotela ustvarjati zo­ prno in duhamorečo hegemonijo, t. j. nadvlado enega nad drugim, kar bi bilo resnično neznosno, — Vsak človek je lahko osebno naj­ boljšega značaja, za srečno za­ konsko skupnost s človeško top­ lino in globino pa je neobhodno nujno potrebno vsaj globoko med­ sebojno spoštovanje, predvsem pa duševna harmonija. K tej tova- riški skladnosti prispeva žena levji del — že po naravi —, da je možu odkrita, odprta knjiga, iz katere lahko vedno čita. Ako sta v ostalem oba zakonca na mestu, se bo razumevanje raz­ veseljivo očitno izboljševalo, kaj­ ti možu ni vedno dano prodreti v tainost ženske narave, ki pred­ stavlja sicer v mnogih primerih pravo sfingo. So primeri, ko so žene v nasprotju s splošnim žen­ skim značaiem. nenavadno molče­ če, kar učinkuje neprijetno in odtujajoče. Človeška lastnost, biti iz »krvi in mesa« pa je biološka zadeva, ki je pri obeh spolih verjetno na podlagi centralnega živčnega si­ stema različno razvita in ne pred­ stavlja nobene osebne krivde, še manj pa zasluge. Tudi negativni pojavi bi se ne smeli zanemar­ jati. Zena ima torej že po naravi dar in možnost, da s svojim milim značajem prvenstveno ustvarja v svojem domu fluid, blaženi mir in red. Poleg malih otrok nepo­ spravljeno stanovanje pa Vas res ne sme motiti. Samo z ženino pomočjo in uvi­ devnim sodelovanjem boste uspe­ li, kar je že s človeškega in druž­ benega stališča iskreno želeti. Vsaka zdrava družina pomeni ce­ lico v državljanskem smislu. — Vse se še lahko in mora dobro izteči že zaradi otrok. Medseboj­ ne trajne krivice pa zamorejo disharmonijo spremeniti v so­ vraštvo z neslutenimi posledica­ mi. Petrovški Preblizu skupaj V Velenju že dlje časa s-krbno odstranjujejo smeti. Nekaj pa je v zvezi s prostorom za odlaganje smeti naroba. V ibližiino prepo­ gosto zahajajo skupine otrok iz vrtca pod nadzoirstvom vzgoji­ teljic. Ta kraj je «-Poseka«. Prostor za smeti je ograjen in leži na po- boi'ìu večje uvale, toda igrišče -Poseka« je dobrih 150-200 metrov vstran in Velenjčani menijo, da bi bilo dobro že sedaj promisliti na morebitne posledice, ki bi se lahka zavoljo tega pripetile. Zal pa moramo namreč ugoto­ viti, da imamo na tako razširjenem prostoru kot ga izavzema novo Velenje še vse premalo otroških igrišč. Res je, da so Velenjčani s prostovoljnim udarniškim delom zgradili čudovit park, da imamo otroško igrišče pri stadionu in jezeru ter ša dve manjši, vendar pa ne smemo pozabiti, da je v Velenju že okrog 1000 predšolskih otrok, ki jim niti vrtec v dosedanji obliki, še manj pa asfaltna cesta lahko nudita razvedrila. Pa tudi starši so vedno v skrbeh, kadar »trnka ni doma. -ik Biserna noroka Te dni sta zakonca Franc in Frančiška Fludernik iz Ljubnega ob Savinji praznovala redek ju­ bilej — biserno poroko ali 60-let- nico skupnega življenja. Njuna življenjska pot ni bila posuta z rožicami. Bila pa je tako pestra, da zasluži pozornost in iskrene čestitke. Franc Fludernik je s skromnim krojaškim zaslužkom preživljal 10-člansko družino, dokler ga ni odtrgal od nje vihar prve sve­ tovne vojne. Po vojni se je vrnil k ženi in družini in njihovo živ­ ljenje je bilo takšno kot večine slovenskih delavskih družin stare Jugoslavije. Leta 1941. sta — kot mnogi drugi — tudi zakonca Fludernik okusila trdoto nemškega škornja. Njuna dva sinova so Nemci pri­ prli zaradi sodelovanja z organi­ zatorji OF in NOV in leta 1942. sta padla med prvimi talci zgor- njesavinjske doline v celjskem Starem Piskru. Še isti teden so Nemci družino Fludernik odpe­ ljali v koncentracijsko taborišče Tann na Bavarskem, od koder so se vrnili na izropani dom, izmu­ čeni, toda ponosni, šele po osvo­ boditvi. Zanjo pa sta naša slav- Ijenca darovala dva sinova in še pet ožjih sorodnikov — možev in sinov svojih hčera. Draga jubilanta: še na mnoga leta in hvala Vama! Živahnost V Ljubnem Živahna razprava po poročilu na letni krajevni konferenci SZDL v Ljubnem, je razčistila vsa sporna vprašanja in pribli­ žala navzočim vso problematiko domačega kraja. Umna živinoreja, predvsem pa pravilno gospodarjenje z gozdovi pomenita glavni vir dohodkov, zato so na konferenci sklenili po­ svetiti teme dvema panogama vso pozornost. V zadružnih hlevih je danes 150 glav goveje živine in, kot vse kaže, bo treba v prihod­ nje zgraditi nov hlev, kajti stari že sedaj ne zadošča več. Delo v hlevih je plačano akordno — in mimogrede povedano — zasluži hlevar mesečno 22 do 32 tisoča­ kov. Vse to pomeni, da si hlevar pirizadeva storiti res vse, da bo živini kar najbolje. Na konferenci so govorili o pro­ blemu planinskega kmetovanja, ki bo nedvomno izumrlo, brž ko bo družbeno in ekonomsko neute­ meljeno. Ze zdaj je na kmetijah premalo delovne sile, kar je nuj­ na posledica razvoja. Pa še nekaj: po voden j je po­ drla jezove. Ti zdaj nemirno ča­ kajo pomoči. Vodna skupnost • Celju ni ostala gluha za krik obu­ panih domačinov, ki se upraviče­ no boje, da jim bo deroča voda podrla tudi most. Za obnovo je­ zov so jim dodelili 30 milijonov dinarjev. In k epilogu tega razglabljanja še tole: V Ljubnem se je politično in društveno življenje zelo raz­ mahnilo in je zajelo tudi najod- daljnejše hribovske domove. O tem govore prostovoljne delovne ure, ki jih je bilo ob pripravah za »flosarski bal« štiri tisoč, potem — podarjeni les za gradnjo nove šole v Rastkah — in končno, o tem priča tudi dobro obiskana letna konferenca SZDL. V Slatinah je zasvetila luč... šE HIP in že je zaslepljujoča svetloba napolnila tesno kmečko izbo. Ko­ pica otrok je stala ob hišni gospo­ dinji in vsevprek spoštljivo mole­ dovala, da bi smela tudi sama vklapljati in izklapljati to čudo­ vito novost. Blesk oči je zgovorno pričal, kaj jim pomeni nova luč. Starejši kmetje so snoli pokri­ vala in se spogledovali vzpodbud­ no in v sramežljivem zadovolj­ stvu. Obrazi- so - izžarevali polno neizgovorjenih besed, veselje in težave, ki so jih morale družine malih kmetov premagati, da so si pridobile to nepogrešljivo silo no­ vega življenja. Ponosni so bili nase- in celo 39- \etm sosed, ki je bil najdlje klu- boval novotariji, je z mladeni- škim glasom zategnil: »Ej, pa je 'e imenitna takšna luč," ki кат 'îama sveti!*- > , —• : . Pritrdili so niü s' siiiehoto; nam pa, ki smo prisostvovali otvoritvi, je bilo kar težko razumljivo, da lahko vsakodnevna nujnost po­ vzroči tolikšno veselje. Prijatelj se je primuzal iz ku­ hinje in prišepnil: »Boš videl, pravcata kmečka ohcet se pri­ pravlja!« Pladnji so začeli romati v iz­ bo. Otroci so se stisnili okrog ve­ likega krožnika na krušni peči, a vendar so vneto vlekli na uho na­ še pogovore, s pogledi pa viseli na stikalu. Zdravice so nas tudi notranje razveselile in tov Alojz Ocepek — predsednik elektrifikacijske ko­ misije — je s pomočjo tajnika Janka Kumra začel: »TAKOLE SE JE ZAČELO — Okrog in okrog so bili že vsi zaselki elektrificirani, »naših so­ sedov,« odkašljal se je in pogle­ dal na. kmete, ki so za hip zasre- peli v čase, »pa ni bilo moč pre­ pričati, čeprav smo le dobre če­ trt ure od Šmartna ob Paki. Ta­ koj po vojni sem na lastno pest hotel napeljati elektriko, a mi ni.so dovolili, ker sem imel pre­ tanko žico, petnajst let pa že hra­ nim Wolfrarpovo žarnico, ki Je tudi danes kot prva zasvetila v veži. Vedno sem pogorel z agita­ cijo. Pred dvema letoma pa se je začelo resno delo. Odpor je pre­ nehal in s tovarišem Kumrom sva se pomenila s podjetjem Elek­ tro Celje ter krajevnim odborom in odtlej opravila ne vem koliko potov. Sitnarila sva na veliko, a moram reči, da so nam vsepovsod šli na roko. Sami smo prispevali okrog 600 tisoč dinarjev v drogo­ vih, z zemeljskimi deli in denai'- jem, preostaii milijon pa smo do­ bili od občine, krajevnega odbora, kmetijske zadruge in podjetja Elektro Celje. Iz srca hvaležni pa smo pred^- vsem delavcem podjetja Elektro, ki so pozabili na običajen 8-urni delavnik. Vidite, sedaj smo pa srečni. To­ da sitnaril sem pa močno, kajne tov. Ravljen,« je dejal stari Oce­ pek in se nasmehnil sedanjemu občinskemu sekretarju Zveze ko­ munistov. Jedila so se zvrstila, kozarci so krožili in kmalu so tudi naši spo­ mini zašli v najsvetlejši čas — narodnoosvobodilno vojno. Pred nami se je počasi izluščil lik sta­ rega Ocepka, prvega partizanske­ ga puškar j a v Smartnem ob Pa­ ki, nemirnega samouka-novatorja, ki je poleg obdelovanja prgišča zemlje vseskozi brki j aril kot pravcati strokovnjak za izdelo­ vanje kompliciranih ključavnic. OB SLOVESU je vino razgibalo duhove, naši pogovori pa še bolj napeli ožar- jena lica otrok. Za zaključek je Elektro Celje predvajalo v mali izbi 4 kratke filmske reportaže o nevarnostih električnega toka in o pravilnem ravnanju z njim in vzdihi začu­ denja niso bili redki, kaiti dobra polovica kmetov je prvič videla kino predstavo. Še krepaik stisk roke, nekaj okornih, toplih besed in že smo ob srečnih obrazih kmetov, ki so navdušeno razpravljali o močni svetilki na dvorišču, ki nam je osvetljevala zasneženo pobočje, zavili v gozd in čutili, da smo tudi mi bili deležni sreče teh ljudi, ki so tako dolgo bili odrezani od ene najnujnejših žil novega živ­ ljenja.