VESTNEK

..............................***S.
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt * izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
XXXViH
CELOVEC, PETEK, 5. AVGUST 1983
ŠTEV. 31 (2134)
"Vas ob meji": Diskusija v "Ciuh 2" """
KHD umakni! pritožbo - Možnosti za uspeh so bi!e majhne
Predvidoma 8. septembra bo v drugem sporedu avstrijske teievizije diskusija o fiimu „Vas ob meji", ki je na Koroškem dvigni) toiiko prahu "led prizadetimi krogi. Tako bo širša avstrijska javnost imeia končno Prožnost, da si ustvari avtentično siiko o argumentih nasprotnikov 'Mma in njihovih pokroviteijev v trostrankarskem paktu.
Predzgodovina je znana. Potem ^ je KHD protestira! že pred od-"sjanjem filma, je takoj nato začel ^eliko podpisno akcijo za pritož-° pred pritožbeno komisijo za Po lastnih podatkih je zbral ^oli 17.000 podpisov. Če si pred-"čirno, kako masivno podporo je ^ tem dobil od vseh politikov v boškem deželnem zboru, ki je
Konferenca za boj Proti rasizmu
V Ženevi je v ponedeljek tega o<fna generalni sekretar OZN de ^ellar otvoril drugo svetovno kon-Orenco za boj proti rasizmu in ras-ernu razlikovanju, ki bo trajala do ^ avgusta. Na konferenci bodo ^sučiii, kako so v desetletju akcij ^ boj proti rasizmu in rasnemu rokovanju (končalo se bo z levjim letom) uresničevali načrte. "Snem bodo opozorili na smeri
Skcij
'j v nadaljnjem boju za odpravo
oblik diskriminacije, zlasti po-
'ke apartheida. Konference se jsležuje več kot sto držav, z iz-J^o ZDA in izraela, ki sta odpove-sodelovanje, ker je generalna kupščina OZN leta 1975 izenačila ^sizem z rasizmom. Zasedanja . Udeležuje tudi jugoslovanska J'Sgacija pod vodstvom člana sve-federacije in predsednika jugo-. banskega odbora za boj proti
'asiz
hiu in rasnemu razlikovanju.
celo razpravljal o tej zadevi, in kako glasno je bilo vreščanje, ki je že kar vsiljivo spominjalo na krik ..Držite tatu!", ko so se kot en mož zagnali v filmsko trilogijo „Vas ob meji", potem je število zbranih podpisov kar nekam nizko. Čeprav je KHD za svojo akcijo zlorabljal „Te-den srečanja" v Celovcu, pa očitno vsesplošno razburjenje nad filmom le ni bilo tako množično, kot so si trostrankarski politiki želeli.
To je po vsej verjetnosti tudi v četrtek minulega tedna botrovalo odločitvi advokata dr. Meyerja, da je privolil v poravnavo in pritožbo pred komisijo umaknil. Brez dvoma pa je še bolj odločilno bilo, da pritožba ne bi imela nobene možnosti za uspeh. Sodniki so po poročilih ..profila" imeli film Thomasa Plucha in Fritza Lehnerja za vsekakor objektiven prikaz manjšinske problematike na Koroškem. Tako je Meyer šel v kompromis, ki ga je ponudil generalni intendant Bacher, da bo namreč septembra diskusija o filmu v „C!ub 2", kjer naj bi sodelovat tudi dr. Feldner. Govorijo tudi o tem, da bi tretji del filma neposredno pred diskusijo še enkrat poslali v eter.
Vsekakor je taka diskusija samo koristna, predvsem, če bo po kriterijih radijskega zakona upoštevala udeležence vseh smeri. Tu ne gre samo za to, da bi bil med disku-tanti zastopan tudi Slovenec, gre predvsem tudi za to, da se bo slišal tudi glas nemškogovoreče demokratične večine na Koroškem,
ne samo manjšine, ki jo zastopajo deželni politiki in KHD. Vsekakor naj bi s to diskusijo dobil več prostora tisti element, ki mu prej objavljena javnost ni pustila priti do izraza, torej tisti, ki so film in njegova avtorja zagovarjali ne samo zaradi umetniške svobode, temveč tudi zaradi njegove vsebine. To bi bilo samo objektivno.
Vsekakor bolj, kot je koroški tisk. Ne samo, da is zatrobil v isti rog kot deželni politiki in KHD: z vso silo proti filmu. Zdaj je to svoje ravnanje kronal s posebno delikateso: v prvih poročilih o obravnavi pritožbe je pridno zamolčal, da jo je KHD umaknil. Pač, porazov ne priznavaš rad . ..


..Koruza najbotj trpi zaradi trenutne suše", so začetek tedna ugotavijaii kmetje. Nevihte zadnjih dni so poskrbele za ohiaditev in kmetijstvu pri-nesie zažeieni dež. Več o poiožaju kmetov in njihovih skrbeh iahko preberete na 7. strani pod nasiovom „Kaj pravijo naši kmetje?"
.3
Trst: Pismo Siovencev predstavnikom obiasti
Siovenci v itaiiji nadaijujejo svojo akcijo za sprejetje giobainega zaščitnega zakona. Potem ko je pred kratkim KPi viožiia v pariamentu osnutek takega zakona, je to zdaj storita tudi že Siovenska skupnost, in pričakujejo, da bodo tako storiie tudi še druge stranke. Sicer so osnutek zakona že obravnavati v itaiijanskem pariamentu in četo v viadni komisiji, vendar vsi zakonski osnutki postanejo nični, čim se razpusti pariament. kar se je 'odiio pred nedavnimi voiitvami.
Minuli teden je sprožila posebno pobudo tudi enotna delegacija Slovencev v Italiji. Na številne predstavnike oblasti je delegacija — sestavljajo jo senatorka Jelka Gerbec (KPI), Rafko Dolhar (Slovenska skupnost), Branko Pahor (Socialistična stranka Italije), Boris Race (Slovenska kulturno gospodarska zveza), Marij Maver (Svet slovenskih organizacij) in Viljem Černo (ki predstavlja kulturna društva Slovencev videmske pokrajine) — naslovila pismo z zahtevo, naj pride
čimprej do odobritve zakona za globalno zaščito. V pismu je uvodoma navedeno, kaj vse mora vsebovati zaščitni zakon, da bo ustrezal stvarnim potrebam manjšine. Ob ugotovitvi, da se ustavna določila o zaščiti manjšin že izvajajo na Južnem Tirolskem in v dolini Aosta, ne pa v Furlaniji-Julijski krajini, pa pismo navaja poglavitne dosedanje etape v prizadevanju za odobritev zaščitnega zakona. V pismu Slovenci apelirajo med drugim na predsednike poslanske zbornice in
senata in na predsednike političnih skupin v parlamentu, da naj po svojih pristojnostih naredijo, kar je potrebno, da bi parlament vsaj v 9. zakonodajni dobi po vojni odobril zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Medtem pa so pred tednom dni v Furlaniji-Julijski krajini tudi že formirali deželno vlado. Gre za šest-strankarsko koalicijo med Krščansko demokracijo, socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci in Slovensko skupnostjo. Petnajstčlanski vladi načeluje dosedanji predsednik deželnega odbora krščanski demokrat Antonio Comelli. Predstavnik Ssk Drago Štoka bo v deželni vladi predsedoval posebni komisiji za vprašanja evropske skupnosti, za zunanje odnose in za probleme posebne komisije za izvajanje osimskih sporazumov.
PREBERiTE
Nervozne reakcije in Grizem
str. 2
ladinski raziskovalni tabor v Benečiji
str. 2
^speh igralcev „Zarje" v iubljanskih Križankah
str. 3
^ohod na Obir v spomin Germanu Veliku
str. 4
Mednarodna razstava Mineralov in fosilov
^Globasnici
str. 5
lit
tajska občinska seja
str. 8
bučimo se Sospodarsko misliti!
str. 8
Pred razgovori z novo viado: Čien 7 je edina osnova!
PrZstojnZ zveznZ Zn deže/nZ po/Z-t;kZ so v zadnj/k /et/k tako na notranjepo/Zt/čnem pr/zor/šča, predvsem pa na zananjcpoptrčnrrn opfnra/i' s paro/o.- v manjš/nskZ po/Zt/k/ so možnZ /e majkn/ korak/.
Čeprav je e/en 7 sestavn/ f/e/ avstr/jske astave /n čeprav že do/-go verno /n okčat/mo na /asm/ ko-ž/, r/a je arar/na /Ivsfnja g/ef/e Zz-po/njevanja tega astavnega f/o/očZ/a neverodostojna, smo v zaf/njem okdokja Zzf/e/a/Z Zn posref/ova/Z v/af/Z ce/o vrsto konkretn/k pred-/ogov Zz vsa^of/nevnega žZv/jenja manjš/ne.
P ref/ menoj /ežZ nat/ t/vajset s^apn/Zr v/og okck osrednj/k or-ganZzacZj s/ovenske narot/ne skap-nost/ na Aoroškem, k/ smo j/k v o/rt/o/rja enega samega /eta posre-t/ova/Z pr/stojnZm zveznZm Zn t/e-že/nZm astanovam. Mj/kova vsekZ-na; ce/otnZ komp/eks šo/stva, g/as-kcna so/a, trgovsk/ ko/eg, trgovska aZ:af/emZja, vprašanja ra</Za Zn te/e-v/zZjeZtd.
VečjZ f/e/ tek v/og so nam prZ-stojne ok/ast/ vrnZ/e z agotov/tv/jo, ^ap^ne^iMzam^^^^mson^ p/sane v s/ovenšeZn/. 7'ako je po neapošfevanja Zn zavračanja naš/k v/og posta/o jasno, t/a arat/na zfv-str/ja tad/ po/Zt/ke majkn/k korakov ne jem/je resno.
Aasprotno, nastaja vtZs, t/a prZ-
stojnZm ot/govarja f/ejstvo, t/a se narot/na skapnost „zapos/Z" s pZsa-njem v/og (k/ j/k vztrajno zavračajo, tako kot je na prZmer t/eže/nZ šo/sk/ svet v zat/njem o/rt/o/rja za-vrnZ/ nat/ petnajst naš/k v/og) Zn ne vof/Z ko/j konkretne Zn jasne po/Zt/ke t/o v/at/e.
Narodna skapnost je nesporno pokaza/a prZprav/jenost, t/a sode-/aje pr/ po/Zt/k/ majkn/k korakov, vent/ar v/at/a te pr/prav/jeno-stZ manjš/ne nZ apošfeva/a Zn jo je ee/oz/ora/?Z/a.
Vse /ro/j postaja jasno, t/a tako ne koš/o več naprej, to potrjaje tat/Z ek/atantno neapoštevanje pret//oga ZSO Zn N5A5 v zvez/ z zasedko mest pr/ t/eže/nem šo/skem sveta.
/z neštet/k razgovorov, k/ smo j/k jan/:efonarjZ Zn predstavn/k/ ZBO v zat/njem /eta Zme/Z z našZmZ /jat/m/ šZrom t/vojezZčnega ozem/ja, pa tat/Z z nemškogovoreč/mZ demokrat/, nesporno jasno Zz/raja, f/a /jat/je že/Zjo, terjajo Zn za/rtevajo reš/tev naj/ro/j pereč/k vprašanj s/ovenske narot/ne skapnost/. ^em spat/a vprašanje t/vojezZčne pret/-šo/s^e vzgoje, vrsta vprašanj s pot/ročja o/rveznega šo/stva, vprašanje rat/Za Zn te/evZzZje, g/as^ena so/a, vprašanje sta/nZ/r t/otacZj s/o-vens^Zm znanstvenZm, /m/tarn/m,
špo^wm;n^^^morgam^a^m
Zn pret/vsem ena^opravnos s/oven-st^ega jezZ^a v apravZ na t/vojezZč-nem ozem/ja, pa tat/Z gospot/ars^a ^repZtev manj razvZtZZ? pret/e/ov jažne /čoroš/te.
PrZzat/etZ terjajo ot/ o/re/r osret/-njZ/? organZzacZj, f/a z večjZm poa-t/ar^om Zn /ro/j ot//očno postavZta posamezna vprašanja Zz č/ena 7 t/ržavne pogo<//re.
Brez f/voma stoj/ s/ovens^a na-rof/na s^apnost, z njo pa Aoro-š^a Zn repa/r/Z^a y4vsfrZja pret/ Zz-ret/no pomem/mo of//očZtvZjo; zl/Z v o/r/Z^Z sta/nega enakopravnega t/Za/oga met/ v/at/o Zn manjšZno s postopnZmZ konkretnZmZ korak/ pr/spevat/ k enakopravnost/ s/o-venske narot/ne skapnost/ Zn tako Zzpo/njevatZ č/en 7 (k tak/ po/Zt/k/ se pr/znava Z$0 Zn ce/otna narot/-na skapnost) a/Z pa v ko/j zaostren/ narof/nopokučn! atmosfer; /skat/ /zkot/ /z krez f/voma neza-t/ovo/jZvega po/ožajaf
Najko/j konkreten ot/govor na to vprašanje ko /akko f/a/ zveznZ kane/er t/r. Tret/ k/novratz 7. sep-temkra na razgovor/k s pret/-stavn/k/ Zveze s/ovensk/k organZzacZj Zn Narot/nega sveta koro-šk/k B/ovencev.
dipl. inž. Feliks Wieser predsednik ZSO
Aiarmantni
signaii
Po/Zt/k/ se rat/Z gret/o optZm/zem. $ocZa/Zst/čnZ /ZnančnZ referent Frak-kaaer prav/, f/a po/ožaj okv/at/a. Ao-roška /jat/ska stranka se kva/Z, f/a se začenja v ok/Zk/ „f/ržavne pogot/ke" met/ zvezo Zn t/eže/o aresn/čevat/ njena stara zakteva po „t/ok/teva/nZ mZ-/Zjarf/Z". Trgovska zkorn/ca organZ-z/ra t/skovne Zz/ete v Pot/jano, t/a k/ nov/narjem pokaza/a, kako tam aspe-vajo tat/Z „z</rava" pot/jetja.
Vsfpakkratigovor;jooprok/cm-skem pot/ročja Zn začenjajo, potem ko so f/o/ga /eta zap/ra/Z oč/ Zn o/epša-va/Z s/taacZjo, Zzf/e/ovatZ koncepte za reševanje kr/ze. /seveda, s/gna/Z so a/armantnZ.- WZ/t/ v Ve/Zkovca, p/vo-varna pr/ /strka v P/Zkerka, Tekaa-Aokrs v Ve/Zkovca Zn zdaj še PeZtgek v/sZnčtvas;.
PosameznZ Zzo/ZranZ s/mptomZ, v „norma/n/k", konjanktarn/k čas/k kZ-tro ozdrav/j/v/, se razraščajo v nevarno ko/ezen.
Toda Podjana n/ prok/emsko ok-močje še/e od včeraj. 2e nekaj /et, če ne deset/et/j 5/ovencZ opozarjamo na gospodarsko ko/eknost, na straktarno s/akost te reg/je. /n s pred/og/ za raz-š/rjanje reg/ona/nega sode/ovanja zadevamo na g/aka ašesa. Toda zdaj je čas, da se nekaj nared/. Ae samo, ker ta ž/vZ narodnostna manjš/na.
P-
OB POLEMIKI ZARAD) NEMŠKIH GOSTOV: v
Živčnost in enostranost ne koristita zdravemu turizmu
Medtem ko nazadujejo števila gostov pri privatnikih in tudi hoteli občutijo nazadovanje turizma, raste povsod nervoza, ker pač ni več tistih rekordnih turističnih številk in dobičkov kot v prejšnjih letih. To je med drugim tudi vzrok za tendenciozno poročanje tukajšnjih časopisov o turizmu v sosednjih državah, hkrati pa razlaga živčne reakcije nekaterih enookih politikov, ki se bojijo nazadovanja nemških gostov.
V primerjavi z našimi Haiderji in Baurechti pa ostajajo številni „pief-keji" bolj trezni in hladnokrvni, kot zbegani koroški politiki, ko gre za oceno avstrijskega turističnega gospodarstva in vloge nemških gostov v njem. Tako ocenjuje npr. ..Suddeutsche Zeitung" 21. julija 1983, da je treba vzroke nervoze v avstrijskem turizmu iskati v premikih, ki jih doživlja ta važna gospodarska panoga tudi v klasični državi turizma, v Avstriji. Pisec Hart-nes Burger prihaja v tem uglednem časopisu do zaključka, da močna
odvisnost avstrijskega turističnega gospodarstva od nemškega gosta na eni strani proizvaja določeno hvaležnost napram njemu, hkrati pa tudi odklonilna stališča, predvsem če se gost preveč obnaša „kot bi bil doma". Odvisnost Avstrije od turizma se izraža npr. tudi v teh številkah: 1/3 deviz izvira iz turizma (95 od 266 milijard šil.); v nekaterih področjih živi skoraj 90 odstotkov prebivalstva od turizma; glede dohodkov iz turizma stoji Avstrija na prvem mestu v Evropi, saj pride na vsakega državljana okoli
12.000	šilingov. Da dojamemo obseg avstrijskega turizma, še eno številko: dežela Salzburg ima sama na razpolago več postelj kot vsa Grčija!
Vsi ti podatki, ki jih navaja nemški list, silijo v premišljanje o novih poteh v turističnem gospodarstvu, saj dobiva že skoraj prevelike razsežnosti, z dosti negativnimi posledicami, nenazadnje tudi za idert-titeo domačega prebivalstva.
Našim odgovornim politikom pa priporočamo, da v svojem živčnem boju za turizem ne ..pozabijo" slovensko narodnost v deželi in da naj napravijo kar največ za gospodarski razvoj manj razvitih področij. Samo tako bomo prišli do bolj uravnovešenega gospodarskega razvoja v deželi.
Jugostavija: Višji tečaji tujih vatut kompenzira zvišanje cen
Ker je vrednost dinarja v primerjavi s šitingom v prvih šestih mesecih ietcs padia za 30 odstotkov, inozemski turisti napovedanega zvišanja cen ne bodo občutiti. Takšno je bito mnenje bančnih strokovnjakov, ob dejstvu, da je od 1. avgusta naprej bita v Jugostaviji ukinjena državna kontrota cen. Ker so bite zvišane cene nekaterih vrst tehničnega blaga, posameznih živi) in prometnih storitev, je pričakovati, da bo podražitev vptivata na penzionske storitve, pri katerih pa še naprej vetja 10 odstotkov popusta, vsem ki ptačajo z dinarskimi čeki.
V posebnem sporočilu preko Tanjuga pa je reagiralo splošno turistično združenje Jugoslavije na tuja poročila o zvišanju cen, ki so deloma tendenciozna in tudi nepopolna. V tej izjavi je rečeno, da ostajajo popolnoma nespremenjene „vse cene aranžmajev ki so bile objavljene v katalogih tujih organizatorjev, potovanj, cene penzionskih storitev v hotelih, v zasebnih sobah, v kampih in druge storitve, katerih cene so bile v cenikih v tujini (storitve potovalnih agencij, izleti, prireditve, rent-a-car, rent-a-boat in drugo)". Opozarjajo pa tudi na dejstvo, da je v zadnjih treh mesecih te-
čaj dolarja narasel za 32 odstotkov in drugih zahodnoevropskih valut za dobrih 20 odstotkov, tako, da se zvišanje cen povsem kompenzira.
Več kot 1,1 milijona turistov
Trenutno se mudi v Jugoslaviji več kot milijon in 100.000 turistov. Od teh je okoli 620.000 tujcev. Če se bodo izpolnile tudi napovedi za avgust in september, računa jugoslovansko turistično gospodarstvo z izpolnitvijo zastavljenih nalog.
V prvih šestih mesecih leta je Ju-
goslaviji uspelo povišatvi devizni priliv za 43 odstotkov več kot v istem času lani, oz. 288,5 milijona dolarjev.
V teh vmesnih rezultatih vidijo strokovnjaki dokaz, da se je Jugoslavija obdržala na mednarodnem turističnem trgu, medtem ko je turizem v Grčiji, Italiji in Španiji občutno nazadoval. Pri tem pripisujejo te rezultate razumni politiki cen, učinkoviti propagandi, devalvaciji dinarja ter popustom s čeki in pri bencinu.
Število tujih gostov je v primerjavi z lanskim letom ostalo približno isto, število inozemskih turistov pa je naraslo za približno 3 do 4 odstotke, kar lahko razumemo tako, da je šlo matij jugoslovanskih turistov v inozemstvo.
Sklepajoč po rezervacijah bo obisk turistov še do srede avgusta zelo zadovoljiv, od začetka septembra pa pričakujejo tud' dobro posezono.
NOVOST NA GORENJSKEM SEJMU:
Slovensko gospodarstvo in kultura s Koroške
V Kranju bodo danes, 5. avgusta, otvorili 33. Mednarodni gorenjski sejem. Do 15. avgusta bo razstavljalo nad 500 domačih in tujih razstavljal-cev iz Italije, Nemčije, Indije in Avstrije. Posebnost letošnjega Gorenjskega sejma je ta, da se bo prvič predstavilo tudi slovensko gospodarstvo s Koroškega. Obiskovalci se lahko informirajo o bančni, blagovni in turistični dejavnosti Zveze slovenskih zadrug oziroma njenih podružnic, o delovanju nekaterih privatnih firm (Lomšek, Drava, Breraro) ter posameznih mešanih podjetij (Elan, Alpetour, Topšport, IPH in Obir). Ta prvi korak bo skupno s tiskovno konferenco in Koroškim večerom v četrtek, 11. avgusta, pomagal zboljšati in razširiti sodelovanje med sosednji-
ma deželama. Obenem pa bo infornu* ral širšo publiko o zmogljivosti slo* , venskega gospodarstva.
Gorenjski sejem je tradicionalno usmerjen na blago široke potrošnje. Predstavili bodo novosti gozdarske ta kmetijske mehanizacije, program osebnih in gospodarskih vozil, grad* beni material, montažne hiše, foto* grafski pribor in Hi-Fi tehniko. ,
Med letošnje posebnosti štejejo sj izdelki iz indijskega tekstila in ino')' ske domače obrti, ponudbo pa zaokrožajo atraktivni tekstilni, konfek
cijski in usnjeni izdelki.
Odprta bo restavracija, ki bo n" dila poleg ostalega domača primorska vina in morske specialitete, vsak večer pa bodo poskrbeli za zabavo priljub Ijeni ansambli in pevci.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na
odkritje spomenika
in na veliko srečanje vseh koroških partizanov in aktivistov
v nedeljo, dne 14. avgusta 1983 ob 13. uri pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli
Ob priliki tega velikega srečanja bomo ponovno odkriti spomenik, kateri je stal na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu in je bil leta 1953 zločinsko razstreljen. Ta spomenik je simbol koroškega mednarodnega boja proti fašizmu na Koroškem.
Postavljen je bil leta 1947 83. žrtvam, ki so padle na področju Svinške planine. V tem grobu so pokopani pripadniki 8 narodnosti, kateri so se skupaj s koroškimi partizani borili za pravičen svet v svobodi in miru.
Srečanje bo popestril pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple in mladinski zbor „Boris Kidrič" iz Celja.
Odbor
Nikoli več Hirošime
6. avgusta 1945 je bilo, ko je padla na Hirošimo atomska bomba in jo spremenila v pepelni prah. Vsako leto se ob tem času po vsem svetu spominjajo tisočih nedolžnih žrtev grozotne katastrofe.
Tudi Mirovna iniciativa Celovec je te dni organizirala nekaj prireditev pod geslom „Nikoli več Hirošime". V ponedeljek in torek so predvajali dva filma v ta namen, Za danes, petek, so napovedane ,Opominske straže* na različnih krajih Celovca (npr. Novem in Starem trgu).
Vsakdor ki bo hodil čez dan skozi mesto, naj se jim za par minut pridruži in tako izrazi svoj protest proti oboroževanju. Drevi ob 21. uri pa se zberemo na Starem trgu, od koder bomo korakali v protestnem maršu molče do Lendkanala in spustili v vodo lam-pione s svečkami v spomin na Hirošim-ske žrtve.
Socialistična mladina Koroške bo v soboto 6. avgusta dopoldne organizirala sedežno stavko na Novem trgu. istega dne pa bodo ob 20. uri v celovškem Uni-Clubu predvajali film „Die verlorene Generation". S svojim sodelovanjem na kakršnikoli prireditvi boš tudi Tl okrepčal boj proti novi Hiro-šimi!	Sonja
Mladina dela pri Peršmanu
V ponedeljek se je pri Peršmanu v Lepeni pri Železni Kapli začela mednarodna delovna akcija, ki se je udeležuje mladina osmih narodnosti. Na pobudo Zveze slovenske mladine se je vastrijska skupina Service Civil International (SCI) odločila, da organizira svoj letošnji delovni in študijski tabor pri koroških Slovencih. Skupina mladih fantov in deklet nadaljuje dela v notranjosti hiše, ki bo preurejena za mladinsko in društveno dejavnost. Uredili pa bodo skupno s slovenskimi mladinci s Koroškega tudi okolico hiše, kjer bo po zaključku akcije postavljen spomenik.
Mladi, ki se udeležujejo te mednarodne prostovoljne delovne akcije, se bodo med svojim bivanjem pri Peršmanu v študijskih krožkih posvetili tudi trenutnim problemom slovenske narodne skupnosti, muzej NOB na Koroškem pa bo dobra podlaga, da spoznajo tudi del zgodovine našega naroda.
Mtadina raziskuje domače kraje in spoznava
njihove probleme
V Trstu so se domisliti zanimive obtike, kako mlade ljudi pritegniti k raziskovalnemu delu in jim tako dati ogrodje za njihov nadaljnji intelektualni razvoj. Že tretjič zapored letos organizirajo Mladinski poletni raziskovalni tabor, kjer mladi dijaki in študentje opravljajo resno raziskovalno delo. Tabore — letošnji bo v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji — pripravljajo Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov „Tone Penko" iz Trsta. Na naše vprašanje o tej perspektivni pobudi je odgovarjal Pavel Stranj, tajnik raziskovalnega inštituta v Trstu.
borov smo imeli večer, kjer smo rezultate dela prikazali domačinom, tako da so lahko preverili in dopolnili naše delo.
SV: Kaj je mladinski raziskovalni tabor?
STRANJ: Najprej je treba pojasni-besedo „tabor". Naš raziskovalni tbor ima dosti raziskovalnega in nič tborniškega, kajti ne živimo pod šo-)ri, temveč v dijaških domovih. De-) mladih udeležencev je predvsem tziskovalno, kot pove celotni naziv Ladinski poletni raziskovalni tabor, eveda ne gre za raziskovanje v viso-o znanstvenem smislu, ampak bolj za edagoško raziskovalno delo. Mlade vajamo v drugačen odnos do okolja, cušamo jih naučiti nekaj pristopov k stematičnemu spoznavanju okolja, redvsem tistega, kjer živi slovensko rebivalstvo v Italiji. Zato smo se o sedaj tudi tako odločali pri izbiri raja, kjer smo delovali.
SV: S tem je tudi že opisana osnovna ideja teh taborov.
SV: Kaj pomeni to konkretno za letošnji tabor v Benečiji?
STRANJ: Pomeni zbrati kar največ obstoječega gradiva o območju, izvesti nekaj izvirnih raziskav, predvsem pa spoznati ljudi, ki tam živijo, njihove probleme in perspektive. SV: In kako organizirate to raziskovanje?
STRANJ: Raziskovanje poteka v skupinah. Letos bo pet skupin: zgodovinska, zemljepisna, etnološka, sociološka in naravoslovna. Te skupine imajo vsaka pet do šest mladih udeležencev in vsaj dva mentorja, vsaka posebej pa obdeluje svojo tematiko m zbira podatke. Zvečer so na sporedu še predavanja, pa tudi zabava, športna srečanja in durgo razvedrilo.
STRANJ: Da, toda ta ideja ni izuma, ni se rodila pri nas, temveč mo jo čisto preprosto prevzeli iz de-avnosti, ki se že več kot deset let azvija v Sloveniji. Tam je Gibanje .Znanost mladini" organizator mla-linskih raziskovalnih taborov, na ka-ere so hodili številni mladinci iz Trta in Gorice. Ko smo videli veliko zanimanje naših mladih za to dejav-lost, smo se vprašali: zakaj ne bi pokusili organizirati tak tabor sami? In mi smo od začetka šli izrazito v to ;mer, da organiziramo naše tabore in-erdisciplinarno. Naš cilj je spoznavanje našega prostora, in tako spo-cnavanje mora nujno biti vsestransko.
SV: Kje sta bila dosedanja dva tabora?
SV: Kdo so ti mladi udeleženci
in kdo so mentorji?
STRANJ: Mladi so bili do sedaj izključno dtjaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici med 16. in 19. letom. Izbiramo jih s pomočjo profesorjev, ki nam pomagajo pri propagandi za naš tabor, sam tabor pa je v času, ko so na višjih srednjih šolah popravni izpiti, zato dijaki s popravnimi izpiti odpadejo. Mentorji pa so profesorji na univerzah, na višjih in nižjih srednjih šolah, strokovnjaki in raziskovalci za posamezna področja; kjer ne najdemo domačih poznavalcev, se obrnemo tudi na specialiste iz Slovenije, ki so se doslej vedno zelo radi odzvali. In zelo pomembno je, da so nam do sedaj vedno pomagali tudi domačini. Tabori torej niso neko abstraktno, izolirano delo skupine mladih in njihovih vodičev, to je delo, ki se vrši v tesnem stiku s prebivalci tistega območja. Na koncu dosedanjih dveh ta-
spodbuden, da nismo imeli dvOtnov p tem, da je treba ta poskus nadaljeval'
SV: Rezultatov niste objavili?
STRANJ: V kaki posebni broŠu"
ne. Objavili smo jih v Primorske^ dnevniku, poleg prikaza rezultat pred domačini pa smo imeli se ja ni prikaz v Kulturnem klubu v Trs
SV: Kakšne so bile izkušnje dosedanjih dveh taborov?
STRANJ: Prvi tabor je bil pravzaprav eksperiment. Ni si postavljal
SV: In odziv pri domačinih?
da
STRANJ: Predlanskim je bil prvi raziskovalni tabor v Barkovljah, predmestju Trsta ob morju, lani pa je bil v občini Doberdob pri Gorici, kjer smo obdelali celo občino z istih vidikov, kot bo letos potekala analiza v občini Špeter Slovenov pri Čedadu v Beneški Sloveniji.
STRANJ: Zelo jih je veselilo-so se mladi zanimali za sedanje^
pretekle zanimivosti njihovega mačega kraja, posebno pri starej smo naleteli na navdušeno sodelo
Pavel Stranj, tajnik SLORIja v Trstu
kakih posebnih ciljev, bil je preverjanje možnosti, ali se lahko tako pobudo izvede tudi pri nas. Zato je trajal le teden dni in delovale so le štiri skupine mladih. Odziv na delo in tudi potek samega tabora pa je bil tako
nje in so nam ogromno pomagal'. Pf! sebno pri zbiranju spominov. A ^ hovo pomočjo smo npr. izdelal' rodni zemljevid tistega območja.
SV: Torej spodbuden poskus, k' vas je opogumnil k nadaljevan)
STRANJ: Prav gotovo. M^^Lp-so se udeležili prvega tabora, Jp-vezali še v kontinuirano obliko o
vanja pri dopolnjevanju
zbran^j*
gradiva in s krajšimi ekskurzijah*' bližnje zaledje Trsta med letom, se je drugega tabora poleg novth težilo precej udeležencev in jev iz prvega, trajal pa je z.e ^ tedna. Šli smo tudi malo dlje, do ^ rice, in imeli smo posebno s**e ^ krajem, ker nam je občina Dobe ^ zelo pamagala, in mislim, da n' ^ razočarana nad rezultati našega
SV: Ti rezultati bodo zdaj objavljeni?	p.
STRANJ: V tisku je posebna sura, ki bo imela nekaj čez sto s' . in tudi italijanski in angleški tek vsakega poglavja. Poleg p]-tudi tokrat javno predstavili *j. ip-tate, o taboru pa je poročala tn. ra venska radijska postaja in itahjn televizija.
SV: Benečija je vnekem srnjih gotovo bolj težaven teren kot Doberdob.	^i
STRANJ: Za nas je važno, dn letošnji mladinci, ki jih je kar -*^jp, tudi mi mentorji spoznamo Ren kolikor je mogoče v dveh tedn' i- ^ tovo so pogoji dela bolj tezavn cji
Bene"
slovenskih šol, je teže vkljub
(Dalje na #. sframj
^NEDELJO 14. AVGUSTA 1983:
M) )M KULTURA — M) )M KULTURA — M) IM KULTURA — M) IM KULTURA —
Udeležimo se odkritja partizanskega spomenika pri Peršmanu!
^veza koroških partizanov v ne-^jo 14. avgusta 1983, vabi na od-"'tje partizanskega spomenika in ^ veliko srečanje vseh koroških Partizanov in aktivistov k Peršmanu "Podpeci pri Železni Kapli.
Povod za to veliko prideditev je Ponovno odkritje partizanskega spomenika, ki je leta 1947 bil postavljen v spomin 83 protifašistična! borcem, ki so padli na področ-n Svinške planine, pokopani pa na Pokopališču v Šentrupertu pri Vehovcu, in ki je leta 1953 od reakcio-Psrnih elementov bil zločinsko razstreljen. Čeprav je s strani Zveze
koroških partizanov in drugih demokratičnih sil prišlo do ostrih protestov, oblasti storilcev do danes niso našle. Tudi obnova spomenika ni pomenila ponovne postavitve razstreljenega spomenika, pač pa so oblasti na marmornati podstavek namestile neke vrste žaro, ki pa ni nadomestilo za tisto skulpturo, ki je bila zločinsko razstreljena. Zveza koroških partizanov je pač morala vzeti na znanje to, kar so oblasti smatrale za zadostno rešitev, čeprav je znano, da je spomenik v Šentrupertu bit postavljen v spomin padlim protifašističnim borcem raz-
nih narodnosti in je kot tak bil zamišljen kot simbol upora proti nacizmu na Koroškem, kar je ob prvem odkritju potrdilo dejstvo, da so svečanosti prisostvovali tudi zastopniki tedanjih štirih zasedbenih sil v Avstriji.
Tako so deli razstreljenega spomenika, ki jih je zaplenila oblast, dolga leta ležali v skladišču. Vendar je predsedniku ZKP Janezu VVutteju-Lucu uspelo sprožiti pomembno akcijo. To se je zgodilo ob priložnosti obiska visokih avstrijskih in jugoslovanskih funkcionarjev muzeja NOB pri Peršmanu. Tedaj je bila dana pobuda za restavracijo razstreljenega spomenika in da bi le-tega postavili pri Peršmanu v Podpeci, ker postavitev na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu zaradi znanih okoliščin žal ni mogoča.
Po tridesetih letih — odkar je spomenik bil razstreljen — bomo prihodnjo nedeljo pri Peršmanu doživeli ponovno odkritje. To se bo zgodilo s primerno svečanostjo, na kateri bodo predstavniki ZKP, koroških slovenskih političnih organizacij ZSO in NSKS ter ZB NOB SRS očrtali pravilno zgodovinsko odločitev slovenskega naroda, da se združi v Osvobodilni fronti in si tako sam pribori svobodo. Spomnili se bodo tudi številnih človeških žrtev, ki jih je slovenski narod — tudi koroški Slovenci — doprinesel v teh težkih letih naše zgodovine. V nedeljo 14. avgusta 1983 pa se bodo pri Pršmaenu še posebno spomnili vseh 83 padlih borcev proti fašizmu - pripadnikov 8 narodnosti, ki so se skupaj s koroškim, partizani borili za svobodo in ki zdaj počivajo na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu.
Svečanost pri Peršmanu pa bo tudi tokrat povezana s primernim kulturnim sporedom. Naš znani koroški pesnik Valentin Polanšek je napisat recital, pevski zbor SPD ..Zarja" v Železni Kapli in mladinski pevski zbor „Boris Kidrič" iz Celja bosta skrbela za glasbeni okvir, po sporedu pa bo še tovariško srečanje, na katerem bodo bivši partizani skupaj z drugimi udeleženci obujali spomin na težki čas, pa tudi na lepe ure, ko je zasijala svoboda. Zato bomo v nedeljo 14. avgusta 1983 v čim večjem številu šli k Peršmanu v Podpeco, da s svojo udeležbo dogodku damo še večji pomen.
Revija
Pravkar je, sicer z nekotikšno zamudo, izšta nova števifka koroške kulturne revije „Die Brucke".
Pestrost vsebine morda upravičuje zakasneli izid, zlasti pa izredno kvalitetne reprodukcije barvnih slikarskih izdelkov koroških likovnih umetnikov, kateri so v novi številki močno zastopani. Likovna umetnost in književnost sta v pričujoči „Die Brucke" sploh dominantni. Predvsem velja to za literaturo, o kateri je mnogo govora, prav tako so s svojimi prvimi objavami proze in poezije zastopani številni koroški pisci; med avtorji so tudi nekateri slovenski rojaki, od katerih omenimo brata Lojza in Petra Wieserja, od katerih je prvi opisal življenje in delo šintlarja Miklautza, drugi pa je z dokumentarnimi posnetki ilustriral delo danes že redkega poklica. Slovenci pa so v reviji prisotni še na področju likovne umetnosti (Čertov), literaturi (Hafner) in znanosti (Lorenz-Andreasch).
V novi številki „Die Brucke" je mnogo zapisanega o Bachmannovi literarni nagradi, o literarnem srečanju „Karntner Friihling", o glasbi, o novih knjižnih izdajah in še čem. Iz nakazanega jc razvidno, da gre za bogato vsebino, o kateri bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
j^rtizanski spomenik v Šentrupertu pri Velikovcu je bil odkrit v spomin Padlim borcem proti fašizmu. Ob pokopu so plapolale tudi zastave "'rihaliiranihsil.
Uspeh igralcev SPD „Zarja" v ljubljanskih Križankah
V ljubljanskih Križankah, kjer se poleti v organizaciji ljubljanskega Festivala odvijajjo letne igre, ko v slovenskem glavnem mestu gostujejo znani svetovni ansambli kot je, recimo, balet Bolšoj teatra iz Moskve, je preteklo soboto na velikem odru Križank gostovala gledališka skupina SPD ..Zarja" iz Železne Kaple in tam uprizorila Zupančičevo ..Veroniko Deseniško". S to paralelo smo želeli nakazati velik pomen in odmevnost prireditev ljubljanskega Festivala, ki v svoj program sprejema znane amaterske ter vrhunske profesionalne ansamble od folklore, gledališča do komornih orkestrov ali solistov.
Zato je že sama uvrstitev kapelških gledališčnikov v pro-9ram ljubljanskega Festivala za amaterje iz Železne Kaple veliko Priznanje. Vsi, ki so uprizoritev ..Veronike Deseniške", katero je s kapelškimi igralci naštudiral režiser Poldej Zunder, videli, bodo ^ nami soglašali, če zapišemo, da je prav, da je ta skupina imela možnost nastopiti v ljubljanskih Križankah in se predstaviti tudi v matični Sloveniji, saj s svojo kvalitetno pripravljeno predstavo "Veronike Deseeniške" to tudi zaslužijo.
Čeprav je, kot to priznajo igralci sami, nastop na tako velikem odru zanje bilo veliko tveganje, je predstava v ljubljanskih Križankah povsem uspela. To velja tako s strani publike, ki je predstavo navdušeno sprejela, kar velja tudi za kritiko, ki je sicer do
komada kot takega zelo polemična. Tako je med drugim znani ^ovenski gledališki kritik Andrej Inkret v Ljubljanskem Delu o dastopu Kapelčanov zapisal: „Koroški amaterji so pod vodstvom režiserja Poldeja Zundra igrali Veronikino žaloigro z vsakršno ^evestjo, požrtvovalno spopadajoč se z nedramatično zahtevnostjo Zupančičevih verzov. Bila je tako rekoč klasično nepre-tenciozna igra, ubrana po starinskih odrskih šablonah, v obliki preprostih, jasnih in glasnih teatralnih klicajev." K temu je treba ^ dodati, da je ob nastopu Kapelčanov v Križankah posebno bobro prišla do izraza scena, ki jo je izdelal Saša Kump iz branja.
K uspešnemu gostovanju režiserju Zundru in vsem igralcem
'skreno čestitamo!
Kultura - izraz življenjske volje
N%/tMr3 nekega //MtAtvg ;c zrcalo njegovega življenja, njegove Tnenrahrefe, njegovih posebnosti In pa tarfl Izraz življenjske volje. Posebno pri koroških .Slovencih je jezik In njegova uporaba v vsakdanjem življenja bistven Izraz kal-tare In hkrati dokaz živosti našega naroda.
Graški pisatelj In jezikovni f!/o-zoj bbe/mat PIsendfe je nekdaj zapisal,- „D!e Sprache Ist von der Sprachtvlssenschajt her betrachtet keln IVerkzeag, sondern der Ge-braach, Ihr elgener Gebraacb."
Kakor jezik, ki se vsak dan In z vsako mišljeno In Izgovorjeno besedo pili In obnavlja, tako da govori neko Ijadstvo čez sto, dvesto /et nov, se pravi sodoben (časa odgovarjajoč^ jezik, tako se radi kaltara obnavlja In Izpopolnja-je. 7*o pomeni, da kaltara ni samo oskrba In ohranitev podedovanih In prevzetih vrednot. Potrebno je ravnovesje med sabstanco preteklosti In astvarjajočlm dogodkom sedanjosti. Za to preobnovo skrbi, četadl to krato zveni, narava sama, ki daje novim rodovom nove na/oge. Kot napredaje na primer tehnika, se razvija tadl astvarja-nje na tem področja. Pred stotimi leti so Igrali s primitivnimi g/asbi/l, danes Imamo orkester z najrazličnejšimi Instramentl. Ka/taro moramo vedno na novo „dož!vIjat!", hočem reči.
Kaltara torej ni kozmetika naše jasade, temveč bistven del človeškega hotenja. 2e v človeški prazgodovini pride ta potreba do Izraza. Naši predniki niso bi/! samo lovci In nabiralci, bi/! so tadl — vsaj posamezni — ametnlkl — misliti je treba le na risbe v jamah. Človek na svoji evo/acljskl poti ni Izgabll „ka!tarnega Instinkta",- doma/a vsak človek ga Ima In vedno več časa Imamo zanj, ker smo sl ga s pomočjo Izamov, ki nam delo bistveno olajšajo, vedno več osvoji/!.
Ka/tara je tako rekoč op/emenl-tev In pož/ahtenje našega življenja. N! treba, da jo samo pasivno konzamlramo, /ahko tad! sam! aktivno astvarjamo — zase In za drage. Tc možnost! se $/ovenc! še v kar zadovoljivem obsega po-s/ažajemo. V skoraj vsak! slovenski oziroma dvojezični vas! Imamo /jadl, k! se mar/jlvo zavzemajo za Izraz In dokaz našega žlv/jenja.
Tako se tadl v Bl/čovsa zrca/! naša vo/ja In naše hotenje. Ze/o
mar/jlv! In zanimam so č/an! 5PD „/?!/ka" za zborovsko petje, /mamo kar tri zbore, In sicer moški, mešani In otroški zbor. Otroški zbor, k! dos/ej /e prl/ožnostno nastopa, obeta postat! enakovreden faktor zborovskega de/a. Kaže, da je najbo/j močan g/asben! sektor, saj Hspešno de/nje tndl v naš! občin! g/asbena šo/a, k! Ima pod streho precej m/ad!h ta/entov. Poudarit! je treba, da je g/asbena šo/a pedagog/čen Instrument, ker zdrtt-žaje otroke obeh narodnost! In je kraj, kjer se otroci že v m/adlh Zetih MČIjo spoštovat! In cenit! prijate/je drnge narodnosti.
Da Imajo č/an! ,,/h/ke" raz/Ična zanimanja, je drnštvn /e v korist. Kazen g/asbe so aktivnost! tttd! na s/ovstvenem področju. 3PD „/?!/-ka" prireja literarna branja domačih avtorjev In vab! plsate/je večinskega naroda, da se predstavijo. Društvo pa ravno tako organizira
75 let Slovenske prosvetne zveze
predavanja, dlsknslje, razstave In podobno.
Č/anom je na razpo/ago tttd! društvena knjižnica. Z vese/jem Kgotav/jamo, da v zadnjem čas% predvsem otroci rad! prihajajo po knjige.
Ze/o razvese/j/vo je dejstvo, da je odrska dejavnost, k! Ima v /?!/-čovtK do/go tradicijo, po premora ponovno zažlve/a. To pa ne samo kot teater odras/Ih, temveč tad! otrok. Obeta se bogata bodočnost, ker je v občin! dosti ta/entov, draštvo Ima pa tad! /asfne režiserje, k! so pokaza/! tako z otroci kot z odras/Im! pr! de/a spretno roko.
Važna za naše ka/tarno de/ova-nje pa so gotovo tad! gostovanja tako dragih draštev v naši občin! kot našega draštva pri prljafe/jih po vsej Koroški. „K!/ka" pa se trad! tadl za dobre odnose z nemškim! draštv! v občini. Kajti prakticiranje to/erance In sprave je prav tako Izraz ka/tare.
Anica Gašser
M) IM KULTURA — M) IM KULTURA — M) )M KULTURA — M) IM KULTURA —
Film	Ocena
V Pulju so konec prejšnjega tedna zaključili 30. jubilejni jugoslovanski filmski festival. To je hkrati tudi letni pregled enoletne jugoslovanske filmske produkcije, ne le po številu, ampak tudi po kvaliteti, katero ocenijo žirije, v katere je vključena tudi publika. Na puljskem filmskem festivalu kajpada gre tudi za nagrade — zlato areno — ki jo žirija dodeljuje za umetniško kakovost filma, ki obsega režijo, igranje, glasbo, senco, kostumografijo, ton, montažo, masko, kamero in drugo.
Na letošnjem filmskem festivalu v Pulju je žirija ocenila 25 filmov, med katerimi je prejel prvo nagrado — veliko zlato areno — film Zivojina Pavliviča Vonj telesa v proizvodnji podjetja Da-nas-filma iz Beograda in Viba-filma iz Ljubljane. Film je prejel še tri nagrade: zlato areno za scenarij, zlato areno za žensko vlogo (Lilijana Medeješi) in zlato areno za moško vlogo (Zijaha So-kolovič).
Za najboljšo vlogo so z veliko zlato areno nagradili Mikija Manojloviča za vlogo v filmu Nekaj vmes. Občinstvo v Pulju pa je prvo mesto dodelilo filmu Branka Baletiča Balkan ekspres. Med slovenskimi filmskimi delavci sta bila uspešna Niko Matul, ki je prejel zlato areno za scenografijo, medtem ko je Karp Godila dobil nagrado Milton Ma-naki, ki jo podeljuje posebna žirija in sicer za film Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica.
V zadnji številki primorske revije Mladika, prof. Martin Jevnikar v razpravi Zamejska in zdomska literatura, ocenjuje tudi dela koroških pesnikov in pisateljev. Priznani literarni kritik v imenovani številki obravnava knjižne izdaje Milke Hartmanove, Andreja Kokota in Valentina Polanška.
Uvodoma prof. Jevnikar navaja dosedanja dela posameznega avtorja, nato pa analizira njihove zadnje knjižne izdaje. Pri Hartmanovi gre za trilogijo ..Življenje-Poezije-Melodije", pri Kokotu za zbirko ..Kaplje žgoče zavesti" in pri Po-lanšku za roman ..Bratovska jesen". Čeprav je avtor eseja prostorsko omejen, v svojih ocenah bralcem vseeno daje dober pregled in s tem mesto posameznega avtorja v sodobni slovenski književnosti.
Jevnikar je v svojem ocenjevanju zelo objektiven, nazorska opredelitev posameznega avtorja ga ne zanima, zanj je pomembna samo teža umetniške izpovedi pesnika oz. pisatelja. Seveda pa so za Jevni-karja važni tudi narodnostni momenti, ki so v različnih odtenkih prisotni pri vseh obravnavanih avtorjih.
Jevnikarjeva ocena je tudi spodbuda, da naši primorski bratje segajo po delih slovenskih koroških avtorjev.
Očaral nas je spet sončni Obir...
Ni še dolgo, odkar smo imeti na Obirskem atpinistično predavanje o jugoslovanski ženski odpravi na Pamir, to je nad 7.000 metrov visoko gorovje v Sovjetski zvezi. Takrat smo stišati, s kolikšno požrtvovatnostjo in še večjim navdušenjem so se mtade alpinistke podate na pot. Nadatje nam je predavateljica Marija Frantar iz Ljubtjane kazata dia posnetke o tepotah narave in mogočnih gora. Z zanimanjem smo stediti njenim izvajanjem.
Preteklo nedetjo 31. jutija 1983 je Stovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem spet vabito k pohodu na Obir, tetos že osmič zaporedoma. Marsikdo je najbrž še imet v spominu pretepe stike pamirskega gorovja, ta-
ko da se je z tahkoto odtočit za ude-težbo pri pohodu. Nekateri navdušeni so se odpraviti na pot že v zgodnjih jutranjih urah. Doživeti so sončni vzhod, kakršnega si ptaninec more te želeti. Nato ob 11. uri pa je bito na vrhu Obirja skupno zbiratišče in srečanje vseh udeležencev. Predsednik SPD „Obir" dr. Avgust Brumnik je z velikim vesetjem pozdravit vse navzoče. Spomnit se je rajnega setskega župana Hermana Velika, kateremu v čast in spomin prirejamo ta vsakoletni pohod. Kot že več tet nazaj so nam tudi tetos člani Moškega okteta iz Zabreznice/Žirovnice podarili šopek lepih slovenskih pesmi, ki so jih iz obširnega repertoarja skrbno izbrati prav za to pritožnost.
Po kulturnem sporedu se kar nismo mogli odpraviti nazaj v dolino. Uživati smo prekrasen razgled, ki je bit v vse smeri enako privlačen. Vrbsko, Zabtatniško in Ktopinjsko jezero — kot majhne lužice. Hiše mesta Celovec — kot igrače. Drava — kot tanka dolga nit. Čudovita panorama vrhov Karavank in Kamniških atp. Takšnim vtisom so se čudili ,,novinci", ki so biti prvič v naši sredi ravno tako kot ljubitelji gora, ki še na nobenem pohodu na Obir dostej niso manjkali.
Naj kratko naštejem, od kod so bili naši letošnji udeleženci: člani Moškega zbora iz Žirovnice, prvič med nami tropa mladih planincev KUD z Jezerskega, nadalje Kočani, Selani, Šmarječani, Boroveljčani, Kot-mirčani, Celovčani, Rožani, Pliber-čani, Lepenčani, Kapelčani in seveda domačini, Obirčani ter Korčani.
Pa tudi častnih gostov ni odgnala vročina. Z obiskom oziroma udeležbo so nas razveselili člani Velikove družine, predsednik SPD „Herman Velik" Jurij Mak, predsednik SPZ Va-letin Polanšek, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik Slovenskega planinskega društva Lubo Urbajs ter dipl. inž. Jože Habernik.
Na Marufu pri pikniku so vse popoldne Mici, Frida, Rosvita, Toni, Bošti in Danijel stregli pečenice, osvežila in sladkarije zmučenim, a dobro razpoloženim planincem, ki so se vračali z vrha. Srečno in zadovoljno smo ob sončnem zahodu in zvokih Albije-ve harmonike zaključili naš osmi pohod Slovenskega prosvetnega društva ,,Obir" na Obirskem.
O nomenklaturi gorskih imen
Vedno spet o^j^f/jdtno f TMŠen? T-stM gorske, ieJ:nsŠM in krajevna itne-na z nanzenont, da ne pridejo v pozabo. Ta imena, ^i so po večini slovenskega izvora so mnogim trn v peti, zato se je tadi na tem področjn mnogo grešilo. Kot pripadniki manjšine smo zelo rakločatni, če nam po-tnjčajejo naša gorska in draga imena, saj so le-ta prepričljiv dokaz, da so tej deželi dajali svoja imena naši predniki .Slovenci in to ne samo na tem ozemlja, kjer še okstojamo, na jažnem Koroškem, temveč tadi še daleč gori proti zakoda na Vzkodnem Tirolskem in severa, kjer imena do-kazajejo, da so tam nekoč živeli Slovenci. V mazeja zlgantam kliza Tien-za imate velike stenske slike, ki po-nazorajejo nekdanjo naselitev Slovencev na Vzkodnem Tirolskem; v po-seknik krošarak, ki jik prodajajo, pa imate tolmačenje krajevnik imen, kaj pomenijo slovensko. Tirolcev ni sram, da so števila krajevna imena slovenskega porekla. Edina sprememka v zadnjik desetletjik je kila v časa Hitlerja, ki je Windisck Alatrei zredaci-ral samo na Matrei.
Čeprav so potajčevali zlasti naša gorska imena — Zinnenkerg, Kakl-
kogel, Erlenkerg, Fr%%eM^oge/, Hakn-kogel... se ta imena le niso avelja-vila in so še vedno kolj okičajna Vrtača, Olševa, Golica, Petelin itd. Če tajec doki v roke, na primer zemljevid Karavank, potem ma le-ta da neresnično sliko tistega okmočja. Prav zato smo mnenja, če se že prevede slovensko ime v nemščino, da se potem zapiše oka imena kot na primer Kaklkogel-Golica. Uradna Avstrija se do tega še ni dokopala, pač pa se planinci že poslažajejo sodoknejšik oklik pojmovanja gorske nomenkla-tare, kar dokazaje vodič „Karatoan-ken", ki se v neki meri poslažaje poleg nemškik tadi slovenskik gorskik imen.
Kot smo že večkrat poročali, raki-mo na Koroškem nomenklatarno komisijo, zakteva po njej je kila že večkrat postavljena in prepričani smo, da ko do tega tadi moralo priti. Zlasti se za to komisijo prizadeva Slovensko planinsko draštvo Celovec, ki najkolj čati krivico, ki se je dogajala in se še dogaja v nomenklatari gorskik imen.
Danes kočemo priklicati v spomin razna gorska imena okmočja Kočne
ali Straške, 7944 m. Kočna ali .Straška je karavanški vrk med sedlom Afed-vedjak (Tečaj (Tlarensatte!) 769$ m na vzkoda in sedlom Kočna 763.1 m na zakoda. Masiv Kočne ali Straške ok-sega več vzpetin, ki se od vzkoda vrste takole.* Z alke, 1R6S m, Straška ali Kočna 7944 m (najvišji vrk), Ko-renščica 7764 m in Tepi vrk. Severni predvrk med Straško ali Kočno in Mačenskim vrkom se imenaje Spiča-stem vrka pa pravijo tadi /egva, samo trdijo nekateri, da gre ta za skalovje. Po okliki ima ta vrk dejansko okliko igle oz. jegve. Sedlo med Spi-častim vrkom in Mačenskim vrkom se imenaje Plavčevo sedlo ali tadi Mrzla raven.
Spet smo vam predstavili nekaj gorskik imen z okmočja Straške ali Kočne predvsem zato, da ki tadi pri kralcik tek vrtic zkadiii zanimanje za nomenklataro gorskik imn in s tem za zkiranje le-tek. Domačini gotovo poznate še mnogo več gorskik imen tega okmočja, kvaležni ki vam kili, da ki nam jik sporočili in tako povečali zkirko gorskik avtoktonik imen, ki so, če jik ne komo nekje ok-javili, zapisani pozaki.
Razpis delovnih mest
Stovensko šokko društvo v Celovec razpršuje za potrebe novego dijaškega doma naslednja delovna mesta:
t. MESTO HtŠMtKA:
pogoj za namestitev:
t. izučen ali priučen mizar
7. usposobljenost zo popravila sanitarnih in eteklričnih inštotacij
3.	kvalifikacija za nadziranje ceutratne kurjave
4.	organizacijske sposobnosti
Za hišnika je na razpolago družinsko stanovanje.
2.	MESTO ŠEFA KUHlMiE pogoj za namestitev:
1.	strokovna lota za kuharje (kuharska strokovna šola)
2.	pet let prakse v stroki
3.	usposobljenost za racionalno (ekonomično) gospodarjenje z živili
3.	MESTO SMAŽtLKE
pogoj za namestitev:
t. deiovne in higienske kvalitete
Z ozirom na deio z mladino in predpisov sonitamih oblasti je za vse pogoj zdravniško spričevalo, ki izpričuje telesno in duSevno zdravje nameščencev.
Interesenti naj se javijo pismeno na naslov:
Slovensko Šolsko druStvo, 9020 Ceiovec, Tarviser Strahe 16
Vročina stoletja in požari
Koncem minulega meseca smo doživljali izredno vroče dneve s temperaturami, ki jih še nismo dosegli v tem stoletju. Lepo vreme z izredno visokimi temperaturami, ki je trajalo že nekaj tednov, je doseglo svoj višek v sredo 27. julija, ko se je živo srebro dvignilo v senci v Lienzu kar na 36,7 stopinje. Najvišjo temperaturo v tem vročem poletju pa smo menda dosegli na Koroškem in sicer v Krški dolini (Gurktal), kjer so namerili kar 39 stopinj. Kako je moglo priti do tako visokih temperatur razlagajo vremenoslovci takole: iz Afrike, to je iz Sahare, je pripihal vroč veter v naše kraje in jih tako zagrel, da smo dosegli rekordne temperature. Kdor je v sredo 27. julija korakal po celovških ulicah v smeri jug ali obratno, ta je lahko na lastnem telesu občutil, da je vel izredno vroč veter - pravi saharski veter. Po navadi veter ob vročih dnevih hladi, topot pa je ta veter v pravem pomenu besede žgal. Gostje, ki letujejo v naših krajih, so bili navdušeni nad tem vremenom, ker so se hladili v vodah koroških jezer; manj navdušeni pa so bili naši kmetje, ki jim primanjkuje vode tako za živino kot tudi za na polje. V mnogih koroških krajih, kot na primer v letoviškem kraju Vrba so prepovedali uporabo vode za vrtove in travnike in umivanje avtomobilov. Res čud-
na so pota življenja, kar je enefU zlo, je drugemu v veselje.
Najhujši val vročine, ki ga ^ pomnijo že 124 let, je sedaj konč no za nami. Obetajo se nam not malne vremenske razmere, kipa P°
vsej verjetnosti ne bodo mogle na doknaditi škode na kulturah, ki se je zgodila v mesecu juliju. V zve^' s tem vročim vremenom je do številnih požarov, ki so rtaf^ dili ogromno škodo — v Italiji. Fran ciji, Jugoslaviji, na Južnem skem ... Tudi na Koroškem srn imeli gozdne požare na območij Turške glave in v Turju nad $en iljem, ki pa so jih domačini ob P° moči gasilcev spravili pod kon trolo.
RAZSTAVA
.ARHITEKTURA NA ZIL!
v prostorih Posojilnice na Zilj' ski Bistrici je odprta do 30-septembra 1983. Arhitektura na Zrli ,teži za tem, da sili svo* je prebivalce k medsebojnim stikom, tako da ziljska naselitvena oblika nasprotuje v svoji celoti razselitvi.
Razstava je odprta ob delavni' kih od 8. do 12. ure in od 13-do 16. ure.
Ogled razstave .toplo priporo* čarno!
PRtREDtTVE
Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca" v Šentvidu v Podjuni vabi na KULTURNI VEČER v petek 12. avgusta 1983 ob 20.30 uri v kulturnem domu Danica v Šentpri-možu.
Program sooblikujejo: tamburaški orkester SPD Šentjanž v R., trio Korotan s pevci, MePZ „Danica"
Katoliški dom prosvete v Tinjah #od ponedeljka 15. avgusta ob 18. uri do sobote 20. avgusta 1983 ob 13. uri ..slovenske počitnice". Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče. Voditelj: ravn. dr. Reginald Vospernik s profesorji, učitelji in študenti
Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KOMORNI VEČER
v soboto 6. avgusta 1983 ob 20.30 uri v kulturnem domu Danica v Sentpri-možu.
Nastopa nam že znani godalni orkester (Burgle iz Munchna) ter domači pevski solisti, dr. Mirko Wakounig, Stanko Polzer, Danica in Marija Ke-žar.
2EGNANJE NA SEDLCAH
v nedeljo 14. avgusta 1983 Ob 8.30 sv. maša
ob 9.30 pranganje in nato slovesno bogoslužje.
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
IZLET OKOLI GRACENICE IN NA VRH (1360 m)
v nedeljo 7. avgusta 1983 Odhod: ob 7. uri zjutraj iz Šentjakoba v R. (trg). Gre za zanimivo turo s presenečenji. Med potjo obisk slovenske planinske postojanke na Bleščeči.
POLETtTE Z YUGOTOURSOM V DUBROVNtK.
MLtNt AL! SREBRENO!
Še nikdar niste imeli take ponudbe! Cena je enotna za vse tri kraje na bazi dvoposteljne sobe in polpenziona.
september avgust oktober
7 dni	S 2.100.—	S 1.800,—
14 dni	S 3.200.—	S 2.700.—
V ceno je vključen prevoz iz Celovca do Liubljane-aerodrom in nazaj, avionski polet Iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj, prevoz iz letališča Dubrovnik do privatne namestitve in nazaj, polpenzion, turistična taksa. Plaža za kopanje približno 300 metrov od Vaše vile.
Prijave sprejema
YugotOurs, Pfarrplatiš, ^.nadstr.
Celovec ^ 0 42 22 / 56 6 49
P. Heinz Perne
KONCERTI NA KOROŠKEM
petek 12. avgusta 1983, ob 20. uri v samostanu Vernberk pri Beljaku sobota 13. avgusta 1983, ob 19. uri v farni cerkvi v Skocijanu sv. maša — pridiga v obliki pesmi in koncert
nedelja 14. avgusta 1983, ob 9.30 uri v farni cerkvi v Ločah sv. maša — pridiga v obliki pesmi in koncert
nedelja 14. avgusta 1983, ob 20. uri v farni cerkvi v Tinjah KONCERT Prireditelj:
Katoliška prosveta v Celovcu
č'
Kulturno društvo „Peter Marko'-'* v Rožeku vabi na
FOLKLORNI VEČER „30 v nedeljo 14. avgusta 1983, ob -L' ^ uri v gostilni Woschitz na Mu-Rožeku.
Nastopajo: tamburaši iz Hodiš, folklorna skupina iz Sel. MoPA SPD ,.Borovlje", domači otroški zbor
Teden mladih umetnikov z Va nom Omanom in drugimi urne v času od 8. do 13. avgusta 1933 Prireditelj: Mladinski center brci
Slovensko prosvetno društvo ..Trta " v Zitari vasi vabi na
proslavo 75-ietnice obstoja
v nedeijo 14. avgusta 1983, s pričetkom ob 14.30 uri v ljudski šoli v Zitari vasi.
Sodeiujejo:
kuilurne skupine domačega ter sosednjih društev in pihaini orkester tovarne papirja Radeče Ljubiteiji slovenske pesmi in kutture prisrčno vabijeni!
Stovensko ptoninsko drultvo Ceiovec — Stovensko prosvetno društv „Rož" v Šentjakobu v Rožu — Stovensko prosvetno društvo Boško jezero" v Ločah — Kutturno drultvo ..Peter Markovič " v Rože
vabijo na
Izlet na Jepo (2143 m)
Y SPOMtM JOZERJ MiKLAVČtČU v nedeijo 14. avgusta 1983
Zbiratišče in odhod: ob 7. uri zjutraj izpred gostitne Tiirkenkopf Kopanjah. Povratek preko Bleščeče (pianinska postojanka SPD Ce' vec), kjer bo kratka spominska stovesnost.
Ma razpotago so vodiči. Starejši tjudje, ki ne zmorejo te ture, g'^" tahko že kar s Kopanja na Bieščečo (pičta ura hoda).
GLOBASNICA:
Mednarodna razstava mineralov in fosilov V spomin Jozeju Miklavčiču
V soboto in nedeljo je bita pri šoštarju v Globasnici zanimiva razstava mineralov in fosilov, na katero je vabilo društvo „Der Naturfreund und Mineralsucher in den Stidostal-pen". Organizator te razstave je bil Siegfried Heppner iz Reutlingena v Zvezni republiki Nemčiji.
Na Koroškem zlasti med koroškimi Slovenci je res zelo malo zbiralcev mineralov in fosilov, kar je en man-ko, ki ga bo treba odpraviti. Kdor Je obiskal to razstavo je šele videl, kakšne lepote in bogastvo skriva naše podzemlje. Na razstavi v Globasnici, katere sta se udeležila tudi zastopnika Slovenskega planinskega društva Celovec, smo videli razstavljenih na tisoče mineralov in fosilov }2 različnih območij naših Alp, tako tz Avstrije kot tudi iz Slovenije oz. iz Jugoslavije.
Planinci smo znani ljubitelji narave in zato je tudi v našem interesu, da se z zbiranjem mineralov in fosilov bolj seznanimo. Od organizatorja razstave Siegfrieda Heppnerja smo Zvedeli, da je bil pobudnik razstave v Globasnici in da je on skupno z gostilničarjem Smrečnikom povabil Društvo prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča in tako obogatil to mednarodno razstavo, ki je tokrat našla svoje mesto v Podjuni in vzbuja Zanimanje tudi med našim prebivalstvom. Na tej razstavi si lahko kupil minerale ali fosile in to je že prvi
korak, da postaneš navdušen zbiralec. Predsednik Komiteja za mednarodne razstave mineralov in fosilov iz Tržiča Mirko Majer nam je povedal, da je bilo v Tržiču že 11 mednarodnih razstav in da v Sloveniji že v osnovnih šolah navdušujejo mladino za zbiranje mineralov. To zbiranje daje vpogled v marsikatero področje naravoslovja, v ustrezne gospodarske dejavnosti in v poklice.
V okviru razstave je bil tudi kulturni program, ki ga je oblikovala
domača folklorna skupina iz Globasnice, ki je dala prireditvi še pomembnejši okvir. Poleg zbiralcev mineralov in fosilov so razstavo obiskali številni domačini, med njimi globaški župan Sadjak ter tuji gostje, ki letujejo v Podjuni.
Takšna razstava, ki smo jo doživeli v Globasnici je po svojem značaju tudi kulturno-reklamna manifestacija, obenem pa priložnost za prijateljsko srečanje, za izmenjavo izkušenj in nadaljnje uspešno sodelovanje.
Šentilj ob Dravi
V nedeljo zvečer je po dolgih letih spet enkrat javno nastopil v Šentilju mešani pevski zbor „Moj-cej", ki ga je nekoč vadil naš veliki, sedaj že pokojni harmonizator in skladatelj Pavle Kernjak. Tokrat je dirigiral zbor Kernjakov sin Miro Kernjak. Z veseljem smo poslušali lepo ubrano petje tega zbora, ki je bil nekoč stalno prisoten po koroških odrih. Res srečni smo bili, da se je „Mojcej" spet prebudila in da je spet tako privlačna kot je bila nekoč. Prav nič se ji ne poznajo leta, brhka je kot nekdaj in želimo ji z novim pevovodjem na čelu,
Umrl je Valentin Just
Prcjš??)! /?o??e</c!;c^ je po fež&l Z?o!ez??l v ##. IctK sfcrosf; ?????/! vD<T??! 5vetM;'^, p;'s%te/j, Z?!vš! Arc^tor /?o!??lš^c zdvdrmvMrrlce „Gf/?!f ?.s/??<??? Z?c??-^<we" ?'?? predset^M^ Aw;rjjs^o-sofjets^eg% drKŠbtM V<?le??rl??
Z% pogojnega Vale??/I??g	je z??%čl!??o, r/<? je M vedno resno po-
Tezgn z ???%!!??? človc^o??? !?? se ^ot soclMIsf Mvf!;%u!;%l med n%wn Jjnd--srvom. Bolte;, t%^o so mn pr%vd;' domačim, se je rodd ^ot sm pnš^rs^e drnžme m s/ovens^d? staršev v G!1??;%Z?. Kot podtžčn: dejavni je na sestan-^1/? govord v o/?e/? dežel??!/? jezici/?. V časn nacizma v zadnji vojni je Zndl on zaradi svojega Idealizma In prepričanja mora/ deliti tež^o nsodo tlsočev In tlsočev Internirancev v proslndT nacistični/? Naceti/?. Valentin Jnst je zaslovel trrdl ^ot ^oroš^l pisatelj, ^1 je z velijo ljnl?eznljo opisoval Zgodovinska dogajanja zlasti z dvojezičnega ozemlja. Koroški Slovenc! ga -s/?°štK;'e7??o predvsem zaradi tega, ker se je vedno zavzemal za našega človeka In trrdl mnogo prispeval — to trrdl s pisateljskim peresom — da pregrada, ki je ločevala oka naroda na Koroškem n! več tako Izrazita kot je kila nekdaj. Skratka Bolte; je kil eden redkd? avstrijski/? politični/? dejavnikov, k! je razume! težnje koroški/? Slovencev, za kar smo mn Iz vsega -srca kvaležnl.
Prejšnji petek se je velika množica pogrekcev poslovila na korovelj--ske?n pokopališča od vse/? spoštovanega pokojnika, katerega dejanja v do-kroklt malega človeka komo okrand! v nepozaknem In častnem spomlnn. Svojcem In sorodnikom ok težki Izgrr/?! Izrekamo naše glokoko sožalje.
da bi bila večkrat prisotna, tako doma kot tudi po drugih krajih.
Z veseljem pa smo lahko zabeležili lepo uspeli nastop gostov iz Borovelj, to je tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva, ki se je predstavil z mladim moškim zborom, ki ga vodi Roman Verdel in z instrumntalno skupino Oraže.
V glavnem sta pevska zbora imela na programu Kernjakove pesmi, ki so za nas domačine še posebno privlačne, to tudi zaradi tega, ker je v našem skupnem interesu, da bi Kernjakova pesem, ki je znana po celem svetu, ostala še naprej živa, še prav posebno pa v našem domačem okolju.
Pameten lokalni patriotizem je zdrav in zato je naša želja, da bi Kernjakov rod nadaljeval tradicijo Pavla Kernjaka, pionirja prijetne ljudske koroške pesmi. Zbrano publiko v dvorani pod novo cerkvijo je pozdravil v obeh jezikih namestnik tajnika Slovenske prosvetne zveze Jozej Mečina, povezavo pa je imela Helena Verdel iz Borovelj, ki je ob tej priložnosti seznanila tuje goste, ki letujejo v Šentilju in okolici, z življenjem Pavla Kernjaka, po katerem je občina Vrba poimenovala neko cesto.
Naj še zapišemo, da se je poleg domačinov in gostov udeležil nedeljskega kulturnega večera, katerega prireditelj je bila Katoliška prosveta Šentilj, tudi občinski odbornik Herman Mačnik (EL), katerega zasluga je, da imamo v svetovno znanem letoviškem kraju Vrba sedaj cesto Pavla Kernjaka.
Bred tre???? let! /2. gvgrttta s???o s!o-ve??^l /?lr???!??c! ?M Korošce??? zgrr/?!!! vell^egg ???ožr? ;?lr???!??cr! 1?? rodo!;tr/?g, Str?rO$tO slovfrM^lZ? /?lr???!??Ce?? ??% Korošce??? 1?! got/?odr?r;4 /?rve t!ot?e??t^e z%???e;t^e /?!r???!??t^e /?otto;r???^e „Ko-čc ?M<č Ar!Z?ofo pečjo" ??g Bleščeč! /oze;<? M!^lr?t?č!črr. NjegOfrt drrrgr? JorMovlrM je /?!!<? gori ??% .Bleščeči ???ed tt?o;l???l /?lr???!??cl, ^1 so gr? t?sl Brez lzje77?e spoštoval! Ir? !;rr/?!!l. Kot gospodar Boče pa ??1 s^r/?el sa???o za Kočo, terrrveč za vse Brrr je v povezav! s pla?:l?!Stvo?7t, predvse??t pa s /?!r???l??ttt?o??? ?ta o/????oč;rr pogorja /e-pe. Alarmiral je pota, o/??!ovl! vrelec „Pr! vodic!" pod Korr???;co Irt v z??r?-???e??!t! akciji tre/? /ozejev — /ože ATTlarčlč, /ože Krrrrčlč 1?: /ože Koj-ler — tMar^lral !?? otvorll pot do ??eBdr???;'egr? partlza??s^ega /?rr??Ber;r? pod Ar!/?ovo pečjo !?? v tej akciji zavaroval pot do /?rtr?Ber;r? s Bot?!??tBo vrvjo.
Čeprav je /?!1 B???et je rrrtšel ved?to potre/???! čas za pla??l??stvo !?? z veliki??? veselje??? je do poz??e starost! o/?!s^oval do???ače 1?? trr;e gore, Z?a???or
ga je ved??o spre???lja! ??jegov zvesti prijatelj Brr/?o Gr/?ajs. /ozej Miklavčič pa ??1 /?!! sa???o pla??!??ec, te???več trrdl ??avdaše?? prosvetaš !?? zadraž??!k ter človek s p!e???er?lt!???! pr!zadeva??j! za skap??ost, skratka Idealist, da ???a ga ??! para.
Pred tre???! let! je pre??e/?alo /?!t! srce tega ple???e??!tega ???oža, katerega deja??ja ??a??? kodo ostala v rrepozrt/?-??e??? spo???!??a.
Pozi???! se je ???ed pla??!??c! ??a Bleščeč! porodila ???!tel, da letos ok tretji oklet??!c! ??jegove s???rt! (/2. r???grrttr?J povakl???o pla??l??ce !?? vse ??jegove prijatelje, da se ga spo?????!???o ok Izleta ??a ??jegovo ??ajkolj pr!ljaklje??o !?? ok!skova??o goro /epo ter se ??a povratka ??a Bleščeč! v slove??sk! pla??!??-sk! koč! spo?7?7?!???o tega velikega ???o-ža (glej vakllo ??a d. stra??!/j.
V ??edeljo /d. avgasta ko ta Ideja real!z!ra??a. Vakljer?! so vsi, ki so po-z??al! /ozeja Miklavčiča !?? seveda trr-dl dragi, da v čast??e??? števila ???a??!-/est!ra???o, to kar je deja??sko kil — ???ož z??ačaja, rodoljak !?? velik pla-??!??ec-!dea!!st.
Srečanje gasilcev treh dežel v Mojstrani
V	Mojstrani je biio v nedeljo 24, julija deveto tradicionalno srečanje gasilcev treh dežel — Koroške, Furla-nije-Julijske krajine in Slovenije. Kot po navadi so se gasilci pomerili med seboj v gasilskih vajah. Ekipno so na tekmovanju največ točk zbrali gasilci s Koroške, drugi so bili gasilci iz Fur-lanije-Julijske krajine, tretji pa iz Slovenije. Pri gasilskih desetinah treh dežel, ki so se pomerile med seboj, je bila najboljša desetina iz Smokuč (Slovenija), druga je bila desetina iz Beljaka, tretja pa ekipa iz Podkloštra. Na koncu je bil še posrečen nastop gasilcev-pionirjev iz Podkloštra in Zabreznice, kar kaže na resno in zavzeto delo starejših gasilcev z mladino.
V	govorih so predstavniki treh dežel večkrat poudarili, da takšna srečanja krepijo medsebojno sodelovanje, predvsem na področju usposabljanja in pomoči pri p?ožarih in drugih elementarnih nesrečah, ta srečanja so pa
tudi lepa priložnost za navezavo prijateljskih stikov na meji treh dežel.
V kulturnem programu sta sodelovala pihalni orkester Jeseniških žele-zarjev in folklorna skupina Društva upokojencev Javornik — Koroška Bela. Prihodnje (deseto) srečanje bo prihodnje leto v Furlaniji-Julijski krajini.
Der Karntner Heimatdienst begehrt zu dem in der Ausgabe des „Slo-venski VESTNIK" vom 15. Juli 1983 erschienen Artikel des Thomas Pluch Hnter dem Tite) „Unter-vier-Augen"-Sozialismus - Zum Karnter SP-Sturm 3uf das „Dorf an der Grenze" die Veroffentlichung nachstehender
Entgegnung
, Sieschreiben:,,. .. ^ Kantner (richtig ***atdienst . .
der rechtsradika-Karntner) Hei-
deutschnatio-
Diese Behauptung ist unwahr. Der ^krntner Hcimatdienst ist nicht i^chtsradikal sondern eine demokrati-^che Organisation.
Sie schreiben: „Der Hcimatdienst,
Nachfolgeorganisation nalischer Bunde .. ."
Diese Behauptung ist unwahr. Der Karntner Heimatdienst ist keine Nachfolgeorganisation deutschnatio-nalistischer Bunde. Er wurde erst 1955 als eigenstandige Organisation ge-grundet.
/. Dejstvo je, je SV po??ctis??i! ^ '?<cl?ov !???e??it??! člu??e/? ?z soclallstlč-^^8?? časopis?! z<? politiko, gospodarno !?; /?^ltMro „Za^M??/t" (štev. 7-S/ Dejstvo je t?<dl, da ,,Za^a??/t" do *"*Hcs ??! dol?!! od K/VD za/?tev^a po odgovora. /111 torej teoretlčrm glasilo n'"!!stovs???e trditi, da je K/VD "^'s?:orad?Fa!e?? !?? da je ??as!ed??l/;
zvez, ???edte??? ^Zašilo Slove??cev ??a Korošce??? te-^"r?estr,e?/]/;jfoc;fe/;ta???resr?!če??, ^td?e??? /;o je pr! ??as ??eres?tičc???
- Dejstvo jc, da v /?r?7lKl,.Rec/?ts-
^ Osterrelc/? ??ac/? /943" n'" prede!a??a 1?? dopo!??je??a Izdaja, *<??a;	??ajde???o ??as!ed??jo ^a-
^^er?st!?bo KHD.'
«B!??e der gro^e?? efal?!lerte?? Orga-des dsterrelc/?!sc/?e?? Bec/?ts-y*re?nis???;n ??z!t starce??? Bl??/!a^ aa/ Kar??t?;er Z.a??despo!!tl/? a??d aa/ Ml??der/?e!te?;po/!t!/; aa/ Ba??des-
e/?e??c. Mac/? zl??s!c/?t des stellvertre-te??de?? Kar??t??er Z.a??desa???tsd!re^fors H^^tD^BM/GMlM^Mt^rKND el??e ,Bcc/?tscxtre?r?e Vorje!dorga???sa-tlo?? der OVB'. Ze??tra!es A??!!ege?? des KMD s!??d dle ,Deatsc/?er/?a!ta??g Kar??te??s' a??d dle Be^a'???p/a??g der ar?ge/?licZ? .prlvlleglerte??' s!owe??!sc/?e?? M!??der/?e!t, !r?s/?eso??dere dere?? !??? Staatsvertrag /esgelegte?? Bec/?te. Mit der Aa/patsc/?a??g der soge??a????te?? ,!7?a??gst' wlrd dle deatsc/?sprac/?lge Me/?rZ?e!t gege?? dle s!ov?e??;sc/?e M!??-der/?e!t ???a??!pa!lert. De??a??zlat!o?? der Kar??t??er S!owe??e?? als ,/?e!???at/re???d' a??d ,T!to-/;o??:7??a??!st!sc/?'."
Dejstvo je ??ada!je, da je ta &araU ter!st!?ba o/?jav!je??a z vedrtostjo K/VD po procesa prot! Izdajatelje??? ^??jlge 1?? da KMD do da??es ??1 za/?teva! preklica te/? trditev.
3. Prav ta/;o je dejstvo, da je ??a te??? procesa prišlo do porav??ave.
Čast??o Izjavo o/?jav!ja glasilo KND v svoji 6/. številki. Ta??? avtorji o???e-??je??e F??j;ge sicer pravijo, da ??!r??ajo vzroka za o/?do!ž!tve, da K/TD !?? ??jegov predsed??!^ gojita tradicije ??a-clo??a!soc!a!!z???a, tla prakticirata ,,/a-šlze??? ???ogočega" !?? da je dr. Teld-??er orga??lzlra! pogro??? ??a krajev??e ??ap!se, ve??dar v tej Izjav! ??lkjer ??1 za??!ka??o, da je K/TD des??oekstre-???e??. Kija/? te???a K/TD trdi; „K/TD Ist ??!c/?t rec/?tsextre???".
4. Dejstvo je vsekakor tadl, da je K/TD & ???arca /9S0 v Se??tv!da praz??ova! 60-!et??!co „Kar??t??er /Tel-???atd!e??sta" (glej /aks!???i!e Iz Ba/ der /Te!???at, štev. 33//9#0). Za „Kar??t??er /Te!???atdle??st" 1?? ??jegovega ??as!ed??l-
ka „Ka'r??t??er /Teltttatkattd" pa ???e??da ??!/?če ??e Z?o trd!!, da ??lsta /?11! ??e???-ško??aclo??a!??! zvezi.
3. /?? ko??č??o !a/?ko vza???e???o tadl za dejstvo, da da??aš??ji K/TD ??e ve 7?lt! za leto svoje asta??ov!tve. V odgovora trdi, da je /?!! asta??ov!je?? leta /933. /z zgodov!??e 1?? policijski/? ar-/?!vov pa ve???o, da je /?1! sicer /933 asta??ov!je?? „Kar??t??er Sckalvere;?? Sad???ark", da pa se je rodi! K/TD sa??? Šele v začetka leta /937. Pri poroda so ???a po???aga!! „Kar??t??er Sckalvere!?? Sad???ark", „Ka'r??t??er T.a??dsr??a????scZ?a/t" !?? „Kar??t??er A/?-we/?rka???p/er/'a??d".
M!s!l???o, da ta dejstva ??e potreka-jejo ko???e??tarja.	Uredništvo
Fitksimiie Jz Ruf der Heimat, štev. 53, marec 1980, str. 8. — Leta 1980 je Karntner Heimatdienst praznovat 60-ietnico Karntner Heimatdiensta. Je torej Karntner Heimatdienst ie naslednik nemškonacionalnega Karntner Heimatdiensta?
Huda neurja terja!a tudi človeške žrtve
Hudi vročini, ki je mestoma dosegla rekord stoletja, je sledil val strašnih neurij, ki so zlasti na Koroškem, pa tudi na Zgornjem Avstrijskem povzročila ogromno materialne škode — in tudi človeška življenja. Na Koroškem je od torka na sredo prišlo do številnih neurij, ki so posebno prizadele predele okoli Spit-tala, Ziljsko dolino, Rož in druge kraje. Škoda, ki so jo povzročili hudi nalivi in strela, sicer še ni ocenjena, vendar je že jasno, da bo znašala milijone šilingov.
Strašno neurje je zajelo tudi Šentjakob v Rožu, kjer je potok Suha prestopil obrežje; deroče mase vode so napravile ogromno škode. Posebno tragično se je to končalo za delavca Jakoba Lepuschitza, zaposlenega pri lesnem trgovcu Melincu, ker se ni mogel pravočasno rešiti vodnih mas, ko so le-te zajete njegovo vozilo, ki je obtičalo v pesku. Postal je žrtev naravne katastrofe. Vsa prizadevanja sodelavcev so bila zaman. Jakob Lepuschitz iz Podro-ščice zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
Kot že omenjeno poročajo o ogromnih škodah tudi iz drugih krajev Koroške. Tako je strela uničila več gospodarskih poslopij, neka družina v zgornji Dravski dolini je v kratkem času izgubila tudi streho nad glavo, ko je hiša pogorela do tal.
SREBRNI GLAS
V deželi, kjer so gore tako visoke, da jim vrhove zakrivajo oblaki, je živeia deklica z imenom,Srebrni glas".
Ob rojstvu so ji sicer dali drugačno ime, vendar se ga niti mati ni več spominjala.
.Srebrni glas" so klicali deklico zaradi njenega čudovitega, zvonkega in čistega glasu. Ce
bi ljudje mogli, bi si za deklico izmislili še lepše
ime, kajti njen glas je zvenel bolj čisto in zvonko od najdragocenejše kovine na svetu.
Srebrni glas je živela v koči kot lastovičje gnezdo pripeti na gorsko strmino. Vsako jutro, ko je sonce komaj pozlatilo gorske vrhove, si je zadela na ramo vrč in se spustila k potoku po vodo. Šla je in se pozibavala v ritmu pesmi — lahka ko lastovka in glasna ko slavček.
Ko je zaslišal čudežno petje, je potok utihnil, valovi so nehali šumeti, ribice so — začarane od
pesmi — prenehale plavati. Orači in vinogradniki, ribiči in perice so spremljali pesem in hitreje so se jim dvigale roke, laže se jim je zdelo delo.
Srebrni glas je bila vesela, da je njeno petje ludem v veselje in pela je, ko je v zlatih jesenskih dneh nabirala jantarne grozde v vinogradu, pa ko je sedela za kolovratom, pela je, ko je snežni rn.etež zavijal okrcg oken koče in ko je spomladiscvetjemkrasilasvojelase.
Sivolasi starci so se spoštljivo klanjali čudoviti pevki, mladci so s cvetjem lepšali prag njenega doma, dekleta so jo imenovala starejšo sestro.
Tako je Srebrni glas doživela svoje šestnajsto leto. Najlepši mladeniči dežele so jo pričeli snubiti in mati ji je velela, naj si prične pripravljati poročno obleko.
Toda tisto leto se je zgodila velika nesreča. Grozni in kruti kan je napadel Deželo visokih gora. Kakor vihar, ki opustoši vse na svoji poti, je polja in gore predirjala sovražna vojska. Kan je Deželo visokih gora premagal. Ukazal je v verige ukleniti starce, pobijati mladeniče, a žen-
skezasužnjiti.
V nekdaj srečni deželi so utihnile pesmi in smeh in celo otroci se niso več smejali. Jok in stok se je razlegal iz hiš in vsa dežela se je pogreznila v žalost.
Le v koči, ki je bila kot lastovičje gnezdo pripeta na skale, je zvenela pesem. Srebrni glas je pela dalje. Pela je o soncu, o ljubezni, o s soncem napojenem grozdju, o razposajenih ribicah v tolmunu, o rožah, ki ponoči zvijejo svoje listke, a jih sončnim žarkom v pozdrav zopet odpro.
Ljudje so poslušali njeno petje in govorili:
.Poj, Srebrni glas; ob zvokih tvoje pesmi nam je laže prenašati trpljenje!"
In Srebrni glas je pela še bolj zvonko, čeprav ji je od žalosti, ko je gledala trpljenje svojega ljudstva, pokalo srce.
Nekoč se je kanu zahotelo ogledati si pokorjeno deželo. Dan se je nagibal k večeru. Kan je jahal na bogato okrašenem konju, okovan v ne-prodiren oklep, obkrožala ga je telesna straža in mnogoštevilno spremstvo.
Kan je bil slabe volje. Obrvi je imel namršene in krog tenkih, kot z ostrino kindžala vrezanih ust, so ležale gube nezadovoljstva. Njegovi bližnji so s strahom gledali svojega gospoda . ..
.Moji modreci so mi govorili, da v tej deželi poje celo zrak, jaz pa slišim le jok in slok! je spregovori! kan in se obrnit k prvemu ministru, ki mu je sledil. .Mar je sužnje nemogoče prisiliti, da bi ob pogledu na svojega gospodarja peli?!" jejeznododa).
.Vaše veličanstvo," je zatikajoč se od strahu zamrmra! vezir in se trudi! najti besedo v svoje opravičilo.
Prav tedaj pa se je iz koče, ki je bila kot lastovičje gnezdo pripeta na skale, zaslišalo petje. Glasovi so bili tako lepi, da so nehote vsi utihnili in prisluhnili.
Kan je ustavil konja, obstalo je spremstvo, sluge in telesna straža, umolknile so ptice in murni in še celo oblake je zavrla pesem, da so ustavili svoj beg po nebesni sinjini.
.Kako čudovit slavec!" je vzkliknil kan, ko se je ovedel. Obrni! se je k svojemu vezirju:
.Takoj ujemite to ptico, zaprite jo v kletko in postavite jo v mojo spalnico!"
Sluge so planili proti koči, od koder je prihajalo petje, da bi izpolnili kanov ukaz; toda čez trenutek so se zmedeni vrnili.
.Vaše veličanstvo," je jecljaje dejal vezir, .vaša volja je zakon, toda . . ., toda ... to ni ptica — to je deklica!"
.Deklica," je osuplo vzkliknil kan in se zasmejal. .No, nič za to, še bolje! Ukazujem vam, da jo brez odloga pripeljete v moj dvorecl* Po teh besedah je kan spodbodel konja in šel naprej ogledovat si svoje vladarstvo.
Srebrni glas je sedela pri ognjišču in pela večerno pesem. Nenadoma je pod okni zaslišala topot konj in rožljanje orožja. Dveri so se odprle in v kočo so vdrli kanovi sluge.
.Pripravi se, deklica! Kan te je ukazal privesti v dvorec!" je zapovedal načelnik straže.
.Dobro mi je tudi v moji koči," je odgovorila Srebrni glas.
.Menda se ne boš upirala kanu!" je zmedeno zakričal načelnik.
Sluge so planili k deklici, ji zvezali roke, jo izvlekli iz koče, jo privezali k sedlu in skočili na konje. Tri dni in tri noči so šli konji in se končno ustavili pri dvorcu. Iz granita izsekane skale so obkrožale kanov dvorec in visoko nad njimi se je dvigal v mračno nebo stolp smrti, s katerega je kan meta! tiste, ki so se mu drznili
biti nepokorni. V dvorcu je bilo nešteto dragocenosti. Prestolna dvorana je žarela kot sonce v zenitu, a stene v spalnici so se svetile kot mladi mesec.
Kan je zdolgočasenega obraza sedel na z zlatom vezenih blazinah pod brokatnim baldahinom.
.Vaše veličanstvo," ga je vprašal vezir, .ali bi hoteli gledati ples pomladi?"
Vezir je da) znak in desetine plesalk so kot od
PAMETNE MISLI
#	Končanemu delu se pridruži veseije.
#	Dolg in greh rasteta zmeraj.
#	Kdor po sili z domačega praga leti, na tujem le gloda obrane kosti.
#	Toiiko imej velika usta, kolikor lahko poješ.
#	Najprej pometaj pred lastnim pragom, potem šele na sosednjega pokaži.
#	Lačna vrana siti ne verjame.
#	Ne prevzemi se v sreči, ne ponižaj se v nesreči.
#	Nevoščljivost nikoli ne miruje.
#	Bolje malo, pa to dobro.
#	Bogat je ta, ki je zadovoljen s tem, kar ima.
#	Čisti računi, dobri prijatelji.
#	Slab človek vse obrača na slabo.
#	Lakomnežu vedno nekaj manjka.
#	Ni dobro s pametjo se skregati.
#	Vrana vrani oči ne izkljuje.
#	Neznanje je mati predrznosti.
#	Vaja dela mojstra.
#	Ni uzde, ki bi brzdala strasti.
#	Zmaga ima sto očetov, poraz pa je sirota.
viharja razmetani listki jabolčnega cveta zakrožile po dvorani. Bilo je, kot bi sama vesna — utelešena v teh plesalkah — priletela v dvorano.
Kan se je nejevoljno namršil in vezir je da! znak, da naj plesalke zginejo.
Kan je nezadovoljno pogleda! svoje bližnje in vezir je s strahom pomislil, da si, kakor se zdi, ne more izmisliti ničesar, s čimer bi razveseli! svojega vladarja. Tedaj je k vezirju stopil načelnik straže in mu nekaj šepni) na uho. Vezir se je nasmehnil.
.Vaše veličanstvo!" se je obrnil h kanu, .deklica iz Dežele visokih gora, ki ste jo ukazali pripeljati v dvorec, čaka vaših ukazov!"
Kan je dvignil veke.
.Privedite jo!" je ukazal.
Vrata so se široko odprla in s stražo obdana je prišla Srebrni glas v dvorano. Ustavila se je in njene oči so se srečate s kanovimi. Kan je priprtih vek gledal na deklico, ki je stala pred njim.
.Hočemo, da bi razveselila naš sluh in zapela svojo najlepšo pesem!" je dejal in legel na blazine, da bi poslušal.
Srebrni glas je molčala. Kan se je nasmehnil.
„Mi radodarno plačujemo slugam, ki delajo nam na ljubo!" je rekel, vzel iz skrinjice prgišče draguljev in jih vrgel k dekličinim nogam.
Srebrni glas je pogledala na kamne, ki so se ji svetili ob nogah in odvrnila:
.Ne, kan; sneg na visokih gorah moje domo-vinežari bolj odtvojih draguljev."
Kan se je namršil: .Zlata ti bom dal, dekle, samo poj!" je dejal.
Srebrni glas je odmajala z glavo:
,Ne, kan; nobeno zlato sveta se ne more meriti z zlatom v moji domovini!"
.Dal ti bom vse srebro svoje zakladnice!" je kriknil kan, kajti tega ni trpe), da njegovih ukazov ne bi izpolnjevali.
Srebrni glasse je nasmehnila:
.Potoček pod pragom moje koče zveni prijetneje od srebra iz tvojih zakladnic!"
.Prisili! te bom k petju!" je zamrmra! kan in mignil krvniku.
Krvnik je dvignil bič in udaril deklico po razgaljenemu hrbtu. Motne kanove oči so se zaiskri-, le kot zveri, ki začuti kri.
.Poj vendar, poj! je zatikajoč se ponovil. Srebrni glas pa je molčala.
Tedaj jo je od jeze ponorel kan zapovedal mučiti z najhujšimi mukami, toda niti glasu ni bilo iz njenih trdno stisnjenih ust.
Kan je mršil obrvi in razmišljal, s kakšnimi mukami bi še mučil sužnjo, a je nenadoma ukazal, naj nehajo.
.Poslušaj" je reke! in gleda! v že od smrti ob-senčene dekličine oči. .Ukaza! bom, naj steptajo polja tvoje domovine, naj izsušijo njene potoke in reke, vpepelil bom domove in samo nebo bo
Mravljina nesreča
Boljšega kraja bi si mravlje ne mogle najti. Pred žarkim poletnim soncem in pred mrazom pozimi jih je ščitila stara smreka. Živele so, skrbele so za drobna jajčeca, za ličinke, za bube, za mladi rod .. .
Otroci so jim kdaj pa kdaj nagajali, ali one so živele tu vse do tistega dne, ko so se neznane moške roke stegnile v mravljišče in ga razdrle. Mravlje so se zbrale, da bi človeka pregnale; grizle so ga, a so si ob rokavicah, ki jih je imel na rokah, polomile čeljusti in tako mu tudi mravljinčji strup ni mogel do živega. Grebel je še dalje po mravljišču . . .
Delavke so ta čas odnesle bube globlje v mravljišče, a človeške roke so segle že tudi do bub. Človek je zajel mravljišče z neštetimi smrekovimi iglicami, z bubami in mravljami vred v veliko vrečo.
To se je zgodilo tako hitro, da so bile mravlje ob pamet.
Mož si je otresel z rok mravlje, zavil vrečo, jo z vrvjo prevezal in si jo oprtal.
Ko je prišel domov, k hišici sredi loga, si je oddahnil: bilo je poletje in vročina je tudi njega zdelala. Vrečo z mravljami in mravljiščem vred je vrgel na tla, jo odvezal, stresel razdrto mravljišče na vroča betonsko ploščo in ga razgre-bel.
Še tisti trenutek so se začele mravlje prekopicavati, zakaj
naredile bi si rade nov dom, novo mravljišče. Iskale so primerne sence in vlažnih tal, a vse njihovo prizadevanje je bilo zaman, okoli betonske plošče je tekla po jarku voda in tako si niso vedele pomagati. Z vroče betonske plošče ni bilo rešitve in med mravljami je nastal strašen preplah. Tekale so po betonski plošči od kraja do kraja. Kdaj bo zdrknila žareča obla z obzorja, kdaj bo zakrila noč ta strašni svet, kdaj bo padla hladna rosa . . .
Tedaj pa je pritekla neka mravlja in jim razglasila, da je sredi betonske plošče smrekova vejica, pod to smrekovo vejico pa da je gosta senčica. Kot na ukaz so takoj zatem znašale bube pod vejice, v senčico. V kratkem jih je bilo tam za tri pesti . - -
Spet je prišel mož, privzdignil smrekovo vejico in pogle-dal.
„Še malo počakajmo," je rekel otrokoma, ki sta opazovala mravljinjo nesrečo.
Mravlje, ki niso vedele za nesrečo, ki jih je čakala, so si potem, ko so rešile bube gotove smrti, oddahnile. Kmalu zatem pa je prišel oče otrok, privzdignil vejico, šel z dlanmi v jamico in zajel bube z obema rokama. Mravlje, ki so to videle, so stekle na njegove roke, mož pa si jih je potem, ko je stresel bube v skledico, otresel z rok in odšel proti hi-
ši. Mravljinje bube je nesel v posebno hišo, kjer je redil mlade fazančke — z njimi so so se fazančki gostili.
Vrnil se je brez skledice, z vrečo v roku Z orokavičenimi rokami je segel po mravljah in po preostanku smrekovih iglic in jih nasul v vrečo. Nato je vrečo zavil, jo zvezal in dal starejšemu sinku
„Tam v gozdu, pod smreko jih spet stresi!"
To je rekel sinku, sam pa je odšel proti hiši.
Otrok je z bosimi nogami stekel po pokošeni travi med polja. Tekel je toliko časa, dokler ni prišel v smrekov gozdič blizu Drave. Pod visoko smreko je spustil vrečo z rame, jo razvezal in stresel razdrto mravljišče brez bub na tla. Potem je zažvižgal in odpeta! — mravlje pa so ostale brez doma, brez bub, same, nesrečne, da nikoli tako . . .
Sonce je zlezlo k zatonu, a pod smrekami je bila gosta senca. Tla so bila vlažna, Drava onkraj gozda je pošume-vala, zrak je bil nasičen z vlago...
Naslednje jutro pa so mravlje brž ko so se zbudile, odšle na delo: dobile bodo spet jajčka, iz jajčk bodo zrasle ličinke, iz ličink bube, in spet bodo zrasle mlade mravlje . ..
Branka /arca
Pisce
Z/eg/o se je drobno pišče.
Ao pod ^ošdjo se pogre/o,
^o se prtdč je rzaje/o, že je sfe^/o na dvorišče.
,,/oj, Lt^o je /ep ta sfer," prsčesejeČMddo.
$once nanj je žar^e /do /n povsod pondadni cvet.
5e7nGj z vrta čez ograjo češnja /?e/a se nra snreje, prav do sem de^r/jo veje, v veja/) vrabci se /grajo.
Tam na gnojn pa janaš^o /ep pete/in se sprehaja,
^rona na njegov/ g/av/ maja, pa zaa^a ^orenjaš^o.
„Tad/ jaz ta/;o Z?om Z?odZ/,
^o /*om ve/;T /n dorase/, moš^o tamkaj se Z?om pase/, modro ^arj/ rod /mm vod//.
Tčes prekrasen je ra sver," s/ je re^/o dro/mo p/šče. 5re^/o vedro čez dvor/šče /n se š/o pod Ao^/jo grer.
vzdrhtelo ob pogledu na trpljenje tvojega ljudstva. Razveseli me s svojim petjem! .. ."
Krvniki so odstopili. Srebrni glas se je dvignilo in se zravnala. Njeno telo je bilo v krvi in ranam strašna bledica ji je pokrivala obraz. Njene 0° smrti zameglene oči so se ustavile na kanu m zažarele — zapela je . . . In tedaj je bilo, kot b' zapel sam zrak, zaplahutal je brokat baldahina, zapljuskala je voda v vodometu, zatrepetali ^ vrhovi platan in do tal so se priklonili dvorjan) 'n kanova straža.
Srebrni glas je zapela strašno in prelepo P^ sem — v njenih zvokih je odmeval žvenket me čev in zmagoslavni klici. To je bila pesem bor be in zmage. Klicala je ljudstvo na boj proti za sužnjevalcem domovine. Od njenih zvokov s zadrhtele stene kanovega dvorca in zdelo se ] ' dasebodozrušilevprah.
.Utihni, brezumnica!" je v grozi zakričal kan.
Srebrni glas pa je Pela dalje.	-lin
Od gneva ponoreli kan je zagrabil kindža! ga zasadil v dekličine prsi. Kri je brizgnila ' rane, Srebrni glas se je opotekla. Vendar s° * njene ustne še premikale, kakor da bi je ru na svetu ne mogel prisiliti k molku.
.Vrzite jo s stolpa!" je zavpil kan.	.
Sluge so obstopiti deklico, ji zvezati roke ja I odvedli k stolpu smrti. Obkrožena od straže ' težko prestavljajoč noge se je Srebrni glas vzp
njala po stezi. Kri ji je lila iz ran in vendar
še pela.	p
Dvigala se je više in više — in nenadoma se v daljavi zableščali vrhovi Dežele viso^ gora. Srebrni glas je pogledala nanje '"."Ep glas je zazvenel še bolj zvonko. Vzpela se u više in zagledala zelene strmine gora. Z"''v so vinogradi, razpele so se srebrne niti poto in rek. Dekletov glas je zadonel še silneje, glasneje — in strašna in prelepa pesem borbe ^
zmage je zaplula v dalj, v Deželo visokih g°
.Vrzite jo s stolpa! Vrzite jo s stolpa, kričal kan.	.
Načelnik straže je skoči! k deklici in jo po
v globino. Zaplahutalo je belo ogrinjalo in ^ brni glas je zdrsnita v prepad. Za trenute se ji zasvetili pred očmi vrhovi rodnih zazdelo se ji je celo, da vidi svojo malo, . lastovičje gnezdo na skale pripeto kočo, gj° vinograda, ki senčijo njen prag, svojo majem ^ Mati ji izteza nasproti svoje zgarane, zasuzn)
roke, solze ji tečejo P° zgubanem licu in P
navija:	gl'
.Poj, Srebrni glas, poj pesem borbe in zmag
Še zadnji, nenavadno močni in čisti gtos s utrgal iz dekličinih ust — in njeno teto se je ' biloodskatah.	g-
Njena pesem pa ni utihnila:	veter jo je P j,
stregel in donela je v daljo. Prodrla v kočo ca in drvarja, zazvenela je ob oračevem °g ^ šču in kovačevem vignju. Ko so jo zashsa _ srca mladeničev zagorela v pogumu, v očeh s ^ cev je zaplamtel ogenj sovraštva — zazvene .j meči in sablje, in še ti, ki so pokorno skla glave, so zgrabili za orožje.	.,;!<?
Ljudstvo Dežele visokih gora se je dv'9^., proli osvajalcem, izgnalo je krutega kana. ^ čilo njegovo razbojniško gnezdo in strlo v P stolpsmrti.	. j-^ite
Tam, kjer se je nekoč razbilo	telo	:gjo
pevke, raste rdeči mak, njene pesmi pa P Ek' ob dolgih zimskih večerih tkalci in drvarji. ^ in dekleta, pojejo jih mladeniči, ko brusijo za obrambo domovine.
Raj pravijo naši kmetje?
V prejšnji številki smo objaviti najnovejše statistične podatke odseljevanja kmečkih delovnih moči v druge poklice. Zadnjih deset let se je delež kmečkega prebivalstva v Avstriji znižal za 13 %, od leta 1960 celo za 25 %. Vedno več je tkzv. polkmetov, ki si morajo ob kmetovanju poiskati še dodatno zaposlitev.
To pa ni edini problem, s katerim se danes naš kmet sooča. Prav južno koroško kmetijstvo bodo prizadele nedavne sankcije za klavnici Šentvid in Celovec. Zaradi pomanjkljivosti glede higienskega stanja tema dvema obratoma ni bil Phznan status EG. Posledica bo nedvomno otežkočen izvoz mesa v inozemstvo, predvsem v Italijo.
Tudi čudovito sončno vreme preteklih tednov je začelo delati na-, šim kmetom preglavice. Pobarala sem torej nekatere izmed njih, kakšna se jim tokrat obeta letina, kako ocenjujejo situacijo in probleme kmeta na južnem Koroškem, pa še to, če v svoji neposredni okolici kaj čutijo tendenco odseljevanja kmečkega prebivalstva v druge poklice.
Ignac Domej, doma v Rinkolah Ph Pliberku, si pričakuje za letos Zelo dobro letino. „Do zdaj me suša k sreči še ni prizadela. Zadnje dni se je v obrobnih karavanških krajih parkrat pošteno vlilo in plo-tie so tla spet zmočile. Urezali so se tokrat tisti kmetje, ki so se Specializirali na proizvodnjo koruze — ta namreč najbolj trpi zaradi suhe-9a vremena." Domej se bavi z govedorejo. S sezonsko ceno za pitane bike je kar zadovoljen. Skrbi ga Pa konflikt okrog celovške in šentviške klavnice: „Naš kmet bo prav
gotovo prikrajšan, saj po večini izvaža v Italijo. Če bo moral zdaj eksportirati kam drugam, npr. v Salzburg, se bo hkrati podražila proizvodnja. Tudi kontingentiranje mleka je marsikateremu kmetu precej škodovalo. Kot predsednik nadzornega odbora sem ta pojav pogostokrat opazovat in zdi se mi, da so bili nekateri enostavno prepočasni in premalo informirani." Poleg goveda redi Domej tudi pujske: „Če se bo turistična sezona na Koroškem posrečila — kar bi pričakoval ob tem vremenu — da bodo gostilničarji spravili „pod zob" svojih
20.000	zmrznjenih svinj, potem si tudi za svinje pričakujem ugodne cene." Glede odseljevanja in polkmetov je dejal: ..Seveda opazujem ta pojav v svojem domačem kraju. Prej je pač še skorajda vsak kmet pridelal toliko, da je lahko s tem prehranil in preskrbel družino. Zdaj imamo na vasi več ko polovico polkmetov. Vendar sem prepričan, da z negotovo gospodarsko situacijo prihajajo časi, ko bo poklic kmeta izredno aktualen. Kmetu je potrebno, da je informiran, da se prilagaja času in novim tehničnim dosežkom, najbolj važna pa je vztrajnost — tega našega jamranja je itak že dovolj."
Ludvik Lesjak je lastnik kmetije na Bregu pri Rožeku. V svojem
gospodarjenju se je opredelil predvsem na živinorejo in mlečno produkcijo. „Z tetino sem do danes prav zadovoljen. Moja zemlja leži bolj globoko in suše še ne občutim tako zelo, vendar je že skrajni čas in vsi hrepenimo po dežju. Najbolj trpi koruza, ki jo pri nas pridelujemo le za krmljenje. Vedno večja postaja nevarnost, da bodo kmetje pridelali premalo krme in bodo prisiljeni, oddati živino predčasno. Temu sledijo seveda težave na trgu in cena pade. Že nekoč smo se znašli v taki situaciji. Takrat je suša v mesecu juniju privedla do podobnih težav. Cena je padla pod minimum in izgube so bile tako velike, da smo dobivali finančno podporo od države. Tudi žito, čigar vi-gredno in poletno stanje sta bili odlični, se mi zdi zdaj kar nekako zmedlelo." Tudi po mnenju Lesjaka se je položaj za slovenskega kmeta zaostril, odkar so izključili klav-
Sadje in turizem
Sadje v turistični sezoni in pridobivanje mošta bo prihodnjo nedeljo, 7. avgusta 1983, stalo v središču zanimanja, ko bo v Šentandražu v Labotski dolini kmetijska zbornica priredila „dan odprtih vrat". Obiskovalci bodo imeli možnost ogleda novih nasadnih metod zgodnjih jabolk in drugih vrst sadja, posebno pa še borovnic. Poleg tega bodo predstavljali naprave za predelovanje sadja, vsak obiskovalec pa bo imel tudi možnost, pokusiti kvalitetni mošt in jabolčnik.
„Dan odprtih vrat" bo v Sadjarski poskusni drevesnici v Šentandražu, Langen 6.
niči v Šentvidu in Celovcu.
Valentin Kargl iz Bač pri Bek-štanju se je osredotočil na produkcijo mleka in rejo živine. Ob tem si je poiskal dodatni zaslužek še v turizmu. „S kmetovanjem sem se zadnji čas bolj malo bavil. Gradili smo namreč počitniške apartmane ob jezeru. Treba se je prilagoditi zahtevam gostov po čim bolj udobnem, sodobnem in kvalitetnem stanovanju.
Letina se mi zdi povprečna in kar zadovoljen sem z njo. Nekaj žita smo že spravili domov. S koruzo zaradi suše bolj slabo stoji. Zato pa je turistična tetina tembolj razveseljiva." Kargl pozna na svoji vasi le še dva polna kmeta. Vsi ostali si služijo dodaten kruh, po večini iz turizma. Eden od vzrokov je po njegovem mnenju tudi ta, da je v Bačah precej hiš natrpanih na razmeroma malem prostoru. Polja ležijo skorajda vsa raztrešena zunaj vasi, kar otežkoča specializacijo.
Jože Partl iz Bistrice pri Pliberku se bavi s pitanjem prašičev in goveda. Dejal je, da letine ne bi hotel ocenjevati, dokler nima vsega požetega in spravljenega pod streho. „Cene za prašiče so bile v mesecih junij in julij zelo v redu, zdaj so se poslabšale. Sankcij pri klavnicah zaenkrat še nisem občutil. V bodoče se bodo morali preusmeriti na eksport živega goveda, potem se nova preureditev ne bo tako poznala. Vzrok za odselejvanje kmetov v druge poklice vidim v tem, da kmečko delo pač ni določeno s 40 ur na teden ampak da je treba pogostokrat še enkrat toliko delati. Če se komur ponudi možnost ugodne zaposlitve kje drugje, jo seveda izrabi. Na moji vasi — ki je razmeroma zelo velika - nas živi od same-
ga kmetovanja sedem družin. Pol-kmetje so navadno zaposleni v industriji. Zanimivo je, da v bolj ali manj „kmečki" vasi Šmihel ne najdeš več čistega kmeta."
Anton Krušic iz Velinje vasi pri Bilčovsu se je posvetil živino- in svinjereji. Letino ocenjuje kot nadpovprečno dobro. „Krme — se pravi sena in otave - smo spravili letos kot še nikdar. Sicer so travniki zdaj vsi rjavi in osmojeni od sonca, a upam, da bo v naslednjih dneh spet deževalo. Predvsem zato, ker je tudi koruza že izredno lepa. Po ugodni ceni sem prodal letos deset plemenskih pujskov. Še kar zadovoljen sem s ceno bikov. Kar sem jih prodal, so vsi šli v eksport in neposredno še nisem občutil problemov glede klavnic. V našem kraju sva ostala le še dva, ki se izključno ba-viva s kmetijstvom. Mladi nočejo več, ker vedo, da se zaslužek na mali kmetiji le presneto trdo pridela in da je zato potrebno garanje, včasih po petnajst ur na dan."
sonja
Mesečnik gorskih kmetov
Alternative za gorske kmete pomaga iskati novi mesečnik „Die Berg-bauern", ki ga izdaja združenje „Osterreichische Bergbauernvereini-gung". V zadnji številki se bavi na primer z vprašanjem ali je Avstriji sploh še možno samostojno razvijati posevke (Saatgut) ob hudih pritiskih tujih monopolov, o vlogi biološkega kmetovanja in svetovni žitni produkciji. Jeseni se bodo posvetili temeljito tudi možnosti samostojnega utrženja kmečkih izdelkov in biološki regulaciji pleveli.
Mesečnik „Die Bergbauern" lahko naročite pri redkciji, Spittalgasse 24, 1070 Dunaj.
RAD! O
TELEV!Z!JA
AVSTRIJA 1
PETEK, 5. 8.: 9.C0 Poročita
—	9.05 Za predšoiske otroke
—	9.30 tnstrukcija: tatinščina ?45 tnstrukcija: angteščina — 10.00 tn-
^'ukcija:	tatinščina — 10.15 tnstrukcija:
j""9!e§eina — 10.M Vse v eni noii — 1!.00 ktamote — 12.15 Naš kozmos — 13.00 ^'edništvo — 15.00 Jutij Cesar — 17.00 Za ^'sdšotske otroke — 17.25 Oma prosim — 17.30 George — 17.55 Otrokom za noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi 1? 00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki ^ 20 15 Komisar — 21.10 štiri zabavne epi-Q temi spoznavanja — 22.20 Rektama
Šport
22 30 Nočni studio — 23.30 Po-
'očita
SOBOTA, 6. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 tn-^'^kcija: angteščina — 9.20 tnstrukcija: an-^*s§čina — 9.35 tnstrukcija: tatinščina — ^0 tnstrukcija: angteščina — 10.05 tnstruk-tatinščina — 10.20 tnstrukcija: angte-t'na — 10.35 Stike iz Avstrije — 11.00 Ve ob gtasbi — 11.30 tgramo na ftavti 11.55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo — . 00 Fi)rn — 16.40 — V Atahovem vrtu — 0Q športna abeceda — 17.30 Proti Attan-*— 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 .Jo krat sedem — 18.30 Cirkus, cirkus — ^00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
'Mb.
k
.. Čas v sliki in šport — 20.15 Zlata vrt-Portorož 85 — 21.55 šport — 22.15 Da-^ zvečer — 25.00 Poročila.
„"EfEt)A, 7.	10.00 Katoliška slavnostna
ba božja — 15.00 Pustolovščine v zraku 16.50 Oče klamote — 16.45 Mojster Eder 1, "iegov Pumuckl — 17.10 Don in Peter — ..16 Tehnika za otroke — 17.40 Kiub se Mjev — is M Mi — 1? 00 Slike iz Avstrije ^ 1750 čas v stiki in šport — 20.15 Gigant ^1 55 šport — 25.25 Poročila.
2^°NEDEUEK, S. 8-: 7 00 Poročila — 7 05 Predšoiske otroke — 7 50 TV kuhinja — Instrukcija: latinščina — 10.15 Instruk-angleščina — 10 50 Film — 12.05 Možje
Instrukcija: z živcev — 12.15 Noči s krotami —
" Uredništvo — 15 00 Svetovno prven-v lahki atletiki — 17.00 Za predšolske — i5 QQ Svetovno prvenstvo v lahki ly'p<ik! — 1700 za predšolske otroke — ^ 5 Spoznavajmo nevarnosti — preprečuj-17°, "szgode — 17.50 Otroška komedija — ijA Otrokom za lahko noč — 18.00 Obzorij A'pe-]adrana _ 13 ;o Mi — 17 00 Slike _ i, M v sliki - 20.15 Po ^ 'Bki šport — 21.10 Doktor Teyran — ^ 5 šport - 22.0 Poročila
7. 8.: 7.C0 Poročilo — 7 05 Za (^Boi,i,e otroke — 7.50 instrukcija: latin
["kclja: latinščino - 10 15 Instrukcija:
'<k
7.45 Instrukcija: angieščina — 10 00
eščina — 10 50 Nenavaden par — 12.10 ""leijstd šport — 15.00 Uredništvo —
15.00	S. P. v lahki atletiki — 17.00 Za pred-šotske otroke — 17.25 Tudi pošotiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Top cat — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Oddaja o NDR — 21.00 Sence spominov — 22.35 S. P. v iahki atietiki — 23.50 Poročita.
SREDA, 10. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 tnstrukcija: tatinščina — 9.50 tnstrukcija: angteščina — 10.05 tnstrukcija:	tatinščina — 10.20 tn-
strukcija: angteščina — 10.35 Ko cveti vres
—	12.10 Ftorjan, prijatetj cvettic — 12.15 Oddaja o NDR — 13.00 Uredništvo — 15.00 S P v tahki attetiki — 17.00 Pisano pero —
17.30	čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 tn Huber piha v tubo —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 Čaš v stiki — 20.15 Njegov največji btef — 21.40 S P. v tahki attetiki — 22.40 Poročita.
ČETRTEK, 11. 8.: 9.C0 Poročita — 9.05 Za prdešotske otroke — 9.30 Deieta in tjudje
—	10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.15 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Največji btef
—	11.55 Možje brez živcev — 12.10 Ktub seniorjev — 15.00 Uredništvo — 15.00 S P. v tahki atietiki — 16.00 Kottan poizveduje —
17.00	Za predšoiske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče
—	17.30 Napete pustotovščine ob zahodn! obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Atomski fizik 3. Robert Oppenheimer — 21.15 Naš kozmos — 22.00 šport
—	22 50 Poročita.
		A V S T R ! J A 2
K		PETEK. 5. 8.: 17.30 Kompas — 18.00 Kutturna zgodovina
obteke — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sttki — 20.15 Nacionatni parki — 21.00 Fascinirano odkrivanje — 21 20 Potitika v petek — Deset pred deseto
—	22.20 Khartoum — 0.20 Poročita SOBOTA, 6. 8.: 15.45 Potika v petek —
16.45 1CC0 tet Zgornje Avstrije — 17.45 Pri iskanju Petra Hore — 18.30 Dva krat sedem
—	19.C0 Traiter — 19.30 Čas v stiki — 19.50 tz potetnih gtedatišč — 20.15 Etizabeta an-gteška — 22.25 Črni jezdec — 0.00 Poročita.
NEDEUA, 7. 8.: 14.15 športni popotdan — 17 45 Vetikih deset — 18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Baby Dot) — 22.05 Dinastija — Denverski
—	23.55 Poročita.
PONEDEUEK, 8. 8.: 17.35 Kompas — 1800 Znanje danes — 18.30 Mož iz morja — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Korenine — 21.10 šittng
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 V več-
nem strahu — 0.00 Poročita.
TOREK, 9. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 Orientacija — 18.30 Mož iz morja — 19.30 čas v siiki — 20.15 Dunaj in njegova giasba v anekdotah — 21.03 Monaco-Franze — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 10. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 De-žeta in tjudje — 18.30 Mož in morja — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra! iz Satzbu-ga — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnosti — 23.50 Poročita.
ČETRTEK, 11. 8.: 17.35 Kompas — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Mož iz morja — 19.30 čas v stiki — 20.15 Gtasbeni skedenj — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
J U G O S LAV!J A
PETEK, 5. S.: 18.15 Poročila — 18.20 3azz na ekranu — 18.50 Tarzan — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka —
20.50	Zrcoto tedna — 21.10 Char!ey Bubbtes, angteški fitm — 22.45 TV dnevnik.
SOBOTA, 6. 8.: 16.30 Poročita — 16.35 Tarzan — 17.00 Neko potetje — 17.30 Mogočno morje — 18.30 Gataktika, ameriška nada-tjevanka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ztata vrtnica — Portorož '83, zabavno gtasbena oddaja — 21.45 Revotveraševa smrt — 23.25 Poročita.
NEDEUA, 7. 8.: 9.15 Poročita — 9.20 Ziv žov, otroška matineja — 10.05 Kapetski kresovi, nadatjevanka — 11.20 625, oddaja za stik z gtedatci — 11.35 čez tri gore — 12.00 Ljudje in zemtja — 15.45 Poročita —
15.50	Samson in Datita, ameriški fi!m — 17.50 športna poročita — 18.05 Zdravnica v New Yorku — 18 25 Atpe-Jadran, zabavno-infor-mativna oddaja — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.C0 Danes v neki hiši, češkosto-vaška nadatjevanka — 21.30 Utični pevci, zabavno gtasbena oddaja — 22.20 športni pregted — 22.50 Poročita.
PONEDEUEK, 8. 8.: 18.10 Poročita — 18.15 Neko potetje, nanizanka TV Skopje — 18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka — 19.24 TV m radio nocoj — 19 26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Zgodbe o ijubezni, sovjetska drama — 21.25 Fedra, botet v izvedbi Pariškega baieta — 22.10 Dnevnik.
TOREK, 9. 8.: 18.00 Poročita — 18.05 V znamenju dvojčkov — 18.25 Od vsakega jutra
raste dan: Divača — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Zivtjenje Beriioza, francoska nadatjevanka — 22.55 Skupno, oddaja TV Beograd in drugih jugosiovanskih studiov
—	21.40 Dnevnik.
SREDA, 10. 8.: 18.10 Poročita — 18.15 Ru-koveti, gtasbena oddaja — 18.45 Smiset za odkrivanje, ameriški fitm — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 35 mm — fitmska detavnica — 22.00 Dnevnik.
ČETRTEK, 11. 8.: 18.15 Poročita — 18.20 Tradicionatni svet isiamskega izročita — 18.45 TV kaseta: Kemat Monteno — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dick, Tom in Harriet, angteška zabavna serija — 20.50 Mogočni Mirko — 21.15 Ura x, dokumentarna oddaja — 22.35 Dnevnik.
ORF - KOROŠKI RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 5. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Do-
SOBOTA, 6. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca..
NEDEUA, 7. 8.: 7.05 Duhovna mise! — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDEUEK, 8. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Zborovska gtasba.
TOREK, 9. 8.: 9.30 Takote pojemo . . . (Koroški zbori) — 14.10 Koroški obzornik — 3azz za vas.
SREDA, 10. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše ietnike.
ČETRTEK. 11. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Literarno-gtasbena oddaja: „Ob 90-tetnici rojstva Prežihovega Voranca."
RAD!0 LJUBLJANA
PETEK, S. 8.: 4.30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8 05 Za šoiarje — 8.45 Naši umetniki mtadim postušotcem — 9 35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.50 Čiovek in zdravje — 15.15 Voščita —
16.00	Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob
17.00	— 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 Siovenski sotisti in onsambti — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Našim rojakom po svetu.
SOBOTA, 6. 8.: 4.30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika — 7.45 Dobro jutro, otroci — 9.05 Matinejski koncert — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 12.40 Voščita — 13.30 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 — Zunanjepoiitični magazin
—	19.C0 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestita in zabavna gtasba — 19.35 Mtadi mostovi
—	20.00 Sobotni zabavni večer — 21.00 Za Stovence po svetu — 0.05 Nočni program.
NEDEUA, 7. 8.: 5.00 Poročita — 6.15 Dones je nedetja — 8.07 Radijska igra za otroke
—	12.00 Poročita — Na današnji dan —
—	9.05 še pomnite, tovariši — 11.00 Voščita 13.20 Za naše kmetovatce — 14.20 Humoreska tega tedna — 15.55 Pojo amaterski zbori — 17.50 Zabavna radijska igra —
19.00	Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 V nedetjo zvečer — 22.20 Gtasbena tribuna miodih „Grožnjan 83" — 23.15 Disko, disko — 24.00 Poročita — 0.05 Nočni program, vmes poročita.
PONEDEUEK, 8. 8.: 4.30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8.05 Aktuatni probtemi marksizma
—	9.05 Z gtasbo v dober dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 15.15 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik
—	19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z an-sambiom Borisa Franka — 20.00 Pop barometer — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.30 Novosti iz gtasbenega arhiva — 23.C0 Poročita — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ob domačem ognjišču —
24.00	Poročita — 0.05 Nočni program.
TOREK, 9. 8.: 4 30 Poročita — 5.30 Jutranja
kronika — obvestita, promet — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8.05 Za šotarje — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 11.35 Naše pesmi in piesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 V korak z mtadimi — 15.40 Naš gost —
17.00	Studio ob 17.00 — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z an-sambtom Jožeta Privška — 20.00 Stovenska zemija v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra — 0.05 Nočni program, vmes poročita.
SREDA, 10. 8.: 4.30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika, obvestita, promet — 6.10 Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine
—	12.30 Kmetijski nasveti — 15.15 Voščita —
17.00	Studio ob 17.00 — 18.00 Poje pevski zbor Obata iz Kopra — 19.00 Radijski dnevnik — 19 35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z apsambtom štirje kovači — 20.00 španske ijubezenske pesmi v izvedbi madridskih madrigatistov — 22.30 Zimze!ene metodije
—	0.05 Nočni program, gtasba, poročita. ČETRTEK, 11. 8.: 4.30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 7.45 Dobro jutro, otroci — 8 05 Za šoiarje — 11.35 Naše pesmi !n ptesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 19.00 Radijski dnevnik — 20.00 četrtkov večer —
22.00	Poročita — Našim rojakom po svetu —
24.00	Poročita — 0.05 Nočni program.
VESTNIK
tzdajatetj in zatožnik: Zvezo stovenskth organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergosse 10.
Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/tV, tet. 0 42 22 / 54 0 42, teteks 42086 sindok a.
Uprava: 9020 Cetovec, Gosometerg. 10, tet. 0 42 22 / 32 5 50.
Tisk: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drave, Cetovec - Borovtje
50. CELOVSK! SEJEM
Velik blagovni sejem z zabaviščem
OD PETKA 12. DO NEDELJE 21. AVGUSTA 1983
S SKRAJŠANIM STROKOVNIM LESNIM SEJMOM
RAZSTAVIŠČE CELOVEC
1500 RAZSTAVLJALCEV IZ 30 DRŽAV
Iz ponudbe: gradbeni stroji in materiali, pohištvo, tekstilije, preproge, električno orodje, in stroji za kmetijstvo, vse za gospodinjstvo, dom in vrt.
Zitara vas: Zbotjšati vodovod!
Soglasno je občinski svet v Žitari vasi sprejel vse točke dnevnega reda na zadnji občinski seji, na kateri je med drugim razdeljeval sredstva dodatnega proračuna, podpore kulturnim društvom in podpore občine za izgradnjo poti. Mimogrede so se dotaknili tudi dvojezičnih občinskih dopisov, ki jih po dolgem čakanju dobivajo končno nekateri občani.
Iz sredstev deželne vlade v višini 2,27 milijona šilingov si bo nabavila občina motorno kosilnico (200.000.—), nabavila stroje in uredila kuhinjo za ljudsko šolo v Žitari vasi (70.000.—), nakupila zemljišče za gasilski dom v Stari vasi (500.000.—), izgradila občinske poti (300.000.—) ter podprla izgradnjo poti na Hemo in na Plaznico (obakrat z 300.000 šil ). Športnemu društvu Zitara vas pa je namenjenih
600.000	šilingov. Slovenski občinski odbornik Tine Hribernik je zahteval v okviru dodatnega proračuna še postavitev čakalnice v Stari vasi.
Soglasno je bila sprejeta tudi podpora lokalnim društvom, med katerimi dobi ob svoji 75-letnici SPD „Trta" Zitara vas 10.000 šil., Danica 2000.—, „Ve!!achta!er Trach-tenkapelle" 5000 — in domača ljudska univerza 3000 šil. V zvezi z ljudsko univerzo je treba omeniti, da je za ustanovitev te ustanove bil iniciativen direktor Franc Kukoviča,
ki je poleg zdravnika Smolnika (avtogeni trening) in dveh drugih učiteljic (šivalni in kuharski tečaj) vodil letos tečaj slovenščine, ki ga je obiskalo 8 ljudi.
Po zvišanju podpore za avdiovizualna sredstva v ljudski šoli in po določitvi komisije za porotnike se je bavil občinski svet z ureditvijo pločnika pred novo Posojilnico v Miklavčevem in z asfaltiranjem parkirišča pred trgovino Patschniga. Pri ureditvi pločnika pred Posojilnico je občina prevzela stroške za prestavitev cestne razsvetljave (šil. 7.500.—), ostale stroške nosita Rai-ka in Posojilnica, za ureditev parkirišča pred Paschnigom, kjer bodo sedaj tudi novi prostori pošte, pa bo občina prispevala 15.000 šil.
Za izgradnjo kmetijske poti v Selu bo občina prispevala 4000 šil., z
10.000	šilingi pa bo podprla tudi izgradnjo mostu, ki ga je pustil popraviti grof Orsini-Rosenberg (skupni stroški so znašali 130.000 šil.).
Izgraditi vodovodno mrežo!
V razpravi, ki je sledila poročilu župana, je frakcijski vodja sociali-stev Pepellner opozorit na bolj varčno ravnanje z občinskimi podporami, hkrati pa omenil katastrofalno vodno oskrbo v občini. Čeprav se je turizem razširil in čeprav je dovolj vrelcev, je občina zamudila zadovoljivo urediti vodno oskrbo. V naslednjih letih bo na tem področju treba napraviti odločilne korake. Tudi kar se tiče izgradnje cest bo potrebno bolje koordinirati dela z deželnimi in drugimi dejavniki.
Dvojezični dopisi!
Dolgo je trajalo, da vsaj nekateri žitrajski občani dobivajo dvojezična občinska sporočila. S posebnimi zahtevami in z vztrajnostjo so morali delati, da se je občina spomnila svoje dolžnosti, ki ji predpisuje dvojezično uradovanje. Na občinski seji se je občinski odbornik Joža Habernik zahvali! županu Po-sodu in Eisnerju, da končno ustrežejo želji nekaterim slovenskim občanom. Vendar pa je želeti, da se bo dopisovanje v slovenščini v bodoče odvijalo brez kakih zamud, da Slovenci na tak način ne bodo utrpeli škode.
Svetna vas: Je to skrb za okotje?
V spodnjem Rožu je več gramoznih jam iz katerih so sčasoma nastala mata jezera, ki so precej pritjubtjena v okoiici. Tudi v Svetni vasi (posestnik parcete je Erich Wieser) je podjetje ,,Richard Huss & Sohne" pridobivato več tet pesek, dokter ni nastato jezero z odtično tatno vodo, ki ima vretce v Zingarici.
Zadaj zasipajo, spredaj pa se kopajo.
Isti podjetnik, ki je prej pridobiva! pesek ima ob novem jezeru zemljišče. Tam je v zadnjem tednu firma Stuag z dovotjenjem tastnika nasipata material, ki so ga odvažati z gradbišča rožanske ceste. Zraven so bite tudi as-fattne ptošče, avtomobilska guma m ruševine hiš. Vse to ne more ustrezati predpisom za zaščito okolja, vrhu tega pa podjetnik ni imet gradbenega dovoljenja za nasipanje, zaradi česar je nato interveniral tudi bistriški občinski sekretar
Gradenegger.
Erich Wieser vidi v tem nasipu nevarnost za onesnaženje vo-de, ki prav gotovo ni v interesu okotice. Občinski sekretar je vrhu tega vedet povedati, da je v neposredni bližini dovolj bivših gramoznic, kjer bi bito mogoče nasipati takšne odpadke. Vrhu tega razburja lastnika zemljišča tudi to, da bregovi jezera že prej niso bili zravnani in posejani z drevjem, kot to predvideva odlok okrajneva glavarstva iz leta. 1972.
Prav gotovo zadnja beseda v tej zadevi še ni padla, zanimanja vredna pa je še zaradi tega, ker to ni edini primer za nekorektno ravnanje z bivšimi gramoznimi jamami. Tudi v sosednji občini Kotmara vas se občani že dalj časa brez uspeha borijo za to, da bi končno le zasuli dve gramozni jami, ki pomenita nevarnost za sosednje prebivalstvo.
Bivša študentka dvojezičnega abiturientskega tečaja pravi:
Najbo!jša samopomoč: Naučimo se gospodarsko misiiti
Sem absolventka letošnjega slovenskega abiturientskega tečaja na trgovski akademiji v Celovcu in sem že cel julij na počitniški praksi v velikem eksport-import podjetju — oddelek za papir — v Milanu (Italija).
Na lastno željo, ker bi se rada izpopolnila v italijanščini in ker začnem delati začetek septembra v podobnem podjetju, me je le to podjetje poslalo sem, da vidim kaj me čaka.
Delo je zanimivo, raznoliko, pa tudi tako zahtevno, da sem zares vesela, da sem obiskovala abiturientski tečaj, saj drugače ne bi vedela kako in kaj. Posebno posli z bankami zahtevajo precejšnjo natančnost. Sicer pa moram priznati, da sem se lansko leto le stežka in po dolgem prigovarjanju odločila za obisk abiturientskega tečaja. Mislila sem, kot tudi večina nas absolventov tega tečaja, da je le ta zadnje izhodišče ko po maturi še ne veš ali bi šel študirat in kaj naj bi sploh študiral. Da o delu sploh ne govorim. Znano je, da je matura danes samo še predpogoj za študij in da brez dodatnih tečajev ni mogoče več dobiti primerne zaposlitve, tudi ne pisarniškega dela.
Zato vsa čast in hvala našemu profesorju dipl. trg. Brežjak Franciju, pobudniku in ustanovitelju slovenskega trgovskega tečaja, ki se vsako leto znova trudi in bori, da dobi zadostno število udeležencev. Vem, da smo Nemcem velik trn v peti in to sem občutila na lastni koži kar prvi dan, ko sem se vpisala. Morali smo čakati v razredu, da je prišel direktor šole in nas preštel kot ovce. Na žalost ne verjamejo niti besedam njihovega kolega niti zapisu v razrednico, temveč se morajo sami prepričati na lastne oči in sprašujem se ali je to nam Slovencem zares potrebno.
Vsi naj bi podprli prof. dipl. trg. Brežjaka, ki se že dolgo trudi, da bi Slovenci dobili lastno trgovsko šolo, ki pa naj ne bi bila nobena konkurenca Slovenski gimnaziji. Večkrat sem že slišala, da nam Slovencem primanjkuje ljudi, ki se dobro spoznajo v gospodarstvu in trgovini in mislim, da lahko rešimo ta problem samo z lastno trgovsko šolo.
Zaenkrat pa je najvažnejše obdržati slovenski abiturientski tečaj, ki bo trajal od jeseni dalje namesto dveh tri semestre, kar je samo pozitivno. Nemogoče je namreč bilo vso učno snov
dobro obdelati v enem letu in tako smo precej poglavij, ki so bila zelo zanimiva, samo preleteli, v najvažnejša pa smo se seveda tudi poglobili.
Vsa snov je snov splošne izobrazbe, ki je ne poučujejo na gimnaziji. Snov, ki je dobra podlaga za delo v pisarni kot tudi za delo v gospodarskih in trgovskih vedah; snov, ki pa je najboljša podlaga za študij na gospodarski univerzi, kajti znano je, kakšne težave imajo prav na začetku študija študentje, ki prihajajo iz humanističnih gimnazij, med katere spada tudi Slovenska gimnazija.
Na žalost se nismo učili nobenega jezika, ker je bil urnik prenatrpan, od jeseni dalje pa bo obvezen predmet tudi angleščina, saj brez nje danes ni več mogoče shajati na gospodarskem trgu.
Mislim, da je ravno danes, ko smo sredi gospodarske krize, najbolj potrebno, da znamo tudi gospodarsko misliti, da sami lahko ocenimo celotno situacijo in ne poslušamo samo drugih. V krizi dela vsak le za svoj žep in morali se bomo sami znajti.
Zato apeliram na vse maturante: Prijavite se za abiturientski tečaj, da bomo laže kos gospodarski krizi jutrišnjega dne.
Lepo pozdrav!
Milano, 22. julij 1983
Šentjakob v Rožu
Ob svoji 80-letnici obstoja je SPD Rož iz Šentjakoba priredilo v soboto že petič tradicionalno „Po-letno noč". Za ples je igral priljubljeni ansambel ..Fantje treh dolin". Čeprav noč ne bi mogla biti bolj poletna kakor je bila, se šotor za občinsko hišo ni napolnil v takšni meri kot prejšnja leta. To seveda nikakor ni kalilo prijetnega vzdušja tja do zgodnjih jutranjih ur. Tudi za jed in pijačo je bilo odlično poskrbljeno. Opombe vreden je bil bogat srečolov z izredno lepimi darili. Glavna zadetka sta bila namreč enotedenski dopust v Novigra-du za eno osebo — prispevalo ga je turistično podjetje Cartrans — ter par smuči tovarne Elan.
sonja
Miha Antonič-50-!etnik
V krogu predstavnikov slovenske narodne skupnosti, svojcev in sorodnikov je zadnji torek siavi! svoj 50. rojstni dan podjetni hoteiir Miha Antonič iz Reke pri Šentjakobu. Samozavestnemu slovenskemu gospodarstveniku in dolgoletnemu odborniku ZSO je ob tej priliki čestital tudi predsednik ZSO Feliks Wie-ser, ki je poudaril njegovo stremljenje po skupnem nastopu manjšine. Mihi Antoniču, ki kot predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug izpolnjuje tudi pomembno nalogo v korist slovenskega gospodarstva, ob njegovem življenjskem jubileju tudi iz uredništva želimo mnogo uspehov.
SV Spittat - SAK 4:1 (4:0)
V prijateljski tekmi sta se v sredo Igra se je končala neodločeno 0:0-zvečer pomerila moštvi SAK in SV Razen dveh igralcev prvega moštva Spittal, ki je v drugi avstrijski ligi v so se udeležili teh priprav vsi igra!' zadnji sezoni dosegel 8. mesto. Na- ci drugega moštva.
men igre je bi! poizkusiti moštvo v novem sestavu. SAK je začel z nekoliko preveč bojazni in že v tretji minuti dobil prvi gol. V prvem polčasu so domačini iz Spittala v teku 10 minut prišli še do treh golov. V drugi polovici si je nekoliko spremenjeno moštvo SAK-a bolj ubrano in z enajstmetrovko je Kadivnik dosegel zasluženi gol. Sploh se je moštvo v drugem polčasu navadilo na nasprotnika in igralo enakovredno tekmo.
V prvi prijateljski igri poletja se je SAK zadnji teden na treningu v Lipici pomeril z enakovrednim moštvom „Vozi!a Nova Gorica".
6f
33. MEDNARODN! GORENJSK) SEJEM Kranj, 5.-15. 8.1983
#	razstava kmetijske in gozdarske mehanizacije
#	sir in prehrambeni izdelki
#	ugoden nakup blaga
široke potrošnje	V
posebna ponudba:	j
pohištvo, tekstil, atraktivni izdelki	.
iz indijskega tekstila, usnjena konfekcija, gradbeni material, akustika, bela tehnika, foto pribor in aparati
posebnost sejma:
vsak večer v času sejma bogat zabavni program, ki traja do 24. ure s priznanimi zabavnimi in narodnozabavnimi ansambli in pevci
Letos je slovensko gospodarstvo s Koroške prvič zastopano na Gorenjskem sejmu!
Za otroke smo pripravili zabavni luna park.
Na sejmu vam nudimo jedi z žara in ražnja, morske specialitete, srbsko kuhinjo, grilt.
Za vse bančne, menjalniške in špediterske posle smo vam pripravili servis na enem mestu.
Prihodnjo nedeljo bo igral SAK prijateljsko tekmo v Šmihelu.
Mladina raziskuje .. *
(Nadaljevanje z 2 strani) naš krog tudi domačine. Zelo spori' budno pa je, da nas je občina Špeter Slovenov, kjer imajo tudi zelo prtme* ren dijaški dom, sprejela z razumevanjem in naklonjenostjo.
SV: In kako mislite nadaljevati delo?
STRANJ: Zdaj je še prezgodaj, bi govorili o novih načrtih. Želeli m urediti mladinsko raziskovalno dejavnost tudi med šolskim letom, mko kot so v Sloveniji organizirali kit"? mladih raziskovalcev.
SV: Torej neposredni rezultati raziskav niso edini cilj taborov? STRANJ: Najvažnejše je spozna vanje domačega območja, nato pa st)' mutiranje mladih, da razvijajo svoj sposobnosti in nagnjenje za resnejj" raziskovalno znanstveno delo na P"" ročju, kjer tega šola iz raznih razlc gov ne more nuditi.
SV: Pa še vprašanje po finansiranju te dejavnosti.
STRANJ: Finansiranje taborov P", teka mimo slovenskih organizacij. . pobudo seveda podpirajo. Izvedbo. . je precej draga, ker mora toliko lj"^ dva tedna nekje spati in jesti, orr<o gočijo slovenske banke v okviru jih možnosti, in lani nam je uspe) dobiti tudi podporo nekaterih j"/*?' ustanov. Delo pa spremlja in PP"P'f -tudi Gibanje „Znanost mladini", nam stoji organizacijsko ob strap'' zlasti glede mentorjev iz Slovenj j
podpira pa nas tudi Raziskoval"
skupnost Slovenije.
SV: In za zaključek?	,
STRANJ: Za zaključek pa vpr"^ nje z moje strani: Ste že kdaj P""].: slili, da bi tudi na Koroškem izve nekaj podobnega?
Menjava denarja
Stanje v četrtek 4. avgusta 1983
Za 100 din dobite	16.00 s'
Za 100 din plačate Za 100 iir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
20.00
ši!
1.15 1.24 693.50 709 80 ši'