Razne novice. Duhovniška vest. Za upravitelja ljutomerske dekanije je imenovan vl<5. g. Davorin Meško, kn.-šk. duhovni svetnik in župnik pri Kapeli. * Nova maša ob bojnl črti. Culi gflno že v©ekrat ganljiva poi^oftila o službi božii v strotskih jarkih in na bojnih črtah, kako se po taki pobožnosti vojaki nia novo požive. Nekaj piosebnega j© pa, kakor poroCajo iz Pustrske dolirue na Tiro^skem-. iTain (v Krtiču) je bila dnie 19. avgusta nova maša čftsto pri sprediijih str»elskih jarkih v viSia; 2700 m. Pod baldahinom v,ise6e pečine so vrli tiroiski streloi na- riavili ollar, se porazvrstili okrog ter imeli tako o'ce :m cesarsko slavnost. Ob sklepu so vsi skupaj Mpeli pesem Srca Jezusovega in pa ce9:irsko pesem. * Bogoslovje v Mariboi-u. Poslopie na Gla.v-.5em, trgu t^t. 7 se je te d:ii izpr^zidlo. Popravila v h\& sa bodo pravof-asno dovi-SMa, da ss rnore šo^o "ueto s 1. oktobrom redno začetl. * Kn.-šk. dijaško senienišče. Ker se v kti. šk. dijaiškem s-emeiiiš'i;i Jakobu SeniCar, jjoddesetnikora Josipu1 Abram, IVarm Faletič in Antonii Mravle, inlanteristom Franou Brožan, Jakobu Kolenc, Feruccio Martingano, Antonu "Mestek, Ivanu Picek, Francu Stemberger,, Francu. Skočir, in Stefanu Trpin ter nosilcema ralnienoev Emdu Banko in Ivanu Gabrovič, vseh 20 pri 97. pp. ^Srebrni zaslužni knz.ec & krono na traku hrabrpstne svetinje je dobil naredmk 4. dom. p. Ivan Sternad, štabini vodja 27 dom, p. Ivan Logar in narednik 27. dom. p. Josip Kettner. Srebrno hrabrostno svefinjo I. vrste sta dobila: štabni narednik StanJ6 Franc in rez.. ^ertovodja Cernošek Anton, oba pri 3. pjion. bat. Srebrno brab^ rostno svetinjo II. vrste sta dobila poddesetnika Bračič Matija in Pstkovšek Payel, oba pri 3. pion.. bat. 2. stot., praporščaki Jern©j Paulič, Al. Fierk in Ed. mund Gniušek in poddesetnik Franc Devstvenevšek, vsi štirje pri 26. dom.. p. Brojiasito hrabroatno svelinjo so dobilji: četovodja Ivan Juvan&lči,, poddesetnik Mihael Uhl, inlanteristi Ivan Planček in Franc Palaoter, vsi pri 26. dom. p. * Stajerski Slovenec postal general. Za genieralniega maj.oir]:a je bil pred dnevi imenovan x 4kovni,k g, Avgjujst Globofinik. Novi general je rodom šta. jerski Slovenec iz RajjLenburga ob Sav,i. Ge^ieral GloboSnik je sedajj sta,r 55 let in je bil gvoj čas poveljuik 87. pešpolka. Visoki vojaški dogtojanstv©aik, ki sedaj poiveljuje delu armade na južnem bojišču, se kaže povsod viernega moža, ki se tudi r^ikjerr n© sramuje svojega (slovenskega rodu, Odlikovan je bil dne 18. avgusta s srebrnim križcem s kronq na traku hrabrostne kolajne podkovski mojster iJ(akob LončariČ od topniške- ga polka, ki se bori že od začetkaj v pryih vrstab, skraja proti Srbom, nato proti Rusom in sedajj proti Italijanom, Odlikovani je doma na Grabab pri Središču. Slovesno odlikovanje šlovenskega junaka iz trdnjavo Hensel. V nedeljo, dne 5. t.; m. je biljv Celovcu slovesno odlikovan korporal trdnja,ve Hensel Miha Ivanuša s srebrno hraibrostno svetinjo I. razreda. Miha Ivanuša je štajerski Slflfvenec iz ormoške okolice in je bil \v\ juuašM brambi trdnjave Hensel ranjen na desniei. OdliSkovanje se .1© izvršilo po sdovesni vojatški sv. mašli, ki jo je daroval o* Lovro Novak iz reda očetov kapucinov, C. kr. štabni zdravnik domobranske bolnišnice ' je odlikotvancu pripel odlikovanje in je imel pri tem navidušen, patriotičen nagovor. * Ranjen je bil s špapnelaiko kroglo v desni bok, kadet Josip llc, braf| č. g. kaplann Ilca v Rušah. Bojefval se je na severnem bojišču. Ilo pi&e vlč. g. kuratu Fi.nku v Ma.r.iboru: ,,,V?,eraj (4. sept.) sem bii ranjeii ravno opoldne. Dobtil |se'm šrapwllskioi kroglo v desni bok-kolk, Ob kosti je krogla obt.čala. Srlečen sem bil, da sem samo tako malo fekupil. Bil sem v naihujšem ognju in na najfcolj reva^rnein kraju. ObdelovaTla nas je art!l©rija, intaJnterija, strojna puška in ne v&m, kaij še vse. Sioer se pa dobro poSutim. Sedaj nas odpravliajo, naprej. Udane pozdrave!" * Iznajdba za strelsko jarke. Znani vojaški pisatelj gospod podpolkovnik Friclolin Kau&ič, je izdelal mal ročni aparat, ki pri mer^ienju in gtreljanju v strelskih jarkih za skalami in dreves'. itd. popolnoma krijie glavo strelca. Aparat se uvede v naši armadi. Izumi:ie]j g. Kaacič je naš ,sloMenski rojaJk. * Domov je prišcl uim»et. Od Sv, Majrjete ob Pesnioi se nam piše: V DragTičovi je prlšel Franc Kaube dne 4. septembra na večer domov. Bil je vo;ak oa severu. Ko je zagledal svojol blago ženo, je rekel: ,,Hvala Bogu, da sein bil še vreden svoj d'om videti." Vsi dom.ač')! so se od veeielja ra^okali in si podali roke. 0 polnoči jc vstal iz postel}©, bodil po hiši in tožil. da ga glava boli. Bilo mu ,ie vedno lijiijše in imel je vedno več^e boleCine, da že ob 10. uri dopoldne ni mogel nič vec govoriti. Popoldan ob 4. uri so mu prečastiti ,gospo;l župnik podelili sv. poslednjo olje, zve6er ob 7. uri so ga peljali v bolnfišlnico, dne 7. septembra pa je izdihnM svojo du|&a. Bil je čitaMj ,,S1. Gospoda.ria". Zapustil je žaliujo&o ženo, blago mater in majhno hčerko. Bog mu daj viečni mia1 in pokbj!' * Castni grobovi. Na 'ljubljanskem pokopalifeču so pokopali od začetka seda,nj© vojne ter do 3. septembra t. 1. — 840 vojakov, ki so umrli po ljubljanskih bolnig)nica.h vsled bolezni, ran, dobljenih na bojišftih. * Posredovalni urad za ujetnlke na Italljanskem. V Curihu na Švicarskem obstoji urad, ki ima nalogo, dJa poišče pogrešane vojne ujetnike. Naslov Jma: Ziiricher Bureau fiir Aufsuchung Vermisstcr in Ziirich (Schweiz). Kdor želi pisati svojcem, ki se naliajajo sedaj v Italiji, piši samo v Curih omenjenemu društvu in jlovej naslov iskancev. Ziavod bo že skrbel za vse nadaljnje koraike. Dopisnice, oziroma pisma v Svico je pa treba kolkovati z 25vinarsko poštno znamko. Poštni zavoji za naše ujetnike v Srbiji. Trgovinsko rainistrstvo razglaša, da je dovoljeno pošiljati pošfne zavoje pod pogoji, oziitačenimi z ukazom trTovinskep(ai mijnistrstva z dne 5. februarja 1915, naš'oi vo.inim ujetnikom v srbskem uietnišitvu. Poštni movino. * V ruskem ujetnlštvu. Od 87. ppšpolka se nanajajo slede^i v ruskcm iijetnišvti v Barnaulu upra no okrožie Tom.sk: 'Andrie 'Jan.cz, Kreil Anton' Blanko .Kanez in Maks Dunec, vsi pešol, t&r deseltnik Ja nez Kiuntet. • PoRrcSajo se: Anton Marinifj iz Krasnega &tev. 21, pošta Kojsko .v Brdih, Primorsko. Služil jo pri 7. peSpolku,' 8! stotniji, bil je od začetka vojske y Galiciji. Odgovor nje^govemu bratu Francu MariniC, domobransld pešpolk štev. ?7, črnovoiniški s)ražni pol-batailjon, 2. stotjnija, ^aribor,, Elizabetnja cesta Stev. 16. — Vojak Franc I m p e r 1, potrjen oktobra 1914, doma blizu Zidanega Mosta. Ako kdo kaj ve od njega ali od njegovih starišev, naj naznajii Francu Armi(5, •pešpolk Łtev. B7'^ stražna stotnija, baraka štev. 3, v Oelj-u. — Luka Eogelšek, poljski topniški polk štev. 9, baterija šftev. 1, vojna pošita štev. 32 (sanitetni oddelejk!).O'dgovor na: Marijo Rogelšek, najemjiiicoi v Zavodinjem, poSta Šo&tanj. — Peliks K o d e 1 a, rezervist, }e služil pri 26. doavjbranskem pešpolku, 2. stotnija, 4. voj, vojna pošta štev. 48. Odgovor njegovi maferi Mariji Kodela, munaj, XV,., Lohrga.sse 6. — Kdo ve kaj povedati o pešoti Jakobu G r u d nik, pešpolk štev. 87, 3. bataljon, 13. statnija, vojna poš-ta št. 34, prošeni sor da bi za darjlo naznainiK jJakobu Grudfaik v Konjiškem vrhu Stev. 21, poŁta Luče pri Ljubnem, Štajersko. — Pošiljan]e vojakov-raniencev in bolnikov v domače bolnišnice. VoaSka obiast naznanja, da je odslej n©mogoce ugoditi prošnjain, da bi se voja>ki-ranjenci ali bolniki prestavlli iz kak© jjaljne v domafio bolnišnico, ker ni mogoče za emega poedinega ranjenoa ali. bolnika pripraviti vse potrebno za Možnjo po dolgi železniški progi. Invalidi se vračajo. D;ne 10. septembra je došlo iz Rusije 59 avstrijskih invallidnili ujetnikov,, kaitere so zaraenjali za ruske invalide, ki so bili v Avstri^ ujeti. Od naših domaoih polkov so se vrnili sledeči invalidi: infanterist Franc Srajnel od 17.. pešpolkia, 7. stofnije; infanter;st Anton Maidič od 17. pešp., infanterist Jožef Votner od 87, peSp., 10. stotnije;. inlanterist Jožef Maier od 47. 'pešp., 4. stdtnij©; infanterist Stefan Klamnik od 4*7. peSp., 4. Stotnfie; infanterist Jož©f Svatina od 87. pešp., 5. stotnije;' Infanterist Jožef Trafela od 87. pešp., 2 stotnije in infanterist Ivan Cerfak od 87. pešpolka, 9. stotnije. * Potovanje na jugu. Oblasti so odr.edtte, da se more seda-, preko naše deželae meie potcsvati edino s posebnlmi potnimi dovoljenji, ki jih ^zdajajo vojaška poveljstva. Naše južne. pakrajine so rsfzdeljene "sedai v ,,ožjo" in ,,,širje" yo|no ozemlie. Kran^jgka in Koroška spadata pod ožjo vojno ozemlje, katero se sploh ne sme prekoraeiti. Izjemoma daiejo v posebnega uvaževanja vrednih slučajili dovfaljenja za pnehod čez meje ožjega ozemlja samo voja^ka po\ieljstva. Ce bi mora'l potovati v ožjo voino ozentl^, preskrbi se s ootrebnimi bstinami, 6e mogoče s fotografijo, potrdilom od župana, idi potem na okraino glavarstvo, kjer bo.a dobil vse poirebne podatke, ka^o iti je postopati. Na vsak način pa se naj vsaktio, ki potuje tudi v domaCih kra^ih z železnic|o, peš ali z vozoimj. preskrbi s potrebnitoi listinaimi fpotrdilo istoveitnlosti od obfi. urada), da v potrebi dokaže, kdo da je. * .,V znainenjii zmage zlatega klasa." Zinakov tega filovekoljubnega podjetja, n8 treba narofiati pj-i okrajnili glavarstvih, ampak bo^j&e in bitreje je, da se naročijo koj pri c. kr. nanrestništvu v Gradou, T,ako bodo v Gradeu imeli tudi sezniam onih s 1 o v e n-s k i h o b 6 i n , ki so kaj majročile. Povdarjajmo, da je to iz na-rodno-flbraoljtibinega stališSa velike važnosti. Kakor že re6e,no, se dobyo s'lo\ienski znaki in namersftništvo žell, naj se na.ro8ijo v velikem štievil«, da ne ostanejo. * Vpoklic 43-501etnlh ernovoinlkov pod orožje. Dne 6. t. m. je sprejel naš vojni mi,niist(er gqfrnjeavstrijskega deželnega glavarja v daljši avdiljenci, da se pogovori z nji'm v nekaterih važnih ziadevah dež©le. Vojni minister je obljubil deželLnierau glavarju, da 43—501©tni Črnovoiniki ne bc0o, katoor j& bilo namenjeno, vpoklioaani dme 15. oktobra pod orožje, marvec da bodo vpoklicani še le miesda r.ovamtora pod orožje, če bodo le količkaj pripuščale razmere. Tudi ne bodo vpoklicani vsi 43,—501e(tni črnovojniki naenkirat pod orožje, ampak da boda vpoklicani najpoprej 43 do 4(i letni, poznejo še le ogtali. * A'pokllc novincev letnika 1897. Na uradnem mestu se nam zatrjuje, da novinci Idtnika 1897 ne bodo vpoklicaui, kakor ge ]e poročalo, dne 22. septembra, ampak najbrž še le 1. all 15. oktobra. * Važno glede vlaganja prošenj za oprostitev. Prošnjapi, ki jih vlagajo posajme-znikii za oprostitev od ernov,ojniške službe, se naj, 5e m'Ogo5e, piiiloži prepis črnovojnfške izkaznioe, ki jo j© dobil črnovojnik pn prebiranju. Db6ineki uradi Se imajo navadno na razpolago ve<5 takih tiskovin, Prepis mora biti natančcn, da se ne zgodi potem kaka pota^ta. S prepisom te izkaznTce se nagla rešitev prošn-Je zelo pospeSi. * Mlgljajji za kmet©. Mesca oktobra je zopet štetje živine. Število živine je troba po pravici povei1 t;. — Ako pridejo orožniki vprašat, za kako ceno si kaj prodal, ni treba j;ovedati, ampak reci, da boš že povedal resnico, akio zahteva to sodnija aJi pa politična oblast. — Vojaki, ki prihajajo po Stajerskem kupo^at iz mest in barak na dež-elo, imajo pravico kupovati, kmet pa pravico ne prodati, toda prisilnim potom dosedaj na Stajerskem ne smejo kupovati. Prisilnim potom kupovati smejo le častniki z vednostjo občinskih mož. * Klavna žlvina za armado. Vojno miniatrstvio je obvestilo vojaška, poveljstva v Gradou, na Dunaju, v Inomostu, v Litomericah in v Pragi:, da ni treba vec skrl>eti zia zalogo klavne ži^ine za armado, in so torej občinje oproSčeno obveznosti imejti pripravljeTio polrobno muožino klavne živ.ine«. Kjer bi pa utegnifc nastati težko^e pri dobavi. živine za arroado, morejo vojaška poveljŁJtv;a sporazumno s poUtiCnimi oblastmi zahtevati od obfiin dbbavo primerne množlne klavne živine po dnevn'(h in krajevno obioajnih c©nah. Isto tako ui ve6 trebia skrbieii oboiiiani za dobavo klavne živine za v-ojaš,ho, nastanjieno v notranjosti rlržave. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 248 do 250 K, snednje debeji 228 do 240 K, suhi 208 do 220 K; debele krave 200 jdo 232 K, srednje debele 152 do 192 K, sube W do 148 K; biki 188 do 248 K, mlada živ".-na 180 do 224 K; titil-eta 320 do 320 K, izjemoma 336 do 340 Ki; mlade svinje 430 do 4,10 K, debele svinje 424 do 430 K, sredaje debele 410 do 424 K, mesne svinje 420 do 430 K; ovce 260 do 280 K, (Pri, goveji živiiv. vdiijajo oene za 100 ^g živ© teže, pri teletih, svinjan in ovcah za 100 kg mrive teže,) Seno 100 kg: sdadkc 9 do 11.— K, kislo 8.50 do 10.—, slama 6.50 do 8.— K; pSeoica 41.50, rž 33.50, je5men 30.80, koruza 35, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 96 do 120 K, grašioa 180 do 200 K, leca 200 K, proseno pšeno 92 do 115 K, pšenični zdrob 78 K, kornzri zdrob 78 do 4 K, rfeena moka 47 K, p?feni6na moka št. 0 76 do 80 K, št. 4 65 do 70 K, št. 6 (6rna) 47 do 58 K (100 kgj. Jaioa komad 14 do 1'5 vy kfompir 28 do 32 v 1 kg, mleko 28 do!34;v Iter., — Gena g:> veji živini je zopet poskočila. * Zopetno velikansko zvišanje cen na dunajskeni svinjskem sejimu. Na zadnji s^injski sejm na Dunaju se je spravilo čez 200 ma,stnih in ravno toliko mladih svinj manj, kakor v prejšnjem tednu. Prignanih je bilo zavsem 6374 svinj. Ker je bilo očividno, da to ma.jhno Stevilo na sejm, prignanih svinj ne bo zadostovalo potrebam dunajskegaj prebivalstva in da se vsled tega zabrani nadaljno zvišanje cen, zajedno pa nihče na zapade globam zaradi navijanja oen, so se kupci in prodajalci zedinili zai najvišjo ceno 475 K za 100 kg žive teže za mastae svinje. Te dogovorjene najviŠje cene so se tudi držali. Svinjske cene so torej v enem todnu- zopet poskočile za oelih 35 K za 100 kg živ© teže. Tje cene so veljale samo za sejem 'dne 14. septembra. * Žetvene komisije. Važnost in pomen žetvenih komi,sii se je začeia prav upoštevati še le seda.j, ko je že \iečina moških pod orožjem. Zetvene komisije imajo lzredno važno nalogo, da nadzirajo spravilian.je žetve in sploh vseh poljskih pridelkov, poljgka dela in posebno sejanje žita. Dolžnost vsakega člana žetvene komisije je, da pomaiga dejanski in z r.alsvetom, z delom, živino in z drugimi pripomo&ki, da se v njegovem delokrogu vse potrebno delo opravi iji družine vpoklieanih posestnikov ne trpijo pr.ev.elike Škode. Žetvene komig:je bi naj imele, 6e le mogofte, vsak teden enkra,t svoje &eje, kjer bi sa potrtebino posvejtovalo in delo razdelilo. Najbolje je, ako si clani komisije razdelijo delokrog v občini. Predsednjlk komisije, oziroma župan, naj stalno poroča glavarstvu o deflovanju komisije. Ako posamezni 61ani res vineto delujeja in so soseš>;:ini poMsod na pomoč v deilanju in z nasveti, je lahko mogoče, da se doseže za nje vsaj zafiasna o~ prostitev od črnovojniške službe. Tozadevne prošnje, ki jih vloži občina ali žetvena vomisja, se morajo dobro utemelilti i.i vposlati okr. glavarstvu. * Cena za napollco (soršieo). C. kr. miuistrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne %. septembra določilo za soršico isto ceno, kakor je dblooena za; rž, to je 28. K za 100 kg. Soršica, ki ie istotako, kakor drugo žito, zaplenjena v prid države, se sme prodajati samo komisijonarjem zavoda za promet z žitom ob času vojne. Oena 28, K — se razume za soršico. postavlieno na bližnjo železniško postajo, oziroma mlin. * Piromet s semensklm žitom. C. ltr. okrajno glavarstvov Mariboru razglaša: Več kmetijsMh korporacij in prizadetih oseb je povprašalo c. kr. ministrstvo aa poljedelsdvo^ ali je mnogokrat potrebna in jako koristna izmenjava saa>9nskega žita med poljedelti z ozirom na cesarski ukaz z dne 21. junija 1915, drž. zak. štev. 167 in odloka z dne 22. julija 1915, drž. zak. &t. 204, dopustna ali ne. Z odlokom z dne 12. avgusta 1915, št. 35199, je c. kr. ministrstvo za poljedelstvo naznanilo, da ni proti navedeni izmenjavi nik5i.kega zadržka, ako se jamči, da se izmenjava isfdnito le med množinamd žita, katere odmeri oblastvo v smislu § 3, tačke II b, cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915, drž. zak. štev. 157, posameznim kmelovalcem za setev. — Semensko žito se torej med posestnild lahko zamenja. "• Potrdilo o semenih. Uradna^ ,,Wiener Ztg." objavlja razglas poljedejsk,©ga min-istrstvia o potrdil-u priznane množin© semena. Na Staierskem, Solnogra,škem, Kranjskem, Tirolskem, Ceškem, v Sleziji in v Galiciji izstavljajo o semengfcein žitu potrdila žetveno komisije fodseki za semensko žito), * Prodaja vojaških konj. C, kr. olrrajno glavarstvo V Mariboru %-azglinša: Glasom odloka c. kr. nameeibiištva' v Gradcu z dne 28. a-vigusta 1915, Stev. 1520-11, ki je mitisnjen v g(. 36 % \. 1915 v naredbenem listu c. kr. štajerskega namestnjSUa, se odprodajajo v c. in kr. konjskih bolnišnioah v izlof-itev priSedši za vojno službo nesposobni konji le kmetovalcem in na Štajerskem le potom o. kr. Kmetijske družbe v Gradru. Vse zahteve in želje glede prepustitve takšnjih konj je torej naznaniti natrodeni kmetijski dmžbi. * Plovba na Dravi ustavljena. Vsled gra|dnje jeza pri Fali bo ustavljena pla,vba na Dravi od 1G. oktobra do konoa novembra t.l. Vojnlb. uiotnikov se ne oddaje več na delo. U- radno s© poroča, da je oddaja vojnih ujetiilrov za dela vseh vrst ustavljena. Kedaj se bodo vojni ujetniki zopet oddajali na delo, se bo prao grozdni plesnobi in tudi žveplanje ni m|nogo pomagalo., Dež in toča sta pa najvefi kriva, da pri nas letos trgatev ne bo takfo, kakor je obljubljal vinograid v gpomfetdi, ko je vse čudovito lepo cvetelo. Veliko, je letos pri nas jabolk, a kaj ko ni kupcev, ki bi jih spravili dalje. — Sv. Barbara v Halozah. (Okič): Tukajšnji vinogradniki pravijo, da je perocid druga strupena rosa za vinograde. Kjer so s tem prahom škropili, je vse unifeeno. — Sv. J a k o b v Slov. gor.: Pri nag je le malo poaestnikov rabilo perocid. Kolikor sem dognal, se je le petero vinogradniikov s perocidom uspešno borilo zoper peronosporo, ined tem, ko drugi močno obžalujejo, da so rabili to sredstvo. Zdi se mi, da je treba.j da strokovnjakj celo zadevo dobro proučijo in vinogradnikom natanko obra/zložijo, ka.ko je treba postopati s perocijdom, Ker pirihodnje leta skoro gotovo ne bo bakrene galice, j© nujno potrebno, da se vlada in vsi merodajni Sinitelji: deželni odbor, kmetijska družba, gospodarske zadruge,. okrajni zastopi in občine resno pobrigajo za sredstvo, s katerim bi se vinogradniki uspešno borili zoper peronosporo, — "S e n i k pri Ormožu: Naznanjam, d&f iSeHT (Tal za perocid 28 K, ta denar sem popolnoma izvrgel, ker mi je peronospora vso gorico popolnoma uničila. Po mojem prepričanju perocid ni za žlahtne trte, za izabeIo in za šmarnico še že je za silo, ker teh trtnihjvrst peronospora tako močno ne poškodujje. V prihodnje prosimo oblasti za galico. Vinograkiniki, kateri smo letos s perocidom škropili, imamo vsi čisto sube vinograde in ako se galica ne bo idobila/, s perocidoml pa svoj-ega vinograda nikoli več ne bom škropil, ker je škoda za denar in tudi za delo. — H a 1 o z e (Sv. Barbara): Naznanjam, da se je perocid zelo slabo obnesel. Vse se je zažgalo po njem. Kdor je s to grdobo škropil, ima popolnoma suho trsje; tudi mene j© zadela ta nesrefia. — (V prihodnji številki, bomo objavili strokovnjaški spis o perocidu iz peresa g. šolskega ravnatelja A. Kosi-ja iz Središfia, k.ije sam vinogradnik i.n je letos natanko proučeval Skropljenje s perocidom. Uredništvo.) * Dobava otrobov. Z ministrsko odredbo z dne 11. avgusta se je na Dunaju ustanovil pri poljedelskem tninistrstvu osrednji urajd za promei z otrobami in drugimi krmili. V Gradcu se je pri cesarskem namestništvu istočasno ustanovila posredovalnica, ki ima nalogo.. da otrobe, ki se doma. rlobijo od odkupljenega žita aJi dovažiago iz drugih dežel v Štaiersko;, enakomerno razdeli. Pozneje se bo graška posredovalnica pečala tudi z porazdelitvijo drugih krmil. Po stamju dno 12. septembra se bodo zaloge otrobov po vseh mlinih n!a. Stajerskem zapisovale. Mlini morajo svoje zaloge otrobov po doposlanih dopisnicah naznaniti cesarskemu namestništvu. Živinorejci, ki bodo potrebovali otrobe, naj svo>e zahteve naznanijo župansfvn, katero mora naročila zbra,ti in jih odposlati politicni oblasfi. Za naročilni otrobov se bodo izdale posebne izkaznice. Kmetovalec bo moral, pri občini oddati belo izkaznicOj drugo zeleno pa shraniti in jo rabiti, da se izkaže pri mlinu, kjer bo dobil otrobe. Izkaznice bo imol na razpolago občinski urad% Kmetovaleo pme prosto nporabiti otrobe od njemu pristojnega žita, imel j:a bo tudi pravico do polovice otrobov od žifa, ki ga voino-žitno-prometni zalvod pri njem odkupi. Cena z^ otrobe znaga v mlinu 17 K 20 vin., ako pa mlinar otrobe sam dostavi 17 K 70 v. Vreče more kmetovalec sam dostaviti. Pri tej odredbi pridejo .y poštev samo pšenični in rženi otrobi. Tudi oni, ki niso prodali žita vojnožitnemu zavodu, se lahko zglasijo pri obfini za otrobe. Izvažanje jajc. Po nekaterih okrajih, posebno po ptujskem okraju, širijo nekateri Ijudje vest, da je izvažanje jajc prepovedano. Toda fe, vest ne odgovarja resnici. Jajna se smejo prodaiaiti po celi Avstriji. pod gotovimi rogoji tndi v Nemčijo in Svico. V Avstri.ji pa je rromet popolnoma prost. Okrajna glavarsfcva in občine pac lahko nastaVijo najvišje cene — proti kaitorim je pritožba na namestnijo — promefa pa ne morejo in ne smejo ovirati. * Oešpl.te se di*že dolgo. Obirai č©Splje v: suhem vrememi s peclji vred in razpoloži jih v suhi nezaknr.ieni sobi po slami. Tam naj leža tri tedne. Nato vloži t^ešplje v siih in čist sod^ek ali kainnito deižo. mei nje natrosi toliko otrobov, da. &e ne dotikajo 6eSplio e'ia druge, zavcžl sod z mehnrjetn ali s perpamentom in shrani na suhem ixroisto(ru. 0 Božiču odpri sodček, vzemi kolikor hofieš ftešpelj v©,n, operi jili in položi na sito, sito pa drži na soparu. Cešplle, ki oveneio v sodn. se napije,jo s-^ara jp^ so po olrtiki ii) okusu., knkor bi bile ravmo odtrgane. * Klobuki se podražijo. Zvcza avsArijskih tovamarjev za, izdeiovanje klobukov ja gldenila, da podraži za sediaj klobuke za 10 do 20 odstoKkov. Podraženje stopi takoj v veljavo. * Steklo s(5 padražl. Zveza avstri-skih steklarjev na Dujiaju javlila, da zrviSa cene za stnklo za 20 odstotkov. Zvišanfe o©n utemel.iuie s tem, ker go oene za sirovine v zadnjem časii zelo poslcočile dn ker zahtova tudi tovarniško delaivstvo vedno veC.jio plhčo. * Trinajst dlhurjev )e že u]©l sre6en lovec Jat\pz Bur.irer iz fimihola št. 5» prH No^em Me^tn m Kranjsklem, in sioer v, časln od V|elik» noči, ter tako obvaroval okolico pred viečjimi napadi. na perutaino, Lov na diliufje je pa tudi, zanimiv. Kdor se hoče pauč.ti, naj se potrudi k Burgerju, ki mu bo rade volje obrazložil ter mu celo pokazal vecje gnezdo dihurjev. Značilno je dejstvo, da se je ujel lansko leto nek dihur v nogo, a se je odirgal, pustivši eno nogo v pasti, Ni ga bilo več videti. Tod>ai ddhur ni poginil, ker se je letos zopet ujel, in sicer brez četrte noge. Govor,i se, da je tudi več diliurjev z dvema nogama, ki tudi znajo prav spretno ropati piške in lcokoši. • Pogrešane drnžinc s Primorskega. Kje so begunci iz Bovea: Ivan Komafi, Mšna štev. 199, in Terezija Volarič, Iciersko, hišna štev. 94 (pri Kobaridu). Odkar je začela vojna z Lahom, n« rvem, kje so moji starlsi. Naslov za odgovore: Justiua Biziak, Gladbeck i. W., Theodorstrasse Nr. 37, 2. Si., Nemčija. — Družina Antona Mariniča iz Krasnega štev. 21, p. Kojsko v Brdih, Primorsko. Po izbruhu vojske z Italijo se nič ne ve več o njih, kje da se nahajajo: Odgovor sinu: Frani Marlnit-, do mobranski pešpolk štev. 27, črnovojniški stra^ri pol-baitalion, 2. stotni;a, Maribor, Elizabetna cesta štev. 16. — Kje je moja mati Marija Pratina, oče Ivan Tratina, otro>.i; Ant.oniia, Mari;/i in Anton Pratina, doma iz obciaa Kred, okraj Tolnrina. Cdgovor na: Antoa Fratina, 12. saper-Datalion, GyulafeKeiTar, Ogrsko * Zkh dijaSko kuhinjo v Mariborn so darovali gg.: župmk Martln Meško 10 K (mesto veu?a na grob f g. kanoudka Jak. Kavčiča), dekan Henrik Verk 10 K, kaplan Ferd. Žgank 10 K, župnik Josip Lassbacher 20 K, kaplan Anton Bukošek 20 K. Bog plati! Opomba. Na razliOna vpnašfamjaf naznanja predsedništvo, da bode dijaška ktihinja v Marfboru redno delovala tudi v bodočem šolskem' letu. Zato prosimo vse podpornike in prijateljev, da nam ostanejo vedno zvesti! Sl. * Marlbor. U,mrl je dno 15. sepiembra pri Sv. Barbari ni.že Maribora zdravjiik in po&estnik Feliks Ferk, Pogreb se vrši v petek dne 17. sept. ob 3. uri popoldne pri Sv. Barbari, niže Maribora, Vrlerau rodoljubu, prijatieljui slovOriske mladine,, sVetila večna Iu6! * Marlbor. Uislužbtenec južne železnice, Ma|ija Strajnc, je bil premeščen iz Tlrsita v 'Maribor. V Maribor je prišett dne 6. septembra. Dne 9. septembjra zjutraj je pa tako opasno zbolel, dja 3© že naslednjo noč v svojem 3ta«ovanju v MMiKslci uli,ci št. 7 umri. Pr,i raztelesenju njegovega trupla se j© dognalo, da je Strajnc umrl n a k o 1 e r i. Zidr.avstvena oblast ie potrebno ukrenila, da se zabrani razširjenje kolejre v Maribor«. * Maribor. Mestnemu magisfraitu v. Marilboru je došla ponudba ž,up.amstva v Krapijni^za ugodno doba\o češpelj, ki so v okolici Krapime letog pogebno bogato obrodile. * Sv. Peter pri Mariboru. 'Odliliovan je s srebnio kolajno II. razreda Cetovodjm-ognjičar pri strojni puški Franc Kirar. Zaslužil si je to odlikovanje pri Cernelici v Galiciji, kjer je oddal eez 2000 strelov na sovražnika.. Dne 1. septembra mu je kolajno pripel na prsi sam divteijona7'r na južnem bojišCu. — Na tem bo.išču sta padla Peter Gornik iz Celestrine in 'Alojzij Tršavec, kmet v Metavi. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Matija 'Knuplež iz Trčove in Henrik Simerl iz Malečnika. — Martin Korošec iz Metave pa je ranjen na nogi in ujet v Italiji. Nobeden pa. ni pisal, kje da je. — škorci nam delajo spet žo prav občutno škodo v vinogradih. Po tisofte j(ih prileti nad grozdje. Kar ne pogoltne, pa načne in pa izpka, da se jagoda izcedi. Za vinograde je škorec škodljivec in bi bilo prav, da bi se smel zatirati še vsai sedaj v jeseni. Pri nas je škorcev tudi v spomladi jako malo. Zato niso nam nikakor v toliko korist, da bi jim morali v jeseni dajati dobro.jesti in piti. * Sv. Jurij ob Pesnici. Med tukajšnjimi stražniki ruskih vojnih ujetnikov s© Uoleg drugih naših Primorcev nahaja tudi kmet Gašperin, doma v Deskilah pri Plaveh, kjer so se vršili pred tedni srditi bo|i. Kakor drugi prebivalci, je tudi njegova družina morala zapustiti svoj dom ter je prigla zai očetom tu semkaj. Toda žalostno svidenje: zaponed sta mu v ,2 tednih umrla osemletni sin ter dvainpolletna hčerka. Ko so še bili namneč doma in so otroci bili vsi na vrtu, ,je ob njih eksplodimla laška gra.nata, ki je dečka Adolfa skoro čisto zasiila jn pošlkodovala, pa je tudi ostale otroke tako pretresla in prestrašila, da je deklica vsled tega umrla, drugim pia. se še sedaj pozna presta.ni strah. Tako krije tudi naše pokopališČP že nedolžne žrtve za domovino. Dal Bog, da bi ne bile zaman! — V nedeljo, dne 12. t. m.. se j© po vlfi. g. patru Filipu iz Maribora pri nas vpftljal 3. red sv. Franftiška, od katerega pričaki),jGmo v prihodnjosti obilo blagoslova za celo župnijo. — Izmed 49 mož, ki so 61 i k zadnjim prebipanjem, jih od nas le 5 niso potrdili. * Št. Lenart v Slov. goricah1. Tukaišnji c. kr. davčni unad vsprejema predJoge za TOjno zav.arovanjp vsak dan med uradnimi urami. Obenem preskrbi tukaišnji davčni urad tudi dopisovaijn.ie z vojnimi uietniki ter tudi poizveduje za tisfmi, ki se ž-e dalj "ča-sa pogrešajo. Za tako j^jgnedpivanj© pa je urad na razpqlago samo ob riedeljan dopoldne. * Sllvnlca pri Maribonr. Naš občinski odtar je izročil zaslužnemu naduSitelju g. Pestevšeku diplbmo fiastnega oHfianstva tukajSnie obfiine. Odlikovanec si to odlikovanje res v polni meri zasluži. G. PestevSek je izboren ljudski ucitelj. N!a stotin©hvaležnih ž-upljanov mu častita in mu žcfli, da bi S© dblga leta vneto podii;fteval nago mladino v verskem i.n narodnem duliu. Naše ljudstvo ve oeniti učltelje, kii gpoStuiejo mišljenje ljudstva in so mu povsod na roko z dobrimi nauki in nasvetit. Novemu ča,stnemu obOainu Še n.a mnoga leta! * Sredlšge. .»Kdo bi zmiraj tužen bil? To ne more biti", poje narodna pesem, poje tndi za sedanje tnžne 8ase. Tako so središka dekleta ^ne 5. septembra dbrnila nekoliko svoje mtisli od pmtre&ljivlili dogodkav vojske in se ob petletnici Dekligke Zveze zamislile, kako je bilo me&daj, kako je bilo sem od ustanovitv©. Predpoldan nam je č. g. kaplan govoril v cerkvi po besedaih sv, Pavla: ,,Delajmo dobro in se nikar ne utrujdimo!" o gorelčnosti y dobrem. M©d sv. ma.šo smo gledali sestrsko zvezo naših članic pri obhajil.ni mizi. Pri popoMai/sk.em, 1'epo obiskanem zbo. rovanju smo z zariimanjem poslušale di(alog, ki je jagno in točno opisal poslušaJcem .namen Dekliške Zveze, Cast pisateljiici! Vse je n«,to strmelo nad zgovprnostjo slavnostnega govoiinika glmnazijca Jakjoba, Aleksič. Njegova živa beseda šje garfila sraa^ Podgor©lec Terezija, domačinka, je kazala s isv.cflo preprifieval.no begedo na potrebo Dekliške Zvieze. Od Svetinj je prinesla pozdrave Vrazov.a ln priporočala sefctrsko edinogt, od Velike Nedelje pa Beziaikova, kii je svarila pir©d strailiom preti ljudmi, Govore ]© zelo lepo zaključila pesem ,,Zvezna". C. g. duhovni voditelj je v svojem govoru peljal svojo duhovno četo pod ziagtavo presv. Srca in zborovanjb se |e za,klju6ilo v mičneim prizoru s posvotitvijo presv. Srcu Jezftssovemu. Na. bralo se l& koi dar abs/timerhčnega dne 40 K za oslepele vojake, Mladenke! Dobro ste za6ele, dobro delovale že pet l©t. A niste š© dospele do sy<^egia vzvišenega cilja. Zato pa roke in strca k Z,vezi zdaj in napre]. Nikar torej -fte» opušfcajte mq|se5niE gestankov! Dne 3. oktobra na svMenje! Delajmo torej in se nikar n© utrudimo! * Sv. Lovrenc na Drav, polju, ;Ze preoe.i&no število izmed naših mož iiji mladeničevi je padlo na bojišču. Najmlajši izmed njib j© mjjkdf^aič Šteian Periiat iz G. Pleter, ,,gtar šele 18 lel". Začatkom junija j© odšel na severno bojišče, 8, avgusta je zadnjikrat pisal, ko-.aem avgusta pa so dobili stariši od polka nazaj njegov Zapisnik :'n nekoliko d*n.ar]a ter poro6i. ]o, da ,je mrtev. Kje in kelaj je umrl^ se žaliibog še ni naznanilo. Bil je tih, priden mladenlfi, ki je obetal postati enkrat vzoren mož,. Božja 'previdnost ga je preselila iz doline solz v deželo vie5neg|re miru. V neznani zemlji poSivajo tvoji ostanki, a tvoja duša se raduje v Cogu! * Rogatec. V nedel'o dne 29. aiygusta so zapeli rogaški zivonovi svojo žalostno posem, naznanjfejoč, da je na severnem bojišču' dn© 9. avgusta /zdibnil svo.;o blago du?a za svbjo domovino zadet od sovražne krogle vrl mladeuiS Franc Pla\r6a)t iz Brezovsoa, star šele komaj 19 let. 'Odlijcovan }© bil že z hrabrostno svetinjo. Rajni je bil uld Marijine družbe in Brai. nega društva, bateremu je posvetil mar?4kiatero uro s tem, da ,je! rad prebiral dobre knjige i,n časopise. Skoraj bi ne našel knjiige, katere ne bi bil prebral, kar jili je bilo tacas v Bralnem društvu, Nj^govlm žalostnim starišem naše sožalje. A tebi, reaš nepozabni, ki s» šel v cvietu svoje mlaidx)^t5 v smrt za našrga oesarja in domovino, kličemo: Naj te rahlo tuja ziemija krije, spavaj, dragi Franfi&k sladko, Iu6 i-ebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. Naj ti, o dragi^, trUplo tvo.e mirno v grobu tara počiva, duga pa na mile prošn;e naše na,j nebeško radost vživa! * Pilštanj. Iz Rus:]e }e prišla dme 5. t, m. tužna vest, da je ivaiš dr.agi Ivan Gubenšek, posestnik in ,goati]nd6ar na Pilštanju, pmninul v Maskvi. Komaj v 27. letii svoj-e starosti, že se jie moral Io6iti od svoje drage mu žep© Julfce, rcfi, Vrečko. Med tem časom, ko i.© že bil on davno v ruskem ujetniišihfu, mu je doma umrla njegova mati, ki ga je že na zadnjo uro kjiicala, a ni pnišel! O,b obletnici njegov© poroke mu je porodiia žena doma SiinSka Ivana, ki pa ne bo nikdar videl in poznal svojega ata, Pokojni je bdl ranjen v rajno leve roke in sioer že prvl dap ljutega boja s nasprotnikom, dne 26, avg. 1914 ter tudi uiet. Pisal je iz vojmega ujetnigtva edfno le enkrat, in sicer 2 piarni: eno ženi,, a drugo starišem žetne. Ko je odliajal od doma, je bilo glovb izvanr©dno težko. Menda je r-es čutil svojo smrt že pr!i cfdhodu. Tiako blagi nam, pofiivaj in spavai mirnO, sladko! Bodi tii tuja zemlja lahka! Mi te pa obrannmo vedno v spomkm in tolažili bomo tvojo zapuščeno žieno, da bo lažje prenašala to huclo bol in bridko izgubo! * Loče. Tukajšnji m^sar in gpatiflnifear Henrik Wallard je bil radi navijanja qen kaznovan od ok^rajr netra sodišca v KOnjicah z denarno globo 40 kron ali 4 dni zapora, kter j& prodajal miesca junija t. 1. kilogram goveiiega mesa po;3 K 60 v in kilpgram ovčjega mesa po 3 K. Celjsko okrqžno kot prizivno sodi&6e je potrdilo razsodbo. * Konjice. V zadnjem Casu smo dobili še precej dobcr ukaz za omejitev alkoholizma. Bili smo radorredni, kak^en bo kaj uspeh in če se bodo odredbe tndi natančno izpolnjevale,. Tozadevno smo pogledali nekoliko za kulise. Kaj smo tam videli, nas nikakor ni presenetilo. Kaj pomagajo namreč odredbe, 6e se ne nadzorujejo in ne izpolnjujejo. Ljudstvo in gostilničarji si znajo kljub temu poma|gati iz zadrege, in stvflr je zopet pri starem. Odredba, da se pijancem iz navade, pijanim osebam, beraiem itd. ne sme ve6 oddajati žganih ali opojnih pijač, je samo na pap'rju. 'Javno na trgu najdog ležati take prikazni. Ali je to v smislu ukaza? Za tisti čas pa, ko ne dobijo žganja, si ga pn. priskrbijo prej. * St. JnriJ oh inž. žel. Tukajšnje občine, kmetijska podružnica in podružnica aivstrijskega Rudečega križa prircde skupno prihodnjo nedeljo, dne 19. septembra, ob 3. uri popoldne, na prostoru pred ljudsko šolo, v slučaju slabegai vremena pa. v telovadnici, veliko ljudsko s-lavnost ,,v znamenju zlatoga klasa." Na vsporedu je: govorl strokovnjakov, petje, srečolov in prodajanje znakov ,,zlatega klasa";> člsti dobifiek v prid avstrijskenra Budečemu križu. Za dobitke srečolova se omenieni odbori toplo priporočajo, dobitki in darovi se naj pošljejo na naslcrv: C g. Josip KavčiC, kaplan, Sv. Jurij ob juž. žel. * Galicija. Tuka; je cb.e 19. sept. t. 1. nagle smrti umrl Jožei Cokan, posestnik na Pernovem. 0menjenejga dne je pomagal na Zavrhu pri Potocnikiu; ko je zvtečer hotel iti k počitku ria kozoleio in v ta riamen stopal po lejstvi' navzgor, se ,;© na '& klinu naenkrat zasukal in padel z veliko močjo na tla; padel je na obraz in biil pri priči m.rt-ev. Nialjbrž ga j© zadela kap. Bog mu da.j večni mir! Celje. Učitelj meštiajnske šole in nadporofinikv rezervi, Franc Stindl, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojnim okraskom. * Celje. Iz Ljubtlja:;© jsie nara porofta, da je v tamošnji vojaški boinišnici umrl infanterigt Jernej iTopolov&ek, doma od Sv. Krištofa. * Zagrad pri Celju. Iz vsake vasi in iz vsake^ ga še tako> oddalienega kraja se kado oglasi1 v oenj. ,,Slov, Gospodarju", samo iz našega Zagrada ni nič, kakior da bi nas Zagrajčalnov na, svetu ne bilo. Ceprav mala vasica, pa smo tudi pod zmagujoče n,vstrijske zastave poslali 48 iantov in mož 1. 1914-1915. N©kaj se jih je vrnilo ranjenih domov, drugi so se hrabro borili. v Galieiji in sedaj na jugu. Dai manjka de'_ lavnih moSi tudi prl nas, je samoobsebi umevno. Zato pa smo se deklieta in sploh ženskei kar ,,pobralile" s koao in sekino, Večkrat se nam kdo nasttieji in pra',. vi: »Glej, glej, kako ji odreže!" Ves ta trud pa na*n sladi misel, da delamo za damavinu. -m dom, za drage. ki so odšli na bo]i,š6e, ker me ne moremo tja, k}er stoje nasproti sovragu ramo ob rami kjakor stena naši dragi očetje, ljubi bratoi, zaito nam je sveta dolžnost, zastaviti vse moči, da ne z^auiemarjaano domače grude, ki bjo sedaj takJarekoč odkupljena. s krvjo slovenskjih junakov. Vstraino delati in gore&e moliti z)a končno zmago, to naj nam bo edino potrebno. Pozdrave vsem ZagrajSanom na bq];šce in v bolni^niqe pošiljajo Za,gra,jčanke. * Savinjska dollna. Slaba le-tina se kaže: vsl&ti preobfle mokrote je zaoel kroinpir mo&no gnjiti, unieujejp pa ga- tudi drugi škodljifc-ci: miši, kntice, mraimorji izredno močno. Fižol gnije in je jtudi mo&no prL zadet od smoda (rje). * Braslovče. Dn© 10. t. m. je umrla soproga tukajšn^ega veleposesinika Antona; Plaskan, gospa. M. Plaskan v 71. letu s.'oje starosti. ¦ * Iia|lienburg ob Savi. Za ccrkiveni shod pri lurški Mariji v Rajhenburgu se jako zanimajo verniki med Savo in Sotlo. Obeta se lepa slovesnost. Napoviedanih ,ie ve5 procesij. Mnogo duhovnikov je obljubiilo sodelovati pri jiobožiiosti.. Svečanosti se bodo vršile ob šestili zjutraj, ob pol devetih. ob desetih in ob pol enih. Ves čas bo izpostavljeno Najaveteiše, Tudi spovedovalo se bo celo dopoldne. Vse sv. maše se bodo služile za žLve in rajne yojake. Verniki, le potecite v nedeljo k lurški 'Mariji, da vam ona, varuje presvitlega cesarja, našo domovino, naše vojake, da ilzi-rosi zmago našemu orožju in zopetni mir. Zato k Mariji v — 'Slovenski Lurd! * Brežice ob Savi. Dne 22. avgusta t. 1. se je vršila ob jjriliki rojstnega dneva našega cesarja v prostorih grol Attems-ovega grajda velika, obče pristoj)na, vojno-oskrbovalna slavnost, katere čisti donesek je namenjen y enakih delih vojno-ogkrbovalnemu zavodu, znostalim padlih brežigkega političnega okra]'a in ranjencem tukajšnje rezervne bolnišnice Karansebes. Z,e iz sestave slavnostnega adbora, kojega vodstvo sta imela v rokah izkušena gospoda dr. Viktor Neuwirth, uradni vodja c. 'kr. okrajnega glavarstva Brežice, in dr. Julij Kemeny, c. in kr, polk. zdravnik ter poveljnik tukajšnje rezervne bolnišnice, je bilo razvideti, da se je nameravalo zasnovati slavnost na naj&irgi podlagi in pritegniti fe sodelovanju vso slo'e civilnega prebivalstva in voja^tva. Ta nannera se je toliko v polni meri izpolnila, ker je bila slavnost kljub slabemu Kremenu jako dobro obiskana in je presegel znatni uspeh vsa pričalkovanja. Dolžnost je torej, tem potom iskreno se zahrValiti vsem damam in gospodom, ki so pripomogli k dobremu uspehu slavnosti; pozabiti pai tudi ne smemo mnogobrojnih daril, ki imaio velik delež pri lepem uspehu. Posebna zahvala pa gre c. in kr. vo|aški nnravi, ki je omogočila sodelovanje vojaSke godbe. Pri sklepčnem rafiunu od dne 1. septembra je znašal čisti dobi8ek okroglo 1500 K, za Brežice gotovo lepa svotei. * Luče v Savinjski dolini. V svarilo vsem tistim, ki se Cutijo popolnoma varne v teh strašinili časih. Nemila smrt se utihotapi tudi v naijzadnji kotift ter razdira še tako srefine družine, Dne 8. t. m. jo po kratki, a zelo mufini bolezni^ previden s sv. zakramenti, za vedno zatisnil oči Viktor no/man, p. d. Suhčov, v Ln5ah, v najlepSem cvetju svoje mladosti, stair 18 let. Bil je popolnoma/ nepokJvarjenega življenja in zelo vnet bralec ,,Slovenskega Gogpodarja." Umrli je foil obenem prodajalec tega lista. Torej na.j so nikdo varnegai rne čuti. Razveseljevanje in pijanfievanje je treba dj!a,ti na stran. Sedaj so časi žalovanja, trpljenja in pravega spoznanja tistega, ki nas tepe z z&služeno šibo btožjo. Vojske, kuge in lakote — reši nas, o Gogpod! * Luče. Ce»z eno leto smo že pogrešali Alojzija l^oljanšeka, p. d. Navgnov, desetinika pri 87. pešp^olku, in smo ga z raznimi [lo nr^dr.o potrdilo, da je Alojzij PaijanšeK na srbskem boijišfiu padel. Roje!i jo bil Poljanšek leta 1888, pokl?can je bil lco.;- sprvegi« pod orož.je. Najprvo ,je hil od srbske krogle čez roko in-ostrol.jon in k<> ,jo. i-;ma v bolnišnici zacelila, je šel zopet na bojišee. Dne 14. novembna 1014 ga je zadela smrtonosna krogla. Pokopan j(e bil v kraju Martinovac. Radi svoje hrabrosti pred sovražnikoim je bij dvakrat ocOikovan, Rajni je bil ziveat pristaš naše kmeeke stranke, ud pevskega zbora, požarne brambe ter ;izobraževaln©ga društva. Biil j© tudi večlet^ii naročnik ,,,.S1. Gosp." ter zelo priljubljen, vse ga ,ie spoštovalo in rado Imelo. Tako je storil-iiaS Alo.izij castno smrt za oesarja in domov^iaio. Naj mu Bog da večni mir v tuji zemlji in večna luc naj mu sveti! Br-atom in sestri naše sožalje! Imejte zaupanjc v Boga, da ge združite vsi zop,et enkrat tam nad zlvezdami vsvretih nebesih! * St. Jauž na Vingki gori. Kakor pač marsikje drugod, je padlo tudi iz naše iare- nekaj mož in fantov za ljubljeno domcnano. M;ed temi je vrl posestn'fk Bernard Kroflič, ki ostavlja žaJostno ženo in troie otrok v najnežnejši starosti. Da je b:l mož prayi junak. pač s\*edoči pismo, ki ga je dobila žena od vojaškega poveljstva in ki se jjhiisi • Ciemjenai gospa Fran'6iška KroUie v St. Janžu na Vinaki gori. Odgovarjaj|o5 na \raš dopis z dne 13. a|v!gu;s;tav V^ni ^avljaim žalostno poročilo, da je padel \na,š mož, BoniiaircrKromč, diie 8.. juljja 1915 kot pravi junak na polju islave. Natan6nejših podatkov Vam ne morem povectati, kjer je bal Vaš mož prestavlien k mekemu drugemu oddelku, ki mi je na.z•i&nil, da je imenovai od sovražpc krogle smrtno zadet strni^iavil v prepad in se njegpveaa trupU nikakor ne more d'obiti. Da pa je padel kot pravi junaik, ki se je borii zfa, domoviino, kaže okolnost, da je bil knaj bitke skoraij nepristopien Cellonkofel, zapadno od Plocken-sedla na Tirolskem. Vsemog-očni naj tolaži Vas in otroke Vaše ter Vam daj moč prenašati vso to hudo bol." Vrli junak, pacivaj mirno v tuji zemlji! * Ribnlea na Pohorju. Priminul ]© dne 5. sept. v J.anževera Vrlm tamošnjj posegtnlk Jožež Grubelnik p. d. Velkar, iz popr,ejšnjib let znan koft vrl narodnjak, večletni bivlši občijiski odbornik, žtupiafn, ud krajmega šolskega sveta itd., a že 12 let zadei od mrtvouda, da ni mogel več govoriti iii set gšba.ti. BiL je sv-oje dni niož na svojem mestu in vrl katoličan. "N. v m. p.!