>1.
m

AMERIŠKA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
No, 213
Konvenčne prireditve
Tekom konvencije vsake bratske organizacije se vrši več sestankov, zabavnih večerov, predstav in banketov. Razlika je, da imajo n. pr. ameriške konvencije mnogo več zabave kot pa jih imajo nasi delegati. Kdor je resen delegat, ta bo delal, toda po vsakem delu je počitek in razvedrilo.
Taki sestanki, banketi in prireditve imajo namen, da se delegacija pobližje seznani medsebojno, da se uprizori več govorov, ki so za proepeh organizacije in da se da delegatom potrebni počitek.
J 8'a tudi zaslužijo. Pripravljalni odbor za SDZ konvencijo je" naredil dober program, ki se bo vodil p0 sledečem sporedu:
V pondeljek 12. septembra se vrši večja prireditev v S. N. Domu na St. Clair Ave. Na programu je živa slika, deklamacije m zelo zanimiva igra "Povodni mož." Vsi igralci v tej igri so člani mladinskih društev S. D. Z. Po igri pa nastopijo razni naši pevski zbori skupno, ali v kvartetih in duetih. Med odmora igra prav dobra Ray's orkestra.
Konvenčni banket se bo vršil v sredo 14. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Za banket se je letos izredno dobro pripravilo vse. Vstopnice so po dolarju, toda bodo delegatom na razpolago jedila, pijača in postrežba, kot je zlepa še niso imeli. Med banketom bo igrala tudi godba.
Tudi Ccllinwood ima nekaj dobrega pripravljenega za delegacijo, in to bo v torek 13. septembra, ko se bo delegaciji nudil izvrsten prigrizek in se vrši tudi ples, pri katerem igra Frankie Jankovič. Ta prireditev se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. in ga prifedijo zvezna društva Collinwood-Euclid.
Enako prijetna bo prireditev v četrtek, katero tudi podajo Collinwocd-Euclid zvezna društva v Slov. del. domu na Waterloo Rd. To bo nekak varietetni program združen s plesom in splošno zabavo.
S programom, ki se vrši v petek večer, 16. septembra boste pa gotovi vsi zadovoljni. Ta program se vrši v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Igrala bo godba, petje, vršili se bodo umetniški plesi, dueti na flavto in piano, nastopijo "zamorčki," Stajeriš ples bo proizvajan, tako da bo prav luštno za vse. Vse skupaj večinoma proizvaja naša slovenska mladina. Nastopila bo tudi Častna straža SDZ, nakar se vrši ples do ene ure zjutraj. Vse predstave se začnejo ob 8. uri zvečer. Vse članstvo Zveze je prav iskreno vabljeno, da jih obišče.
Malo upanje za mir v avtomobilski industriji
Cleveland. — že dva meseca se vrši v Clevelandu štrajk onih mehanikov, ki so nastavljeni pri prodajalcih avtomobilov, da popravljajo in sicer skrbijo za avtomobile. In nobenega upanja ni, da bi se ta štrajk kaj kmalu poravnal. 47 prodajalcev avtomobilov je prizadetih. Delavci, oziroma mehaniki zahtevajo se-nioritetne pravice in obljubo, da se jim ne bo več zniževalo plač. Te obljube prodajalci avtomobilov nikakor ne dajo. Doslej so Prodajalci avtomobilov ponudili le 80 centov na uro in najmanj 40 ur dela na teden, v nekaterih slučajih pa 44. Mehaniki zahtevajo najmanj 95 centov na uro m 44-urni delovnik. Prodajalci avtomobilov trdijo, da tega nikakor ne morejo plačati. In pri tem Je položaj ostal.
-o-
Težka usoda
Pdročano je bilo da se je morala podati Ana Suhadolnik, *226 E. 169th St. v bolnišnico. Pravilno ime je Anna Keller. Včeraj je Mrs. Keller dospela iz bolnišnice, toda ob istem času so odpeljali njenega soproga George v Lakeside bolnišnico. Podati se bo moral operaciji, ki bo že tretja v desetih mesecih. Bog daj, da bi kmalu ozdravel.»
Več za dolar
Danes se je v Clevelandu odprla posebna šola, v kateri se bo učilo ljudi, ki so na relifu, kako lahko dobijo največ živeža za re-lifni dolar, in se bo učilo samce koristnega kuhanja in kakšna dieta je najbolj pripravna za je-tične. šola se nahaja na 2239 E. 55th St. Učilo se bo šest ur na teden tekom desetih tednov.
Glasovanje za štrajk
Nocoj večer, 12. septembra, ob 7:30, se vrši uradno glasovanje glede znižanja plač, katerega nameravajo železnice vpeljati. Do glasovanja imajo pravico vsi unijski uslužbenci železnic. Glasovanje se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. nocoj večer. Z glasovanjem se nadaljuje v torek 13. septembra od 9. zjutraj do 10. zvečer v sobi št. 3, Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Glasovnice lahko dobite tudi na 14236 Sylvia Ave. — Frank Lenče, predsednik Local No. 416.
Potlačena tožba
William Fultz, ki stanuje na 6218 Quincy Ave., je bil od policije aretiran na svojem domu, kjer je policija dobila pet zabojev žganja, kupljenega v državni trgovini. Sodnik Moylan je pa obtožbo potlačil in dejal, da mož ne bi bil smel biti aretiran na svojem domu. Sodnik je tudi za-poVedal policiji, da vrne zaplenjeno žganje. Policija je trdila, da je Fultz na svojem domu prodajal žganje.
Zadušnica
V torek se bo ob 7:30 darovala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Rok Sprditzem, ob priliki prve obletnice smrti. Sorodniki so prijazno vabljeni.
Igralke
Odbor ,ki je priobčil zadnji četrtek v našem časopisu program zabav tekom konvencije je pri nastopu "Zamorčki" izpustil imena igralk: Ana Novak, An-jgela Lekan in Ljudmila Žagar. Izredna seja
Slavčki imajo danes v pondeljek ob 5. uri popoldne izredno sejo. Naj prinesejo tudi denar od prodanih vstopnic. — Tajnica.
Banketne vstopnice
Vstopnice za konvenčni banket SDZ ne bodo več naprodaj po 5. uri v pondeljek 12. septembra. Vsak bo sam kriv, ako vstopnice ne bo dobil. — F. K.
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Delegatom 9. redne Konvencije SDZ,.
Demokracija v Zedinjenih državah, tako pri vladi kot pri bratskih organizacijah zahteva, da narod in članstvo organizacij na gotovo dobo let izvoli svoje zastopnike, klaterim naroči, da se zberejo pri volitvah ali na konvenciji ter naredijo nove določbe za poslovanje, ali spreminjajo stare. Konvencija je najvišja instanca vsake bratske organizacije, nekak izraz ljudske volje, kakor je kongres najvišje postavodajalno telo za Ze-dinjene države.
Slovenska dobrodelna zveza je ena izmed najboljših bratskih naših organizacij v Clevelandu, ki posluje že 28. leto z največjim uspehom med našimi ljudmi v Clevelandu in po ostalih naselbinah države Ohio. Ustvarjena je bila samo za Ohio, ker je na ta način nadzorovanje lahko bolj točno, poslovanje bolj urejeno in so posamezna društva lahko v nepresta-nem stiku z glavnim uradom.
Smrtninski sklad Slovenske dobrodelne zveze se nahaja v močnem in zdravem stanju, dočim je bolniški sklad večji kot ga premore sleherna druga organizacija v Zedinejnih državah med Jugoslovani. Tudi pokojninski sklad je v zdravem stanju. Naj pripomnimo, da je bila Slovenska dobrodelna zveza prva jugoslovanska bratska organizacija v Zedinjenih državah, ki je preskrbela za svoje stare člane primerno pokojnino. Niti vlada Zedinjenih držav ali država Ohio niso še ničesar vedeli o starostni pokojnini, dočim jo je Slovenska dobrodelna zveza že delila.
Kar se pa tiče upravnega sklada se zaenkrat ne moremo tako pohvaliti. Upravni sklad pri Slovenski dobrodelni zvezi danes ne samo, da mora plačevati vse tekoče stroške Zveze, pač pa je odgovoren tudi za izplačilo smrtninskih takozvanih preliminarnih polic. In konvencija bo tudi veljala, ako vzamemo vse skupaj, do malega $1 0,000. Poleg tega je treba pomisliti, da je sedanji glavni odbor vložil en celomesečni asesment za bolniško podporo v upravni sklad. O tem bo seveda konvencija naredila svoje korake.
"Ameriška Domovina" je bila uradno glasilo Slovenske dobrodelne zveze vse od začetka pa do danes in to po volji članstva oziroma delegacije. Mi smo bili pri naših pionirjih, ki so začeli graditi Slovensko dobrodelno zvezo, ki danes poseduje $1,-700,000 v premoženju in šteje malo-dane 1 1,000 članov. Spremljali smo poslovanje Zveze vse od začetka in lojalno sodelovali, vedno se ozirajoč na želje članstva, ki je pravi gospodar pri Zvezi. In zastopniki tega članstva so danes delegatje in dele-gatinje, zbrani na 9. redni konvenciji, ki je sklicana postavnim potom in odgovarja vsem zahtevam države in članstva.
Od zadnje, osme redne konvencije, pa vse do danes, se je pripetilo mnogo izrednega pri poslovanju v glavnem uradu. Članstvo Slovenske dobrodelne zveze dobro ve za to poslovanje, kajti "Ameriška Domovina" je na pobudo članstva in društev zlasti zadnje mesece prinašala v javnost vse, o čemer je članstvo in so društva mislila, da je narobe pri po-, slovanju. Obdolžilo se nas je sicer od strani glavnega odbora, da huj-
skamo, katero trditev in obdol-žitev smo odločno zavrnili, kajti mi smo pisali le, kar nam je članstvo naročalo in od nas zahtevalo, in mi smo še danes prepričani, da glasilo Slovenske dobrodelne zveze nikakor ni organ glavnega odbora, pač pa naj se v njem kristalizira volja članstva, ki je pravi gospodar pri Slovenski dobrodelni zvezi in tej volji vsega članstva se mi vselej podamo, ker ne želimo diktatorjev, pač pa demokratičnih izrazov vsega članstva.
Kar smo napisali od novembrr/ meseca pa 'vse do danes glede notranje uprave Slovenske dobrodelne zveze, pri tem še danes trdno stojimo in ponovno svečano zatrjujemo, da smo pisali resnico, kakor nam jo je sporočalo članstvo, in kakor so to od nas zahtevala društva, katera smatramo za naše gospodarje, dasi glavnim uradnikom to nikakor ni bilo pc volji. Da smo imeli mi prav, se bo pokazalo na konvenciji, da smo v resnici zastopali prave koristi članstva in zahtevali, da se v vsakem slučaju natančno izpolnjuje pravila Slovenske dobrodelne zveze.
Vi, častna delegacija, ste bili poslani od svojih društev na konvencijo, da izvršite voljo članstva, da naredite pravila, ki naj se do pike izpolnjujejo. Ako se kršijo pravila od strani glavnih uradnikov, kdo bi pričakoval od strani članstva, da se ravna kot pravila zahtevajo! Nepotrebne bi bile konvencije, ki veljajo tako ogromne svote denarja, ako ne bi te konvencije naredile pravil, po katerih se je treba ravnati vsem enako, članstvu in glavnim odbornikom!
Slovenska dobrodelna zveza je izvrstna bratska organizacija. Delegacija devete redne konvencije naj gleda, da bo Zveza imela še večji napredek v bodočnosti. To bo pa mogoče le, če dobi naša bratska organi zacija popolnoma novi deal od delegacije. Novega duha potrebujemo, nove energije, ne pa rušenja pravil in odločb konvencije. Predvsem pa je treba narediti kar i^ajveč mogoče za pridobivanje mladine.
Potrebni so organizatorji in predvsem je tudi potrebno, da pride čim več mladinskih zastopnikov v glavr odbor. Oni so naši bodoči voditelji, ki so se do danes že dovolj naučili, kako se vrši poslovanje bratske orga nizacije. Potreben je šport, ki bo pa prišel le če bomo pridobili dovolj mladine v naše vrste in ji pokazali, da znamo tekmovati na vseh poljih z duhom časa.
Slovenska dobrodelna zveza je tako izvrstna bratska organizacija, da zasluži še mnogo več priznanja in napredka. To bo razum delegatov in delegatinj sam dognal in bomo lahko rekli, da je bila deveta redna konvencija Slovens k e dobrodelne zveze ena najbolj uspešnih v zgodovini organizacije. V tem duhu želi' mo delegaciji popolen uspeh, da se dvignejo nad malenkosti, da imajo pred seboj le resnični blagor organizacije in da jih bo članstvo sprejele/ odprtih rok, ko se bodo vračali k svojim društvom in na sejah poročali, kako so delovali za korist vsega članstva organizacije.
Iskrene čestitke delegaciji 9. redne konvencije pošilja njeno glasilo— uredništvo "Ameriške Domovine."
Amerika ni nič obljubila Franciji. Nemci in Angleži na posvetovanje glede češke krize
Paris, 11. septembra. Poslanstvo Zedinjenih držaV v tem mestu je izjavilo, da ni resnica, da bi ameriški poslanik Bullitt v Parizu nedavno tega izjavil, da če bo Frgncija napadena, da ji pridejo Zed. države na pomoč.
Poslanik je samo dejal, da Francija in Amerika skupno delujeta za ohranitev demokracije in miru, ničesar pa ni omenil glede vojaške pomoči, ker do tega nihče ni opravičen razen kongres Zed. držav.
Nuremberg, Nemčija, 11. septembra. Angleški poslanik v Berlinu, Sir Neville Henderson, se je včeraj dolgo razgovarjal z maršalom Goeringom, ki ima v Nemčiji za Hitlerjem prvo besedo.
Govoru se pripisuje velika važnost, zlasti ker je bil Goering napram angleškemu poslaniku zelo intimen. Pogovor se je sukal radi zahtev sudetskih Nemcev in o čehoslovaški krizi.
London, 11, septembra. Angleška vlada je včeraj silila Hitlerja, da sprejme predloge čeho-slovaške vlade, da se lahko začnejo potem nadaljna poganja z voditelji sudetskih Nemcev, ki zahtevajo avtonomijo.
■ Mo&kva, 11. septembra. Sovjetski voditelji so danes obsodili "kapitulacijo" Francije in Anglije v čehoslovaški krizi. Vsi so izjavili, da le skupni nastop demokratskih držav more preprečiti Hitlerju, da ne vlomi v čehoslovaško.
Zidalo se bo
Prvi denar, ki ga je dovolila zvezna vlada za gradnjo novih hiš v Clevelandu, gre v St. Clairsko okrožje. Nove hiše bodo zaceli graditi med St. Clair in Superior Ave. med 30. in 34. cesto. Vlada že kupuje sedanje podrtije in zemljo v ondotni okolici. Projekt bo veljal $6,000,000. DoČim vsi načrti za gradnjo še niso gotovi, pa je gotovo, da se z zidavo ne bo začelo kasneje kot spomladi in da* bo postavljen nih dovolj novih, modernih hiš, da bo v njih prostora za 600 družin. Ondotna okolica je zelo zanemarjena. Vlada bo dala vse stare hiše podreti in na njih postavila fine moderne hiše, ki bodo v kras naselbini.
Konvenčne prireditve SDZ v Collinwood-Euclid
Skupna društva SDZ na vzhodni strani priredijo v počast delegaciji 9. konvencije plesno veselica* v torek 13. sept. v Slov. domu na Holmes Ave. Postrežba bo prve vrste za malo vstopnino 25c. Igra Jankovič. V četrtek 15. sept pa je varietetni program s plesom v S. D. Domu na Waterloo. Nastopijo samo naši mladi člani Zveze kot Glee Cl.ub od Modem Crusaders. Kdor jih še ni slišal naj ne zamudi te prilike. Proizvajan bo akrobatni ples, v duetu nastopita R. Je-ler.čič in J. Zaje. Zabaval vas bo tudi popularni Vadnalov kvartet. Vstopnina samo 35c. Vabljena je celokupna delegacija z glavnim odborom in vse cenjeno občinstvo da se udeležijo te ali ne če že ne obeh prireditev.
Workers Alliance ne zbira volivnih prispevkov
Washington, 11. septembra.— Workers Alliance of America, ki je nekako udruženje delavcev pri WPA projektih, je danes naznanila, da ne bo začela s pobiranjem izrednega asesment v svoti $50,00, da začne s propagando, katere namen bi bil izvoliti take kongresmane v kongres, ki bi bili za večji relif. Davis Lasser, predsednik omenjene organizacije je to notico razglasil. Dobil je namreč pismo od senatorja Sheparda, ki je načelnik senatnega odseka za preiskavo političnih izdatkov. V pismu grozi senator, da bo dal zapreti uradnike Workers Alliance, ako bodo slednji pobirali prispevke od WPA delavcev v politične namene. To je kongres izrecno prepovedal. Lasser je naznanil, ia bo organizacija nadaljevala delo s svojim rednim premoženjem in s prostovoljnimi darovi, katere bo dobila. Senator Shep-pard je izjavil, dobivajo WPA delavci že itak nizke plače in se jim ne more delati stanje še težje s pobiranjem izrednega asesmenta.
Gl. tajnik HBZ ubit
Iz Pittsburgha, Pa., se poroča, da je tam 7. sept. umrl za poškodbami, ki jih je dobil par ur prej, Božo Jonič, glavni tajnik Hrvatske bratske zajednice. Prekoračiti je hotel ulico, ko ga je podrl avtomobil. Njegov pogreb se vrši danes.
Keglaški krožek
V torek večer se vrši seja ke-glaškega krožka članic društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. Začetek ob 7:30. Pridite ! — Rosalie Jerman.
Po operaciji
Mr. Frank Zupančič, 23126 St. Clair Ave., je srečno prestal operacijo in se nahaja na potu okrevanja.
Prometne luči
Okoli 1. oktobra dobi Cleveland nove vrste prometne signale na Euclid in Superior Ave. Pozneje jih bodo uvedli tudi po .ostalem mestu. Te nove luči ne bodo več visele nad cesto, pač pa bodo vzidane v cestni tlak.
Davey še v politiki Governer države Ohio Martin L. Davey se še ne bo zlepa umaknil iz politike. Sedaj namerava imenovati mnogo svojih dobrih prijateljev v glavne državne urade za dolgo vrsto let, tako da mu bodo ob prihodnji priliki pomagali.
Pogreb Zupančiča Pogreb pokojnega Louis Zupančiča se vrši iz kapele A. Gr-dina in Sinovi v torek ob 9. uri v cerkev sv. Vida in potem na Calvary pokopališče. Ranjki zapušča tudi dve sestri v stari domovini in svaka Louis Kralja na Norwood Rd.
Smrtna, kosa Danes zjutraj je umrla v Mt. Royal sanitariju Mary Zidanič, rojena Milnar. Družina stanuje na M206 Sylvia Ave. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti priobčimo jutri.
* Kitajska vlada je odpoklicala svojega sedanjega poslanika pri ameriški vladi.

AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo let«, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 213, Mon., Sept. 12, 1938
Kako se diktatorji poznajo
V poznanem ameriškem tedniku "Liberty" je izšel izpod peresa princezinje Katarine Radziwill članek, ki bo marsikoga zanimal in katerega prinašamo našim čitateljefn v razvedrilo in pouk. Članek je bil tiskan v jako razširjenem tedniku in ga je moralo citati milijone ljudi. Prinaša marsikaj novega na dan, očemur doslej še ni bilo ničesar znanega. Članek se glasi:
"Stalin se je prisrčno nasmejal. Pravkar mi je pokazal eno izmed mnogih brzojavk, katero je spravil v svet nemški nacijski režim, in v katerih se je pripovedovalo, da se ima svet zahvaliti modrosti Hitlerja, da se na Čehoslovaškem zgodilo enako kot se je pripetilo v Avstriji. "Ali verujete temu ?" me je vprašal Stalin. "In zakaj ne?". In Stalin se je ponovno od srca nasmejal. Še enkrat pogledam dotično brzojavko. Zadnji odstavek se je glasil: "Evropa se mora zahvaliti samo firerju, njegovim izrednim živcem in njegovi neomejni ljubezni do miru, da se ta nevarna igra ni spremenila v splošno katastrofo."
In Stalin se je zopet začel smejati. Pravkar sem dospela iz Prage, kjer sem študirala češke razmere. Znano mi je bilo, kako smešno je nekaj enakega trditi o Hitlerju. "Koga se je Hitler neki bal?" je vprašal sovjetski diktator. "Hitler je bil prepričan, da bo v slučaju aneksije Čehoslovaške Rusija nastopila. Hitlerju se je šlo za njegovo kožo, ne pa za splošni mir," je govoril Stalin.
"Hitler," je dejal Stalin, ki je bil isti dan zelo zgovoren, "ni tak bedak kot nekateri mislijo. V kolikor je meni znano, Hitler ne želi druzega bolj kot ozke zveze z Rusijo.!"
Zveza med fašistovsko Nemčijo' in med komunistično Rusijo! Os Moskva-Berlin! To je v resnici največja novica, ki sem jo slišala zadnja leta. "Toda ali bi vi bili za tako zvezo?" sem vprašala diktatorja Stalina. "Rusija ne potrebuje zaveznikov," je odgovoril Stalin. "Rusija lahko skrbi sama za sebe." Stalin je nekoliko časa odnehal govoriti, potem pa zopet začel:
"Jaz ljubim Rusije in nihče ne ve, koliko trpim, ko slišim, da sramotijo Rusijo! (Tedaj sem se jaz nasmejala.) Tudi Peter Veliki je ljubil Rusijo in naredil iz nje ogromno cesarstvo. Vsakdo danes to priznava, toda zdi se, da so ljudje pozabili na dejstvo, koliko je Peter prelil krvi, predno se mu je delo posrečilo. Ničesar velikega se ne more ustvariti brez prelivanja krvi. Ni še dolgo, ko je začel razpadati ustroj Rusije in hitra rešitev je bila potrebna. Jaz mislim, da sem rešil ruski ustroj, vsaj mislim tako. Rad bi vedel, če se mi je posrečilo."
Ko je Stalin to povedal, se je dvignil s stola, visoka, sko-ro kolosalna figura, človek, ki je globoko prepričan, da ima on prav in ne njegovi nasprotniki, človek, ki se nikdar ne ustraši pomoriti par tisoč ljudi, ako je prišel enkif t do prepričanja, da so dotični proti njegovim idejam. "Napoleon III," je nadaljeval, "je nekoč rekel, da imperij je mir. Jaz mu pritrjujem. Sovjetska Rusija pomeni mir, želi mir in želi s silo narediti mir. Mi mrzimo agresivnost."
Tako je govoril Stalin, sedeč v svoji krasno opremljeni sobi. Kar me je iznenadilo je bilo dejstvo, da je Stalin izjavil, da bi bil Hitler rad prijatelj s Stalinom, ko je splošno znano, da Hitler nikogar toliko ne sovraži kot Rusije, oziroma njene komuniste in današnje voditelje!
Toda diktatorji se morajo medsebojno poznati, in ne bi trdili, da ne bi prišlo do kake zveze med komunistično Rusijo in fašistovsko Nemčijo. Diktatorji so zmožni vsega, ker niso nikomur odgovorni, pač pa se ravnajo po svoji lastni pameti, dokler se ljudje ne spametujejo in ne .spremenijo vlade.
Kaj pravile!
Značilne besede je zapisal v dopisu Joseph Trebeč, predsednik društva Slovenec št. 1 SDZ, ko išče vzroke premalega napredka za organizacijo. Mr. Trebeč pravi: "Eden teh naših grehov bo najbrže, ker se prezira članstvo s hrbtenico in jih kaj radi potisnemo v kotiček, češ, šuti brate! Ako drugi kimajo, moreš i ti storiti isto . . ." Pisec je zadel žebelj ravno na glavo in to z obema rokama.
» • »
V Italiji imajo zapisano brivno britev med orožje.' Pri komur najdejo to "orožje," je kaznovan, namreč, če ga zalotijo s tem zunaj na cesti. Čudno je, da Mussolini še ni opremil kakega polka hrabre laške armade s tem merilnim in značilnim orožjem, pa bi lahko polk zapel bojno pesem: Ko mi vihtimo bridke britve, ni smrti ne krvavih ran. . .
* * *
Značilne besede je zapisala Mrs. Modrijan v svojem dopisu: "Mogoče že nobene slovenske besede ne bo več slišati tukaj, a spomeniki v kulturnem vrtu bodo še stali in oznanjali, da je bival tukaj nekoč slovenski rod."
K praznikom SDZ
Slovenci smo narod ki sami za sebe skrbimo za slučaj bolezni in smrti. To je požrtvovalni del našega skrbnega naroda. Ne da se izračunati koliko je naš narod v tem ko ima svoja društva in svoje organizacije doprinesel ko je sam nanosil v panje kakor čebelice po dolarjih in centih za te-ške dni za čase bolezni in za tužne dneve ko je smrt v hiši zagospodarila.
Lahko napišem v prilog Zveze saj sem se za društvene ustanove vedno zanimal odkar sem v Ameriki; že 40 letnice v društvih obhajam. Pri Slovenski dobrodelni zvezi imam pa tudi zasluge od njene ustanovitve, pomagal sem ji, ko so ji delali njeno zibelko, pisal sem zanjo za njeno ustanovitev, pa sem bil radi tega vržen iz neke druge "napredne" jednote. Zato se z veseljem oglasim k praznikom Zveze v času njene redne konvencije.
S tem, da pišem o Zvezi, bi samo označil zasluge teh, ki delajo za Zvezin obstoj in napredek. Zveza je sama beseda, organizacija je, ki mora imeti življenje, to velja tako za društvo kakor za organizacijo. To življenje je v vodstvu, v gospodarstvu. Od vodstva je vse odvisno, bilo to pri organizaciji ali pri drugem gospodarstvu. Radi tega ne bo moj dopis nič drugega nego priznanje tem, ki so pripomogli, da je SDZ to kar je.
Že zgorej sem omenil, da smo narod, ki skrbimo da imamo svoje zavarovanje za slučaje bolezni in slučaje smrti. V splošnem so ndše številne organizacije približno druga drugi enake v tem, kaj da v nje člani plačujejo in kaj da od njih dobivajo SDZ. Pa je neka izjema med drugimi podpornimi organizacijami. Ona se odlikuje in po pravici se tudi lahko malo pobaha in jo lahko kar javno pohvalimo. Zveza je na zelo dobri podlagi in ima boljo bodočnost od drugih in v nji imajo člani več pričakovati kakor drugod. Za nas Clevelandčane je SDZ nekaj častnega, nekaj na kar lahko s ponosom pokažemo in rečemo: "Vi drugod nimate take zasigurane organizacije!" S tem nikakor ne mislim da bi kritiziral katero drugo organizacijo, če pohvalim domačo Nikakor ne! To naj služi za v spodbudo še drugim.
Zvezini veliki skladi v podporah; Zvezina načela; Zvezi-no gospodarstvo in njena dobro urejena pravila. Vse to je tisto kar največ šteje pri podporni organizaciji, če je gospodarstvo: Prvič pravično in
drugič razsodno.
Zvezo so ustanovili pionirji, ki so imeli pred njeno ustanovitvijo dovolj skušenj iz življenja društev in jednot. Iz skušenj drugod so si zamislili tako organizacijo, ki se bo lahko ognila marsičem, preko česar so morale iti druge. Zvezi so dali radi skušenj drugod tudi taka pravila, s katerimi je lahko Zveza uspevala.
Mi vemo, da se stvari vedno spopolnjujejo potem, ko so že nekaj let stare in nepopolne. Prav tako je bilo z organizacijami s prvih let v poznejša leta.
Dobro vem, kako smo delali pravila Zvezi, ko smo imeli v rokah pravila drugih zvez in jednot. Prav tako delajo sedaj zopet druge konvencije. Zveza je pa imela pri njeni ustanovitvi može, zares može, ki so gledali v bodočnost, to« so bili možje največ skušeni gospodarji pionirji, Jernej Knaus, John Gornik in drugi gospodarji in odborniki na eni strani.
Dočim smo imeli kot veščake in poznavatelje postav odvetnike in učene domače rojake, ki jim je bilo za resnično dobro organizacijo. Vse to skupaj je pripomoglo, da je nastala in da je uspevala hitrih korakov SDZ kakor v Ameriki še nobenega druga organizacija.
Zveza je skušala biti napram svojemu članstvu tudi pravična. Teško je danes držati pravičen red v organizaciji. Ljudje smo že taki, da imamo vsak sebe tako radi in da se včasih samim sebi smilimo in menimo, da nam gre več kot bi ,iti imelo.
Od Zveze je članstvo dobilo mnogo več, kakor je za isto vplačnino dobilo drugod. To vem iz skušnje, ker sem bil gl. odbornik Zveze in drugih organizacij. In zakaj? Zato, ker je Zveza veliko več prihranila na dobrem gospodarstvu.
SDZ je bila ustanovljena in potem dolgo časa vodena sko-ro brez stroškov ali pa prav z malimi stroški. Vsak njen član ali odbornik je hotel Zvezi nekaj dobrega nakloniti, radi tega ni bilo računov kakoršni nastanejo drugod kjer ni v organizaciji srca za organizacijo, ampak je vse uradno po paragrafih. Pri ustanovitvi Zveze in društev se je mnogo delalo brezplačno.
Za Zvezo smo ^početka delali naravnost brezplačno. Vsak je delal z veseljem, da bi Zveza postala velika domača organizacija, to je dokazano in zapisniki prvih let vse to pričajo.
Narod ima veliko od tega, če ima narod svojo dobro urejeno organizacijo in če ima v vodstvu poštene in pravično misleče odbore.
Narod ima veliko od tega, če ima svojo organizacijo tudi za to, ker za to organizacijo delajo prav tako društveni uradniki in uradnice skoro brezplačno ali. pa prav za malo odškodnino. Kjer se mora vse v polni meri plačati, tam so veliki asesmenti, tam je tudi nevarnost, da se prej ali sle] zruši organizacija rac|i prevelikih bremen vplačevanja v organizacijo.
Do sedaj je SDZ ohranila skozi vsa ieta depresije svoje veliko in dobro ime in lepe blagajne, dasi članstvo ni plačevalo več kakor drugod za spraznjene blagajne. Vse to je odvisno od gospodarstva te naše zaslužene domače organizacije.
Ker sem bil zelo zainteresiran od začetka pri Zvezi kot domači organizaciji, za katero sem delal, me bo tudi na stara leta veselilo in vse druge ostale člane in članice, če bo Zveza ob času njenih slavnih konvenčnih dni šla po isti poti napredka z odborom mož, ki imajo smisel za organizacije in veselje do dela ter pogled v bodočnost našega naroda.
Največji cilj in samo en cilj ima vsaka organizacija, ta cilj je dobrodelnost in podpora, ki se mora deliti na pravičen način. Dobrodelnost pomeni, da vsi uradniki društev in Zveze delajo iz dobre volje v pravični sodbi do članstva, da se ne godijo krivice ne članstvu pa tudi ne Zvezi. Ako se enemu da je,brez opravičbe, se krade drugemu, ki v blagajno plačuje. Ako ima organizacija pravične razsodne odbornike je srečna in je že to njena dobra podlaga. Slovenska dobrodelna zveza je pa imela v svoji zgodovini res častne in zaslužne glavne odbornike in za to lahko danes Zveza kot taka s ponosom obhaja svoje praznične dneve njene redne' 9. konvencije. Iskrene čestitke!
A. Grdina, član društva Slovenec št. 1.
Nastopi S. ž. Z.
Piše Anton Grdina
Take nastope, kakor so jih krožki S. Ž. Z. priredili v četrtek, 1. sept. v Euclid Beach parku pa ne moremo pustiti iti mimo nas, ne da se o njih malo razgovorimo. Društva S. Ž. Z. in posebno krožki in Zveza kot taka. sploh so postali naravnost močna sila in opora za čast našega naroda. Kdor je odkrit mora priznati dejstvo, da imamo nekaj najbolj spodbujevalnega izmed vsega ostalega kar imamo kot narodna lastnina, da se pred drugimi narodi lahko pokažemo kdo in kakšen narod da smo. V zadnjih letih so nam ti krožki in nastopi veliko pripomogli, da so ameriški listi pisali o n£S Slovencih in o slikovitih narodnih paradah. Seveda so k temu štete in vpoštevane tudi narodne noše naših žena in deklet, vendar pa je jedro in podlaga za javni nastop pred ameriško javnostjo najbolj veljavno, ko nastopajo vmes tudi trupe ameriških uniforem raznih barv, kar naredi z vsem skupno tako slikovito parado, da jo mora vsak občudovati.
Kar šteje za naš kredit med Araerikanci smtaram to, ker so v teh društvih tu rojene hčere naših družin. Tega ne morejo nobeni takozvani sto procentni Amerikanci prezirati ali s pomilovanjem nanje gledati, kar bi nekateri napetneži mogoče storili ali store ko vidijo naše stare narodne noše po cesti korakati. V tem smatram za velik kredit, ki ga naša mladina nam za naše slovensko ime pridobiva v javnosti. Poglejmo zakaj! Na imenovani večer v Euclid Beach parku je bilo tisoče naroda, bilo je veliko naših, pa tudi drugih, saj je to velik mestni park, kamor gre vsak Cleve-landčan rad na zabavo. Tam sem bral zelo na , velikemu napisu: "SLOVENIAN LADIES UNION." Ta napis ni mogel nikdo prezreti, vsak je to prebral, bil je na najbolj vidnemu mestu položen pri Log Cabin, kjer se je vse drenjalo. Vsak je pa tudi hotel videti te slikovite uniforme in tiste tako zelo izvežbane nastope vežbalnih teamov. Vsak si je globoko v srce zapomnil ime ''Slovenian," s tem se je vsak tudi spomnil na minule številne prireditve parad, o katerih so tolikrat pisali ime "Slovenian, Yugoslav." Do vsega tega so nam pripomogli vežbalni krožki obeh, tako od SŽZ kakor tudi od SDZ, v katerih so mnoge iste članice. K vsem tem imamo pa mi potem za nastop lepo priliko uvrstiti naše lepe narodne noše, katere pa med drugimi tudi zelo lepo im-ponirajo kar bi, če bi bile same, ne naredilo tako pomemben vtis na Amerikance. Tako pa tudi lahko uvidijo Amerikanci, da sta tu dve generaciji, stara in nova in vidijo, da so iz teh narodnozavednih mater izšle vrle hčere, ki se ne ustrašijo nastopiti javno m vprizoriti tako sijajne nastope, da jih občudujejo Amerikanci.
Smatram, da je to prava harmonija za nastopov v skupnosti. Smatram pa tudi to, da je tak nastop, kakoršen se je vprizoril zadnji četrtek v omenjenem parku, zelo velikega pomena za naše ime med tu rojeno tujo mladino, kajti tam je bilo jasno povedano, kdo so te ženske, in katerim materam slovenskim je bil ta in drugi krožek ustanovljen. Ni dvoma, da se je v srcih stoterih mladih deklet vzbujala misel za pristop v te tako zve-žbane krožke, ki so po veliki dvorani demonstrirale na tako sijajen način. Vsak, ki je to opazoval, je bil presenečen in je moral voditeljicam teh vežbalnih teamov dati priznanje.
In kaj imamo še več nego
samo veliko ime od tega?: Vsak bo rad priznal, da je v tem mnogo izobrazbe za mladino samo, ki to izvaja, ker se s tem nahaja ta mladina pod nekakšno disciplino in poslušnostjo. Nikjer se ni lepše prilike za izobraziti nego na način kakor smo videli ta večer. Videli smo toliko različnih nastopov, katerih nastopov so se morala dekleta učiti več dni, že to daje pogled v stvar, da se je treba za to vežbati in imeti na to pozornost, ki je delo in sicer narodno delo.
Tudi to moramo priznati, da so skoro po večini vsa ta dekleta tudi dobro naučena slovenščine četudi ni naravnost komanda slovenska, pa so Slovenke, ki vodijo komando in so Slovenke, ki samo slovensko govore, so matere Slovenke, katerim na čast so ta društva organizirana in ustanovljena. Te matere nočejo govoriti drugega nego slovensko in ta dekleta jih dobro razumejo. Kakor se tisti opraši kateri prijema za moko, prav tako se tisti navadi slovensko, ki vedno sliši izgovarjati slovenske besede.
SŽZ je že sama po sebi ustanovljena v namenu, da bo gojila slovensko stvar z vso pozornostjo naprej v novi generaciji. Ta način je pa najbolj, kakor so ga zasnovale te ustanoviteljice. To smo videli že tolikrat, osobito pa smo se tega prepričali ponovno v teh sijajnih nastopih skupne prireditve društev in krožkov S. Ž. Z. v Euclid Beach parku med tako ogromno udeležbo naroda. Ni dvoma, da bo vselej, kadar bo SŽZ zopet kaj enakega priredila, da bo narod zopet z veseljem prisostvoval. Uradnice in članice, kar tako naprej!
-o-
V Euclidu se pripravljamo
"Kam jo pa mahaš danes tako hitro, Urška?"
"Eh, kam nek, i za nosom!"
"Čakaj no malo, da se beseda uleti, pa mi povej, če je kaj^ novega po tem širokem svetu?"
"Joj, novic pa toliko, da jih ne morem vseh v koš spraviti. Veš kaj so si zmislili rftožje pri sv.
Kristini?"
"Kaj bom vedela, ko pa nikamor ne grem v teh časih, ko moram paradajzarje vkuhavati za zimo. Pa ti zini in mi povej, če 3G si kaj pravdanskega umislili."
"še več kot pravdansko bo, ti rečem. * Pravijo, da bodo priredili velikanski pilyiik in s'icer tam na špelkotovih farmah. To bo ravno na 18. septembra. Ker imam ravno namazan jezik, ti bom vse povedala. Veš, zvedela sem tudi, da se bodo kar s parado vozili tisti dan. Ampak tega nikomur ne pravi, da ne bodo potem jezikali, da vse potrobe-zljam. Jej, pa kako lepi in številni dobitki so pripravljeni. Jaz sem jih en par videla, in sem ai jih, žc izbrala, da bodo morali
biti moji. Jaz pravim in trdim, da takega piknika še ni bilo, kar Euclid obstoji. Zato pa pridi ti in vsi drugi na ta piknik, da boste pomagali odnašati dobitke. Pa malo poveselili se bomo še pred zimo. Zdaj me pa pusti, da bom1 šla naprej, ker imam toliko opravkov, da še sama ne vem, kje se me glava drži. če se prej ne vidiva, se bova pa na pikniku v nedeljo. Če boš kaj onga videla z Rožnika, mu povej, da ga bom enkrat tretala, če bo prišel kaj naokrog."	U- T.
Klic "Zvončkov"
tudi posamezni zbori bodo zapeli. Naj bo omenjeno za vse starše, kateri imajo kaj čuta do svojih otrok, da se bodo gotovo udeležili tega koncerta, kakor tudi drugi, ki radi poslušajo našo narodno pesem, katero pojo naši mladi tako lepo. Posebno še opozarjamo na naše mlade Zvončke v West Parku, ki so zares še mladi, ne mislim samo po letih, ampak tudi v tem, da so šele letos v marcu začeli s pevskimi vajami in danes se jim moramo čuditi, da so že kar pripravljeni za nastop na odru.
Torej Zvončki vas kličejo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. v nedeljo 18. septembra ob 3:30 popoldne.
A. Maletic. -o-
Na ogled za srnicami
James Debevec
V naših shrambah za jedila, katere sicer nazivi jemo želodce, je bilo že davno odzvonilo poldne, ko nas dregne v nos ne-oporočeno jasni vonj po klobasah in kislem zelju. Ne verjamam, če ima kaka roža tako lep vonj, niti Leskovčeve na Hubbard Rd. ne, kot je blaženi vonj kranjskih klobasic in kislega zelja, zlasti še, kadar je človek lačen.
Kar videl sem, kako so fantom pri, mizi nosovi podrgetava-li in lovili po zraku klobasne ze-firje, ki spravijo človeka v opojno omamico, iz katere ga ne zdrami drugega kot na mizo prine-šena fakta in prispodobe.
Zdaj pa ne bo dolgo, ko bomo mlatili, menim sam pri sebi. Ura je bila že daleč čez poldne in čudil sem se, da vzame priprava navadnega kosila naše najemnike toliko časa. Saj imam vendar izkušnje v tem. Kaj nisem bil lastnoročno za oficielne-ga kuharja, ko je bila šla naša Johana na božjo pot v Rim? In kaj nisem postavil na mizo v petih minutah kompletnega kosila, pa toliko, da je bila navadna pravdanska miza premajhna? Tukaj se pa Lampe in Ma-rolt že vse dopoldne kunštvata tam okrog štedilnika.
Takrat mi je prišel na misel pameten nasvet Toneta Vatovca, ki je ponujal Travnovo Ančko za kuharico nam lovcem. Le zakaj ga nisem ubogal! Zdaj bi bili že večerjali, če bi bila Ančka v kuhinji. Tone bi bil pa pripraven, da bi nosil na mizo. Ker je dolg in pretegnjen, bi stal kar v kuhinji in deval jedi iz • štedilnika na mizo v jedilni sobi, ne da bi se mu bilo treba enkrat prestopiti. Za jesenski lov se bo treba o tem natančneje po-govorniti in spremeniti kuhinjski štab. Morda bi tudi ne bilo napačno, če bi najeli nekaj kuharic, ki znajo skuhati tako i-menitne bankete, pa še jedila zastonj naberejo okrog trgovcev. Take bi najeli in bi prišli jako poceni skozi.
Končno je pa le počil glas po tihem gozdu, ki je prišel iz Lampetovih ust: "Marš jest! Kdor bo zadnji, ne bo dobil nič!"
Takrat je pa nastala taka gnječa pri vratih, ki vodijo iz verande v jedilno sobo, da bi jih bili par skoro pohodili. Marolt je napravil napako, ker ni prej odprl tudi oken, da bi jih bilo nekaj tam planilo k mizi. Tukaj se je videlo, kako nevarno je oklicati vabilo k menaži tako nenadoma in javno. Po mojem mnenju bi bilo boljše, če bi tak prijazen nasvet kuhar povedal vsakemu posebej na uho, da bi se potem lahko zvrstili med vrati.
Kakor jeJ)ilo dolgo pripravljanje za obed, smo pričakovali, da bo najmanj devet riht, kot pri županu v Ljubljani, pa je stal pred vsakim krožnik zelja, na vrhu sta pa sramežljivo trepe-Na sredi mi-
se vse občinstvo od blizu in da leč, da ne zamude te redke prili-
ke poslušati tako veliko število ki obrajta jed.
otrok peti v skupnem zboru. Pa
West Park, O.—Cenjeno občinstvo iz West Parka in okolice se vljudno vabi k velikemu pevskemu koncertu, katerega priredijo Združeni mladinski pevski zbori v nedeljo 18. septembra v tali dve klobasici. SND na St. Clair Ave. Opozarja ze je bila pa skleda kuhanega
krompirja, brez overalls.
"Kaj je to vse?" vpraša Jim,
(Konec prihodnjič.)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12, 1538
3
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya tnnmm»»»ti:»»»»»mn)iniiiiiiiii»»i»Ht»»»»i»»»iii»ii»»»>«n:
In spet mi je nujno dopovedoval, kak greh bi bil, če bi tovariši ne videli jame in njenih krasot. Čisto umljivo! Saj ni smel mene samega zadušiti tovariši bi mu bili nevarni.
In spet sem se naredil, kot da uvidim, kak greh bi bil, če bi ne povabil tudi tovarišev v jamo draguljev.
"Ampak pušk ne smete vzeti s seboj,!" je pravil.
"Zakaj ne?"
"Napoti bi vam bile. Vhod ni preveč udoben, ozek je in nizek. Po vseh štirih se je treba plaziti."
"Dobro! Pa bomo pustili puške zunaj. Obesili jih bomo na sedla."
"Tudi pištole in nože pustite pri konjih!" je še silil.
"Tisto pač ni potrebno!"
"Zelo potrebno je! Kako lahko bi se zgodilo, da se pištola sproži, ali pa bi se z nožem ranil v trebuh! Kako nerodna bi bila taka nesreča v ozkem rovu!" '
"Res je,!. Tudi nože in pištole bomo pustili pri konjih."
Odložili smo orožje. Tovariši so me začudeni gledal, rekli pa niso nič.
Oglar in alim sta se zmagoslavno spogledovala.
"Pojdite!" nas je povabil Šarka. Pokazal vam bom vhod,"
Peljal nas je h kopi.
Sem le prav slutil, da je kopa v zvezi z jamo draguljev—, Oglar jo je postavil, da je z njo zakril vhod, oglja pa nikdar ni kuhal v njej.
Pri kopi je šarka obstal.
"Tukajle bi živ človek ne iskal vhoda v jamo, kajne?" je pravil. "Pa je tukaj vhod. Poglejte !"
Kopa je bila podobna vsaki drugi kopi, stožčast kup drv, odet s plastjo zemlje.
Šarka se je sklonil in odko-pal prst blizu tal. Deske so se pokazale, odstranil jih je, rov je zazijal, dovolj širok, da je odrastel človek lahko po vseh štirih zlezel v jamo.
"Tule je vhod! Zlezimo v ja-
mo
T"
Stopil je na stran in mi mignil. Prvi bi naj zlezel v rov.
"Ti si vodnik!" sem rekel. "Lezi naprej!"
"Ne!" se je branil. "Ti si naj-odličnejši izmed nas, ti pojdi naprej!"
"Tisto pa nisem! Najodlič-nejši izmed nas je tale učeni alim, ki je v Stambulu študiral geologijo! Njemu gre čast, da leze naprej!"
Mož se je kar prestrašil.
"Ne ne —! Ti si mnogo bolj učen ko jaz,!. Sicer pa ste tujci in naši gostje, vljudnost zahteva, da damo tujcem in gostom prvo mesto!"
"No, pa poskusimo!"
Sklonil sem se in pogledal v rov.
Ozek je bil, temen, komaj nekaj korakov daleč se je videlo.
Vstal sem in zmajal z glavo.
"Nič se ne vidi! Tema je v rovu."
"Ko prilezemo v jamo, bom
koj prižgal luč."
"Verjamem! S čim pa si bomo svetili?"
"S smolenimi treskami."
"Jih imaš pripravljene v jami?"
"Seveda!"
Lagal je. Jama je bila prirejena za ujetnike, ki so iz njih hoteli izsiliti odkupnino in jih zadušiti. Takim ljudem ne bodo pripravljali še tresk, da bi
* si svetili.
"Čemu pa jih imaš v jami? Saj je tule ob kopi smolovca dovolj ! Kar prižgimo si treske!
S čim pa boš prižgal?"
"Kresilo in gobo imam v žepu."
"Kresilo? Ali niso šibice pripravne jše?"
"šibice —? Teh je tod zelo težko dobiti. Nimam jih."
"Tako —? In vendar jih imaš!"
"Ne, effendi, nimam jih!"
"Čudno —! Kdo jih je neki tule vtaknil?"
Že ko sem se sklonil, sem opazil, da tičijo na robu rova med lesovjem pris'tne prave šibice.
Pokazal sem jih šarki.
Osupel in v zadregi jih je gledal, pa hlinil nedolžno čudenje.
"Tole — tole — so pa res šibice —!" *
"Da! In niti ne veš zalije!"
"Ne! Menda jih je kateri hlapcev vtaknil med les."
"Tudi hlapce imaš?"
"Da, štiri. Drevje podirajo v gozdu pa dr\ja pripravljajo za kope in jih vozijo na kopi-šče."
"No, tisti razumejo na svoj posel! In prav priročno so si vse uredili!"
Neumno me je gledal.
"Kako misliš?"
"Mislim takole. Če bi te ubogal in zlezel v jamo, bi prižiganje s kresilom trajalo predolgo, zavohal bi nevarnost in prilezel nazaj, še preden bi videl viline dragulje. S šibico pa lahko v hipu prižgeš tale smolo-vec, ki je tako priročno naložen pri vhodu."
Vkljub sajavemu obrazu sem videl, da je prebledel, tako se je prestrašil. Pa užaljenega se je naredil in vzkliknil:
"Effendi, ne razumem te! Kaj misliš reči?"
"Ti naj svoje misli bolj razločno povem?"
"Le povej jih,!"
"No, pa bom. Poglej, tule pri vhodu je naložen smolovec! In smolovec gori, kakor veš, z zelo dušečim dimom. In toliko si ga pripravil in naložil krog vhoda, da se mora zadušiti, kdor bi hotel prilesti nazaj iz jame. In pod smolovcem je kup slame! šibico podtakneš, slama se v hipu užge in ob njej smolovec —.
Ali so taka tista slovita čudesa viline jame, ki jih naj gremo občudovat? Hvala lepa za
1938
1938
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
12.—Pričetek konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Modern Crusaders ima plesno veselico v Slov. del. domu na Waterloo Road.
18.—25-letnica	Dekliške Marijine družbe fare sv. Vida.
18.—Klub društev fare sv. Kristine ima piknik na špelko-tovi farmi.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
24.—St. Vitus Cadets No. 25 SŽZ ima plesno prireditev v Twilight dvorani.
24.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
1.—Obletnica	otvoritve S. N. Doma v Maple Heights.
2.—Skupna	hrvatska društva imajo proslavo Hrvatskega dneva.
2.—Slovenska narodna čitalnica, prireditev \* S. N. Domu na St. Clair Ave.
6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma. S— Društvo Slov. Sokolice
plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
16.—Pevski zbor "Slovenija" priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Ambassador	mlad. društvo ima vinsko trgatev v S. N. Domu na 80. cesti.
23.—Igro	in ples priredi podružnica št. 41 SŽZ v S. D. Domu na Waterloo Rd.
24.	— Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.—Jesenska zabava društva sv. Imena v šoli sv. Vida.
6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13,.—Pevski zbor Ja/dran priredi varietetni koncert s ple-
št. 442 SNPJ plesna veselica v som v Slov. del. domu na Wa-
SND.
8.—Klub slovenskih vdov, veselica v Knausovi dvorani.
15.—Pevski zbor Jadran priredi plesno veselico v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ pri/edi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—Častna straža SDZ ima
terloo Road
13.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.-21.—Purmanska	zabava društva Orel v cerkveni dvorani sv. Vida.
19., 20., 21., 22.—Cerkveni bazar fare Marije Vnebovzete
v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
4.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert v Slov. domu na Holmes Ave.
11.—Društvo	Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 89. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
1939 JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko'	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
12.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D.
JULIJ
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Willard, Baraga Point!
Piše A. Grdina
nje
Ne maramo zaenkrat, da bi se v jami draguljev zadušili, prekadili in spekli!"
Nem je strmel v mene in vzkliknil :
"Kaj ti na misel hodi —! Mar meniš, da sem morilec?"
Ujezilo ga je, da sem mu v oči povedal resnico. Srdito je kazal zobe.
"Razžalil si me, kruto razža-1 i 11 Maščeval se bom,! Ne dam se zmerjati za morilca!
Pojdi, Marki! Nimajo orožja! Postreliva jih!"
Skočil je k našim konjem. Alim, "učenjak," ki se je imenoval Marki, je mislil skočiti za njim.
Brez orožja seve nisem bil. Puški sem sicer obesil na sedlo, samokresa pa sem skrivaj vtaknil v žep.
Koj sem ju imel v rokah in zagrozil:
"Stojta! Niti koraka več, sicer ustrelim,! Taki lopovi mene ne bodo prevarili!"
Obstala sta.
"Effen — di, ša — lil — sem — sem — se —!" je jecljal oglar. Ni bil posebno pogumen človek.
"Tudi jaz! Saj krogla sicer ni prijetna reč, pa če se vama ljubi, jo koj dobita!"
"Le razjezil sem se, ker si me užalil!"
Barbara Hutton, ameriška milijonarka, je oni dan posetila luški filmski kongres v Benetkah. Na levi je laški minister zunanjih zadev, grof Ciano, zet diktatorja Mussolinija.
Clell Perry preizkuša svoj motorni čoln, s katerim namerava tekmovati za prvenstvo na St. Clair River, Mich.
Lemont je za nas Slovence v pravem pomenu svetišče, na katerega bi morali gledati s spoštovanjem in ponosom iz vzhoda in zapada, od severa in juga. Pa ne samo gledati, marveč bi se morali tudi zavedati, da je Lemont vreden naše podpore, moralno in finančno. Katoličani, katerim Lemont ne šteje nič, niso zavedni katoličani, ker ne vedo, odkod nam bo v bodočih letih dohajalo vedno novih duhovnih moči, naših duhovnikov in naših čč. sestra. Mnogi so pa čitali zlobne napade, s katerimi so verski odpadniki v prvih letih in še dolgo potem neprestano napadali v namenu, da bi bil cilj Lemonta omejili, da bi potem lažje sami narod od vere odvračevali in v kalnem lovili.
Lemont je taka zla premagal z bojem dela in vztrajnosti na podlagi obljube Kristusove, da bo vedno ž njimi, ko bodo delali za njegovo kraljestvo. Oo. frančiškani so imeli od prvih dni trnjevo pot in jo imajo še danes. Da so vztrajali, je to sama požrtvovalnost. Njih zapoved je stroga, ki se glasi: "Moli in delaj, delaj in moli,!" To se je godilo od prvih dni in se vrši vsak dan redno in neprenehoma. To vedo stoteri ljudjf, ki so že obiskali Lemont in se natančneje spoznali z delom oo. frančiškanov. Lemont je bila prazna, nerodovitna in zapuščena farma, obsegajoča nekaj nad 200 akrov zemlje, brez vseh priprav in orodja. Lahko bi si predstavljali puščavnika, ki gre mimo takega kraja in si.zamisli tam ustanoviti svoje bivališče. Pa ne samo za bivanje, ampak za to, da se bo tu dajala najvišja izobrazba za duhovno življenje, za odgojitev slovenskih duhovnikov. Prav na tak način se je organiziral Lemont in je tudi uspel.
Ti gospodje so šli preko zadnjih težkih let te svetovne krize. Le trudapolno delo njihovih rok in uma jih je obdržalo, da je delo rodilo tudi v teh letih svoj sad.
Mogoče bi kdo mislil, da so oo. frančiškani komodni učitelji, ki poučujejo v šoli le svoje gotovo ure in da imajo ostale ure prosto. Ne, nikakor ne! Sv. Frančišek je bil strog svetnik napram samemu sebi. Mučil je svoje telo in se zatajeval čudežno. Radi tega je tudi pri ustanovitvi reda podal tako stroge odredbe in zapovedi, da so vsi, kateri se temu redu posvete, trdno obvezani jih izpol-novati. V Lemontu nikdo ne pase lenobe. Tisti, ki tako navdušeno hrepene po komunizmu, bi morali lemontske gospode imenovati komuniste, to se pravi, če tisti komunisti, o katerih se toliko piše, delajo enotno, res delajo drug za drugega od zore do mraka, kakor delajo oo. frančiškani, ne samo v Lemontu, ampak tudi drugod, kjer se nahaja ta red.
Ob zgodnji četrti uri zjutraj se že prične skupna molitev, ki je predpisana in se nadaljuje. Ko so odpravljene sv. maše, gredo po zajterku vsak na svoje delo na farmi, drugi pa v šolo. Opoldne kosilo, potem pa zopet skupne molitve in zopet delo. Po večerji zopet skupne molitve, čitalnice in počitek.
To se redno ponavlja dan za dnem. Nobenega časa se ne vrže v smeti, da ni bil porabljen za to ali ono dobro delo. Ker si morajo na farmi pridelati tudi za življenski obstanek, imajo gospodarsko skrb kakor vsak kmetovalec. Poleg tega pa še skrb, da se množe in večajo prostori, kakor zahtevajo razmere, ker je vedno več dijakov, ki bi radi prišli sem v
šolo in katerih je največ takih, ki so revnih staršev, pa imajo poklic in veselje do učenja in duhovskega stanu.
Noben gospodar nima večjih skrbi in več dela, kakor ga imajo ravno oo. frančiškani, ker njih delo ni in ne bo nikoli dokončano. Več ko bodo dosegli, več jim preostaja za napraviti. Iz nič so začeli in na veliko morajo računati z narodom, ki je po širni Ameriki raztresen. Slovenski Lemont je le eden in zato se mora ta Lemont tako urediti, da bo odgovarjal našemu narodu v potrebah, zlasti onim, ki hrepene po duhovniškem poklicu.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Papež je ponovno kritiziral laški fašizem
Rim, 11. septembra. Papež Pij XI je včeraj zopet obsodil ideje laškega fašizma in zagovarjal svoje stališče, da je katoliška vera za vse narode in si nihče ne sme lastiti prvenstva pri njej. Kritiziral je fašizem, kakor ga zagovarja Mussolini in je izjavil, da i^ivno take ideje pripomorejo, da nastane sovraštvo med narodi sveta, katero sovraštvo končno vodi do krvavih pobojev med narodi. Papeževe besede so veljale enako nemškemu kot laškemu diktatorju.
Francoski delavci pomagajo svoji vladi
Paris, 11. septembra. Generalna zveza francoskih delavcev, ki šteje pet milijonov članov, je podala včeraj izjavo, v kateri pravijo, da bodo sodelovali z vlado glede narodne obrambe. Federacija se je celo izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanju francoskega ministerskega predsednika, da se vpeljejo daljše delovne ure, da se lahko izdela oim več potrebnega orožja. Prvotno je federacija bila nasprotna tej nakani francoske vlade.'
MALI OGLASI
Radi selitve
se proda moderna oprema za pivnico. Proda se tudi 12 kubičnih čevljev prostorna električna ledenica. Model Norge. Jako poceni. Pripravno za restavrant. Vp?aša se na 5401 St. Clair Ave.
(214)
Stanovanje
se odda, šest lepih sob, zgorej. Vprašajte na 5406 Spencer Ave.	(214)
Dekle išče službo
je izučeno v angleški in staro-krajski kuhi. Kdor želi dobiti zanesljivo osebo naj se zglasi na 1165 Norwood Rd.	(213)
čedna soba
se da v najem mlademu fantu. Vprašajte na 5804 Prosser Av. _(213)
Delo dobi
dekle za splošna hišna dela. Zvečer in ob nedeljah prosta. Glen's Creamery, 7038 Wade Park Ave.
(213)
Odda se
soba za poštenega fanta. Vprašajte na 1144 Norwood Rd.
(214)
Lepa prilika!
Naprodaj je hiša za dve družini na Neff Rd., 6 sob zgorej in spodej, cena $5,800, takoj se plača 20%.
Dalje, je naprodaj farma v Kellogville, O., dve hiši, ki sta potrebni popravila, farma obsega 86 akrov. Vse skupaj se proda za $1,000. Jako rodovitna zemlja.
Nova hiša, ravnokar izgotov-ljena, 5 sob, lot 50x150. Oglejte si jo na 845 E. 237th St.
Za podrobnosti vprašajte La Salle Realty Co. 828 E. 185th St. KEnmore 3153-W F. J. Turk, mgr.
B^krivnosti ruskega carskega dvorc^i
Na dvorišče zapeljejo sani, okrašene s pisanim papirjem. Bojanovskega potegnejo iz kletke in ga vržejo na sani. Nato mu odvežejo vrvi in mu ponudijo steklenico z žganjem. Ne zato, da bi ga okrepčali temveč da bi bil močnejši. Cim odpornejši je bil kdo pod ve-šalami, tem bolj se je ljudstvo veselilo, ker je prizor da lje trajal.
Toda Bojanovski zavrne steklenico. Če tudi štiriindvajset ur ni ničesar zavžil, niti pil, vendar ni hotel, da umre pijan.
K njemu se vsede vaški duhovnik. Blagoslovil ga je in tekom cele vožnje mrmral molitve.
Bojanovski je komaj ■Slišal, da je nekdo poleg njega govoril. Sani so se hitro oddaljevale od vasi. Konečno obstanejo pred malim hribčkom. Na vrhu so bila postavljena vešala.
Bcjanovskemu ukažejo, da stopi na zemljo, ko se prerine skozi vrste radovednega ljudstva neka žena in se zažene na njega.
—	Evo, to ti pošilja kapa-tan Nikolin! — vzklikne ona in že je gorel na njegovem obrazu močan udarec.
Bila je Maruška, ki je s tri-umfirajočim pogledom stala pred njim. Bojanovski se opo-teče. Obraz mu je bil grozno spačen. Ta udarec ga je od v$eh dosedanjih muk in trp-' ljenja najbolj užalil in ponižal. On stisne pesti, a zobje se mu zarinejo v ustnice. On za-kriči :'n se vrže kot ranjena žival na to ženo, ki jo je sovražil iz dna svoje duše.
Toda Maruška se umakne in ena njena kretnja je zadostovala, da ga je zgrabilo takoj nekaj ljudi.
—	Odvedite ga k vešalam!— vzklikne Nikolinova ljubimka. — Naženite ga z biči tja!
Dva kmeta se vržeta n% Bojanovskega in ga podita z biči na breg. Ko so prišli pod vešala, ga zgrabi krvnik in mu zapove, naj poklekne.
Duhovnik je začel govoriti dolgo molitev, ki jo je moral Bojanovski ponavljati.
Ljudje so stali in molče gledali. Hoteli so slišati, ali bo drhtel obsojencu glas. Toda njegov glas je bil čisto miren.
Ko je ponavljal duhovnikove besede, se je oziral naokrog in opazil doktorja Beloja. Opazil je tudi lepo vdovico Simonovo, ki je prišla, da vidi usmrtitev. Stala je par korakov oddaljena od vešal ob kapitanu in ravnodušno gledala sedaj Bojanovskega, sedaj krvnika. Med belimi zobmi je imela cigareto. Bojanovski je slišal, kako je polglasno vprašala kapetana:
—	Ali so mu že dali posvečeno verižico okrog vratu?
Kapetan prezirljivo odkima.
—	Zakaj naj nese lopov in zločinec posvečeno verižico v grob? — odvrne on, — saj tudi tako ne bo našel milosti na onem svetu!
Toda kmetica odvrne resno:
—	Tako ne smete misliti, gospod kapetan! Ne sme biti mr-
liča brez verižice, pa če bi bil on tudi najtrdovratnejši zločinec. Sami bi to zagrešili!' Ali dovolite, gčispod kapetan, da to jaz storim?
Ona odpre svoj plašč in sname verižico, ki jo je sama nosila okrog vratu. Verižica je bila sestavljena iz velikih križcev.
—	Ako mi dovolite, — reče ona, — mu bom dala verižico okrog vratu.
—	Kako bi mogel odbiti prošnjo lepi ženi? — odvrne kapetan galantno. — Kako pa je sicer z onimi petsto rubljev, ki vam jih še vedno dolgu jem, — rad bi zadržal denar že leto dni.
—	Ko se vrnem domov, — odgovori lepa kmetica, — bo moje prvo delo, da uničim vašo obveznico.
Kapetan zadovoljno prikima. On da krvniku znak, da začne z obešanjem.
Bojanovski je moral vstati. Krvnik mu strga srajco s telesa. Nato mu zapove, da (stopi na lestvico.
Ko je hotel storiti, kar mu je bilo ukazano, pristopi k njemu hitro mlada vdovica in mu obesi črno verižico krog vratu.
Ona približa svoje ustnice k njegovemu ušesu in obsojenec zasliši šepetanje:
—	Ko te bodo obešali, pritisni verižico k sebi. — Ne obupaj ! — Bog s tabo!
Istočasno ga sočutno pogleda s svojimi lepimi črnimi očmi.
Maruški je cela stvar predolgo trajala in ona zavpije:
—	Gor z njim!
Krvnik ga potegne na lestvico. Sedaj se je vršilo vse z mrzlično naglico.
Čim se je Bojanovski povzpel, da mu je bila glava v isti višini z vrvjo, mu jo dajo o-krog vratu.
Krvnik skoči z lestve, spodmakne jo, a nesrečnikovo telo je obviselo med zemljo in nebom, zadrhtelo, a nato se umiri.
Ljudje se vržejo na zemljo in začno moliti.
Kapetan odide, a drugi za njim.
Vzdihajoč je šel doktor Be-loj domov. Bilo mu je, kot da je izgubil brata.
Kmalu je stal grič s obešen-cem žalosten in osamljen.
Vrane so letale okrog vešal. Vse bližje so prihajale. Konečno se spustijo in se začno poželjivo dotikati trupla. Samo še trenutek, in one bodo začele s svojo obilno požrtijo.
Tedaj — naenkrat se vrane dvignejo in odlete. Vriščeč so zapustile obešenca.
Vrane so pametne! Vedele so, zakaj so se odrekle požrtije.
—	Ti si zvest, — zašepeče Natalia v mrzlici. — Toda varuj se nje — ona te bo umorila, ko se vrneš.
Naenkrat bolnica zavpije in zakliče:
—	On je propadel — propadel!
—	Da, propadel je! — ponovi Beloj s solznimi očmi.
—	Umorili so ga. Ne morem za njega storiti nič drugega več, kakor da izpolnim svojo obljubo.
On vstane in gre k omari. Iz nje vzame torbo s svojimi zdravniškimi instrumenti.
Nataliji zamenja obkladek in odide iz hiše skrbno zakle-njvši vrata.
Hitro je šel k onemu mestu, kjer se je izvršila strahovita I usmrtitev. Približal se je svojemu prijatelju brez strahu.
On prime za telo obešenca. Bilo je hladno, vendar ne otrplo.
—	Še ni otrpel, — reče on,
—	toda vendar je neumnost, da ti prerežem žile, prijatelj. Mrtev si in nikdar več se ne boš prebudil. — No naj bo, bila je tvoja volja!
On potegne nož in hoče za-bosti konico v roko Bojanov-skemu.
Toda nek jezen glas ga prekine in on se umakne:
—	Poberi se od tu! Kdo ti je dovolil, da se dotakneš mrliča?
Prestrašeno je gledal doktor Beloj lepo vdovico Bimonovno.
—	Ti si to? — vzklikne ona.
—	Ti si sam kaznjenec! Saj o tebi govorijo, da si dober in plemenit, toda zakaj si se potem priplazil sem, da potisneš svojemu prijatelju nož v roko?
S par besedami razloži z-dravnik vdovici svoj namen. Čim dalje je govoril, tem bolj je bila Simonovna vesela.
—	Sam Bog te je poslal, — reče ona. — Dobro da si tu, toda ne, da ga popolnoma umoriš, temveč da ga rešiš!
—	To se ne bo nikomur več posrečilo, — reče žalostno Be-
loj. — Bojanovski je mrtev.
—	Bil bi mrtev, če ne bi bilo moje verižice! —odvrne prepričevalno kmetica. — Povem ti, zdravnik, tvoj prijatelj živi! Hitro! Pomagaj, da ga sna-meva!
Beloj ni mogel prikriti začudenje. Pomagajoč Simonov-ni reče:
—	Kako to, Simonovna, da se zavzemaš zanj ?
Ona zarudi.
—	Sedaj nimam časa, da ti! odgovorim! — reče ona. — Ko bo tvoj prijatelj rešen, ti bom vse povedala!
—	Ko bode rešen? — vzklikne zdravnik žalostno. — Če tudi bi se zgodil čudež, da še smrt ni nastopila, kje bi mogel biti on v Sibiriji varen?
—	Za to bom že poskrbela
—	odvrne energična žena. — Tam stoji moj voz. Odpeljala ga bom in nihče mi ga ne bo vzel.
Ona stopi na lestvico in prereže vrvi. Telo .se spusti, a zdravnik ga prestreže.
Položita ga na prinešene odeje. Bojanovski je imel zaprte oči. Usta so bila malo odprta, a obraz je bil miren in imel spočit izraz.
Beloj se skloni in pritisne uho Bojanovskemu na prsa.
Z drhtečim glasom je čakala kmetica njegovega poročila, i — Ali bije srce? Slišiš kaj?
—	Hitro, povej mi!
Doktor Beloj ji ukaže, naj bo tiho.
—	Ničesar ne slišim, — reče on. — Tiho in mirno je v njegovih prsih.
—	Saj to ni mogoče, — vzklikne Simonovna. — Verižica je morala koristiti. To ni les, temveč kamen. Vrv ni stisnila vrata popolnoma. On je še lahko dihal. Ni torej mogoče, da je mrtev!
—	Poslušal bom se enkrat, reče zdravnik.
Beloj se nagne Bojanovskega ter ga začne treti .Kmetica mu je pri tem pomagala.
Tedaj nenadoma vzklikne Beloj veselo:
—	Slišim nekaj! Čisto tiho bije srce! Dalje! Dalje! Nadaljuj s trenjem prsi! Sedaj se nama bo posrečilo, da mu vrneva življenje.
—	Hvala Bogu! Hvala Bogu! — vzklikne lepa vdovica.
Bojanovski je zopet začel dihati. Organi so zopet delovali in na licu se pojavi lahna rdečica.
Kmetica vzame iz žepa ste-kleničico in jo pomoli Bojanovskemu pod nos.
Polagoma odpre on svoje oči. Hotel je govoriti, hotel je dvigniti jezik, toda ni mogel spregovoriti niti besede.
—	Kri še ni v obtoku, — pravi zdravnik. — Toda tudi to bo v par minutah!
—	Torej je rešen?! — vzklikne kmetica vsa srečna. — Ugrabila sva ga sedaj smrti,— odvrne Beloj; — ali je rešen, bomo videli!
Simonovna se odločno vzravna.
—	Samo da živi! — reče ona. — Skrila ga bom pred njegovimi preganjalci.
—	Kako misliš, da se ti bo to posrečilo? — jo vpraša zdravnik. — Mi živimo v deželi, kjer je polno vohunov. Ako se zve, da si ga rešila z vešal in da ga skrivaš v svoji hiši, si tudi ti uničena!
—	Vse dam rada za njega,— odvrne kmetica enostavno. -Toda ne boj se! Je nek način, kako ga bomo rešili!
Ona stopi k zdravniku in ga prime za roko.
—	Zdravnik, — reče, — ti si tukaj tujec in ne poznaš naših svetih zakonov. Poslušaj, kaj pravi prastari zakon:
—	Ako se sibirskemu kaznjencu posreči, da1 pride do hiše vdovice in ako se ta odloči, da poda bosemu, golemu in u-bogemu človeku, ki je stopil preko njenega praga, predno preteče teden dni, svojo roko in mu postane žena, potem preneha vsaka kazen in preganjali je !
Kaj v resnici obstoja tak zakon? — vzklikne zdravnik. Ali se ga policija drži?
—	Gorje onemu, ki bi ga i prekršil! — vzklikne Simonovna. — Če tudi je naš narod slab in podjarmljen, ,vendar ne bi dopustil, da se prekršijo prastari sibirski zakoni!
—	In ti si zares pripravlje-
Dva izmed paznikov, ki sta, bila spozna na krivim, da stat nalašč odprla paro v jetni-ška celico, kjer ao se štirje jetniki, zadušili.
VLOGE v tej posojilnic

INSURED
zavarovane do $5000 po Federal Savings St. Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3%, St. Clair Savings & Loan Co.
0235 St. Olalr Ave. HEnd. 6070

Doktor Beloj se je zlomljen in potrt vrnil domov.
—	Prokleta dežela! — vzklikne on, ko se je vsedel na rob Natalijine postelje. — Vbi-jaš svoje najboljše sinove, a sama drviš v pogubo!
On preneha, ker se je Natalija prebudila iz svojega pol-spanja in zaprosila za vodo. Doktor Beloj ji prinese čašo vode. Ona zopet omahne, a duh ji poleti nazaj v kraljestvo sanj.
Beloj v skrbeh zmaje z glavo.
—	Bolezen še ni prešla.
Vsede se zopet k nje in jo
začne opazovati. Slišal je vsako besedo, ki jo je ona izgovorila.
na, da mu postaneš žena? Samo da ga rešiš?
Ona pogleda Bojanovskega in reče:
— Postala mu bodem žena, ker ga ljubim!
(Dalje prihodnjič.)
Admiral Horthy, diktator k Nemčiji zadnje čase.
Ogrske, ki se nagiblje zelo
ženske se vedno nosijo v,, ec na grob slavnega filmskega igralca Rudolfa Valentino, čeprav je že 12 let v grobu. Večinoma pridejo te njegove oboževalke z gostim pajčola-mom, da jih ljudje ne spoznajo.
Kapitan George Eijston iz Anglije je vozil svoj avto na rekordni vožnji 345.4!) milj na uro ter pobil celo svoj prejšnji rekord. Vozil ga je na dirkališču Bonneville, Utah.
Hodnik, iz katerega se kontrolira grelna naprava v okrajni ječi v Holmesburg Pa. v kateri so umrli vsled vročine štirje jetniki, ko so pazniki odprli paro v celico in zaprli vsa okna, da ni mogel zrak notri, Štiri paznike so obsodili radi tega brutalnega nastopa.
WOLFF HEATING CO.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski rizpeCevilci
Vroč zrak. para, gretje i vročo vodo in vcntilacijaki alstcm, initaliran.
F.II.A. odplaCila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj. Proračun zmtonj. — Sprejemamo naročila laven mola.
Popravila in razni deli znižani v ceni. VpraSajto zn natega »lov. zaatopnika.
CLEVELAND. OHIO
Telefon: t GLcnvill<} 0218 !
715 EAST 103rd STREET