Ulična razsvetljava
Ko hodi človek ponoči po naši občini naleti na prava razsvetljevalna nasprotja. Imamo razkošno osvetljene ulice, v glavnem v strogem centru, pa tudi popolnoma zamračene predele mesta. In seveda vse mogoče in nemo-goče vmesne različice obeh skrajnosti. Zanima me, kaj delajo pristojne organizacije in organi na področju razsvet-Ijenosti-Ljubljane, da bi se te razlike vsaj malce izenačile. Pri tem seveda ne mislim na to, da bi razkošno razsvetljene ulice zamračili!
O. S. LJirtiana
Da bi dobili kar se da vero-ddstojen odgovor na to vpra-šanje, smo poklicali ljubljan-sko komunalno podjetje, kjer nam je tovarišica IVIajda Bre-gant povedala marsikaj o pro-blematiki ljubljanske javne razsvetljave. Če strnemo nje-ne ugotovitve, lahko rečemo, da je Ljubljana na samem re-pu jugoslovanskih mest na področju osvetljenosti. Ko-munalno podjetje je v letoš-njem programu kolektivne komunalne rabe ponudilo tu-di merjenje osvetljenosti na-šega mesta. Te meritve naj bi

dale osnovne podatke o tem problemu. Obenem bi služile kot izhodišče za izboljšanje razsvetljenosti našega mesta. Na podlagi tega programa dve ekipi od srede aprila me-rita osvetljenost v Ljubljani. Meritve naj bi bile končane do konca prihodnjega leta. Merijo lahko namreč samo od somraka do polnoči, kajti te-daj se del razsvetljave izklju-či. Odšteti pa je treba tudi vse deževne in podobno vremen-sko neugodne dni, ker tedaj meritve ne dajo prave vredno-sti.
Rezultate teh meritev bodo skupaj s katastrskimi podatki vnesli v posebno študijo ter predlagali potrebne rešitve. O tem bodo razpravljale tudi vse ljubljanske komunalne skupnosti in seveda občani, ki so še kako zainteresirani za čimboljšo rešitev tega vpraša-nja.
Vendar so s programom ko-lektivne komunalne rabe za-gotovljena le sredstva za ob-novo obstoječih svetil, ne pa za nove investicije. Teh sreid-stev je sicer več kot doslej, ko se je denar natekal iz proraču-na, kjer se je letno povečala vsota za približno 8 odstot-kov. Potrebe za vzdrževanje novih svetil in semaforjev pa so naraščale z 20 odstotki na
leto. Iz tega je torej razvidno, da ni bilo denarja niti za re-dno vzdrževanje.
Za nove investicije bo treba torej najti nove vire financira-nja. Eden teh virov je prispe-vek za uporabo mestnega zemljišča in morda še kateri. Vendar je do realizacije še da-leč. Res pa je, je poudarila to-varišica Bregantova, da je pravilna osvetlitev mesta del stardarda naših občanov in bistven pogoj javne varnosti naših občanov, ziasti na po-dročju prometne varnosti.
Taki smo, da se iz izkušenj, bolje rečeno, nesreče sočloveka neradi učimo. Nesreče pa nas uče, da se marsikatera nesreča na naših ulicah dogodi, ker ne spoštujemo niti osnovnih cestnih zapovedi in prepovedi. Ena takih je prav gotovo rdeča semaforska luč. Mladeniči na sliki, ki jo kljub prepovedi veselo mahajo čez cesto, bodo čez leto in dan postali šoferji. Jim bo takrat rdeča semaforska luč pomenila prav toliko malo kot jim danes?
Fric Peršič