KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 101 JAKOB PETERNEL — URAR IN ORGANIZATOR BLEJSKEGA TURIZMA BOŽO BENEDIK Več kot 100 let je že minilo, odkar je pri- šel na Bled Jakob Peternel, poznejši dolgo- letni župan, hotelir in vsestranski turistični delavec, zagnani iniciator turističnega življe- nja ter ne nazadnje zaveden narodnjak-Slo- venec. Za uvod nekaj podatkov o človeku, ki bi se ga na Bledu morali le s spoštovanjem spominjati. Jakob Peternel (1875—1932) je bil doma na Dovjem v kmečki družini Petra in Mari- je Peternel. Zanimalo ga je urarstvo. Tega poklica se je izučil po dveh letih šolanja v Beljaku. Seveda mu ni bilo prihranjeno služenje v vojski. To je opravil v 17. pešpol- ku, kjer so služili kranjski fantje. Kot če- tovodja 1. stotnije se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine v letu 1878. Bilo mu je 23 let ko se je naselil kot mlad urar na Bledu ter začel s svojo obrtjo. Svojo delav- nico si je uredil v hiši nasproti hotela Union, hiši, ki so jo pred leti na križišču podrli. Kot urar je najbrž že slovel, saj so se pri njem, izučili Ambrožiči — znani blejski urar j i. Na Bledu je našel svojo življensko dru- žico Marijo Ferjanovo, hčer kajžarja Anto- na iz Bodešč. V sorodstvu je bila z Jekler- jevo družino, gruntarji iz Bodešč, ki so se na Bledu kmalu začeli ukvarjati z gostilni- čarstvom. Dva priznana Blejca sta mu bila za priči: Anton Wester, dolgoletni blejski župan, in Anton Hudovernik. Javnim funkcijam se je posvečal vse do konca prve svetovne vojne. Tedaj se je umaknil, k čemur je pripomogla verjetno prezgodnja smrt njegove žene Marije — že leta 1912. Se enkrat je iskal srečo v zako- nu, te pa ni našel ter sta z drugo ženo razšla. Umrla je v medvojnem času na Koro- škem. Zadnja leta je preživljal na Rečici v ho- telu Evropa pri svoji hčerki Francki Flor- jančič. Privlačilo ga je le še urarstvo, česar pa mu zelo slab vid ni ravno dopuščal., Umrl je v 75. letu na Bledu. Na Bledu se je kmalu začel ukvarjati z drugim poklicem, turizmom in gostinstvom. Najbrž mu je k temu pripomogla tudi žena, ki je, kot smo že omenili, bila iz družine, ki se je že ukvarjala z gostilničarstvom. Ven- dar njegovo poznejše življenje kaže v večji meri na to, da je njegova volja po ustvar- janju, po udejstvovanju v javnosti prevla- dala in ga usmerila v ta novi poklic. V njem je uspel, kot ne bi nikoli v svoji prvotni obrti. Pa tudi kot narodnjaku mu ni bilo vseeno, da na Bledu vladajo Nemci, da imajo v svo- jih rokah vse večje hotele. Izjema je bila le pri Petranu, kjer so bili tudi zavedni na- rodnjaki. Zakaj ne bi pokazali tudi Sloven- ci, da kaj znamo ali da se vsaj znamo hitro priučiti. Tako je opustil svojo obrt, prodal svojo delavnico in kupil tedanji hotel Stei- del, današnji hotel Union. S tem se je do- končno posvetil gostinstvu. Dobro sta ga vo- dila z ženo, zakaj tudi gostov mu ni manjka- lo. Kot nam te priča takratna knjiga gostov, so bili najštevilnejši gosti Čehi. Zato niso za- man pravili, da je tam češka kolonija. Ko so začeli razpravljati o turški železni- ci, ki naj bi povezovala evropski sever s Tr- stom, je pravočasno uvidel pomen te želez- nice za Bled. Prodal je hotel Union ter za- čel postavljati nov, večji in sodobnejši hotel v bližini postaje Bled-jezero. To je današnji hotel Triglav. S tem je zanesel turistični utrip tudi na Rečico. Tam so zrasli še hotel Evropa — danes le še na starih slikah — pa hotel Zaka, ki ga tudi ni več, in več gostiln. Rečičani se danes spominjajo turizma v nji- hovi vasi. Vedeti moramo, da so takrat, ko je bila zgrajena turška železnica, prihajali gostje iz zahodne in severne Evrope le z vla- kom in to prav na ta kolodvor. Z aktivnim hotelirstvom se je ukvarjal vse dotlej, ko je svoje premoženje podaril svoji hčerki Mariji, por. Kenda. Ta je nato s svojim možem Ivanom Kendo gospodarila z zajetnim blejskim premoženjem. Kot eden redkih slovenskih hotelirjev ti- stega časa se je zavedal dvojega. Potrebno se je izobraževati, zato je obiskoval razne strokovne tečaje na Dunaju pa drugod po tedanji Avstro-Ogrski in prirejal takšne izo- braževalne tečaje tudi doma. Poleg tega se je zavedal, da se je mogoče lotiti samo orga- niziranega dela, organiziranosti gostilničar- jev, kajti le tako naj bi se rešili težavnega položaja, v katerem so bili. Bil je načelnik »Gostilničarske zadruge« na Bledu in na njegovo pobudo je bilo obvezno naročilo »•Gostilničarskega vestnika«, ki je izhajal v Ljubljani za vse člane blejske zadruge. To je bil strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva, kot je pisalo na naslovni strani časopisa. Obvezno pa je bilo naročilo tudi za vse člane v Idriji in Zagorju. 102 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 V tem stanovskem glasilu se je tudi sam večkrat oglašal s članki, ki so bili v tedanjem času dobro brani seveda med gostilničarji. V enem izmed njih je Jakob Peternel ute- meljeval, zakaj vlada tako težko stanje med gostilničarji, saj jih tarejo razne davščine, tako dvoje vrst doklad in drugih. »Prav gostilničarji plačujemo več davka kot vsi kmetje skupaj, čeprav nas je le pe- ščica,« je dejal, »saj plačujejo hišni najelni- ški davek, užitnino pa še občinske doklade. Tako plačujemo kar 4.500 K občinskih doklad. teh pa ne smemo zaračunati gostom, kot to delajo trgovci. Kako bi se ta denar poznal, nam gostilničarjem.« Zato poziva na organi- ziranost, povezanost gostilničarjev, ker le ta- ko bodo dosegli kaj več v svojih zahtevah. Se eno trpko zanimivost opisuje leta 1912 v tem stanovskem glasilu. »Kar trije hote- lirji in ena večja gostilna so šli v zadnjih treh letih na boben. Ne zato, ker takratni gospodarji ne bi znali gospodariti, da bi bili zapravljalci, temveč niso vzdržali visokih izdatkov in stroškov. Posebej zanimiv je primer hotelirja Mallnerja, lastnika takrat zelo znanega hotela Mallner — današnjega Park-Hotela. S precejšnjim denarjem je pri- šel na Bled. Imel je 150.000 gld, njegovi otro- ci so zmogli le še 20.000 gld, njih potomci pa so bili že na cesti, brez vsega, živeli so sko- rajda do miloščine.« Pri tem, da so vsi bili delavni in prizadevni, jim ni ničesar ostalo, izgubili so še tisto, kar so podedovali in še sami zaslužili. Opozarja, da >^gostilniška kon- cesija« ni najboljša, da ni mnogo vredna, saj jo tarejo razne dajatve mnogo bolj, kot je to primer z drugimi obrtmi. Gostinstvo tako že takrat ni bilo donosno, podobno sta- nje lahko zasledimo ves medvojni čas pa tudi danes je podobno stanje v našem turizmu. Zelja po napredku je Peternela pripeljala na županski stolček, za tiste čase še mladega — bilo mu je 37 let, ko so ga izvolili zavedni Blejci za župana, potem ko je prenehalo žu- panovanje hotelirju Johannu Mallnerju. Bilo je to 1895. leta. 12 let je bil nato na čelu blejske občine. To obdobje je bilo obdobje delavnosti, aktivnosti na Bledu. Zavedal se je, da Bledu še marsikaj manjka, da bi v turizmu zacvetel po vzgledu drugih letovišč v bivši monarhiji. Omenimo le nekaj za tisti čas pomembnih novosti. Postavili so ubožnico na Gmajni, klavnico v Betinu, zgradili novo šolo, pri- pravili so projekte za električno napajanje, skupaj z gorjansko občino mislili na načrte za oskrbo z vodo. Oboje bi za turistično občino bilo še kakšnega pomena. Mislil je še na druge izboljšave. Tako je postavil razgledni stolp na Osojnici, kjer so ponujali tudi hladna jedila izletnikom, pove- zal kolodvor na Rečici z jezerom ter z dre- voredom z vasice, poskrbel za javna kopališča za domačine Mlinem, Rečici in Zelečah, pove- zal Mlino z Ribnim, drevored od Blejskega do- ma do Grada, prepovedal krošnjarjenje po kraju, kurjenje peči s slabim premogom za- radi smradu, skrbel za snago in čistočo po- stajališč izvoščkov pa še marsikaj bi lahko našteh. Seveda ni bilo vse tako gladko, saj je imel spore z A. Riklijem. Očital mu je sramotenje in zapostavljanje naših ljudi, z Muhrom, lastnikom gradu, da je zapiral poti in razgledno ploščad na gradu blejskim go- stom. Ce si le površno ogledano vse to nje- govo aktivnost, lahko trdimo, da so ti pro- blemi, ki so bili še vsa ta leta zatem pa tudi tja do današnjih dni. V tem je imel podpore domačih odbornikov, res po večini kmetov, ki so sedeli v občinskem odboru, pa kazali toliko smisla za razvoj kraja in za turizem v kraju. Izrednega pomena je njegova pomoč pri dokončanju Zdraviliškega doma, ko je občina prevzela garancijo za vsa posojila, ki so jih najeli za postavitev tega pomembnega turi- stičnega objekta. To še ni konec njegovih zaslug. V času njegovega županovanja so bile zgrajene šte- vilne počitniške vile na obali in okolici Blej- skega jezera, ter hoteli in gostišča. Povsod je dajal svojo podporo, posebej, če je le bilo to v korist razvoju domačega kraja. Županski stolček je zapustil 3. septembra 1906, razlog za to pa je bil neprimeren očitek iz lastnih vrst. Šolski nadzornik in bivši ob- činski svetovalec Josip Verderber je javno očital Peternelu nekatere nepravilnosti pri pregledovanju finančnega poslovanja. Izre- kel mu je nezaupanje, tega pa Peternel ni prenesel. Zupanovanje pa ni bilo edino jav- no Peternelovo udejstvovanje. Dolga leta je vodil Zdraviliško komisijo na Bledu, organ, ki mu je bila zaupana vsa skrb za blejski turizem. Ta je bila osnovana s posebnim za- konom. Bila pa je edina tovrstna turistična organizacija na takratnem Kranjskem. V njeno pristojnost je spadala evidenca gostov, pobiranje turistične in godbene takse, pri- reditve, zabavno življenje pa tudi skrb za upravljanje z njenim premoženjem. To velja za Zdraviliški dom pa upravljanje s parki na Straži, Osojnici, skrb za snago na cestah javno razsvetljavo po središču kraja. Poseben pravilnik pa je določal, kdo vse vodi ta organ, kako pridobivajo sredstva in kako jih tudi delijo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 103 S Ves čas županovanja je bil Peternel načel- nik te Zdraviliške komisije. Bil je tudi pred- sednik Društva za tujski promet na Bledu ki pa zaradi Zdraviliške komisije ni imelo tak- šne teže, pa načelnik gasilskega društva. V 1. 1891, prav v zadnjih letih svojega dela pa je ustanovil na Rečici Turistično društvo »Zarja«. To je bilo leta 1914, ter ga vodil vse do konca vojnih let. Prav delu v tem dru- štvu je ostal zvest do konca. Tudi tu je pokazal vso skrb za svojo vas, kjer je pre- življal svoja zadnja leta. Ob koncu vojne pa se je povsem umaknil ter preživljal svoje ne tako kratko obdobje v oskrbi svoje hčerke Francke Florjančič v hotelu Evropa. Zanimi- vo je, da se je po vsej tako razvejeni dejavno- sti tudi tako lahko umaknil, da je opustil skrb in zanimanje za javno udejstvovanje. Z ve- seljem pa se je spomnil svoje prvotne obrti - urarstva. Jakob Peternel se je močno izpostavil ob gradnji nove farne cerkve Sv. Martina na Bledu. Začelo se je 30. januarja 1902, ko je takratni župnik Janez Oblak naslovil prošnjo za gradnjo nove farne cerkve na okrajno gla- varstvo, glavarju Rubelliju v Radovljici. Po- vod za gradnjo nove cerkve so utemeljevali s tem, da je stara premajhna glede na število prebivalstva — saj ima le 254 m® s kapelica- mi in odprto nišo pred cerkvijo. To pa zado- stuje le za 410 oseb, medtem ko jih mora ostati 175 zunaj v predverju. Faranov pa je vsega skupaj 1646, pa tudi na blejske goste je potrebno računati. Tako naj bi imela cer- kev prostora za 1007 oseb, zato jo je treba povečati na 403 m*. Pa tudi na dotrajano sta- nje stare cerkve je treba misliti. Kdo naj bi nosil stroške za gradnjo nove cerkve? Pomoč so obljubili cerkvi na Rečici in Otoku, če bodo osvojili načrt mojstra za gradnjo cerkva Friderika barona Schmitta in arh. Jožefa pl. Vancaša, dalje verski zaklad, tudi letoviščarji bodo kaj prispevali, občina s farani pa naj bi na svoja pleča prevzela okoli 26.000 K. Jakob Peternel s sodelavci se ni strinjal z nameravano gradnjo, saj so menili, da so blejski farani že tako preobremenjeni z da- jatvami in dolgovi, ki jih ima občina. Uprav- ni spori so se vlekli dolga leta, saj je deželna vlada potrdila prvostopno dovoljenje, raz- pravljali so o tem celo na ministrstvu za uk in bogočastje in končno upravno sodišče na Dunaju. Cerkev je bila dograjena že leta 1904, kolavdirana je bila 3. novembra 1904, pri tem pa so nastale podražitve. Teh je bilo pri skupnih stroških 151.568.31 K kar 47.588.31 K. Seveda je bil spor nato tudi o utemeljeno- sti teh podražitev, vendar je pristojna oblast priznala potrebo teh podražitev, ki so nastale glede na spremenjene razmere, pa tudi prvot- ni proračuni niso predvideli več dela. Seveda gradbeni odbor pri tem ni zadela nobena krivda. Tega je vodil knez Ernest Windisch- grätz, ki je zagotavljal faranom, da bo sred- stva zmogel pridobiti tudi drugod, kolikor bi Jakob Peternel, Franc Rus in Ivan Rus, ki so bili pooblaščeni za vodenje spora, uspeli. Spor so dokončali šele 16. 10. 1909. Vendar cerkev je bila zgrajena. Zanjo ima največ zaslug župnik Janez Oblak. Prekora- čitve je bilo treba plačati — pri vsem tem pa so bili mnogi še pozneje mnenja, da je bila prvotna cerkev s svojim romanskim stolpom in preddverjem prijetnejša z večjo kulturno umetniško vrednostjo kot nova neo- gotska, ki jo gledamo pod grajsko skalo danes. Se nekaj besed o Peternelovi družini. Žena Marija mu je rodila 10 otrok, od katerih so trije umrli že kot otroci ali dojenčki — Cecilija, Matevž in Jakob, sedem sinov in hčera pa si je ustvarilo svoje družine in domove po večini na Bledu. Med sinovi je Francelj služil kot vojak v srbski dobrovolj- ski diviziji v Dobrudži, nato služboval v Za- grebu in končno užival pokoj na Bledu. Za zasluge v vojski si je prislužil visoka odliko- vanja Belega orla z meči in Karadjordjevo zvezdo z meči. Anton je bil poštar in je kon- čal nesrečno na Bledu, najmlajši Ciril pa je bil pravi vseved. Šolal se je v Parizu, nato pa se je preživljal na Bledu. Gostinstvu in turizmu pa so se posvetile njegove hčerke. Tega si je sam želel in jim oskrbel tudi izobrazbo. Francka Florjančič je skrbela za njegove hotele na Rečici, pozne- je za Kendove, in Marija, poročena z Ivanom Kendo, sta bili med vojnama nosilki blejske- ga turizma. Obe pa sta nesrečno končali. Lahko bi zatrdili, da sta pri vsem svojem premoženju — nad polovico blejskega go- spodstva ostala brez strehe, brez svoje po- stelje. Lojzka, poročena z Bratino, je začela v Sofiji pri Kendovih, nato živela v Beogra- du, po vojni pa gospodinjila na številnih po- slaništvih po Evropi, sodelovala v raznih upravnih organih, ki so se ukvarjali s turiz- mom, znašla se je tudi na Golem otoku, nato pa živela v Ljubljani. Kot vidimo, je Peternel posnemal takratne kmetske družine, ki so bile v glavnem boga- te potomcev. Poskrbel je tudi za njih vzgojo in šolanje, žal pa niso vsi uspeli, tako kot si je želel. Niso pa tudi kazali tiste zagnanosti, volje in tudi najbrž ne talenta za javno udejstvovanje, kot je bilo to lastno njemu. Seveda pa so bile tudi razmere kaj drugačne. 104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Zakaj vse te vrstice o Jakobu Peternelu? Na Bled je prišel kot mlad urar povsem neznan, pa tudi blejske razmere in ljudje mu niso mogli biti kaj prida znani. Navkljub temu se je tako hitro uveljavil. Zgodaj je spoznal prednost naravnih danosti Bleda pa njegove okolice in to je znal tudi izkoristiti. Bled naj bi postal enakovreden tedaj že raz- vitim letoviščem monarhije. To je bil njegov cilj in temu se je tudi približal kar v pre- cejšnji meri. Ta njegova iniciativnost in iznadljivost, pa tudi hrabrost so ga pripeljale do županskega mesta. Tu je vzdržal kar 12 let, postal orga- nizator blejskega turizma in načeloval vsem turističnim organizacijam, ki so jih že takrat poznali in niso bile nepomembne, kot to lahko vidimo še danes. Zavedal se je, da Bled ne potrebuje le hotele, ampak tudi komunal- no opremo, šolo, starostni dom. Kot narodnjak je osnoval blejskega »Soko- la« v letu 1908, bil njegov prvi načelnik, prav tako pa je načeloval tudi blejskim gasilcem. Ob izgradnji turške železnice je prejel visoko odlikovanje zlati križec za zasluge. Zal pa moramo omeniti dvoje, kar je bilo le v škodo kraja. Prezgodaj se je umaknil z javnih tri- bun, saj mu načrtov še ni zmanjkalo. Vse kaže, da je bil glavni razlog prezgodnja smrt njegove žene. Njegovi potomci, v prvi vrsti sinovi, niso šli po njegovi poti, niso mu sledili. Drugače pa njegove hčerke. Bile so v vrtincu blejskega turizma, le da so objektivne in subjektivne sile preprečile uspeh, kot si ga je on zami- šljal. Sicer pa je tudi sam naznanjal, da go- stincem ni najbolje postlano. Sicer pa tak- šnih primerov ni manjkalo na Bledu tudi v poznejšem času. Kot še mnogi drugi blejski gostinci je tudi Peternel priživljal svoja zadnja leta v pre- cejšnji osamljenosti in oddaljenosti, pozabljen od vsega javnega dogajanja na Bledu. Zal je to blejska posebnost. OPOMBE 1. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Go- renjsko, Kranj: — Zapisniki občinskih sej Žu- panstva Bled, 1894 do 1906. — Zapisniki sej zdraviliške komisije na Bledu, 1903 do 1914. — Gostilničarski vestnik, Ljubljana, 1912, št. 10. — Poročilo o gradnji cerkve na Bledu. — 2. Dr. A. Ferjančič, Bled v prozi, Ljubljana (brez letnice izdaje). — 3. Izpiski iz rojstne knjige in poročne knjige, Matični urad Bled. — 4. Spela Janežič, roj. Florjančič, osebni spomini, Bled.