Slovenslci župan. (Dalje.) Glasovanje se vrši tako, da vsaki ud reče nda" ali pa nne" in da se o glasovanju napravi zapisnik ali protokol. Po glasovanju pa bere župan, ali odbornikov kteri, navadno pa perovodja (Schriftftihrer) zapisnik, ki bi bil blizo tako-le osnovan: Srenja Lipoglavska dne 27. majnika 1866. Zapisnik o glasovanju sebranih srenjskih udov, ali se sme razpisati nova priklada, ki bi znašala 20% navadnega in 10% vžitnega davka in sicer v ta nanieu, da se za srenjo poslavi v Bistriškem potoku nov mlin. Pričujoči so: župan, odbor in srenjčani. Ko se je udom sreujskim razložilo, da bi namenjeni mlin bil celej srenji pa tudi posameznim gospodarjem v korist, da bi ne bilo več treba v drugo srenjo hoditi v uilin itd., se nagovorijo sosedje naj se ravnajo le po lastnem nagibu iu z dobrini premislikoLti. Potem se pokličejo eden za drugim in na primer takole glasujejo: 1. Juri Orehek 2. Jože Repič 3. Anton Pelinič 4. Gregor Zelenko 5. Janez Prahič . 0. Luka Prstič 7. Pavel Grobič 8. Jernej Vrtič 9. Tomaž Jesenko 10. Jože Jablanko 11. Andrej Gabric 12. Blaž Bregovec skupaj Kterih Koliko Kteri^Koliko pravi plačuje pravi plačuje nda^i_davka |[ nneu ;i davka da 10 20 30—' 40|50 — 60 70 80 90 100 I ne 1200 300 ne 10 ||550|—il 2 II500J—; Ko se je zapisnik prebral, se je potrdil in podpisal (Podpjsi.) Župan tedaj, ko se je zapisnik prebral spregrovori in pravi: Kakor ste, dragi sosedje čuli iz zapisnika, so glasovali vsi sosedje, deset jih je zadovoljnih, dva namreč Andrej Gabrič in Blaž Bregovec pa sta protivna. Tedaj so sicer tri četrtine vsih volilcev zadovoljne, pa to ne pomaga nič, ker sta dva volilca protirna, ki skupaj 500 gold. navadnega davka plačujeta, tedaj skoro polovino davka, kolikor ga plačuje cela srenja. Ker postava pravi, da treba treh četrtin volilcev in da morajo ti volilci tudi taki biti, da plačujejo 3 četrtine vsega srenjskega davka, in ker mi tcga z današnjim glasovanjem desegli nismo, je nova namenjena priklada ovržena in se ne snie niti sklenoti niti razpisati. Iz tega bo vsakemu jasno, da če en sam srenjski ud, ki več kot četrtino celega srenjskega davka plačuje, s kakirn načrtom, s kakim novini podvzetjem ni zadovoljin, se nič novega vpeljati iu omisllti ne more. Ta postava je prav pametna in prav pravična. Kdor več plačuje, ima tudi večo pravico. Pa tudi v takem slučaju, če so vsi srenjski udje s kakoj novoj rečjoj zadovoljni, srenja vender vsega storiti ne sme, ampak treba ji potrjenja in dovoljenja deželnega odbora (Landesausschuss) iskati. Privoljenje deželnega odbora pa je potrebno: 1. Če se hoče, srenja s srenjo, ali pa več srenj med seboj združiti. (§ 2.) 2. Oe hoče srenja prestavljati srenjske mejnike in prenarediti srenjsko mejo; (§ 4.) 3. Ce hoče razpisati novo priklado, ki več kot 20% navaduega in 10 °/o vžitnega davka iznaša. 4. Če hoče nalagati sploh nove priklade ali pa poviševati stare. (§ 82.) 5. Če hoče kaj prodati, kar je srenjska lastnina, če hoče kako posestvo zastaviti, ali na kako zemljišče vzeti denarjev na posodbo. 6. Če hoče srenja denarje, kar jih jekonecletapo poplačanih vsih stroških v srenjski denarnici ali blagajnici ostalo, razdeliti med sreDJčane. 7. Če hoče srenja vzeti kako posojilo ali pa biti porok za znesek, ki bi bil takošen, da presega vse srenjske dohodke, ako še prišteva temu posojilu ali poroštFenemu znesku, dolgove, kar jih iraa že srenje in pa 15°/0 vsega davka, kar ga srenja plačuje. V vsih takih zadevah treba privoljenja in potrjenja deželnega zbora. Le tedaj, če hoče srenja vzeti posojilo, da poplača stari dolg, ne treba nobenega privoljenja, če bi bila posojilo ia dolg enaka, če bi nanireč srenja vzela posojilo 1000 gold. in plačala s tem dolg tudi za 1000 gold. (Dalje prihodnjič.)