OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE šaitja?, Kih> lahko kaj pridobi iz odgovorov? in Kakšna jc zgodovina določenega problema?. so tudi tih spoznavanju lezli i t nih študij in lezbičnega vprašanja poslala pripomoček pri odkrivanju stigmatizacije Drugačnega/ Drugega Tujca, Skozi (avto-) fotografi jo, film in druge vizualne medije pa smo skušali razčlenili reprezentacije spola (geuder), seksualnosii in etmčnosti Spraševali smo se o avtobiograiiji in njeni povezanosti z (avlo)fotografijo. o družinskih albumih in njihovi podobi življenja, sami pa smo v fotografski delavnici skušali posneti fotografije, za katere smo menili, da so izključene iz družinskih albumov. Film Špike Leeja Jitngle Peter i 199i) pa je razmišljanje skušal bolj osredotočiti na kategorijo helosti". njeno neopredeljivost, vse in nič obenem. Zgodovino žensk so predavateljice skušale pokazati kot "oh zgodovino uradne zgodovinske znanosti, njen manj očitni in posplošujoč tlel. ki pa ga lahko opazujemo ot I mi kroti, > urakroravni. Iz individualnih zgodovin (kot smo udeleženci na delavnicah primerjali povojno obdobje v življenju starih materah drugih žensk) smo skušali sklepali na širše povezave m dejavnike, ki so pričali o vpletenosti v določeno zgodovinsko obdobje (npr, v Veliki Britaniji "kolonialtstičnih ostankov" uporabe bombaža, ki je izviral iz indije, do povojne 'fvščine. vključevanja v nacionalno specifične politične M'anke itd.), predavateljice pa so skušale prikazati tudi samo dekonsirukt ijo zgodovine kot znanosti, ki naj bi bila podvržena moški hierarhiji vrednotenja dogodkov (vojne), in zgodovino, ne kot popisovanje in opisovanje kronološkega sosledja, postavljanje mejnikov, ampak kot analizo disktir-zov ' Ogledali smo si tudi IIAV v Amsterdamu (I interna t iona 1 Information Centre and Archives forthe Women'sMovemcnt) in primerjali inslitucionaliziranost ženskih študijev po različnih evropskih državah, seznanili pa so nas tudi s nizozemsko organiziranostjo (klasifikacijami in tipologijami) Sppmi nov in zgodovine. Zgodovina kot proces vključevanja in iz ključevanja pa je bila razložena tudi kol širši (npr, na nacionalni ravni) proces oblikovanja identitete,; ki naj bi vedno ločila med zasebnimi in javnimi spomini Zelje Številnih udeležencev no bile, tla bi se v prihodnje poleina šola bolj osredotočila na aktualne procese, ki se dogajajo zdaj in m. v Evropi, in sicer prot est- "približevanja Vzhoda Zahodu"; o katerih naj bi v prihodnje več razpravljali. Ne kaže govorili o rasizmu in ciničnosti s pozicije belca in ob tem ne slišati glasov Drugega (ker jih na poletni šoli ni) , ko obenem obstajajo procesi vključevanja in izključevanja že meti samimi udeleženci poletne šole (npr. zaradi različnega poznavanja določenih problemov ). le pa lahko prenesemo tudi na širši evropski prostor in problem beguncev, manjšin ipd Ob njihovi prisotnosti in govorečnosti. Kristina Toplak POLETNA ETNOLOŠKA DELAVNICA RAČJI DVOR 1996 (8. - 18. 7. 1996) ()tl K. do I« julija je v Sv Juriju v Slovenskih goricah potekala etnološka delavnica v okv iru projekta Muzej na prostem Račji dvor x organizaciji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. To je bila že druga delavnica ZVNKD. ki je bila namenjena osmošok em in srednješolcem, kelos so se je udeležili dva dijaka in dve učenki višjih razredov osnovne šole ter dve študentki etnologije kot mentorici, Vimen delavnice je seznanitev udeležencev z etnološkim 'aziskovanjem in delom na terenu, katerega rezultati bodo nekoč sestavni del muzejske vsebine. Seznaniti smo se s poj-'■K)ltl muzeja na prostem, sodelavci z zavoda pa so nam podrobneje predstavili načn za bodoči muzej. Izbira tem je neposredno povezana s potrelKlini projekta, ■■"¿iloSta se lanskim raziskavam (vrtovi na podeželju, življenje v "ličarjev in življenje kovačev) letos pridružili še the z delov -111,11 naslovi >ni i ¡ost i! ne in trgovine na podeželja med obema ''O/na m a. v časti II. svetovne vojne in vse do 50-ih let. Zavod it z nakupom gostilniškega sanka začel urejati vaško gostilno ' Pušensank) v Račjem dvom in s tem tudi določil temo raziskovanja letošnji delavnici. Ker je bil Šank kupljen v Sv. Juriju v Slovenskih goricah, je ta kraj poslal tudi naš teren. l etos sva namesto etilologinje Suzane Barbirič mentorstvo prevzeli študentki etnologije. Z Majo Kanop sva si razdelili tl-'mi in udeležence. Oblikovali sva dve skupini. Sama sem izbrala trgovino Pridružila sta se ml Tina in Rok. Šest dni smo prebili na tereni!; zadnje tri dni pa smo namenili postavitvi razstave v Wagnerjevi hiši (to je prva hiša. ki jo je zavod prenesel v bodoči muzej). Suzana Barbirič je na terenu opravila sonda ž no raziskavo in nam dala vprašalnike, po katerih smo se orientirali pri zbiranju podatkov. Izbiro pripovedovalcev in razdelitev dela v skupini pa je prepustila nama. Delo je bilo nekoliko olajšano, ker sem poznala teren, Maja pa je kol študentka tretjega letnika imela več izkušenj. Na žalost v Sv Juriju nismo imeli organiziranega prenočevanja, lako tla nam je vožnja jemala Čas, ki bi ga sicer lahko porabili za spoznav anje terena. Kot mentorici sva udeležence vodili pri delu in |ih skušati sez naniti z metodami etnološkega raziskovanja. Vsak je poskusil fotografirati, snemati in seveda spraševati. Po opravljenem delu smo imeli kosilo v tamkajšnji gostilni, potem pa smo pregledali iti primerjali terenske zapiske, se pogovorili o naslednjem dnevu in izmenjali informacije o pripovedovalcih Pri iskanju primernih pripovedovalcev smo se obrnili na župnika, ki nam je tudi dovolil, da smo brskali po župnijski kroniki, s katero so se dijaki prvič srečali. Mojo skupino je zanimala predvsem oprema irgovin, zu nartjj videz (napisi nad vrati, morebitne reklame), odnosi med trgovci in vaščani ter kaj so v trgovini prodajali, V Sv. Juriju ^"ukreino. analizo konstruiranja spolu {gender) skozi tliskiitzivue prakse v nekdanji Sovjetski zvezi. Predavanje Finke Marianne i i/jes m» it iz Aho Akademi I ititersity. >7. avgusta i/i d pdeieženhamt sta hm sicer tudi dte Afričan ki. a obe belki. GLASNIK SED 36/1990, št. 4 79 OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE sum odkrili tri trgovine, ki so hile v isti hiši kol gostilne in so v času, ki smo ga obravnavali, delovale vse hkrati: Po pripovedovanju smo poskušali rekonstruirati splošen vide/ vaške trgovine med obema svetovnima vojnama in iz pogovorov izluščili vsaj približno predstavo o vlogi trgovine na podežel ju Fotografirali smo nekdanje trgovinske prostore, pri pri povedovaleiti dobili stare fotografi je. risali tlorise in fasade ter si poskušali pre tista v [jati notranjo razporediti; v opreme. Druga skupina je na podoben način zbirala podatke O pušenšan-kih in gostilnah. Tudi v tem kratkem času nam je na terenu uspelo /brati dovolj predmetov (steklenic, predalov i/ ene izmed trgovin, cenikov, itd.), fotografij in informacij za uspešno razstavo, ki smo jo postavili v Račjem dvoru in jo kasneie prenesli v Jurij, da smo lahko tudi domačinom predstavili opravljeno delo. Pravi zaključek delavnice je pomenila izdaja biltena (Račji dvor, muzej na prostem. Bilten št. 2. Maribor 1996). v katerem smo predstavili rezultate raziskave v obliki povzetkov nalog s slikovnimi prilogami Simona Grmek SVET IN MI IN ALMA V sredo, 16. oktobra je v Klubu Cankarjevega doma potekalo prvo od šestih predavanj iz ciklusa Svet in mi z naslovom Popotnica Aima Kar/in. ki ga že drugo leto zapored prirejata Slovensko orientalistično društvo in Cankarjev dom Gre za večere, na katerih nam raziskovalci, popotniki in umetniki skušajo predstaviti druge kulture in naš pogled na njih O Alnii Karlin, lani ponovno odkriti ženski popotnici in posebniei iz Celja, ki je sama obredla svet, je bilo v prejšnjem letu že ogromno napisanega K temu je v veliki meri pripomogla monodrama s Polono Vetrih v glavni vlogi, ki je bila premierno prikazana na prvem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk, leta 1995 v Ljubljani. Monodrama je predstavila Almo Karlin ne le širši slovenski javnosti, ampak tudi opozorila stroko na potrebo po obdelavi in natančnejšem pregledu bogatega gradiva o tej zanimivi ženski. Dejstvo, da so se na okrogli mizi zbrali raziskovalci in poznavalci njenega življenja in dela s področja etnologije, lite ranile in umetnosti, govori o njenem širokem delovanju. V pogovoru so sodelovali Polona Vetrih in Uršula Celinski (avtorica monodrame), ki sta predstavili Almo z umetniške plati, Vlado Šlibar, višji kustos iz Pokrajinskega muzeja v Celju, Ralf Ceplak, etnolog iz Slovenskega etnografskega muzeja Muzeja neevropskih kultur v C ioričanah. tir Zmago Sil lite k. profesor za neevropsko etnologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, tir. Neva Šlibar. profesorica za moderno nemško in avstrijsko književnost na (Jtltlelku za germanske jezike, ter Sonja Dular, ki je prav take» sodelovala |)ii nastajanju monodrame. Zmago Šmitek je spregovoril o pomembnosti Alme Karli-nove z etnološkega vidika in se ustavil pri treh značilnostih Alme - etnologinje. Na kratko je strnil vzdušje tistega časa in vplive okolja, kisospodhgdiliAlmin raziskovalni duh. V Celju sta namreč okrog leta 1900 obstajali dve društvi, ki sta približevali eksotiko takratnim navdušencem: t i. Indijansko društvo ter Arktično društvo. V etnološkem smislu je bilo Almino najbolj plodno obdobje na pacifiškem otočju, kjer je zbrala ogromno podatkov o južnomorskih kulturah in o tem pisala v svojih potopisih Vendar prof. šmitek ugotavlja, tla se Alma v svojih potopisih nt preveč spuščala v globoke analize in tudi pisnih virov navaia zelo malo lina ko pomembna k< >t opisi ui|ih kultur |c tudi njena zbirka predmetov s potovanj, ki so otl leta 1992 na