Zdaj velja! Volitve za državni zbor so razpisane, zdaj velja, kolikor le mogoče, čas do dobvega porabiti in na to delati, da pri volitvah naši katoliški m o ž j e zmagajo ; na tem je zdaj vse ležeče. Vse napake in očitne škode, katere trpimo, se dajo še popraviti, vse nevainosti za državo in naš obstanek (kot katoliški Slovenci), s kterimi nam nasprotniki v piibodnjem državnem zboru prete, se dajo šc odvrnuti, domoviua zamore še svojo čast, mi pa zaželeni mir zadobiti, ako se nam posreči, pravib katoliških mož na bojišče postaviti. Da se to doseže, nam ne sme nijeden trud privelik biti. Od due do dne priliajajo napake večje iu so bremena težja povsod, kder je libe- ralizem zavladal, spoštovanje in vreduost svete vere spodrinil. — V pismu, v besedi in po izgledib pokončava liberalizem neprenelioma kršeansko vero. S tem se človek zbega, da ne spozna več svojega cilja. To mu podkopava zadovoljuost s tem, kar je in ima, niu jemlje mir v življenji tcr ga goljufa za večno zveličanje. To je prva in največja škuda, ki jo liberalizem dela; iz tega izvirajo vse druge napake. Zatorej morajo vsi pošteni in pamctai možje na to delati, da se liberalcem oblast izvije. Kakor kužna bolezen^ ki se je iz liberalizma izlegla, se prikaznje povsod nepokoršiua do vsake oblasti, razbrzdanost in nesramuost poscbno pri mladini iu družiui. Kako more drugačo biti, ako že tudi v kmetske biše dobajajo listi in lističi, ki papeža, škofe, duliovnike in redovnike prav po satansko obreknjejo, ob veljavo in spoštovanje spravljajo. Kdo — vprašamo — je kriv, da se potepinstvo od dne do dne bolj množi, dase.delalccni zadosti več plačati ne more, za drago plačilo pa zanikerno dela; da sleparske družbe manjše obrtnike dušijo, da vsled razkosovanja zemljišč kmetje obožavajo, da svobodna ženitev inmožitevsrenjam število ubožcev množi, da vsled davkarskib bremeu kiuetijstvo in ž njim blagostanje bira iu draginja narašča, — kdo je vsega tega kriv: krščaustvo ali pa biezverni liberalizem? Dokler je krsčanstvo v javnem življeuji kaj veljalo in še posvetna gosposka-iia to gledala, da se je ljudstvo lepo kračausko vedlo, ui bilo tolikib in tako splošnib napak; ljudje so bili premožni iu zadovoljni ter so v lepem miru med sebo živeli. Odkar se je pa posebno z Beustom liberalizem k nam pritepel in povsod v dižavi veljavo zadobil, gre vse križem in rakovo pot. Liberalci so spravili šolo v sedanje žalostno stanje; liberalci so budobnežem kazni po- 314