Pravoslavni vzhod (Matfja Mumda, bogosilovec, Maribor.) Vsi katoliški slovanaki narodi (pa tudi v Rimu, kjer .|e grob sv. Cirila, bodo njegov jubUej slovesno obhajali) pramujemo letos HOOletnico rojstva enega sJavansikLh apo stolov, ot. Cirila (roj. ob koncu leta 826, aJi v začetku leta 827 v inestu Solim na Grškem). Razmnljivo je, da se ob tem juiblle}u spominjamo tudi Ciralovega rodnega brata in tovariša pri apostolskem delu, sv. M-etoda. Saj sta bila tovariša, »ki sta na Gospodovi njivi orala isto brazdo«. Tudi pri nas so se že vršile nekatere proslave Clrilovega j-ubileja, druge se še bodo. Naši jugoslovanski škofjo ¦so ob tej priliki izdali dkupen pastirski list, ki v lepih beisedaih slavi sveta brata in njuno delo za slovanske narode, prelaf dr. Grivec je napisal in izdal za ta jubilej krasen iiivljeniepls elovanskib. bratov, do sedaj majobsežnejši in Jiajboljši, opremljen z mnogimi slikami, v Mariboru je začel letos izhajati poseben časopis z naslovom »Kraljestvo božje«, ki prinaša porooila o krščansikem Vzhodu in o delo\ amju za zedinjenje, pripraviljamo se na jubilejno slovensko jormanje na Velehrad (od 12..do 18. avgusta), kjer je prestolica in grob sv. Metoda itd. itd. Najlopše pa bodemo mi Slovenci proslavili jubilej naših apostolov, ako po svojih močeh pcsnemamo njumo apostolsko gorečiiost in nadaljujetmo njuno apostolško delo za zedinjenje v pravi cerkvi Kristusovi. Tako je sveta brata časfil tudi naš veliki škof Anton Martin Slomšek, iki pravi: »Za nezaslušen dar prave vere se Bogu najlepše izahvalimo, ako po bratovšcini (apostolstvu) sv. Cirila in Metoda odlodenim bratom in sestram v naroeie naše sv. cerkve pomagamo.« Utrditev ciriimeto'J.ijske misli, poživetje od škofa Slomška ustanovljene bratov.ščine sv. Cirila in Metoda med našim ljudstvom, to naj ;bo torej naša naloga v letošnjem jubilejnem letu. Vsebina ciriilmetodijgke misli je odstranitev razkola, je zdniženje vzhodne pravoslaivne cerkve s katoliško. Kaj ,pa je razkol, kako je nastal, ikje so njega vzroki in posledice? Skušajmo si dati na vprašaiya odgovor v naslednjih oistavkih, da nam bo jedro, nameo in pomen cirilimetodijske misli tem lažje razumljivo. Dobro bi bilo, da bi tudi naša prosvetna društva posvetila letos temu vprašanju par sastanikoT. 1. Po*5etki razkola segajo daleč naizaj v deveto stoletje po Kristusu. Popolnonra napačno pa bi bilo valdti 'krivdo razkola samo na kako posamezno osebo, recimo ina Fo<tija. Cenkvenega razkola ni zaikrivila ena aseba, cerlcveni razkol ima globoke korenine v kulturnih razlikab. Vzboda in Zapada. Poglejimo! Že ko je cosar Konstantin leta 323 izbral Carigrad za STOjo prestolico, se je tedanji kultumi svet začel deliti v dve polovici s prestolicama: Rim ma Zapadu, Carigrad na \^zhodu. Dočkn je bil v prvih treh kršcanskih stoletjih v colem rimskem cesarstvu obcevalni uradni jeziik (seveda hidi cerkveni) grški, je od 4. stoletja na Zapadu (zlasti v TJinmi) isitega nadomestila latinščina. Zapad (Rim) se je oprijel latinščine in pozaibil gršckio, Vzhod (Carigrad) pa je ostal pri gršcimi in ini več razumel lalLnjščne. Prenehala je kuitunia isjkupnost, odtujenost im medsebojno nerazume% anje je rasiilo. Tej kuilturni odtujenosti se pridružijo še drugi vzrofci: prevlada narodnega elementa nad cerkvenim, propadaoje verskega in -oerkvenega življenja, vzhodni despotizem, cezaropapizean, bizantinizem (suženjska udanost in odvisnost oeorkve od države), grška narodna zavednost iin ponos, in končno slavohlepnost in želja po samostojnosti oarigrajskih patriarhov. Carigrajski ekofje so ibiii že od 5. stoletja najimenltnejši v celi vzhodni cerkvi. Imenovali so se patriarhi. Drugi vzhodni škof je so jih spoštovali kakor svoje predstojnike, samo riimski papež je bil še višji. Že na I. carigrajskem ceailcvenein ziboru leta 381 je dobil carigrajski škof oastno prvenstvo pred diuigimi vzfaodnimi škofi in patriarhi in si<-er na podlagi napačnega načela, češ, da ima rimsiki škof zato prvenstvo i>red drugimi, ker stoluje v stari oesarski prestolici in da gre torej tudi carigrajskemu škofu castno prverasitvb na vzhodu, iker je Carigrad (Novi Rim so ga iaaeiiovali) sedaj nova cesarslca prestolica. Tako so si priborili carigrajski patriarhi na vzhodu popolno prvenstvo, ¦da so tako lahko začeli tekmovati z Rimom. Papeževega prvenstva v Carigradu >sicer še iniso tajili, a priznavali so ga zelo neradi. Ob koncu 6. stoletja so carigrajski patriarhi sprej«la celo maslov »vesoljnih patriarhov«. Tudi vzhodna bogoslovna znaiiost je zacela sčasoma katzati bolj grško^narodni značaj, vsled česar so nastale tu•di nekatere nebistveoae verske razlike, posledica različnega pojmovanja verskih resnic. Tako so razmere dozorele. Treba je bilo samo~ moža, ki bi zanetil požar, vznemiril vzhod in ga nahujsikal za boj proti zapadnim »krivovercem«. Tak mož je bil patriarh Fotij, zastopnik grške ucenosti, utelešen grški kulturni ponos. Kar brez vse priprave je bil v nekoliko dneh posvečen za duhovnika in škofa in po odstavitvi pravovernega patriarha Ignacija Lmenovan za carigrajskega patriarha (857 do 886). Rimski papež ni mogel ,potrditi Fotija, ker se ji lcrivično polastil patriarhovega prestola. Odstavi ga "m irzobči. Fotij pa ni hotel odstopiti, ampak je začel razširjati sovTašKo proti Rimu. Leta 867 je sklical Fotij cerkveaii zbor v Carigrad, na katerem obdolži papeža raznih zlocinstev, ga izobci in se slovesno loči od Rima. Po Fotijevi ismrti so se razmere pogosto menjavale. Cerkvena edinost se je od časa do časa sicer obnovila, a sadovi Fotijevega pogubnega dela so se ohranili §e naprej. Nekateri patriarhi so priznavali prvenstvo rimskega papeža, drugi zopet ne. V 11. stoletju se je naaprostvo poostrilo, dokler ni patriarh Mihael Ceruilarij leta 1054 končno pretrgal vseh vezi z Rimam. Tako }e torej nastal prepad med vzhodno in zapadno cerikvijo, med RLmom in Carigradom. Verska edmost, za katero je Kristus molil par dni pred svojo smrtjo tako lepo velikoduhovniško molitev: . . . da bodo vsi eno, kakor ti Ooe, v meni in jaz v tebi . . .«, je izginila, lcraljestvo božje na zemlji se je razdelilo na dva tabora. Na eni strani stoji katoli^ka Cerkev s papesžem, naslednikom apostola Petra, na drugi etrani pa pravoelavno krščanstvo, ki je postalo s«ž«nf driare. 2. Vzhodna eerkev. Cerkveni rajzkol jje imeJ za katofliško cerkev dalekofožne posiledice, kajti z odpadam Carigrada in Grkov so < Jpadli od katodiške cer^kve tudi sosedni slovanski narodi, 1 t so ravno tisti čas dobivali 'krščanske misijoaiarje iz Ca: .grada, ali pa so bili od njega tudi politicno odvisni, pred \ sem Sk>i, Bolgari in RusL Ruslki knez Vladimir je nainvač proti koncu 10. gtoletja pokMcal iz grskega Carigrada i usijonarje in učitelje, da tudi v nežne duše rusik^a mu'•> ka (kmeta) vsejejo semena Krastusove Ijubavi. Ruski člo v^k, po srcu blag in mehak, je z vso ljubeznijo sprejel resrico, evangelij odrešenja, le žal, da so mu ga oznanjali < postoli, ki so že zapustili očetovo hišo in se odtrgali od iivega. središča krtšcainstva, od vidnega glavarja Cerkve. ri"ako so se Sr*bi, Bolgari in Rusi pod carigrajsikLm verskira ^ plivom polagotma utrdili v vizhodnem razkolu, ne da bi se 1 vga sami zavedali. Lahko rečemo, da ti slovanski narodi : ivijo pravzaprav po tuji krivdi v razkolu. Vzhodni razJ-olni cerlcvi pripadajo razven omenjenih slov. narodov i;' e Rumuni, nekoliko Albancev dn Arabcev. Vseh kristjanov 1 >oene vtzhodne cei^kve (razkolnikov) je torej okoli 125 r.ulijonov in sicer: Rusov (silmpno z Rusini in Ukrajinci) ckoli 100 milijonov, Srfoov akoli 6 milijonov, Bolgarov o¦i-.oli 5 milijonov, Rumunov okoli 9 milijonov, Grkov okoli 5 milijoaiov in Arabcev oikoli 300.000. Žalostno a resniono dejstvo je, da vzhodna cerkev po r dcepitvi od RLma niti sama ni mogla Ojhraniti svoje enotriosti. Carigrad, bivše središče vzhodne cerkve, izgubi polagoma vso veljavo. Leta 1589 se loči od njega moskovska i adškofija (Rusija) in dobi samostojnega patriarha, leta 1S30 ista se osvobodili od Carigrada Srbija in Grška, kma. i potem tudi Rumuinija, Bolgarija in Črna gora. Tako jt ¦\ zhodna cerkev razcepljena v foliko medsebojno neodvlsluh cerikva, koliikor je samostojnih vzhodnih narodov in <iržav. Vsaika posamezna pa je po&tala sužeiij narodnih istrasti In državne oblasti. Nastal je razkol v razkolu. Med ločenimi vzhodnimi kristjani se je veelcrat vzbujala želja po vmitvi k vesoljni ceflcveni edinosti. Mnogi ^-iined njih so se res zedinili s katoliško cerkvijo, ohranili T a so svoje vzhodne obrede. V primeri s celotnim številom Tazkolnikov pa je število zedinjenib. zelo majlmo in sicer: «koli 20.000 Grkov, okoli 50.000 poitalijančenih. Grkov in Albancev v Italiji, okoli 150.000 Arabcev v Aziji in Paleetini, otkoli 4,000.000 Rusinov v Galiciji in na sevemem Ogrskem in okoli 30.000 Bolgarov. Na Hrvaškem se je v radnjih stoletjih okoli 40.000 Srbov in Ruisinovjnaseljencev zedinilo s katoliško Cerkvijo. V Križevcih na HrvašJ:em imajo svojega grško-Jkatoliskega skofa. Vse s katolisko Cerkvijo zopet Kdružene vzhodne kristjane imeimjemo vzhodne katoličane, katoličane vzhodoega obreda, ali imijate, to je zedinjene. Še na nekaj je tr©ba tukaj opozoriti. Vzhodne kristjane je namreč treba razločevati od vzhodnih Ikrivovercev. Veliko število vzhodnih kristjanov je namreč že v 5. sto]©t]u zašlo v razna krivoverstva, zlasti v nestorianizem, ki uči, da sta v Kristusu dve oseM in taji božje materinstvo Device Marije, in v monofizitizem, ki uči, da je v Kristusu ?amo ena mešana narava. Nasledniki teh vzhodnih krivovercev iso: Kaldejci (nestorianci), Armenci, Siroi, Kopti in Abesimci (-monofiziti). Vzhodni nezedinjeni ali pravoslavni (kakor se sami nazivljejo) kristjani pa so sicer ločeBi od katoliške cerkve, niso pa krivoverci, kar je treiba z o^irom na taktiko dela za zedinjenje posebe povdarjati. 3. Verske razlike. Kafcor je iz zgorraj povedanega razvidno, cerkveni razkol ni nastal iz venskih razlogov, dasi so mu Grki skušali datd v svrho opravi^be versko podlago. Nujno pa vodi razkod tudi k versikim razlikam, ker brez nezmotnega cenkveoega učeništva kršcanskih resnic ni mogoce brezzmotno ahramjatL Nebistveno so se vzhodini narodi že od nekdaj razlikovali po znacaju in v pojmovanju nekaterih krsčanskih resnic od zapadnega ki^čanstva. Šele ko je patriarh Fotij papežu odrekel poikorsoino, radi česar ga je papež seveda obsodil, šele takrat je iskal in tudi nasel Fotij za svoj razkoi tudi vertskih pretvez. Najvažnejše versike razlike so sledeče: 1. Vzholna pravoslavna cerkev ne priznava rimsikega papcža ko^t vrhovnega cerfevenega poglavarja, kar obsega tudi tajitov njegove nezmotljivosti. 2. Izhajanje Sv. Duha iz Oc?ta in Sina (filioque). Razkolniki v nasprotju s katoliškim naukom učijo, da izihaja Sv. Duh samo iz Očeta. 3. Pravoslavni tajijo Brezmadežno Spočetje Marije Device, dasi jo slc?r zelo častijo. 4. Zanikajo vice, dasi jih dejanski priznavajo, ker opravljajo molitve in sv. maše za raj-ne. 5. Pod \T>livom protestaratov zametavajo odpustke. 6. Obredne razlike: po vzhodnem obredu se krst vrši s trikratnim potapljanj<*m, pri sv. maši se rabi kvašen lcruh, vemiki prejemajo sv. obhajUo navadno pod obema podobama, sv. birmo deli duhovnik (<ne škof) takoj po krstu, pravoslavna cerkev dovoIjuje duhovnikom enkraten zakon . . . itd. Irnned naštetih verskih razliik je samo prva (papeževa vrhovna oblast Ln nezmotljivost) zares važna in reana, ker je v bistveni zvezi z razikolom. Vse druge razlike so nastale vsled prepirljivosti Grkov, da bi z njimi zakrili svoj nesrečni razkol. Preprosto ljudstvo jih večinoma ne pozna in ne razuime. Obredne razlike so pa itak postranskega pomena. Katoliška Cerkev jih vse dovoljuje in od vzhodnih kristjanov, ki se z njo združijo, ne zahteva, da bi jih opustili, ampaik še želi, naj jih ohranijo. S katoliško corkvijo združeni vzhodni kristjani (unijati) so tudi r^s do danes obdržali omenjene svoje obrede. 4. Delo za zedinjenje — cirilmetodijska miscl. Po vsem tem smo si torej na jasnem, kaj je vsebina ctrilmetodijske misli: delo za zopetno zdmžitav pravoslavnega vzhoda s katoliško cerkvijo. Cirilmetodijska misel zavzema danes važno mesto tudi pri neslovanskih evropskih narodih, zlasti pri Francozih in Nemcih. Koliko bolfje delo za zedinjenje dolžnost nas slovanskih katoliških narodov, ravno v&led tega, ker je med 125 milijoni pravoslavnih kristjanov okoli 110 milijonov Slovanov. V novejšem času se še posebe rimski papeži zanimajo za pravo&lavni vzhod in s posebno sikrbnostjo pripravljajo in pospešujejo cerkveno zedinjonje. Papež Pij IX. je ustanovll v ta namen v Rimu posebno kongregacijo za vzhcxine obrede, njegov naslednik Leon XIII. je s svojo znamenito okrožnioo »Grande munus« leta 1880 zapovedal češčenje sv. Cirila in Metoda za vso cerkev, papež Benedikt XV. je ustanovil v Rimu posebno kongregacijo za vzliodno cerkev, poseben vzhodni zavod, kjer se vzgajajo duhovniki, ki se mislijo posvetili delu zedinjenja (ravnatelj zavoda je znani jezuit p. Mihaol d'Herbigny), zlasti pa kaže vsepovsod ljubezen in naklonjeno&t do kršcanskega vzhoda sedanji papež Pij XI. Saj je znana njegova akcija za pomoč gladujoči Rusiji. Spoznavanju in proučavanju vzhodnega bogoslovja služijo tudi takozvafni velehTadski kongresi, katerih prvi trije so se vršili ma Velehradu, četrti leta 1925 v LjubIjani, peti pa se vrši letos od 20. do 24. j-ulija frudi na Velehradu. Ti kongresi imajo bolj bogoslovno-znanstveni značaj. Da bi cirilmetodijsko niiiSel 5im bolj razširil in utrdil med slovenskiim Ijudstvom, je akof Slomšek, goreči pospeševatelj cerkvenega edinstva, že leta 1851 ustanovil posebno bratovščino sv. Cirila in Metoda za zedinjenje ločenih vzhodnih Ikristjanov. BratoT&čina, ki je bila že naslednje leto od papeža potrjena in obdarovana z odpusti, je krasno napredovala, dokler je živel nje ustanovitelj škof Sloanšeik. Bila mu je glaveo sredstvo pri delu za cerkveno zedinjenje, ognjišce, kjer se je njegova Ijubezen do naroda tako harmoniono zdmževala <z njegovo Ijubeiznijo do Kristusa Boga, do iijegove cerkve in do katoliške vere. Njo je z velikim navdušenjem razširjal ne samo med Slovenci, ampak tudi med drugimi narodi. Slomšek je Ijubil svoj narod in njegovo vero in vsled tega je ljijbil in častil tudi moža, ki sta naBim prednikam prva prinesla luč ev. vere, solunSka brata sv. Cirila in Metoda. V svojih »Drobtinicah« in v listu »Zgodnja danica« je priobčeval pisma in članke, pisane v tem duhu, poročila o iispehih svoje bratovščine itd. — Po Slomškovi smnti (leta 1862) je bratovščina sv. Cirila in Metoda začela hirafi. Ni ibilo več očeta, ki bi ji prilival novega življenja. Leta 1891 pa so goreči češki in moravski duhovniki (kjer 'je bila bratovBČina neikdaj zelo razširjena) isto prenovili, oziroma tmesto nje na novo ustanovili »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije.« Sedež Apostolstva je na Velehradu, razširjeno pa je skoro po vseh slovanskih deželah, seveda tudi pri nas. Iiz spoštovanja do ustanovitelja je v naši mariborski škofiji (Slomškova prestolica) otoranila bratovščina še prvotai naslov, docim se n. pr. v Ljubljani imenuje Apostolstvo. Odgovorimo si koaično še na vprašanje, v čem naj naša proelava Cirilovega jubileja, naše delo za cerkveno zedinjenje: 1. da najprej sami sebe popolTioma prenovimo v duhu Kristusovem, da postanemo res otroci božji, da bamo vzhodnim kristjanom lahko dajali dober zgled čednosbnega življenja. Čim bliže Kristusu tem bliže cerkveni edinosti! 2. Da razširjamo bratovščino sv. Cirila in Metoda, naročamo in beremo ^asopise in knjige, ki jih ona izdaja. 3. Da po svojih moceh z denarnimi sredstvi podpiramo one, ki dejanski delajo za cerkveno zedinjenje, ali pa se pripravljajo na to delo. 4. Da v iskrenih molitvah prosimo Bogaočeta, da bi bili vsi eno v veri in Ijubezni, v polnem zmisdu »ena čreda in en pastir«. Letošnje jubilejno leto naj ibo torej namenjeno molitvi in delu za cenkveno zedimjeaije, razširjanju io poglobitvi bratovščine sv. Cirila in Metoda, naj ostane važen mejnik v zgodovini našega cirilmetodijskega delovanja. Škof Slom šek, služabnik božji, naj nam služi kot vzor. Opomba: Podrobnejšo razpravo o sv. bratih Cirilu in Metodu sem namenoma opustil, ker so njih življenjepLsi že kollkor toliko znani, -zlasti pa, ker vem, da je spredaj omenjeni življenjepis slovanskih apostolov, iki ga je izdal letoa prelat dr. Grivec, tudi po deželi precej razširjen. Da bi ljudstvo to lcnjigo le dosti čitalo! Kdor je pa še nima, naj jo naroči pri Bratovšcrai sv. Cirila in Metoda v Mariboru, Korožka cesta 12, kjer se naroča tudi yKraljestvo božje«.