SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 44	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	8	de	noviembre	-	8.	novembra	2001
„Bog živi ves slovenski svet!“
Govor prof. Mirijam Jereb Batagelj na 34. Pristavskem dnevu
Tako nas je pozdravil in nagovoril pred več kot 150 leti naš največji pesnik. In kot taki - Slovenci - smo se zbirali, se zbiramo in, z božjo pomočjo in z našo zavestno odločitvijo, se bomo še v pri-hodnje na tej slovenski Pristavi.
Zbirali smo se, ker nam je bilo ob tem lepo, ker smo to potrebovali, ker brez teh naših srečanj ne bi bili to, kar smo.
Vsa ta srečanja so nas odločilno zaznamovala in nas še zaznamujejo. Dajejo nam poseben pečat. Vemo, da spadamo skupaj, ker nas veže zavest, da imamo iste korenine, ki pa poganjajo pod južnim soncem. Vemo, daje pripadnost skupnosti za vsakega skrivnostno drugačna, morda kdi\j bolj boleča, hrepenenja, upov in strahov polna, čudno lepa, mnogokrat, obarvana s prepletanjem obeh svetov - slovenskega in argentinskega. Vemo, da smo si drug drugemu potrebni, da nosimo odgovornost drug za drugega, da smo kot jagode istega rožnega venca. Goriški slavček je zapel: ,,Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam.”
Če temu nekoč ne bi bilo več tako, če bi Sestajanja izgubila svoj pomen in bi nas nehala bogatiti, bodriti, vznemirjati in pomirjati, nagovarjati k premisleku in k delu, bi tonila v pozabo, bi bila predmet, nostalgije in bi služila le še družboslovcem in vsem tistim, ki že zdavnaj prerokujejo, da naše skupnosti več ne bo.
Ni nam všeč, ko kaj takega slišimo. Prav gotovo je premnogokrat možno najt i kanček zlonamernosti v takih izvajanjih, nekaj črnogledosti, precej nepoznai\ja naše stvarnosti...
Res pa je, da si moramo ob naših srečanjih poleg zasluženih čestitk ob novih dosežkih v minulem letu - preživetje, pa dozidave, pa naraščaj, prireditve... - tudi pošteno Pogledati v globino svojega srca.
Za vse nas, za tiste, ki ste bili rojeni v Sloveniji in za te, ki smo se rodili tu, v Argentini, je bila naša prva beseda - slovenska. Verjetno bo ta kot prazvok privrela iz nas tudi kot poslednja. Kako pa je z vsemi vmesnimi? Kakšen odgovor bomo dali Stvarniku - Njemu, ki nas je obdaril s slovensko besedo? Smo z i\jo pošteno ali pa malopridno ravnali? Modro ali pubertetniško? Saj ni nič hudega v tem, če nas je zasnubila tudi španska, kasteljanska beseda, če je našla pri nas svojo domovinsko pravico, če se tudi v njene lepote poglabljamo. Narobe bi bilo le to, če bi se po lastni krivdi oddaljili od miselnega sveta, ki je skrit v slovenski besedi, od sveta, ki nam je bil podarjen. Ali ni res nesmiselno zanemarjati ga, obnašati se kot kak uporniški najstnik - ko smo že tako daleč od te dobe - in se pačiti v neki babilonski spakedranščini? V odnosu do jezika se zrcali odnos do nas samih!
In potem nuj bi se zgražali nad nedoslednostmi v politiki, v vzgoji, v morali, v ekonomiji. Čas, talenti - med katere spada tudi naša slovenska beseda - zdravje so dobrine, s katerimi ne moremo svojevoljno ravnati brez težkih in usodnih posledic.
Seveda ni lahko! Kup dela doma, v služ-argentinsko okolje, pa izvenšolske obveznosti... Kdaj pa je sploh bilo lahko biti vAidšledfn v besedi in dejanju, vzgajati, ne biti
ne prestrog in ne prepopus-tljiv?
France Prešeren je zapisal: ,,Pečene, ljubček, pi-ščeta na sveti/ nikomur niso v grlo priletela; brez truda večno se ne da živeti./ Besede zraščene, besede zrele/ ...nikjer ne bodo ti na nos visele.” Franc Sodja pa: ,,Ti rad bi venomer cvetel/ in svet naj bi nad tem strmel./ A vedi: za izreden cvet/je treba včasih mnogo let."
Gdč. Mija Markež in vse bivši in sedanji učitelji pristavske Prešernove šole to dobro vedo. Koliko časa, energij, potrpljenja, izpopolnjevanja in molitev je potrebno, da skrbijo za rast naših mladih! Bistvene važnosti pa je zadržanje nas, staršev. Če je slovenščina za nas pomembna, je ne bomo odpravili le s tem, da pošiljamo otroke v šole. Gre za celotno držo. Ljubljene osebe ne odpravim le s šopkom rož, z bomboni, z besedicama: Ljubim te. Ves se ji predam. Zastavim vse sile in moči, da se ji posvetim, da jo osrečim na način, ki je zanjo najprimernejši.
»Včasih je bilo vse lažje, enostavnejše...” si drznemo reči. Seveda, za nas že, ker smo bili takrat otroci in ni odgovornost slonela na nas. V vseh časih so bili pokončni ljudje in ljudje, ki so se izmikali izzivom, ljudje, na katere si se lahko zanesel, in oni, ki so prelamljali besedo.
Karel Mauser je zapisal: „V luninem prahu smo pustili stopinje./ Na zemlji ne znamo najti poti do src.”
Morda se vse premalo zavedamo, da ni vse tvarni svet. V tej poplavi besed, v tej eksploziji in hiperinflaciji sporočil v medmrežju, ko nam je svetovno dogajanje v trenutku dosegljivo, pa si tako težko najdemo čas za pogovor z zakoncem, z otroki, s prijatelji, s starejšimi.
»Znanost in tehnika, avto, televizija so prikovali te v zlati brlog. Več ne poznaš ljudi, vse bolj se ti mudi in prehitevaš čas. Ne znaš več priti v vas.” Tako poje Andrej Šifrer, ko načrtuje vzeti čas v roke, uiti sponam naglice, površnosti, navidezne dejavnosti.
Prav gotovo so naši slovenski Domovi neka oaza, potrebni kot svež zrak, kot požirek čiste vode, kot kos domačega kruha, kot topla dlan, kot blaga beseda, kot trenutki tišine. Tone Kuntner pravi: »Ena lastovka še ne stori pomladi, a je vendarle v obupnih dnevih up.” Naša Pristava je bil naš dom, naš up, naše zatočišče, žarišče. In to mora ostati. Za nas in za naše zanamce. Za našo osebno in za našo skupno dobrobit.
S Prešernom pa se moramo strezniti, ktyti »dolgost življei\ja našega je kratka”. Izkoristiti moramo dneve, prilike, možnosti, ki se nam ponujajo v dar, da z njimi umno ravnamo. Ko se upravičeno zgražamo nad vsesplošnim nasiljem, ko modrujemo s Prešernom, „da človek toliko velja, kar plača” in še »Modrost, pravičnost, učenost,-device/ brez dot žalVati videl sem samice” se spomnimo, da tudi mi sooblikujemo naš vsakdan. Adi Smolar je lepo zapel: »Ko vidim bombe, ki padajo z neba, in pa rakete, ki letijo sem in tja, in vidim trupla starcev, žena in otrok, in slišim krike, stokanje in
Nad. na 3. str.
Papež Janez Pavel II. je 30. oktobra imenoval kapucinskega patra Andreja Stanovnika iz Slovenske vasi za novega škofa škofije Reconquista (provinca Santa Fe v Argentini). Pater Andrej od leta 1994 naprej v Rimu opravlja službo generalnega definitorja kapucinov.
Novi škof se je rodil v slovenski družini, v Slovenski vasi (župnija Marije Kraljice) na jugu argentinskega glavnega mesta Buenos Aires, 15. decembra 1949. Obiskoval je slovenski osnovnošolski tečaj v Slovenski vasi in srednješolski tečaj v Slovenski hiši, ki gaje dovršil v podružnici v Slovenski vasi. Po opravljeni osnovni in srednji šoli je študiral filozofijo in teologijo na Univerzi Salvador v Buenos Airesu, nakar je 16. julija 1978 izrekel večne zaobljube in bil nato 2. septembra istega leta posvečen v duhovnika V kapucinskem redu je opravljal več odgovornih služb: bil je voditelj novincev in nato narodni voditelj frančiškanske mladine. Od
leta 1981 do 1986 je bil provincialni definitor, nato pa od leta 1987 do 1992 provincialni vikar. Vsa ta leta je posvetil pastoralnemu delu na argentinskem podeželju. Leta 1992 je bil poslan v Rim z namenom, da dokonča študije duhovne teologije. Kmalu po tem je bil izvoljen za generalnega definitorja.
Z imenovanjem Andreja Stanovnika ima Argentina 106 škofov, ki delujejo v Argentini, pa še tri pri Svetem sedežu.
Je pa to prvi škof v Argentini, ki izhaja iz slovenske družine. Nekateri drugi Slovenci so zavzeli višje službe v argentinski hierarhiji, npr. generalni vikarji in druge visoke službe na kuriji, glavni kurati pri policiji itd, a škofovske časti ni bil deležen še nihče.
Oče in mati sta že pokojna, med nami pa ima še sestro Marijo in brata Franclja.
Novemu slovenskemu škofu, ki bo posvečen 16. decembra, izrekamo čestitke in mu želimo veliko božje pomoči v novi, težki in odgovorni službi!
ZEMHJEKA SLOVEHIJA in SVIHMIMU aminu«
POTREBUJETA VAŠO POMOČ!
Smatramo, da ni med nami rojaka, ki ne bi poznal našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija ali pa vsaj vedel za njegov obstoj. Malo pa se jih verjetno zaveda, da organizirane skupnosti ne bi bilo ali pa bi bila zelo drugačna, če se leta 1948 ne bi ustanovilo Društvo Slovencev, prvotno ime naše ustanove.
Zedinjena Slovenija danes skrbi za povezavo med domovi, koordinira šolsko izobrazbo, drži stike z državo Slovenijo in njenimi oblastmi, izdaja pa tudi naš osrednji časopis, tednik Svobodno Slovenijo. Pod njenim okriljem avtonomno delujejo razne ustanove, kot Slovenski srednješolski tečni ravnatelja Marka Bnjuka, Otroški pevski zbor Zedinjene Slovenije, letos pa je nudila streho tudi nogometni ekipi. Na kulturnem in zgodovinskem področju organizira vsako leto skupne Domobranske proslave, praznovanje Dneva slovenske državnosti in naš vsakoletni Slovenski dan. V nienih prostorih deluje naša osrednja knjižnica in videoteka, ki je na razpolago vsem rojakom. Letos smo tudi pričeli graditi zdomski arhiv, trenutno pa pripravljamo spletno stran argentinskih Slovencev na internetu. Na področju vzgoje skrbi tudi za učna gradiva, lastne šolske knjige, organizira šolske proslave, počitniške kolonije in druge dejavnosti. Koordinira stike s slovenskimi oblastmi ob priložnostih učiteljskih seminarjev v Sloveniji in vsakoletnega potovanja naših pčtošolcev. Neprecenljivo je zastopstvo in predstavništvo pred veleposlaništvom Republike Slovenije v Argentini, LIradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Komisijo Državnega zbora za Slovence po svetu.
Posebne pomembnosti je delo društva na čelu Medorganizacijskega sveta, kjer vodi razmerje in sodelovanje med posameznimi krajevnimi domovi, organizira srečanja predsednikov in zastopnikov ob priložnosti raznih obiskov, vodi stike z argentinskimi oblastmi, tukajši\jo javnostjo in sorodnimi emigrantskimi ustanovami. Prav tako predstavlja našo skupnost in jo poveznje v razmerju s predvojno slovensko skupnostjo v Argentini.
Danes se Zedinjena Slovenija nahaja v težkem finančnem položaju. Že vrsto let imamo visok primanjkljaj, katerega ne moremo več kriti. Brez izrednih fondov se društvo ne more vzdrževati z majhno članarino večinoma starejših članov. Pomoč iz Slovenije je minimalna in le za določene projekte, kot je bil letos začetek arhiva slovenske skupnosti v Argentini. Za operativne stroške, vzdrževanje strukture in uradniške plače pa ne prejema nobene pomoči. Tako je društvo v nevarnosti, da preneha s svojim delovanjem, vključno z izdajanjem tednika Svobodna Slovenija.
Zato je odbor sklenil, da potika na dobrosrčnost rojakov s podpornimi boni (rifo). Zavedamo se, da se tudi veliko naših rojakov nahaja v težkem položaju, Gospodarska in socialna kriza je težko oprizadela tudi slovensko skupnost. A mnogi še lahko pomagajo in s številnimi, čeprav majhnimi darovi lahko odločilno podpremo našo ustanovo za nadaljnje delo. Podporne bone bomo dali ta teden na razpolago po poverjenikih našega tiska in po drugih dejavnikih našega organiziranega življei\ja. Njih cena je samo deset pesov ($10,00), v zameno pa nudimo bogate dobitke (glej oglas na zadnji strani). Smatramo, da bo mnogo rojakov razumelo našo prošnjo in se odzvalo. Potrebujemo vaše pomoči! Že v
naprej pa se vam zanjo iskreno zahvaljujemo.	„	_
ZEDINJENA SLOVENIJA
Andrej Stanovnik prvi slovenski škof v Argentini
Iz življenja
Tone Mizerit
Slovenski utripi
TERORISTI PREKO SLOVENIJE?
Ob sumu, da naj bi prek Slovenije v Italijo prispel tovornjak islamskih teroristov, poln razstreliva, italijanske varnostne sile še naprej izvajajo poostren nadzor nad cestnim prometom državi, poostren je nadzor v pristaniščih in tudi na mejnih prehodih s Slovenijo in z Avstrijo. Slovenske oblasti glede omenjenih sumov niso povedale prav veliko. Tiskovni predstavnik policije je dejal, da o omenjenem tovornjaku nimnjo podatkov. Povedal je tudi, da so pred tednom dni dobili le navodila, naj v okviru rednih nalog poostrijo nadzor nad življenjsko po- . membnimi objekti.
PREGLEDALI BODO VIZE
Združene države Amerike so še odločile, da bodo znova preučile vizni režim za šest držav, katerih državljani lahko trenutno vstopajo v državo brez vizumov, Tako naj bi še enkrat preučili vizne režime za tri članice zveze NATO - Belgijo, Italijo in Portugalsko - ter še za Slovenijo, Argentino in Urugvaj. Nekateri ameriški vladni viri menijo, da se omenjenih šest držav na seznamu ni znašlo naključno. „Obstaja zaskrbljenost zaradi načina podeljevanja potnih listov v nekaterih izmed teh držav,” je povedal vladni vir, ki je želel ostati neimenovan. Slovenija je bila v glavnem oproščena viz zaradi svojega majhnega pritoka v ZDA. Kot so dejali informirani viri, izbira prve šesterice držav ni bila le rutinska. Izbrali nnj bi jih, ker obstaja nekaj odprtih vprašanj glede varnosti potnih listin in zaradi števila ljudi, ki podaljšujejo bivanje v ZDA po izteku 90-dnevnega roka. Pri Sloveniji so spomi predvsem potni listi, saj so ameriški obmejni organi v zadnjih letih zavrnili več tnjcev s ponarejenimi slovenskimi dokumenti. Slovenski diplomatski viri pravijo, da bodo z novim potnim listom te pomanjkljivosti odpravljene.
VSE SE DRAŽI
Podražile so se poštne pošiljke v notranjem prometu (15%), električna energija za gospodinjski očijem ter telefonska naročnina (14%). Vzroki za te vladne odločitve o podražitvah so izgube, ki jih ustvarja-
jo izvajalci teh javnih gospodarskih služb. Pred kratkim se je še podražila nafta, ki je ključnega pomena v ekonomiji. Bivši predsednik Bajuk je napovedal, da se bodo počasi pokazale posledice brezvestnega vodenja države, kakor to dela sedanja vladna koalicija.
SLOVESNO PRAZNOVANJE MISIJONSKE NEDELJE
Na Vrhniki so hkrati obhajali tudi 2. obletnico smrti velikega Slovenca misijonarja v Indiji, pa tudi slikarja in pesnika, patra Jožeta Cukaleta, ki je redno sodeloval pri reviji naše kulturne organizacije Meddobju. V petek, 19. oktobra, so po njem poimenovali župnijsko dvorano. V soboto, 20. oktobra, sta nečakinja p. Jožeta Cukaleta in p. Jože Kokalj predstavila tega misijonarja, popoldne pa v osnovni šoli Antona Martina Slomška imeli tombolo za misijonarja iz Argentine Petra Opeko.
OBISK V BUENOS AIRESU
V argentinski prestolnici se je končal 18. svetovni energetski kongres, ki se ga je udeležilo 3000 predstavnikov iz 75 držav. Na kongresu, katerega osrednje teme so Bile liberalizacija svetovnih trgov, spodbujanje zasebne inciative in dosegljivost energije najrevnejšim delom sveta, je sodelovala tudi sedemčlanska delegacija iz Slovenije, ki jo je vodil direktor Geoplina in predsednik slovenskega nacionalnega odbora svetovnega energetskega sveta Albin Rome. Predložili so več referatov.
OBISK V BELGIJI
Državna sekretarka na MZZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik se je v kraju Maasmechelen na severu Belgije udeležila 41. Slovenskega dneva, ki ga je pripravilo tamkajšnje slovensko izseljensko društvo. V Belgiji živi okrog 2000 Slovencev, ki so združeni v šestih društvih. Tovomikova se je s predstavniki vseh društev pogovarjala predvsem o javnem razpisu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, dogovorili pa so se tudi za koordinacijo dela društev, pri čemer gre za zametek zveze slovenskih društev v Belgiji.
Zaključiti žalostno poglavje
Pomladniki pričakujejo, da se bodo poslanske skupine v državnem zboru najprej opredelile do predloga deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, na tej osnovi pa je možno sprejeti spremembe besedila. Kot je na časnikarski konferenci Nove Slovenije 24. oktobra povedal poslanec NSi in eden od predlagateljev besedila Lojze Peterle, je po odkritju več grobišč povojnih pobojev v zadnjem času prišlo do preobrata oziroma spoznanja, daje potrebno nekaj narediti na tem področju. Ob tem pa obstaja nevarnost, da bi na hitro sprejeli kakršnokoli deklaracijo, samo da bi to „sitno temo umaknili s televizijskih ekranov”.
Vprašanja pobojev se je potrebno lotiti z resnicoljubnostjo, pravičnostjo in pieteto. Po Peterletovih besedah si želijo, da bi to ,,žalostno poglavje v slovenski zgodovini” zaključili, saj je to moralna in politična dolžnost vseh, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo.
Peterle je „preventivno” opozoril na morebitne nove manipulacije in dodal, da ima pri reševanju tega vprašanja svoj del odgovornosti vlada, predvsem pri zagotovitvi finančnih sredstev, državni zbor pa nosi politično odgovornost, saj mora končno priti do
politične obsodbe povojnega dogajanja. Omenja se deklaracija, ki sta jo leta 1997 skupaj s predsednikom in poslancem SDS Janezom Janšo vložila v DZ in ki se naslanja na priporočila parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Deklaracija mora biti izraz političnega soglasja, sicer se bo to vprašanje državnemu zboru v prihodnosti vrnilo v obravnavo.
Peterle je opozoril tudi na sprejemanje zakona o vojnih grobiščih, ki ne bi smel biti sprejet „v starem, čmo-belem duhu”. Napačno je žrtve povojnih pobojev kategorizirati na prave in neprave, nasprotovali pa bodo vsakemu poskusu, da se „žrtve komunistične revolucije prikazuje v kakšnem drugem svojstvu”. Pelerle je še napovedal, da bodo v kratkem v DZ vložili zakon, ki bi odvezal molka tiste, ki so bili v prejši\jem režimu zavezani molku.
Volilni občni zbor NSi Ljubljana pa je na seji pozval državni zbor, da omogoči odprtje arhivov preiskovalne parlamentarne komisije, ki je zbrala gradivo, iz katerega nedvoumno izhaja, kako, zakaj ir* kje so potekali povojni množični izvensodni poboji ter katere institucije in posamezniki so storili te zločine”.
Po STA
Nov plan, ista usoda? To je tisto ključno vprašanje, ki si ga stavi danes milijone Argentincev. Dolgo pričakovan, hitro napovedan a še ne dovršen, z vrsto neznank in vprašanj: tak je novi načrt, ki ga je pripravila vladna gospodarska ekipa in ki predstavlja zadnje upanje sedanje vlade (in ljudi), da se rešimo iz težkega položaja in vsaj nekoliko reaktivirarno umirajočo proizvodnjo.
BOLJE KOT NIČ
Tako bi lahko v treh besedah označili novi plan. In to v vseh možnih ozirih. Najprej izpovejmo, da je bolje imeti tak plan, čeprav nepopolen, kot pa nobenega. Doslej namreč je bilo vse le stikanje po starih, že obrabljenih in dokazano neuspešnih modelih. Sedanji vsaj predstavlja neko varianto.
Lahko rečemo, da je vse nezadostno. A tudi v tem oziru je novi načrt vsaj poizkus nečesar drugačnega. Omenimo, da znižanje pokojninskih prispevkov, ki ostanejo v žepih zaposlenih, predstavlja 6% njihove plače, kar bo ostalo v njihovih žepih. Ni veliko, a letno pomeni približno 2.600 milijonov pesov. Lahko računamo, da bo ta denar šel v potrošnjo, krožil po tržnem področjo in v enaki meri reaktiviral produktivni sistem. Nekaj se bo poznalo.
Drug važen ukrep je znižanje obresti zunanjega dolga. To znižanje je ,.prostovoljno”. Upniki bodo zamenjali stare bone z visokimi obrestmi za nove, z nižjimi (7% letno). Zakaj upa država, da bodo lastniki dolga na to pristali? Enostavno: obresti sedanjega dolga starih bonov ni mogoče plačati, novi pa bodo imeli garancijo davčne nabirke, torej je odplačevanje zagotovljeno. In predvsem, najprej bo ta ,.zamenjava dolga” usmerjena v domače upnike: privatne pokojninske ustanove in banke, ki imajo kar precejšen del bonov. Nanje vlada tudi sicer na druge načine pritiska. Ko bo stekla ta notranja zamenjava, upajo, da bodo tudi zunanji upniki bolj dostopni. Tudi ta način ni idealen, a je bolje kot nič.
Napovednjejo tudi povračilo DDV davka (IVA) na kupovanje s karticami. To je izredno majhna številka, a tudi tu se bo nekaj poznalo. v
Napovednjejo nadaljnjo reformo državne strukture. Tudi od tega se ni veliko obetati, saj poznamo slične napovedi, ki se potem hitro razblinijo. A vse, kar se stori, je bolje kot dosedanje mrtvilo.
Napovedujejo velenačrt javnih del. Od Lje lahko pridejo finance? Iz prihranka na plačevanju zunanjih obresti. Res, da je to v veliki meri račun brez krčmarja, a nekaj bo že nastalo.
Napovednjejo nov moratorij za pokojninske dolgove in davčno pomoč pocijet-jem. Tudi to ima lahko svoj vpliv. Ponavljamo: če seštejemo vse te posege, ki je vsak s svojega vidika malenkosten, dobimo skupaj obseg, ki je dovolj velik za začeten zagon v novi smeri. Posebno pa je važno, da je prvič v zadnjih desetletjih, ko poseg ne teče v smeri ponovnega stiskanja pasov, marveč prav v tem, da se pas razširi vsaj za eno luknjico. V tej ..originalnosti” smemo iskati upanje, če ne že za zboljšavo, vsaj za preprečitev nadaljnjega slabšanja položaja.
PODPORA JE TUDI PIČLA
Dan po volitvah je izgledalo, da se v vladi vse podira. Treba je bilo hitrih ukrepov, da se znova prevzame vsaj politična iniciativa. Vendar spremembe na ministrskih mestih, ki smo jih v tem času doživeli, niso pomenile nikakršnega pozitivnega znaka Morda je le prihod Dumonta na delavsko ministrstvo predstavljal nekoliko olajšave.
Spričo predsednikove irimovilnosti, ko je borza strmoglavila in je riziko države presegal 2500 točk (znova prvi na svetu, pred Nigerijo) je iniciativa znova prešla v roke gospodarskega ministra. Domingo Ca-vallo je v tem specialist, pa nnj gledamo v pozitivnem ali v negativnem oziru. Njegov spor z guvernerji bi skoraj potopil rahlo barko potrebnih dogovorov, osnutek novega gospodarskega načrta je obnovil upanje na izid iz krize. Pred zunanjimi upniki ima še vedno nekaj ugleda, na notranjem političnem polju pa je nenehen dejavnik spora
Vendar se očividno to pot politični krogi zavedajo, da ni več veliko prostora za opozicijske podvige. Zato je načrt naletel vsai na delno podporo vseh sektorjev. Za raznimi pridržki (kaj drugega že ni pričakovati), so načrt podprli voclje vladnih (?) formacij (Alfonsin, Terragno...), peronistični veljaki (Duhalde, Ruckauf, Reutemann, De la Sota), sindikalni voclje (Daher) in drugi. Z nekoliko bolj oddaljene levice pa tako ni pričakovati ne odobravanja ne podpore.
Kmetijski sektorji so vsaj zanekrat strnjeno podprli nove ukrepe. Obetajo si bolj ugodnih pogojev za izvoz in davčnih olajšav. Industrialci kritično podpirajo in opozarjajo zlasti na potrebo čim hitrejšega dogovora z guvernerji.
Ta zadeva soglasja s provincami pa je tudi eden temljenih pogojev, ki jih stavi Mednarodni denarni sklad (FMI), da s svoje strani podpre celotno operacijo in pridene obljubljenih svežih fondov, brez katerih lahko ves poseg propade. Ameriški finančni krogi so se pozitivni izrekli o novem načrtu, a vse je pogojno. Ta četrtek namerava predsednik De la Rua potovati v Združene države, kjer nnj bi se med drugim tudi sestal s predsednikom Bushom. Za uspeh potovanja je ključno, da s seboj odnese podpis dogovora z guvernerji. Časa je torej malo.
USODNI FEDERALIZEM
Gotovo bi bilo vse lažje, če bi bila država drugače organizirana. A federalizem, ki poudarja važnost in avtonomijo provinc, je tista okoliščina, katero mora vlada upoštevati pri svojem nastopanju.
V čem je razlika med vlado in provincami? Vlada ima s provincami dolgove in jih hoče plačati z boni, guvernerji pa hočejo svežega denarja. Svetujejo, nuj vlada z boni delno plača svojim uslužbencem in doba-vnikom, da se province ne bi preveč demo-netizirale.
Sporazum, podpisan lansko leto, predvideva mesečni prispevek države provincam v višini 1.364 milijonov mesečno. Ker pa je davčna nabirka padla in vlada spoštuje ,,deficit 0,” tega denarja ni. Druga razlika je, da hoče vlada za prihodnje leto znižati omenjeni'prispevek za 13%. Province bi to sprejele, a pod pogojem refinanciacije njihovega dolga za znatno nižje obresti (7%).
Huda polemika pa je nastala med vlado in guvernerji iz vrst, Povezave. Ti so namreč zamerili, da je vlada natihem poslala sveže fonde provinci Buenos Aires (guverner Ruckauf), medtem ko nji*1* ni hotela dati denarja pred skupnim podpisom sporazuma. Ta dvoličnost je postala usodna pretekli teden.
Za konec pa še eno politično novico. Krha se v Socialistični demokratični stranki. Večina notranjih struj obsoja novoizvoljenega senatorja (Alfredo Bravo), zaradi volilnega neuspeha. Demokratični socialisti so bili namreč strukturna baza nove stranke ARI, s katero je nastopila Elisa Carrio. Objektivno ni mogoče govoriti o porazu (en senator in štirje poslanci), a očividno so sami pričakovali mnogo več. Ta spor lahko zada smrtni udarec komuj rojeni levičarski formaciji.
Slovenci	v
34. PRISTAVSKI DAN
Zvesto srce in delavno ročico
„Dober dan! Slabemu vremenu - obraz in srce nasmejan!”
V teh pozdravnih besedah predsednika društva Slovenska pristava Janeza Jelenca je opisan okvir 34.
Pristavskega dne: dež, ki povzroča poplave po velikem delu province Buenos Aires, je zalival prista-vski vrt ves dan.
Do prave veljave je to Pot prišla streha na dvorišču, kjer je napovedovalka Nadi Kopač Grohar Predsednik izrekla dobrodošlico in povabila navzoče, da uradno začnemo dan z dviganjem zastav in petjem himen.
Sledila je maša, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelat dr. .Jurij Rode. Poleg ljudskega petja je izpopolnjeval z mašnimi deli Pristavski ntešni zbor pod vodstvom Anke Savelli Gaser.
Kosilo je bila lepa priložnost za klepet in družabnost, ki si ga tudi med tednom želimo, pa navadno ne pridemo do tega. Zato se je res prilegel, prav tako kot okus-
na hrana, ki so jo pripravile pristavske žene in mame, medtem ko so mladi poskrbeli, da je hitro prišla na mize pred lačne goste.
Popoldanski program je začel s pozdravljanjem odličnih in drugih (nič manj odličnih) gostov, ki so spet napolnili dvorano. Predsednik Jelenc je v svojem govoru med drugim dejal:
„V tej današnji globalizaciji je svet precej raz-Janez Jelenc	burkan,	nemiren in nego-
tov: maščevalne vojne, težki ekonomski ukrepi, predvsem pa splošna moralna kriza, močno udarjajo najbolj potrebne družbene sloje. Tudi mi nismo izvzeti iz te splošne situacije.
Zato vabim in prosim, da se vsi z velikodušnim in nesebičnim optimizmom, pridružimo našim krajevnim Domovom in organizacijam ter aktivno sodelujemo na vseh področjih. Vsi smo poklicani in nujno potrebni pri tem našem skupnem delu. Izziv je velik, odgovor naj bo odločen in pogumen. V stiskah in težavah človek raste, se duhovno krepi in bogati. Talente,
ki so nam bili podarjeni, jih moramo odkopati in razviti, ne zakopati in pozabiti. Pred Najvišjim, in Pravičnim sodnikom. bomo dajali odgovor za nestorjeva dela.
Pred nami je lepa a ne z rožicami posejana preteklost, saj pot, ki so jo naši dragi, starši, duhovniki in vzgojitelji pričeli pred nekaj več kot petdesetimi leti, je bila strašna, mučna in negotova. Prestali, so vse, celo bolečine izgubljenih najbližjih domačih in prijateljev pod krutim in brezbožnim komunizmom. Da, in kje so črpali moč, da niso podlegli bolezni, ki jih danes pravimo depresija? Odgovor je enostaven: imeli so globoko in trdno vero, bili so kulturni, iznajdljivi, bistroumni in načelni, ter lestvica vrednot je bila precej drugačna od današnje.
Če bomo imeli stalno pred očmi trud in požrtvovalnost naših prednikov - mnogi od teh že v božjem naročju - ter ohranili to, kar nas druži, in odstranili to, kar nas ločuje, bosta naša sedanjost in prihodnost uspešna in zagotovljena.
Hvala lepa in ne pozabimo: vsi na delo!"
Sledil je slavnostni govor, ki je bil to pot zaupan prof. Miriam Jereb Batagelj. Njene izbrane besede v vzpodbudo gojenja našega maternega jezika prinašamo na drugem mestu.
Vzdušje na Pristavi je kljub sivemu dnevu bilo veselo. To vzdušje je še poživil ogled veseloigre Dober dan - kaj bo dobrega? izpod peresa Gregorja Tozona.
Nastopali so: kot Dare Kocjane -Marko Petek, Rok - Tomaž Maček ml., Vodovodni inštalater - Marjan Kopač, Mizar - Karel Selan, Pečar -Tone Tomaževič, Zidar - Ivo Urbančič, Polona, Vzgojiteljica - Ingrid Kopač, Prodajalec - Matjaž Čeč, Uradnica - Cvetka Češarek Tomaževič, Žena - Marija Zurc Čeč, Smetar -Dani Kocmur, Pečarjeva žena - Cecilija Jelenc, Fant -Damijan Kopač, Otroci - Danijela in Mihaela Selan, Erika Čeč.
Režiser Dominik Oblak, scenograf Andrej Golob, zvočni efekti Marko Čop, luči Dani Čop in Aleks Šuc, šepetalki Helena Dolinšek in Marija Zurc Čeč.
Na programu je sicer pisalo, da se dogaja v sedanjem času, ne pa, da je veseloigra postavljena tudi v sredo našega življenja. Tako smo se kar naprej smejali domislicam režiserja, v katerih smo prepoznavali tudi ljudi in kraje iz okolice. K uspehu je veliko pripomogla sinhronizacija med slikami, vestno odigrane vloge nastopajočih in točni zvočni efekti.
Veselo razpoloženje se je iz dvorane preselilo še v gostinske prostore, kjer so gostje zaključili dan v prijetni družbi soro-jakov.
GB
otISJTvr^?1
Skupna slika vseh nastopajočev
,,Bog živi ves...
Nad. s 1. str.
Prošnje in jok, se v sveti jezi obrnem na Boga, naj kaj naredi, naj nam pomaga, naj hasvet mi da. Mi reče: - Človek, v dušo si Poglej. Vse, kar je živo, spoštuj in rad imej! Samo na en način se človek naredi. Brez ljubezni za nas rešjtve ni!”
ljubezen je tista gonilna sila, ki je vodila naše prednike, da so nam postavili skup-he domove. Ljubezen je vodila one, ki so Ustanavljali tečaje. ljubezen vodi današnje, ko iščejo prijeme, ki so skladni s to stvarnostjo, ki ne slonijo le na sklanjatvah, na 1'Jemali, pač pa so polne duha, ki oživlja nutve črke. Ne moreš pa dati nekomu tega, česar nimaš. Ne moremo posredovati vrednot, če jih nimamo. Če bi bili slovenščina, vera, krščanska etika in morala le folklora, Bel tradicije, ne bi mogli pričakovati, tla bi naši otroci živeli na drugačen način.
Prešernova mati je bila za svoje čase nadpovprečno izobražena ženska. Ni se spraševala, če je dosegla svoj pravi položaj v tedanji družbi. Posvetila seje družini in na 'Jo genialno vplivala. Prvi vir znanja je bila Francetu prav njegova mama. Ne bi kazalo
zanemarjati vlogo mam, starih mam pri ohranjanju izročil. Predvsem v današnjem času bi se morali povrniti k pripovedovanju zgodb, pravljic. Usvajanje jezika je odvisno predvsem od neposrednega stika z ljubečimi odraslimi.
Naj bi ta naša pristavska hiša imela še naprej, kot ona Prešernova v Vrbi
-prostor za Boga: Bogkov kot - našo kapelo,
-prostor za naraščaj: zibelko - naš vrtec in igrala, športno dejavnost,
-prostor za izobraževanje; knjižne police - našo šolo, knjižnico, gledališko dejavnost,
- prostor, kjer si dušo privežeš: črno kuhinjo, peč - naše gostinske prostore,
- prostor, kjer je razvidno, kje so tvoje korenine - rodovnik Prešernovih in plošča z imenom mučeniškega škofa Vovka - naša plošča v poklon žrtvam komunistične revolucije.
Če bo za vse te prostore poskrbljeno in bomo znali nnjti pravilno ravnovesje med vsemi dejavnostmi, se nam ni bati prihodnosti.
„Doknj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi."
Razstava o slovenskih izseljencih
V Muzeju novejše zgodovine v Cekino-vem gradu so 24. oktobra odprli razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. S pomočjo muzejskega, arhivskega, knjižničnega in umetniškega gradiva ter gradiva iz vsakdaijega življenja je predstavljenih sedemindvnjset življenjskih zgodb ljudi, ki so domovino zapustili iz različnih razlogov. Zgodbe se navezujejo na obdobje od 19. stoletja dalje, z njimi pa želijo avtorji razstave predvsem izpostaviti posameznika, ki je živel in še vedno živi kot del množice, katero poznamo pod skupnim imenom slovensko izseljenstvo.
Pred Cekinovim gradom stoji vagon z lesenimi sedeži, eno od pogosto uporabljenih prevoznih sredstev, s katerim so Jjudje odhajali v svet, in obenem simbol popotovanj in odhodov. Slovenci so se v preteklih dveh stoletjih izseljevali na vse celine sveta, vrhunec pa je preseljevanje doseglo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je bil izseljenski val usmerjen predvsem v ZDA. Slovensko izrazito izseljensko ozemlje je šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postalo v večji meri tudi priseljenski prostor.
Zgodbe izseljencev, predstavljene na razstavi, segajo od misijonarja Friderika Bara-
ge, ki je prvič stopil na ameriška tla leta 1830, do pesnice in umetnice Ifigenije Zagoričnik Simonovič, ki še danes ustvarja tako v Londonu kot v Sloveniji.
S pomočjo gradiva, ki so ga prispevali izseljenci sami ali pa ga je muzej dobil v zavodih, ki hranijo tovrstno kulturno dediščino, bo obiskovalec spoznal delček njihovega osebnega sveta in javnega delovanja. Pred r\jim se bodo zvrstile usode misijonarjev, izseljenskega duhovnika, rudarjev, delavcev, kuharice, pustolovca in še koga, je na časnikarski konferenci povedal idejni avtor razstave Marjan Drnovšek. Kot je poudaril, so z razstavo želeli obenem opozoriti na problem varovanja tovrstne kulturne dediščine, saj je izseljenskega gradiva sorazmerno malo, poleg tega pa izredno hitro propada.
Direktorica Muzeja novejše zgodovine Marjeta Mikuž je povedala, da bo del te razstave kasneje dopolnil stalno postavitev Slovenci v 20. stoletju, ki tega dela zgodovine Slovencev zaenkrat še ne vključnje.
Ob razstavi je izšel zbornik, ki vključuje uvodni tekst Marjana Drnovška in sedemindvnjset izseljenskih zgodb. Iz Argentine so vključeni Bara Remec in družina Mislej.
Žalne slovesnosti
Ob prazniku vseh svetih potekajo po Sloveniji in v zamejstvu številne spominske in žalne slovesnosti, v vseh župnijah pa blagoslovitve grobov in molitve za rajne. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je maševal v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah, nato pa je vodil molitev pri duhovniških grobovih in pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo.
Žalno slovesnost na ljubljanskih Žalah so ob Lipi sprave in Odrešenikovem zna-inenju pripravili tudi Združeni ob Lipi sprave. Slovesnost je bila v spomin padlim v državljanski vojni, vsem padlim sonarod-i\jakom v obeh svetovnih vojnah in v čast junakom osamosvojitvene vojne.
V Kočevskem Rogu, ob grobišču pod Krenom, se je vršila spominska slovesnost za tamkaj pobite domobrance in druge. Kot vemo, vsako leto pripravijo dve slovesnosti, eno junija in drugo na današnji dan.
preimenovane bivše partije) je poudaril i\jen voclja Miran Potrč, da bi bilo koristno, da se v vladi in DZ končajo odprte aktivnosti, ki bi tudi na simbolni ravni pomenile izpolnitev obveznosti, ki jih ima država do žrtev in po vojni zunajsodno pobitih, „ker so mnoge materialne pravice urejene”. Resne pomisleke pa imajo glede političnih dokumentov, deklaracij na polpreteklo obdobje; vsak enostranski poskus je prej poskus razdvajanja kot poskus pomiritve in sprave. O pobudah Janeza Janše (SDS) in Lojzeta Peterleta (NSi) je pa mnenja, da nista dobronamerni. Dodal je, da so v ZLSD pripravljeni na pogovore v DZ med poslanskimi skupinami o pripravi eventuelne nove skupne izjave, predvsem povezane s povojnimi množičnimi poboji.
Spomenka Hribar in Drago Ocvirk o vprašanju povojnih pobojev
A nekty novega se kaže: počastili so spomin pobitih domobrancev in drugih umorjenih vojakov ter civilistov tudi naši vodilni politiki in državniki.
Predsednik države Milan Kučan je položil venec pred grobove na Teharjah, (pa tudi pred žrtve okupatorja na Žalah), predsednik vlade dr. Drnovšek je zagotovil, da bo treba strpno prerešetati problem vojnih grobišč, ker da je skrajni čas, da se ta pega odpravi.
Delegacija parlamenta pod vodstvom predsednika Boruta Pahorja je ob dnevu vseh svetih položila venec na teharskem grobišču, v delegaciji so bili tudi podpredsednica Irma Pavlinič Krebs in podpredsednika Miha Brejc in Anton Delak. Seveda pa so položili vence tudi na sv. Urhu..
V imenu poslanske skupine ZLSD (tako
V trenutku se je tako zaobrnila politika vladajoče leve koalicije. Kot da bi (ne)-ve-se-kdo pritisnil na gumb - kakor se je dogajalo ob blatenju nadškofa, Rožmana itd - se n:ijvi.šji predstavniki pojavljajo pred grobovi pobitih in se predstavljajo pristaši sprave ali poravnave o grobiščih. (Pazite, o grobiščih, ne o krivdi ali odgovornosti!) Enako govori Spomenka Hribar (glej poseben članek). A je razvidno, da naj se le izda kako izjavo o grobovih, admknkstrativna dejanja itd., a da se ne sme govoriti, kdo je kriv za poboje, ker je to le ščuvanje proti spravi.
Zgleda, da so v Evropi pritisnili na slovenske oblastnike, da je treba narediti konec nepriznavanju grobišč. Tako so izbrali neko novo grobišče v Slovenski Bistrici, kjer bodo uprizorili nekak proces proti neznanim storilcem neznanih žrtev in z neznanimi obsojenci, potem pa bodo lahko pokazali pred svetom: glejte, opravili smo.
BARILOCE
Materinski dan in romanje
Med nas je že prišla pomlad in vsa narava bujno brsti. Vrtovi se počasi barvajo z raznovrstnimi cvetovi, od tulipanov do narcis in mnogih drugih domačih rož. Tretjo nedeljo v oktobru v Argentini praznujemo materinski dan, podobno kot v Sloveniji v marcu. Ta praznik ima med Argentinici izreden pomen. Trgovine pred tem dnevom uspejo prodati neverjetno količino daril. Ob letošnji splošni gospodrski krizi so še največ prodali cvetličarji. Slovenci se na ta dan že nekaj let zberemo v Stanu, kjer moški, pretežno mlajši odborniki našega društva - gre za Slovensko planinsko društvo Bariloče - materam in ženam na čast pripravijo skupno kosilo ter tudi poskrbijo za skrbno postrežbo. Po kosilu pa mali cicibančki in učenci slovenske osnovne šole Jakoba Aljaža pripravijo kratek prizor za mamice.
Letos je vodstvo programa prevzela Anica Amšek Magister ob tesnem sodelovanju vseh učiteljic osnovne šole. Prireditev se je začela tako, da se je na odni in dvorani vse zatemnilo. Potem smo slišali ptičje petje in glasove iz narave. Počasi so se na steni začeli prikazovati diapozitivi z raznimi cvetlicami, slovenskimi pokrajnami in pticami. Otroci so ob slikah recitirali pesmico „Kdo ve, kaj je najlepše”. Lepo je ptičje petje, cvetlice na polju, hribi in jezera, sončni zahodi, otroški smeh in igranje, lunin sijaj... Vse to je lepo, toda najlepša je mati, mati, ki skrbi za svoje otroke, ki se njim posveča in razdaja, ki za njih moli, se veseli ob veselih trenutki in tolaži ob žalostnih...To je najlepše na svetu! Po tem slikovitem in ganljivem prizoru so vsi otroci z velikim smehljajem zapeli še nekaj pesmic materam v čast ob spremljavi kitare, flavte in orgel.
Za zaključek so vsem materam zaželeli vesel praznik in poklonili šopek rožic, kakršnega so v pesmici opisali: nagelj, roženkravt in rožmarin mamici v spomin. Nato so še obdarili vse matere z medenimi srci. Vsaka mamica je prejela en velik in več majhnih medenjakov, kolikor ima vsaka svojih otrok. Otroci so se z velikim nageljevim pušeljcem spomnili sedanje ravnateljice šole Uje Kambič in naše prve ravnateljice in us-tanovljice slovenske osnovne šole Milene Arko. S peko in krašenjem medenjakov so se posebno potrudile Marta Jerman, Alenka in Marija Amšek. Oder je pa imenitno pripravil in okrasil Andrej Filipič. Po dolgem klepetanju in igrai\ju otrok na travniku za Stanom smo se pozno popoldne razšli z lepim občutkom ob lepo preživetim dnevom, v družbi dobrih prijateljev in ob lepo pogrnjeni mizi.
Nedeljo, 28. oktober, je naš novi krajevni škof mons. Fernando Maletti določil za dan romanja k votlini Marije Snežne pod pobočjem Katedrala, to je kakih 15 km oddaljeno od središča Bariloč. Skupine iz župnij, tudi slovenske, pot do prostora z odrom, ki predstavlja oltar, prehodijo ali se odpravijo z avtom. Letos je škof izbral za geslo romanja njegovo škofovsko geslo Tolažite moje ljudstvo, V sedanjih težkih časih, polnih negotovosti, vojne in brezupja, je to geslo zelo umestno. Mati Marija je tisti naš vir upanja in veselja, ki nas z vso materinsko potrpežljivostjo tolaži in bodri v vseh naših težavah. Okoli 10 tisoč romarjev je prispelo k Marijini votlini. Po opoldnevu je bila sveta maša kar na prostem, k sreči je rahla oblačnost obvarovala vernike hude sončne pripeke in letos tudi ni bilo neprijetnega
Ljubljanski časnik DELO je 3. novembra objavil daljši zapis z naslovom Odpiranje grobov filozofii\je, publicistke in članice vladne komisije za ureditev povojnih zamolčanih grobov Spomenke Hribar. V zapisu Hribarjeva kot najbolj sporno izpostavlja dejstvo, da slovenska država še danes nima nobene predstave o tem, kako bo to vprašanje dokončno in pietetno uredila. Prav tako avtorica zapisa poudarja, da še vedno ni znana topografija grobišč in pobiti še vedno niso pokopani.
Država še danes ne ve, kuj bo s temi grobovi, ali jih b<* prekopala in ostanke mrtvih pokopala na nekem (dostopnem) prostoru ali jih bo pustila tam, kjer leže zdaj- Zduj smo pa tu: grobovi se odpirajo. In ne vemo kdaj bo tega konec, je med drugim opozorila Spomenka Hribar. Zato bo po njenem mnenju končno vendarle treba sprejeti v državnem zboru neko izjavo o dogajanju v polpreteklosti. Parlamentarna izjava pa po njenem ne more imeti narave dokumenta dokončne zgodovinske resnice; lahko je le politična izjava, se pravi izjava političnega konsenza strank, da preteklosti ne bodo več izkoriščale v svoje politične igre in za svoje politične interese. (Tu je torej bistvo. Morda bi sprejeli kako polizano deklaracijo, potem pa bi bil zaukazan demokratični molk, kar je za ..tovariše" glavno. Op- ur.) Ta izjava pa po njenem ne bo mogla mimo temeljnega dejstva, namreč soodgovornosti obeh strani; četudi je krivda za dejansko likvidacijo domobranskih ujetnikov izključno na strani Komunistične partije, nosi zanjo odgovornost tudi nasprotna stran, je še menila avtorica zapisa, (naš komentar: Torej s tem, da smo se postavili po robu partizanskim in partijskim pokolom med vojno, smo pa sokrivi, da so neoborožene domobrance oni poklali!).
Odgovorna in kriva je Komunistična partija Jugoslavije, njej podrejena vodstva republiških komunističnih partij in vodstva partij podrejenih oz. z njene strani ustanovljenih organizacij (OZNA in druge). Kdor pozna hierarhično (vojaško) strukturo medvojne partijske in kasneje partijsko/državne oblasti, ve, da je o vsem brezprizivno odločala partijska vrhuška, torej Josip Broz Tito, Edvard Kardelj in njuni najbliiyi sodelavci, je opozorila Hribarjeva. Vendar pa po lojenem prav pri vprašanju odgovornosti in krivde za povojno likvidacijo domobranskih ujetnikov ni možno iti mimo odgovornosti Cerkve. Cerkev kot institucija do današi\jega svoje vloge v medvojni moriji ni pregledala in ne zavzela do i\je stališča. Obžalovanje hudega, kar so „storili nekateri kristjani”, je sprenevedanje, vse dokler Cerkev ne vzame nase, ne imenuje in ne obsodi udeležbe Cer-
patagonskega vetra in prahu, ki ga ta neusmiljeno dvignje. Pridružili so se tudi romarji iz drugih krajev, ki spadajo pod bariloško škofijo, ki so tudi kakih sto kilometrov odal-jeni iz našega mesta. Vsi romarji smo enoglasno prosili Marijo za mir in pravičnost na svetu. Škof je prav posebno prosil za vse revne v naši deželi, da bi lahko dostojno živeli in si s svojem delom prislužili vsakdanji kruh, za vse osamljene starejše osebe, za otroke, ki živijo na cestah, za dostojno izobrazbo in vsem dostopno zdravniško oskrbo. Med svojimi prošnjami se tudi ni pozabil zahvaliti Materi Bo/,ji za dar življenja, za vsakdanji kruh ter za mladino, ki so naš vir upanja in zagon, da bi lahko vztrajali naprej v svojih idealih in pristnosti. Med vsemi prošnjami in zahvalami je škof zaključil daritev s posebno prošnjo, da bi lahko vsi verniki svoje veselje, mir in upanje naprej podajali vsej družbi.
Klavdija Kambič, Radio Ognjišče
kve kot ustanove v krvavem medvojnem spopadu. Cerkev se za svoje ravnanje nikoli ni opravičila tistim, ki jih je s svojo politiko zapeljala v vrtinec ognja in krvi. Kaj šele tistim, ki so bili na drugi strani, je še poudarila Hribarjeva. (Končno si ni mogla kaj, da ne bi pljunila na Cerkev. Cerkev se je že večkrat oprostila za morebitne napake med vojsko, komunisti pa še nikoli, ne za medvojna ne za povojna dejanja. Naša op.)
Če bi bila volja, bi bilo treba mrtve najprej pokopati, izdati mrliške liste, ta dejanja in sistem, ki je to počel, pa obsoditi. Ker to je bila sistemska zadeva, ne samo pomota dveh, treh, je v zvezi z vprašanjem povojnih pobojev oz. po koncu druge svetovne vojne likvidiranih domobranskih ujetnikov v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo poudaril predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti, teolog Drago Ocvirk.
Po mnenju teologa Draga Ocvirka so grobovi, ki jih vedno znova odkrivamo, sad določenega terorizma. ,,Tuje bil teror. Tudi s pobijanjem seje ljudi ustrahovalo, pobijanje je bilo v službi ustrahovanja,” je dejal. Te zadeve bi bilo treba urediti, potem bo to ,,ad acta" in se tudi ne bo več uporabljalo za strankarska obračunavanja. Jasno pa-je po njegovem treba povedati, da se take stvari ne počnejo. ,,Krivce na sodišče, potem pridejo analize, kaj storiti, da se to ne bi ponovilo,” je dodal. Dokler se to vprašanje strokovno temeljito ne bo raziskalo, je po mnenju Ocvirka težko govoriti počez o odgovornosti Cerkve. ,,Načelno bi moralo veljati, daje sleherni, ki gaje totalitarni režim posadil na zatožno klop, nedolžen, tudi škol Rožman in Cerkev v ljubljanski pokrajini.” ,,Zadnje bo povedala zgodovina. Vedno pa so spoznanja in dosežki zgodovinske znanosti začasni, tako kot v vsaki znanosti. Kar lahko ovržeš, je znanstveno, kar pa ne, je ideološko. Da je veliko odgovornosti na različnih stopnjah, pa se verjetno da odkriti in videti,” je še menil Ocvirk. Sam a priori ne verjame zgodovinopisju, ,,ki so nam ga vte-pali v glave v šoli, ker vem, da je bilo pisano za potrebe totalitarne oblasti”. ,,Počasi prihajajo pričevanja in upam, da se bodo kmalu pojavili mladi zgodovinarji, ki ne bodo obremenjeni ne tako ne drugače in bodo tudi te zadeve obravnavali skladno s stroko. Mislim, da za zdaj pri nas takšnih zgodovinarjev še ni.”
Slovenci na srečanju narodnosti v Rosario
Kot, vsako leto, bo tudi letošnjega novembra srečanje tujih narodnosti v mestu Rosario. Slovenci se ga že vrsto let udeležujejo in v ogromnem šotoru predstavijo obiskovalcem Slovenijo in njeno kulturo. Poleg tega nastopajo na velikem odru s folklornimi spleti. V posebnih štantih pa prodajnj° slovenske jedi in tipične izdelke.
Letošnje srečanje, ki je že XVII. po vrstnem redu, poteka od 9. do 18. novembra. Folklorni skupini tamošnjega društva Triglav, „Vesel slovenski duh“ in ,,Mavrica,” nastopata 14. in 18 novembra. Folklorna skupina s Pristave v Cast.elarju pa bo pohitela v Rosario in nastopila v soboto, 17. novembra.
Rosarijski Slovenci toplo vabijo vse rojake, naj obiščejo Srečanje in slovenski razstavni prostor, da tako ojačimo vezi med nami in se tudi dostojno predstavimo pred argentinsko publiko.
V
Novice	iz
Pisali smo pr
BELGIJSKI UNION
Belgijska pivovarna Interbrew je s Pivovarno Union podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ob tem pa je postala tudi več kot 20-odstotna lastnica druge največje slovenske pivovarne. Sporazum predvideva, da bo Interbrew Unionovo blagovno znamko tržil zunaj slovenske meje, hkrati pa naj bi belgijska pivovarna v Ljubljani začela polniti eno od svojih vodilnih blagovnih znamk, s čimer želi Unionu zagotoviti večjo možnost izvoza izdelkov, tudi na trg EZ. Nekaj problemov bo s Pivovarno Laško, ki je pred kratkim prav tako postala skoraj četrtinski lastnik pivovarne Union.
12. PIKIN FESTIVAL
S Pikinim dnevom, na katerem so se zvrstile Pikine ustvarjalne delavnice, nastopi učencev in dijakov Sredr\je glasbene šole Pran Korun Koželjski ter zabavnih skupin, se je zaključil 12. Pikin festival, najstarejši otroški festival v Sloveniji, ki je med 23. in 29. septembrom potekal v Velenju.
SPOMINSKA PLOŠČA
Na pobudo društva TIGR in občine Kobarid so v rojstni hiši Jeranovih sredi Kobarida odkrili ploščo v spomin na brata Rudija in Andreja Uršiča. Rudi Uršič je bil tigrovec in politični preganjanec, saj so ga fašisti med drugim izgnali na otok Ponzo, nato pa so ga internirali v Istonio Marino. Kasneje se je pridružil partizanom, od leta 1945 pa do upokojitve je bil napovedovalec na Radiu Trst. Njegov brat Andrej je bil tudi med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze v Gorici ter glavni urednik tednika Demokracija. Leta 1947 ga je ugrabila jugoslovanska politična policija, kasneje pa je izginil v udbovskih zaporih.
ELEKTRONSKE ŠOLE
Slivnica pri Mariboru se lahko pohvali s. prvo e-šolo v državi, ki so jo odprli v tamkajšnji osnovni šoli. V r\jej je 12 računalnikov, ki bodo tako učencem kot tudi hjihovim staršem in ostalim krajanom omogočali dostop do interneta. Odprtje slivniške e-šole je sicer del širšega projekta, ki ga v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport izvaja ministrstvo za informacijsko družbo (MID). Poleg e-šole v Slivnici so odprle vrata tudi e-šole v Sevnici,
Kranju in Sežani, do konca leta pa bo po napovedih MID odprtih že 15 e-šol, predvsem v manjših krajih.
MARIBORSKI PRAZNIK
V Mariboru je potekala osrednja svečanost ob 20. oktobru, prazniku mesta Maribor; to je namreč dan, ko je bilo to mesto prvič omenjeno v pisni listini iz leta 1164. Mestni svet mariborske občine je 26. oktobra 1995 sprejel odlok o prazniku in spominskih dnevih občine; od takrat pa občina organizira v oktobru vrsto prireditev.
GOBA PA TAKA!
Na sejmu Narava - Zdravje je Gobarsko društvo Ljubljana letos že štiridesetič pripravilo najstarejšo in največjo razstavo gob v Sloveniji. Letos so se odločili, da svoje člane in tudi posamezne nabiralce gob pritegnejo k tesnejšemu sodelovanju na sejmu tudi z izborom naj gobe dneva. Srečni nabiralec pa je odkril in na sejem prinesel kar primerek naj gobe Slovenije doslej. Gre za Veliko zraščenko, ki je bila težka 42,5 kg, njen premer pa znašal celih 92 cm.
ANTRAKSA (ZAENKRAT ŠE) NI
Državni veterinarski inštitut v vseh do sedaj preiskanih vzorcih, teh je bilo 16, ni našel sledu bioterorizma. Tudi med analizo pisma, ki je bilo prineseno z vrhovnega sodišča, niso našli znakov, povezanih z bioterorizmom.
DEVET MESECEV SAMOMOROV
Tudi iz tokratnega devetmesečnega poročila slovenske policije o samomorih je razvidno, da si v Sloveniji življenje daleč najraje jemljejo s pomočjo vrvi. Od skupno 410 samomorov, ki sojih slovenski policisti zabeležili v prvih devetih mesecih letos, jih je bilo kar 276 z obešenjem, kar predstavlja več kot dve tretjini celotnega števila. V treh četrtinah letošnjega leta so skupno vseeno zabeležili 39 samomorov manj, kar v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pomeni 8,7-odstotni padec. Največ samomorov je bilo zabeleženih v starostni skupini nad 64 let, v mesečni statistični razpredelnici pa najbolj izstopa kar 178-odstotni porast v mesecu maju, ki pa ga lahko pripišemo hkratnemu primerljivemu zmanjšanju v aprilu.
Slovenija
KEGLJAČI SO BILI DRUGI
Kegljači slovenskega državnega prvaka, kranjskega Iskre Emeca so na svetovnem Pokalu v nemškem Viemheiniu osvojili srebrno odličje in tako za mesto izboljšali dosežek iz Bolzana, ko so bili tretji. Za zlatimi kegljači nemškega moštva Victorie >z Bamberga so na koncu zaostali za 39 kegljev. Manj uspeha so imele v ženski konkurenci kcgljačice celjskega Miroteksa, ki se jim ni uspelo uvrstiti v finale in so feknto končale na šestem mestu.
LJUBLJANSKI MARATON
Slovenski atlet Roman Kejžar je postal zmagovalec šestega ljubljanskega marato-ha med moškimi s sicer skromnim časom časom 2:22,58, za nagrado pa je od prirediteljev prejel tudi ček za 300.000 SIT. V ženski kategoriji je bila nnjhitrejša Nada Kozjek, za 42 km dolgo progo pa je potrebovala 3 ure, 9 minut in 57 sekund. V tealein maratonu po ljubljanskih ulicah je teed moškimi s časom 1:12,41 slavil Primož Pangerl, med ženskami pa je bila nnjboljša Helena Javornik, ki je ciljno črto prečkala slabe tri minute za Pangerlom.
ZADNJI RELI
Naslov prvaka zadnjega letošnjega relija slovenskega prvenstva v Zagorju sta osvojila Andrej Jereb in Metod Kurent s seatoni ibizo, ki sta imela na osmi hitrostni preizkušnji obilo sreče, sni sta zletela s ceste in nato s pomočjo gledalcev le nadaljevala. Njun zaostanek pa ni povzročil večjih skrbi, saj sta morala Tomaž Jemc in Matjaž Korošak (ford escort), nnjbližja zasledovalca v skupnem seštevku, odstopiti zaradi napitke na menjalniku. Prvo zmago v karieri je tako osvojil Mitja Klemenčič s sovoznikom Gašperjem Illjažent v mitsubis-hlju, na dragem mestu sta končala Darko Peljhan in Miran Kacin, na tretjem pa Milan Bubnič ter Jure Krizmanič v lanci.
SLOVENSKI MOTOCIKLIZEM
Slovenski motociklist Miran Stanovnik (Husqvama) je zmagal na prologu vzdržlji-vostnega relija po Združenih arabskih emiratih. Na trikilometrski preizkušnji je isti čas kot slovenski tekmovalec dosegel tudi Francoz Francois Flick. Po raznih etapah in tehničnim težavam pa je Stanovnik med motociklisti končal na šestem mestu,
NOVA SLOVENSKA PESNIŠKA
ZBIRKA V ZALOŽBI SVOBODNA SLOVENIJA
Te dni je izšla pesniška zbirka dr. Tineta Debeljaka Poljub. Napisane so kot ljubezenske pesmi ženi in jih posveča njej, čeprav ne ve, ali jih bo kdnj ali sploh lahko dobila v svoje roke. Pesmi so se pesniku spočenjale od leta 1945. Beganja po Italiji, pot čez morje, prijem za delo v novem svetu, pesem s pampe v slogu argentinskih „payadorjev”. Niso to erotične pesmi gubicam”, ampak ženi in družini.
Zbirko je z veliko umetniško silo izrazila umetnica Bara Remec z lesorezi, ki so odtisnjeni naravnost z izvirnika. Z deli te umetnice se slovenska emigrantska likovna umetnost postavlja ob nnjnovejše svetovne sloge.
Knjige so vse v usnje vezane z originalnimi platnicami. Naklada zbirke je samo 250 izvodov. Ne zamudite kupiti to novo slovensko leposlovno knjigo, prvo bibliofilsko v emigraciji. Cena 32 pesov.
NOVA MAŠA
V nedeljo, 25. novembra, bo imel naš rojak Alojzij Legan novo mašo v spodnji kripti bazilike San Carlos.
USTANOVITEV GOSPODARSKE ZADRUGE SLOVENSKIH PLANINCEV
Pred več meseci ustanovljeni pripravljalni odbor je konec septembra povabil prijatelje gorništva na ustanovni občni
zbor. Povabilu se je odzvalo kakih 30 oseb. Zborovanje je vodila predsednica pripravljalnega odbora Bara Remec.
Ker so bili vsi prisotni za to, je bil sprejet sklep o ustanovitvi gospodarske zadruge, ki ima med drugim načrt za zgraditev planinske koče v Bariločah. Takoj se je prijavilo dvajset delničarjev. Pri volitvah je bila sprejeta lista: predsednik Robert Petri-ček, tajnik dr. St. Mikolič, blagajnik Jože Burja, svetovalca Božo Eiletz in Peter Rant. Osnovan je bil kulturni odbor, katerega vodstvo je prevzela Bara Remec. Predsednik Petriček je poudaril, da gre največja zasluga za ustanovitev Bari Remec, ki se ni ustrašila takega skoraj brezupnega poskusa.
OBVESTILA
Mladinski dan bo 2. decembra v Don Boscovem zavodu, kjer se bo prvič zbrala naša šolska mladina. Po popoldanski pobožnosti pa bo sv. Miklavž obdaril navzoče šolske otroke.
Ntybolj.si prijatelj Ti je lepa in dobra slovenska kpjiga. Pa naj bo leposlovna, zgodovinska, zabavna. Vse to moreš kupiti po nizki ceni pri Pavletu Homanu Pri njem dobiš tudi vse knjige, ki so izšle v Argentini. Opozarjamo rojake, da ima tudi še nekaj izvodov romana , .Jutro brez sonca”.
Svobodna Slovenija, št. 45;
15. novembra 1951
Slovenija moja dežela
Obnavljanje kulturnega življenja
Okoli srede 17. stoletja so se ob izboljšanih gospodarskih razmerah boljšali tudi pogoji za kulturno življenje. Po sto letih so spet nastajale tiskarne npr. v Ljubljani, kjer je začel izhajati tednik v nemščini. Pokazalo se je zanimanje za zgodovino slovenskih dežel.
Schoenleben je napisal poleg pridig tudi dve zgodovini svoje dežele. Janez Vaj-kard Valvasor je objavil Slavo vojvodine Kranjske, kjer je enciklopedično obdelal njeno zgodovino, gradove, ljudi, gospodarstvo, in naravo -npr. prvi je poskušal razložiti Cerkniško presihajoče jezero, za kar je bil imenovan za člana Kraljeve akademije v Londonu.
Tedaj so iz Italije prišle ideje, naj bi postale nosilec kulturnega življenja posebne družbe, imenovane akademije.
Tako se je ustanovilo prvo znanstveno društvo v Ljubljani - Academia Operoso-rum Labacensium (Akademija delovnih Ljubljančanov) (glej grb na sliki) leta 1693. V njej je bilo sprva dvanajst pravnikov, šest teologov in pet doktorjev medicine. Med njimi se je odlikoval pravnik Janez Gregor Dolničar, ki je zapustil nekaj spisov o zgodovini in umetnostnih spomenikih. Pisali
TA DVA PA PLEŠETA!
Slovenski plesni par Katarina Venturini/ Andrej Škufca je na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Ljubljani osvojil prvo mesto. Tudi drugi slovenski par na SP, Janja Lesar/Matej Krajeer se je v konkurenci 77 parov uvrstil na 6. mesto v finale.
SLOVENIJA
so pesmi, in sicer v latinščini. Največji spomenik pa si je Akademija zapustila v obliki baročne Ljubljane. Barok je prišel iz Benetk po prizadevnosti akademikov. Gotske stavbe so se umaknile baročnim. Poleg vrste zgradb - cerkva (stolnica, nunska) je nastalo tudi veliko slik (Metzinger, Jelovšek, Bergant) in fresk: poslikava stolnice (Quaglio) itd., nastala je vr-sta trgov s spomeniki (Robbov vod-njak). Od tedaj dalje je barok zaznamoval Ljubljano.
V Ljubljano so tedaj prvič prišli tuji komedijanti, pa tudi resne operne skupine z daljšimi repertoarji.
In še delo za preprosto ljudstvo: leta 1726 je izšel prvi slovenski necerkveni tisk za preproste ljudi: kmečka Nova kranjska pratika, ki je izhajala poslej vsako leto in dosegla celo naklado 30.000 izvodov.
^J
Poroka: V nedeljo, 28. oktobra sta se poročila v cerkvi Nuestra Sefiora de la Misericordia v San Miguelu Kristina Marija Lazar in Jose Maria Spineta. Za priče so bili njuni starši; poročal pa je pater dr. Alojzij Kukoviča SJ.
Novozakoncema čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt: Umrla je v Ramos Frančiška Gabrejna (92).
Naj počiva v miru!
Meji a
Mali oglasi \
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva fm (jataJ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAIO N” 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoijenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandl 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevnjalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Frane Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Brne. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
31. oktobra 2001
1 dolar	245,80 SIT	tolarjev
1 marka	112,95 SIT	tolarjev
100 lir	11,41 SIT	tolarjev
Podporni bon ,,rifa“ ZEDINJENE SLOVENIJE
Samo za deset pesov boste lahko srečni lastnik sledečih dobitkov:
1. Računalnik s tiskalnikom
2. Deset dni bivanja v počitniškem domu dr. Hanželiča v kordobskih planinah
3. Barvni TV sprejemnik
j. Mikrovalovna pečica ,,Philco“
5. Čistilec za zrak „Spar“
Bone lahko kupite v društveni pisarni, pri poverjenikih Svobodne Slovenije in v slovenskih središčih.
Pohitite z nakupom!
Podprite naše društvo in naš list!
Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka
Sklep v soboto 10. novembra 2001 v Slovenski hiši
ob 16.30 ob 17.00 ob 18.00
razdelitev spričeval zahvalna sv. maša sklepna prireditev
Starši in prijatelji tečaja lepo vabjeni !
MARJAN GRUM
vabi v svojo galerijo na retrospektivno razstavo
La Boca, Garibaldi 1429 (za Caminitom) otvoritev 11. novembra ob 16.
Obisk vsak dan od 10. do 18. do 15. decembra
WIBA
...o nada que hablar
bajo sus tarifas
Mednarodni pogovori po izredno nizki ceni
Slovenija $ 0,29 USA $ 0,18
Srta Cecilia. Tel: 4632-1407 cgibellini@mail.com
Za sm
Naj odstranim ceno?” vpraša prodajalec.
“Ne, ni treba, eno ničlo. Veste, taščo. ”
“Tomažek, kaj si storil Pavlinki, da se joče?"
“Nič, le jagode sem ji pomagal, pojesti. ”
Raje dodajte na koncu to bo darilo za mojo
Gost v kavami se pritoži uslužbencu: „Jaz bi rad današnji kruh, ne včerajšnjega. ”
“Potem morate priti jutri!"
URA TEČE, NIČ NE REČE...
Ura zamujena je za vedno zamujena. Vaši prihranki, se bodo povečali, če jih varno in donosno naložite. Sloga vam daje lepe možnosti.
S Karto Slogo imate veliko uslug, poleg še udeležbo pri žrebanju za tri nagrade:
Društvo Slovenska Pristava
vabi na ponovitev veseloigre
Dobro jutro, kaj bo dobrega?
avtorja Gregorja Tozona v režiji Dominika Oblaka
v nedeljo, 18. novembra, ob 19. uri.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Regi.st.ro Nat:, de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Klavdija Kambič, Bine Kočar, Radio Ognjišče, STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošlo. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
č	Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“
^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit11^
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
J
ČETRTEK, 8. novembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši.
SOBOTA, 10. novembra:
Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja RMB v Slovenski hiši.
NEDELJA, 11. novembra:
V Slovenskem domu v Carapachayu
skupno kosilo.
Otroški pevski zbor „Zarja mlados-
ti“ bo imel koncert ob peti obletnici, ob 19. uri na Slovenski Pristavi.
PETEK, 16. novembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob
20, uri na Slovenski pristavi,
NEDELJA, 18. novembra:
Ponovitev igre„Dobro jutro, kaj bo dobrega11 avtorja Gregorja Tozona v režiji Dominika Oblaka na Pristavi ob 19. uri.
NEDELJA, 16. decembra:
46. Slovenski dan s celodnevno prireditvijo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev
3) 500 dolarjev
4656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po dolgem t.rpljei\ju v 97. letu starosti v Zapotoku pod Kureščkom za vedno zapustila in odšla po večno plačilo naša draga sestra, mama, stara mama in teta, gospa
PAVLA ŠTEBLAJ
NAJSTAREJŠA FARANKA IŽANSKE ŽUPNIJE.
Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči: sestra Štefka Mikuš v imenu vsega sorodstva.
Buenos Aires, Slovenija