OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK!
xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
1
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 9, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 155
^OVI GROBOVI
John f. potokar mi.

smo včeraj poročali, je > v nedeljo zvečer v St. , bolnišnici John F. Poto-iz 1144 E. 174 St. Res-Je zbolel pred dvemi tedni, je bil slabega zdravja zad-
par let Bil je podpredsed-j' double Eagle Bottling Co., ero družbo je ustanovil nje-John Potokar st. Ppl%,: Vodil važne posle tega veli-podjetja in z njegovo smrt-V J® nastala velika vrzel. Bil je jjg^^društva sv. Vida, št. 25
^^Pušča poleg očeta Johna, ^^progo Elsie, rojeno Brothers, Joan Marylyn in brata ^^^ard B. Njegova mati, rojena Vernik' PJ^eminila prošlega no-trt u	se bo vršil v če-
zjutraj iz Grdinovega I70i^ pogrebnega zavoda, ^ Lake Shore Blvd., v cer-
lat	ob 9.30 uri in
Dni,° ^ družinsko grobnico na
Martin yerick
Pl(fzjutraj je dospelo tru-2g ,. St. Martin Yericka, ki je ftad	življenje v bitki
je ^vstrijo„;23. feb. 1944, ko li pri ameriški zračni si-let ^ času smrti je bil star 24 časa je bil med po-®aninii_ Družina Yerick sta-bii 730 E. 157 St. Rojen je Glevelandu ter je bil član Janeza Krstnika št. 71
Ti I- •
Sg , j zapušča žalujoče star-Antona, doma iz vasi tej. ^ ^ Trbanski fari, in ma-. ^^^ces, rojeno Ižanec, do-^®niške vasi, Trbanska ^ik sestri,- Mrs. Mary ^an^ Mrs. Josephine Star-I^Uj štiri brate; Rudolpha, Johna in Vietorja. Brat la ^ sestra Olga sta umr-Pogf	Pogreb se vrši iz
1 zavoda Mary A. tei{ 478 E. 152 St., v četr-ob 8.. uri v cerkev in Vnebovzete ob 8:30 uri ° ^a pokopališče Calvary.
okorn
Sft v.
v	10.45 uri je preminil
2nani %	bolnišnici po-
cistjj	Okorn, ki je vodil
St. oblek na vogalu E. 69 te^ei) j Claif- Ave. Bolehal je foČBn Podrobnosti bodo po-jutri.
TITO NAPADEL SOVJETSKO STALIŠČE GLEDE KOROŠKE
BEOGRAD, 6. avg.—Jugoslovanski ministrski predsednik Maršal Tito je včeraj v Skopi ju obtožil Sovjetsko zvezo, da je imela v mislih "samo svoje ozke interese," ko se je sporazumela z zapadnimi silami glede mirovne pogodbe za Avstrijo in zavrgla jugoslovanske teritorialne zahteve.
Nota jugoslovanske vlade, ki vsebuje podobne obtožbe, pa je bila poslana v Moskvo že preteklo sredo.
V noti jugoslovanske vlade je sporazum glede Avstrije označen za "diktirano pogodbo, ki je podobno imperialistični pogodbi St. Germaina po prvi svetovni vojni."
Jugoslovanska nota je v zvezi s sovjetskim odgovorom na eno prejšnjo noto, s katero je Jugoslavija protestirala proti sklepom Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil v Parizu. V svoji novi noti je jugoslovanska vlada poudarila, daje Sovjetska zveza sklenila sporazum na konferenci zunanjih ministrov, na "račun popolne zapustitve obrambe pravičnih zahtev malega in zasužnjenega ljudstva (koroških Slovencev)." Dalje je v noti rečeno, daje sovjetska zveza prenehala podpirati pravične zahteve "ene socialistične dežele, kije bila zvesti zaveznik Sovjetske zveze proti Hitlerjevi koaliciji."
Tito pojasnuje, zakaj ima Jugoslavija veliko armado
V svojem včerajšnjem govoru je Tito^med ostalim izjavil:
"Nas se je kritiziralo, ker vzdržujemo tako veliko armado. Toda v gotovih deželah so še vedno gotovi voditelji, ki se še niso odpovedali svojim aspi-racijam napram tako bogati deželi, kot je Jugoslavija.
"V prvem letu so nas kritizirali, češ, da imamo armado, ki šteje 500,000 mož. Govorili so, daje vojna končana in da tako velika armada ni potrebna. Toda mi vemo, tovariši, da so mnoge vojne končale in da so se začele nove. Iluzija bi bila misliti, da vojn več ne bo.'
"Tako dolgo dokler obstoja tendenca, da močnejše dežele zasužnjujejo šibkejše in manjše dežele ,tako dolgo dokler se kujejo načrti za nepravično revizijo mej, bo vojna nevarnost obstojala."
1,356 BEGUNCEV BO PRIŠLO JUTRI
WASHINGTON, 7. avg. — Mednarodna organizacija za begunce je danes naznanila, da bo v torek dospela v Zedinjene države skupina 1,356 beguncev. Pričakuje se, da bo do konca meseca prišlo v deželo nad 16,-000 beguncev. Od prve skupine jih bo 61 prišlo v Ohio.
Cpl. BENJAMIN FORTUNA
Jutri, v sredo, bo dospelo truplo Cpl. Benjamina Fortuna, ki je bil ubit v boju na Laiti na Filipinskih otokih, 7. novembra 1944. Ob času' smrti je bil star 29 let. Stanoval je na 5144 Miller Ave., Maple Heights, O. Bil je član društva Dom št. 25 SDZ.
Tukaj zapušča žalujoča brata Louis in Joseph, sestre Mrs. Mary Phillips, Mrs. Anna Boh in Mrs. Dorothy Ponikvar. Starši John in Mary Fortuna, p. d. Popotnikovi, so pred nekaj časa umrli. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Venceslava v Maple Heights ob 9:30 uri ter
nato na pokopališče Calvary,
*
ANTONIA BOBANOVICH
Včeraj zjutraj ob 8.30 uri je preminila na svojem domu An-tonia Bobanovich, rojena Spe-har, stara 59 let. Stanovala je na 908 E. 218 St. Doma je bila iz sela Generalski stol, župnija Karlovac na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Steve, dva sinova Steve Kasunič v Los Angelesu, Cal., in George Kasunič, dve hčeri, Mrs. Anna Gacsi in Olga Kasunič, ter sestro Mrs. Barbaro Baron v Burton, Ohio. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., na pokopališče Calvary.
DomaČe vesti
Velik piknik newburske naselbine
Pod pokroviteljstvom Wood-hill Business Men's Association, katere organizacije je predsednik naš poznani slovenski po-grebnik Mr. Louis Ferfolia, se jutri, y sredo 10. avgusta vrši velik letni piknik v Euclid Beach parku. Trgovci, ki sponzirajo to prireditev, so pripravili nadvse zanimiv vspored za celi dan. Oddani bodo krasni dobitki in zabave bo obilo za odrasle in otroke. Trgovci se priporočajo zlasti svojim odjemalcem za poset.
Prestal operacijo
Poznani Mr, Jacob Šubel iz 1107 E. 68 St. se nahaja v Glen-ville bolnišnici, kjer je srečno prestal težko operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2. do 3. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Pozdravi
Pozdrave iz La Salle, 111., kamor je šla na kratek obisk, pošilja poznana Mrs. Bals.
Pismo iz stare domovine
V našemu uradu imamo pismo iz stare domovine za Angelo Košir.
ČIANG HOČE KONFERENCO AZIJSKIH DRŽAV
CINHAE, Koreja, 8. avg. — Kitajski nacionalistični diktator Ciangkajšek in predstavniki vlade južne Koreje so danes naslovili apel na azijske države, naj se takoj skliče konferenco, na kateri se bo govorilo o Pacifiški zvezi proti komunizmu.
Izjavo in apel sta podpisala Ciangkajšek in predsednik južne Koreje Sygman Rhee po dvodnevni konferenci. Predsednika Filipinov Quirina, ki se sedaj nahaja v Washingtonu, pa sta zaprosila, naj takšno konferenco organizira.
AMERIŠKI ČASOPISI POTVARJAJO IZJAVE MARŠALA TITA
WASHINGTON, 7. avg. — Jugoslovanski ambasador Sava N. Kosanovič je danes izjavil, da so ameriški časopisi netočno prestavili izjave maršala Tita, češ da bodo Jugoslovani pomagali Bolgarom, da odstranijo "one posameznike, ki so ' postavljali ovire ustvaritvi in ohranitvi bratskih odno-šajev" med bolgarskim in jugoslovanskim ljudstvom;
Jugoslovanski ambasador je objavil angleški prevod dotične izjave, kot je bila objavljena v belgrajski "Borbi" z dne 3. avg. Soglasno s tem prevodom se ta izjava maršala Tita glasi:
"Mislim, da bo eventuel-no prišel čas, ko bo bolgarsko ljudstvo — potem ko bo premagalo ta nizka in nesramna obrekovanja — v stanju, da nam proži bratsko roko in mi mu bomo pomagali, da odstrani vse ono, kar so posamezniki postavili kot ovire ustvaritvi in ohranitvi bratskih odno-šajev. Položaj je danes isti z Albanijo. Prišel bo čas, ko bodo albanski kmetje in delavci lahko zopet odprto govorili o dejstvu, da so jim stvarno jugoslovanska ljudstva najbližja, kajti pri njih vidijo edino in največjo pomoč."
Število ubitih v Ekvadorju se je zvišalo na 6,000
QUITO", 8. avg. — Na osnovi nadaljnih poročil se je število ubitih v strašnem potresu preteklega petka zvišajo na 6,000. Računa se, da je okrog 100,000 prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo.
Tajnik ekvadorskega predsednika Miguel Albornoz je izjavil, da vlada še ni mogla sestaviti natančnega poročila o številu ubitih in ranjenih.
Najtežje vprašanje je, kako se bo preskrbovalo nove domove za brezdomce. Na področju Am-bata se bo moralo porušiti okrog 75 odstotkov hiš, ki še vedno stojijo, toda je v njih nevarno stanovati.
Zedinjene države so za prvo silo poslale šatore, v katerih bodo stanovali prizadeti prebivalci. Poleg tega pa je bila poslana večja količina zdravil in živeža.
Prvotno je bilo naznanjeno, da je materialna škoda bila precenjena na $20,000,000, toda Al-bornoz je danes izjavil, da je ta proračun zelo skromen in da bo škoda daleč večja.
PASTOR KLJUBUJE NABORNEMU ZAKONU
NEW YORK, 8. avg.—Pastor Community cerkve v New Yorku Rev. Donald Harrington se je spri z vlado in sedaj čeka, kdaj ga bodo oblasti vrgle v ječo. Rev. Harrington je namreč svetoval mladeničem, naj se ne registrirajo za nabor, če jiin to vest ne dovoljuje. Nasvet je podal v zvezi s slučajem profesorja zgodovine Gara, ki je bil lani v Cincinnatiju obsojen na 18 mesecev zapora, ker je nekemu študentu svetoval, naj se ne registrira. ^
Rev. Harrington je izjavil, da je pretrgal vse stike z vojno in da se ne bo registriral za vojaško službo.
Sklepe Z. N. se ne more vsiGti z orožjem, pravi glavni tajnik Lie
Novo zdravilo proti malariji
CHICAGO, 8. avg. — Kot poroča chicaški časopis "Herald American," je bilo pronajdeno neko novo zdravilo, ki je baje zelo uspešno pri zdravljenju malarije.
Zdravilo so soglasno s časopisom pronašli armadni in illinois-ki zdravniki v državnih ustanovah. Zdravilo še nima imena. Označeno je le z No. 13272.
Zdravniki so izjavili, da so zdravilo pronašli po zaslugi federalnega projekta v znesku $7,000,000. Pri tem projektu so zdravilo preiskušali na jetnikih Stateville ječe, ki so prostovoljno sodelovali. Okrog 300 jetnikov je dovolilo, da so jih pičili komarji, ki prenašajo malarijo.
Eden od jetnikov, neki Nathan Leopold, je pri preizkušnjah bil posebno požrtvovalen, tako da sedaj razmotrivajo o njegovi prošnji, da se ga izpusti na svobodo.
Uradno bosta dva znanstvenika naznanila učinke novega zdravila ha prihodnji konvenciji zdravnikov, ki se bo vršila v In-dianapolisu.
Moskovski patrijaHi o papeževem ukazu
MOSKVA, 6. avg. — Pravoslavni patrijarh Moskve in cele Rusije Aleksij je danes izjavil, da izobčanje oseb, ki podpirajo komunizem, v osnovi "nasprotuje glavnim naukom pravoslavne krščanske vere."
Izjava poglavarja pravoslavne cerkve je bila objavljena v "Izvestijah." Aleksij je ponovno poudaril, da ni nobenega konflikta med lojalnostjo sovjetski državi in pravoslavni cerkvi.
"Takšen konflikt ne samo, da ne obstoja, am^ak niti ne more obstojati, če se bodo verniki držali pravega pomena evangel-skih zapovedi in testamentov apostolov," je rekel patriarh.
S svojimi izjavami je Aleksej zavzel prav nasprotno stališče od stališča rimsko-katoliškega papeža, ki je izobčil iz cerkve katoličane, ki podpirajo stvar komunizma.
Patrijarh je že pred enim letom zavrgel vsako možnost, da bi v Sovjetski zvezi moglo priti do kakšnega spora med cerkvijo in državo. Takrat je na vprašanje, če obstoja konflikt med teorijami in izvajanji komunizma z ene strani in verskega prepričanja z druge, odgovoril:
"Pravoslavna cerkev nima nobenega konflikta v Sovjetski državi."
Aleksej je poudaril, da je verska svoboda zajamčena s sovjetsko ustavo, da število pravoslavnih cerkva stalno narašča in da je cerkev dobila od Stalina ugodno podporo, kar se tiče vseh cerkvenih vprašanj.
FILIPINSKI PREDSEDNIK NA OBISKU V AMERIKI
WASHINGTON, 8. avg. — Predsednik Filipinov Elpido Quirino je danes dospel v Washington, kjer bo imel konferenco s predsednikom Trumanom. Na letališču sta Quirina dočakala sam Truman in fiHpinski ambasador Elizalde.
LAKE SUCCESS, N. Y., 8. avg.—Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je snoči izjavil, da se velike sile ne more z orožjem prisiliti, da bi se držale sklepov Združenih narodov, ker da bi takšna akcija povzročila tretjo svetovno vojno.
Lie je v svojem poročilu poudaril, da so miroljubne poravnave najbolj praktične za organizacijo Združenih narodov. Dalje je rekel, da princip soglasnosti v Varnostnem svetu (pravica veta) velja za izvedbo vseh akcij in celo če tega principa ne bi bilo, bi se položaj ne spremenil.
"Vsiljevalna akcija proti eni veliki sili, bi ne bila policijska akcija. To bi bila vojna—dejansko nova svetovna vojna.
"Glavni razlog za obstoj organizacije Združenih narodov je,
da se prepreči novo vojno."
Preteklo leto je organizacija bila uspešna
Glavni tajnik je v svojem poročilu izjavil, da je leto, ki se je končalo s 30. junijem 1949 bilo "leto polno napredovanja k bolj miroljubnem svetu." Rekel je, da se je kljub vrsti alarmov in kriz v zvezi z nesoglasjem med vzhodom in zapadom znižal strah pred novo vojno.
Glede bodočega dela organizacije je Lie izjavil, da bo potrebovala budžet v znesku $4,300,-000. Predlagal je tudi, da se bivše italijanske kolonije postavi pod direktno poverjeništvo Združenih narodov. Dalje je priporočil, da se ustvari obsežne načrte, da se Židom in Arabcem pomaga pri razvoju projektov, posebno v dolini rek Tigrisa in Eufrata, Jordana in Nila.
Kar se tiče sedanjih problemov je Lie priporočil, da velike sile nadaljujejo' s svojimi napori, da sklenejo sporazum. Rekel je, da se se bodo prej ko slej velike sile morale sporazumeti glede Nemčije, Japonske, atomske energije, oboroževanja in oboroženih sil za Varnostni svet.
Glavni tajnik je poudaril, da se bo moralo rešiti peroča ekonomska vprašanja sveta potom organizacije Združenih narodov in njenih posebnih agencij. Izjavil je dalje, da bi se moralo sprejeti v članstvo organizacije 14 novih držav, ki so vložile prošnje.
češka armada bo na strani sovjetske zveze
PRAGA, 6. avg.—Uradna češkoslovaška agencija je danes naznanila, da je obrambeni minister gen. Ludvik Svoboda v svojem govoru izjavil, da se bo Češka armada v slučaju potrebe borila na strani Sovjetske zveze v kakršni koji vojni.
BLATNIK PREDLAGA, DA SE FINSKI ČRTA DOLG
WASHINGTON, 7. avg.—Demokratski kongresnik iz Minne-sote John Blatnik je predvčerajšnjim predlagal, da se takoj črta dolg, ki ga ima Finska v Zedinjenih državah. Finska dolguje še izza prve svetovne vojne $8,000,000.
Blatnik je poudaril, da je Fin-Fka zelo vestno in točno plačala vsak obrok in da ni prejela od Amerike nobene pomoči.
"Želim nekaj storiti, da se pomaga pridnemu ljudstvu te male države in s tem dokaže ameriške čute dobre volje napram Finski," je dejal Blatnik.
Vodstvo CIO bo delovalo, da se Bridgesa obsodi
WASHINGTON, 8. avg.—Vodstvo CIO je danes obljubilo, da bo sodelovalo z justičnim oddelkom pri persekuciji znanega levičarskega unijskega voditelja Harry Bridgesa, ki se bo moral zagovarjati radi preziranja in "zarote proti vladi," ker je prisegel, da ni komunist.
Justični oddelek bo v zameno preložil obravnavo, tako da se omogoči CIO, da na svoji konvenciji 31. oktobra v Clevelandu izobči Bridgesa. CIO uradniki bodo pričali na obravnavi proti Bridgesu, ki jim je že dlje časa trn v peti, posebno pa od lani, ko je podprl Wallacea in aktivno agitiral za Progresivno stranko.
Proti Bridgesu bo verjetno pričal sam podpredsednik CIO in predsednik National Maritime unije Joseph Curran.
Vodstvo CIO se je odločilo, da se iznebi Bridgesa pa tudi sama vlada ga je že večkrat s per-sekucijami hotela deportirati v Avstralijo. Tako tudi sedaj vladni uradniki obljubljalo, da bo poslan v Avstralijo, če mu bo krivda dokazana.
Zasedanje sveta Združene Evrope
STRASBOURG, Francija, 8. avg.—Tu se je danes začelo zasedanje tako imenovanega sveta Zedinjenih držav Evrope. Na sestanek so prišli predstavniki desetih zapadno-evropskih držav, kajti vzhodno evropske dežele takšne "združene Evrope" ne odobravajo.
Idejo je sprožil bivši angleški ministrski predsednik Winston Churchill. To je zopet eden od načrtov, da se zapadno-evrop-ske države združi proti vzhodnoevropskim.
Zunanji ministri Anglije, Belgije, Francije, Italije, Nizozemske, Luksemburga, Švedske, Norveške, Danske in Irelanda so imeli prvo konferenco, na kateri so razmotrivali o tako zvanem Ministrskem svetu, ki bi bil nekakšna vlada "združene" Evrope.
Za nove članice sveta sta bili že prvi dan sprejeti Grčija in Turčija.
Pričakuje se, da bo v kratkem na zasedanje sveta prišel sam Churchill, ki bo govoril o Združenih državah Evrope.
NEMCI BI RADI ŠLI NAZAJ V UJETNIŠTVO
YETHBRIDGE, Kanada, 7. avg.—Mnogi bivši nemški vojni ujetniki, ki so se nahajali v taboriščih v Kanadi, bi se radi vrnili nazaj v ujetništvo. Veliko število bivših vojnih ujetnikov, ki so bili poslani domov v Nemčijo, pišejo lokalnim časopisom v Kanadi in izražajo svojo željo, da bi radi prišli v Kanado.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
9. avgusta 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) ___
For Three Months—(Za tri mesece)___
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za. Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev)_
For Three Months—(Za tri mesece) _
-$8.50 . 5.00 _ 3.00
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
NEMČIJA V ROKAH STARIH GOSPODARJEV
Soglasno s časopisom "U. S. News & World Report" je položaj Anglije vsled njene ekonomske krize zelo težak na svetu, poleg tega pa jo tudi močno skrbi grozilna kom-peticija obnavljajoče se nemške industrije. Nemški časopisi odprto pravijo, da bi Zedinjene države morale zapustiti Anglijo in vzeti Nemčijo za svojega prvorazrednega trgovinskega partnerja v Evropi.
Amerika pospešuje obnovo nemške industrije. Proizvodnjo in prodajo se spodbuja na ta način, da ekonomijo prevzemajo ameriški uradniki z namenom, da bi jo postopamo vrnili Nemcem. Angleški trgovci se tega zelo bojijo, ker bi Nemci s prevzet jem oblasti v zapadni Nemčiji spet začeli tekmovati za svetovne trge in to prav v dobi, ko si Anglija na vse načine prizadeva, da bi svoje blago prodala na svetovnih trgih. Produkcija v nemških tovarnah je vsak dan višja. Nemško blago ima čezdalje več kupcev v Evropi, južni Ameriki in na drugih angleških trgih.
Strah pred obnavljajoče se nemško industrijo sloni tudi na dejstvu, da se industrijalci in bankirji, ki so nemško industrijo pripravili za vojno, zopet vračajo in upravljajo z industrijo, ki je po svoji produkciji z izjemo ameriške najmočnejša na svetu.
Nemci so že prevzeli kontrolo največje teške industrije v Porurju, ki deluje na vso moč; izdelki te industrije odhajajo na svetovno trge in spodbijajo angleške industrijske izdelke, ker jim se slednji ne morejo zoperstaviti s cenami.
Nemška jeklena produkcija je sedaj dosegla 8,000,000 ton na leto, kar pomen j polovico vkupne angleške produkcije. V zapadni Nemčiji obratuje 45,000 raznih tovarn, ki izdelujejo vse od otroških igrač pa do zeležniških' mostov. Zmogljivost teh tovarn je skoro ista, kot je bila pred vojno.
Produkcija mašiherije je dosegla 84 odstotkov produkcije iz leta 1936; produkcija kemikalijev 82 odstotkov, toda se stalno dviga; produkcija tekstila 85 odstotkov, dočim je produkcija stekla in posode prekosila predvojno raven.
Za vse te izdelke se zahteva trge v drugih deželah in ti izdelki tekmujejo z angleškimi. Do sedaj je letošnji izvoz Nemčije dosegel vrednost od $566,000,000, kar je skoro isto kot je bil njen celoletni izvoz preteklega leta. Samo v juniju je nemški izvoz znašal $104,000,000. V manj kot enem letu se je izvoz strojev podvojil. Nemčija pričakuje, da bo prihodnje leto prodala samo Franciji svoje industrijske iz delke v vrednosti $222,000,000.
Kontrola Porurja je sedaj v rokah par sto ljudi, kot je bila pred in za časa same vojne. Večinoma so gospodarji porurske industrije ljudje, ki so prišli na oblast pod Hitlerjevim režimom. Večji del industrijalcev, ki so bili na površju med letom 1919 in 1933, se je raztepel- po svetu in nekateri se šele sedaj vračajo.
Veliki industrijalci in magnati jeklenih, premogovnih, prevoznih in drugih trustov, kakor so Hugo Stinnes in njegov partner Fritz Thyssen, postopoma zopet prevzemajo ta ogromna podjetja.
Pravijo, da Kruppova družina ni več v businessu,,toda zato so njihovi bivši industrijski uradniki prevzeli del njihovih tovarn, s katerimi upravljajo pod nadzorom zaveznikov. V Kruppovih tovarnah se je izdelovalo tanke, dočim se sedaj popravljajo lokomotive.
Premogovno industrijo vodi Hans Joachin Von Loe-bell, ki deli premog zapadni Nemčiji. Njega je leta 1934 uposlil bivši. Hitlerjev finančni izvedenec Hjalmar Schacht, z nalogo, da upravlja z rudniki v Saaru, katerega so Nemci okupirali. Von Loebell je tudi upravnik številnih premogovnih, prometnih in oljnih industrij.
Finančni magnati in bankirji, ki so pred in za časa vojne vedrili in oblačili v Nemčiji, se spet vračajo na oblast. Za Hermana J. Absa, berlinskega bankirja, katerega je Hjalmar Schacht zelo spoštoval, pravijo, da ima velik vpliv v Nemčiji. Kot načelnik Deutsche Banke je bil Abs za časa Hitlerja največji nemški bankir. Pred vojno je bil direktor 75 velikih korporacij in je financiral ogromno jekleno podjetje Mannesmann. Sedaj je načelnik nemške korporacije, ki je bila ustanovljena, da financira naraščajoče industrije.
Nemška obnovitvena industrija pod vodstvom Zedi-njenih držav počasi zopet prihaja v roke istim ljudem, ki so jo vodili pred in po vojni.
Na ta način tudi Angleži pomagajo tem ljudem, da prihajajo na oblast, toda ti stari nemški industrijalci in bankirji ne morejo nemške ekonomije upravljati na noben nov način, pač pa le na star—to je, da iščejo trge za svoje
Še nekaj o veliki proslavi 45-letnice SNPJ
Ker sem podpisani že parkrat pisal o veliki proslavi 45-letnice SNPJ v Clevelandu v glasilu "Prosveta," ne bom radi tega na dolgo in široko opisoval to proslavo. Veliko o tem so pisali tudi drugi.
Želim samo omeniti gotove sklepe in drugo o tem. Torej ta zelo pomenljiva proslava se bo vršila 14. avgusta na priljubljenih prostorih Farme SNPJ na Heath Rd., Chardon, Ohio. Za te prostore menda ve že vsak clevelandski Slovenec ali pa Slovenka.
Proslava se bo vršila pod okriljem Clevelandske federacije SNPJ, ki ob tej priliki praznuje svojo 21-letnico. Podpisani sem bil aktiven član in zastopnik od samega začetka.
Na zadnji seji federacije se je največ vsestransko razpravljalo o tej proslavi. Izvolili smo vse potrebne načelnike za gotove točke in ti načelniki bodo skrbeli, da bo šlo vse pravilno. Pri Federaciji in društvih pa se je izvolilo druge delavce za gotova dela.
Kot je bilo že parkat poroča-no, bo na farmo vozil poseben bus, ki odpelje izpred Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., se ustavi pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd., spotoma pa bo vozil tudi mimo Slovenskega doma na Holmes Ave. Prosimo občinstvo, da pazi na objavo, kdaj se bo bus ustavil na omenjenih mestih.
Na proslavo se je povabilo vse napredne pevske zbore. Odzvali so se sledeči: "Zarja," "Slovan" in "Triglav" v celoti, "Glasbena Matica" pa pošlje priljubljeni kvartet. Torej bo lepega in različnega petja obilo! Petje in govori bodo podani potom posebnih zvočnikov. Tako bo postavljen poseben oder za pevce in govornike. Gledalo se bo, da med programom ne bo preveč šumi jen ja in kričanja med občinstvom. Ta program bo vodil Matt Pej;rovich, glavni govornik pa bo novi glavni predsednik Joseph Culkar, kateri bo s tem končal svojo turo, na katero je bil poslan v svrho agitacije med članstvom in društvi SNPJ. Kot se sliši in čita, je on storil najboljši vtis na člane naše Jedno-te. Kajti Jože Culkar, kot ga tudi pisec teh vrstic in mnogi drugi Jednotarji poznamo, je mož na svojem mestu in zaveden unijski delavec. Akoravno je v ^ej deželi rojen, prav dobro govori, čita in piše tudi slovenščino. On je delavski trpin od zgodnje mladosti, ko so mu starši umrli in pustili več otrok, sester in bratcev, ki so vsi bili mlajši od njega in za katere je večinoma sam skrbel. Torej je vreden naslednik pokojnega 30-letnega predsednika Vincenca Cainkarja.
S Culkarjem se bomo še bolj spoznali in ga pozdravili. Ker je zelo vljuden in domač, se bomo z njim dodobrega pogovorili, v kolikor bo čas dopuščal.
Ker pričakujemo veliko udeležbo iz Clevelanda in okolice, kakor tudi iz drugih držav, in ker se bo program pričel točno ob 3:30 popoldne, prosimo občinstvo, da pride še poprej na prostore.
Pred programom in po programu se bomo zabavali in pogovorili s prijatelji in znanci, katerih bo v tako veliki družbi gotovo veliko število.
Postrežba bo v vseh ozirih prvovrstna, ker je vse dobro organizirano in urejeno. Ko je velika udeležba, je seveda potreb-
no imeti tudi malo potrpljenja. Podpisani bom pri stranski gostilni pri svoji mizici prodajal trošne listke. Torej oglasite se tudi pri meni, saj vas ne bom odpodil.
Glavno je, da pridete vsi člani in članice SNPJ, kakor drugo splošno občinstvo. Proslava 14. avgusta bo res velik dogodek, ki ga ne smemo zamuditi.
Vas prav prijazno vabi in pozdravlja Anton Jankovich,
TEDENSKI KOMENTARJI
P. C.
Zahvala Sansa št. 39
Cleveland, O. — SANS št. 39 je imel svoj piknik 24. julija na 'prostorih St. Clair Rifle and Hunting kluba. Kot so to slovenski jagri izborni strelci, so tudi zavedni fantje. Prostor so dali SANSu št. 39 popolnoma brezplačno. Na tem mestu vrlemu lovskemu klubu najlepša hvala! Hvala tudi trgovcu Per-metu iz 712 E. 152 St. za naklonjenost in preskrbo televizijskega aparata, kar nam je pripomoglo k boljšemu finančnemu uspehu. Srečno je bilo društvo št. 477 SNPJ. Tudi drugim smo hvaležni za pomoč in trud: Janšetu za prevažanje potrebščin, Anton Meznaršiču za prispevek, Stanko Dolencu za pomoč in izredna pota, tajniku John Pollocku, delavcem na priredbi in vsem drugim, ki so kaj pripomogli na ta d&n. — Hvala vsem!
Prihodnja priredba podružnice bo varietni program v nedeljo 9. oktobra v S. N. Domu. Prebitek te priredbe je namenjen za opremo otroške bolnišnice v Sloveniji. V prvem delu programa bodo pevske točke v drugem pa vesela burka "Zdravnikov strežnik", katero režira odrski veščak Frank Česen. ,
Za nedeljo 11. septembra so pa najeti rekreacijski prostori SNPJ. za skupen piknik cleve-landskih SANSovih podružnic. O tem bo poročano pozneje,
Leo. Poljšak.
V tej naši deželi se kaj rado ustvarja senzacije. Menda je že v krvi, da čim se poleže razburjenje, že gledamo in stikamo, kje bi se našlo nekaj, o čemur bi ves svet govoril.
Te dni smo imeli priliko citati razne reportaže o "sporu" med rimsko-katoliškim kardinalom Spellmanom in Mrs. Eleanore Roosevelt. Prav za prav to ni nikakšen spor, ampak kontro-verzo, ki je nastala med tema dvema, bi radi nestrpneži, katerih karijera je netenje nesporaz-
v Omahi, podali na stavko, ker je družba uposlila nekega jugoslovanskega begunca, ki je pred šestimi tedni prišel v Ameriko, čeprav je medtem bilo odslovlje-nih nekaj delavcev, ki so tam delali že več let.
V A. D. pa smo čitali, da naši begunci v Kanadi dobivajo 15 centov več na uro kot pa domačini. Potem pa pristavlja "veste, kranjska kri ne fali."
Take vesti niso nikakor razveseljive, ker lahko postanejo podlaga sovraštva med domači
uma in sovraštva med narodi in	ni in novoprišleci. Nobeden ni
deželami, uporabili sebi v prid;	rad odšlo vi jen, vsak se mora bo-
jedro zadeve, radi katere je na-	rit za svoj kruh, pa tudi to ni
stala kontroverza, pa, popolnoma	prav, da se za eno in isto delo
pačijo, da ljudstvo niti ne ve, o	plača več novodošlemu kot pa
čem je prepir.	onemu, ki je opravljal tisto delo
V detinstvu smo se v šoli učili	več let in sigurno mora imeti
(y katoliški), "daj Gospodu, kar je Gospodovega, in cesarju, kar
je cesarjevega." Kardinal Speli- Slovence upoštevajo in cenijo man je zaobljubil služiti Gospo- kot dobre delavce, pri tem pa ne du in čemu torej, naj se sedaj smemo postati naduti, ker to ukvarja s politiko, katero naj se nam zna škodovati. Dežela se prepušča ljudstvu in onim, ki so pogreza v brezdelje, stari nase posvetili politiki. Vsak naj seljenci, tu rojeni morajo tudi
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih, je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke; št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
»
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce; št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakoprwo-nost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih Člankov! Širite "Enakopravnost!"
izdelke v drugil^ državah, v katerih pa želijo prodajati svoje izdelke tudi Anglija in druge industrijske dežele.
Po "Zajedničarju"'
bi se držal svojega posla, istega pošteno in vestno vršil, pa ne bo treba večnega krega in prepira ter očitanja.
Zadnja poročila pravijo, da je kardinal Spellman prožil Roose-veltovi roko sprave, kar je dobro. Izjavil je, da bi katoliške šole morale biti deležne gotovih privilegij, ki jih uživajo javne šole. Ne ugovarjamo, kar se tiče prostega zdravniškega in zobo-zdravniškega pregleda, mleka, itd., toda kar se tiče prevoza, pa je stvar malo drugačna. Določba glede pohajanja v javne šole zahteva, da gredo otroci v šolo, ki je najbližja iijih domu, za faAie šole pa ne velja to pravilo. Zato pa naj bi farne šole tudi same skrbele za prevoz.
m
čitali smo, da se lahko pričakuje vsak čas, da bo poznani bivši councilman 10. varde, Edward Pucel, dobil kakšno važno državno pozicijo. Eddie, ki je slovenskega porekla, je bil agresiven član mestne zbornice, pri zadnjih mestnih volitvah je Itandidiral za župana. Tudi zdaj pravijo, da so njegovi prijatelji že začeli s pobiranjem podpisov za njegovo imenovanje, kar pa pravi Eddie, da je bilo brez njegovega odobrenja.
Kot zmožnemu možu, ki se je izkazal v preteklosti za dobrega javnega služabnika, mu seveda privoščimo dobro javno službo, obenem pa bi tudi želeli, da bi vsaj včasih prišel med narod, iz katerega izhaja, in kateri mu je pomagal do izvolitve v zbornici,
■M
A. D. je prošli teden v svoji koloni "Tri na dan" poročala, kako je predsednik Truman imenoval dva svoja prijatelja na važne pozicije. Dalje piše, da je zopet pokazal, da šteje pri njem dober prijatelj največ. G. Tru-mana si lahko vzamejo za zgled guvernerji in drugi, ki poznajo prijatelja samo takrat, kadar ga potrebujejo za svoj namen.
Zdi se, da je malce nezadovoljstva pri nekaterih, zlasti radi "našega" guvernerja. Pa če bi ti, ki se radi prištevajo njegovim "ožjim prijateljem," kateri bi moral "naš" guverner upoštevati pri oddajanju služb, dvakrat pomislili, ne bi tako zinili o "dobrih prijateljih.' Saj če bi se oddajalo službe na podlagi dobrega prijateljstva, bi se moralo upoštevati ljudi okrog tetke "Enakopravnosti" v prvi vrsti, ker oni so bili tisti, ki so se zavzeli za "našega" guvernerja, ko je kandidiral. Tisti, ki se mu danes hlinijo in bahajo, da so ga izvolili, so drveli z vsemi štirimi za nekom drugim, o katerem so menili, da je zasedel bus o pravem času.
*
Iz "Enakopravnosti" smo posneli, da so se delavci v jeklarni
več prakse,
Seveda, ponosni smo, da nas
živeti in naravno wtijo, da so upravičeni do prednosti pri delu v deželi, v kateri so toliko let
plačevali davke. Ravno tako morajo živeti tudi novodošli, katerim bi se moralo dati delo na ravni, ki se jo rabi za domačine.
Nikomur ne odrekamo prilike do uposlitve, ker vsi smo odvisni od zaslužka za preživljanje, zato pa bi morali skrbeti, da ne ustvarjamo medsebojnega sovraštva.
m
Nekateri naši rojaki zelo mil" rotijo novoprišlece, da naj p»' aijo, na koga se bodo družabno in osebno navezali. Svetuje se jim, kaj naj čitajo, s kom nW občujejo, itd. Vse dobro, ampa^^ naj bo tem novoprišlecem tui znano, da če ne bi bilo toliko zagrizenosti in nevoščljivosti te^ pehanja za osebnimi koristi strani tistih, ki se radi trkaj" na prsa, kako velikosrčni da so, ne bi nikoli nastala taka vrzel med ameriškimi Slovenci. Mal" več strpnosti, pa bi bil položaj beguncev kot naših, ki so ostali doma, veliko boljši.
Pa še nekaj — nekateri ^ prav radi zaletavajo v gotoV stvar, z vso ihto zagovarjajo nekaj—se dotlej, dokler jih osebn" ne zadene. Bomo videli, kak" bodo nekateri "vneteži" vpili, bodo na njih mesta nastavljei" novodošli rojaki.
VESTI IZ KOROŠKE
Po koroških vaseh
V	Bistrici v Rožu smo se spominjali žrtev fašističnega na. silja iz leta 1944. Podivjani ge-stapovec Rath je tedaj zverinsko umoril Aleša Einspielerja, Fr. Križmarja in F. Svarca. Posmrtnih ostankov junaka Ein-spielerja nismo smeli pokopati na pokopališču in niso smeli biti navzoči pri pogrebu niti najbližji sorodniki. Nikdar ne bomo pozabili svojih velikih žrtev.
V	Borovljah so bobnali ljudi skupaj za zborovanje, na kate-.rem naj bi govoril sam zunanji minister dr. Gruber. Toda na zborovanju ni bilo domačega slovenskega boroveljskega in ro-žanskega delovnega ljudstva, ki je rajši ostalo doma. 50 avtomobilov iz Celovca ni moglo preprečiti polomije. Čahi stra-hovanja in tiranja na zborovanjih so minili.
V	Doberlji vesi smo ustanovili fizkulturno društvo, ki se naša mladina zanj živo zanima. Tudi ustanavljamo mladinski pevski zbor in hočemo premagati vse ovire, ki bi na« utegnile motiti pri izvedbi tega načrta.
Po vseh slovenskih koroških vaseh smo se spominjali zločinske justifikacije trinajstih poštenih in borbenih protifašističnih borcev iz Slovenske Koroške, ki so morali žrtvovati svoja življenja za zmago idej Osvobodilne fronte.
V	Hodišah smo pokopali tov. Martina Mikšeja, starega komaj 25 let. Pevci Slovenskega prosvetnega društva "Zvezda" so se poslovili z žalostinkami od svojega zvestega tovariša.
V	Škocijanu je umrla Marija Kutej, ki je rada prispevala za našo skupno tvar. Njenega sina duhovnika so ubili v Dachau. Mati in sin zaslužita, da jima postavimo spomenik.
Slovensko prireditev smo imeli v Logi vesi v dvorani pri
S"
Primorske vesti
Zahvala koroških Slovencev novi Jugoslaviji
Pri političnem predstavnih*'^ FLR Jugoslavije na Dunaju ® se zglasili zastopniki korošk' Slovencev s predsednikom krajinskega odbora Osvobo*^', ne fronte za Slovensko ko dr. Francem Petkom na ter izrazili svojo zahvalo vl^ FLR Jugoslavije, ker se je čas vztrajno in dosledno bo^'^ za narodne, kulturne in social"^ pravice vseh koroških SloV^ cev. Zahvalili so se maršalu tu, zunanjemu ministru imen v L,ogi vesi v dvorani pri Kardelju in njegovemu Marici obVrbskem jezeru. Ljud-	Beblerju, ke
stvo je odobravalo izvajanja °	prizadevali za
predsednika. Slovenske prosvet- rešitev vprašanja Slove
- y,	Tvnynjslrp Qlnx7£>ncjlr/% l-iurlctvo
ne zveze dr. F. Zwitterja. Domači igralci so pokazali spretno izurjenost v igri.
V^ Narodnem domu pri št.
Jakobu v Rožu so gostovali igralci in pevci Slovenskega prosvetnega društva "Bilka" iz Bilčovsa z igro "Domen". V menu domačega prosvetnega društva jim je želel -mnogo uspeha predsednik tov. Tone Kajžnik. Pevci so morali nekatere pesmi ponoviti.
V Kaplji ob Dravi bi radi izrinili občinski odbor Osvobodilne fronte iz dosedanjih prosto-
rov. Niti v glavo nam ne ^ . da bi izpraznili te prostore, saJ imamo to pravico do njih po oi' loku sodišča.
V Šmarjeti pri Pliberku f umrla Osrbanova Mojca Kr" Marija. Vse življenje ji je bU" delovni dan. Nosila je v sel" globoko zavest, da je hči si"' venskega naroda.
-V Dobu pri Pliberku so si"' vensKi fantje postavili mlaj P" stari navadi ter ga okrasili * zelenimi venci in belimi trakoV-ietudi bi bili radi nekateri vid®" ir na njem tudi koroške barV"; Čez teden dni so dobro z^ai" zlikovci mlaj požagali.
ve(^ni smo, če bodo orožniki daj ubrali pravilno sled, ki ^ sicer vsem dobro znana.
Proti-slovensko gonjo upi^' zarja zloglasna nacistka učit^ Ijica Hader na glavni šoli ^ Velikovcu. Svoje propagand''^ poizkuse razvija med uČni^' urami. Mladini bi rada vcepf' mržnje do lastnega naroda. jamo, da se takšne moči odstT® nijo s svojih službenih mest
Slovensko prosvetno drust^^ "Dobrač" na Brnci je ii"®!" svoj občni zbor. Organiziralo f 27 kulturnih prireditev.
;il'
Koroške. Slovensko ljudstvo Koroškem je s presenečenj®^ in ogorčenjem sprejelo vest, je Sovjetska zveza spreioei^' svoje stališče, ki je poma interesom imperialističnih Koroško ljudstvo zaupa Jugoslaviji in se bo tudi v bo ^ če borila za nacionalne, kratične, kulturne, socialne . gospodarske pravice kof® Slovencev.
g: id"
V "Enakof ravnosti" ledno sveže dnevne novici dogodkih po svetu in dow^'
,0^
9- avgusta 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
NA RIŽEVIH POLJANAH PRI SLAVONSKEM BRODU
'ČE BOSTE HOTELI, BO JEZERO, ČE NE, BO SUHA ZEMLJA"
Lani so na zapuščenem ribni-pri Slavonskem Brodu prvič v Hrvatski posejali riž. To je bil poizkus in agronomi so nestrpno pričakovali žetve. Riž je do-^•"0 obrodil, 47 stotov na hektar 3e vr,glo poizkusno polje, veliko ®tiri orale. Zato so od lanske že-do letošnje pomladi spreme-veliko Jelas polje v riževe poljane. To je bilo veliko delo.
Jelas-polje je dolgo več deset kilometrov. Od Slavonskega ^■^oda do reke Orljave se je sto-raztezalo veliko močvirje, se je ob vsakem večjem nalivu spremenilo v jezero. Že Rimljani prekopali čez Jelas polje dolg *^nal, ki se je takrat imenoval %r8ovia, zdaj pa je to Marsu-'^3a. Prekop Marsunja seveda ni Jiinogo zalegel. Jezero je še ved-po nekajkrat na leto zbegalo prebivalce, ki so pred vodo be-^^li na više ležeče griče.
Stari Rimljani so pokazali več obre volje, da pomagajo ta-^I'atnim prebivalcem, kakor sta-Jugoslavija svojim državlja-Marsunjo so poprej več-''at očistili. Toda v dvajsetih 6tih kraljevine tega niso storili poplave na Jelas polju so bile ^®dno bolj pogoste. Marsunjfi je "^^Polnila zemlja in voda skoraj Več odtekala. Tako je voda Poplavljala na tisoče hektarov ^'^Ije, ki je bila neizkoriščena. ^^podarji nad vodo ^0 so lani sklenili, da se bo ^sliko Jelas polje spremenilo v I'lZeva polja, so prišli na teren ^drotehniki—ki zdaj svojo na-°So pojasnjujejo tako le:
Veliko močvirje smo morali Osušiti zato, da ga bomo lahko potem zopet namakali."
Jelas polje leži niže od vod-
Juei look at these "eatureg—ordinar-"y fouhd in 849.50 Spectotolarly
'38
^ Miracle Mesh T Wurolife Unit . Uamask Cover ^ Tailored Handles - Sag-Proof Border MATCHING ^ Expert Crafts- BOX SPRING $38 ^^anship
Norwood appliance
& furniture
G202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK
CASH DISCOUNT t-rJEAD OF EAGLE STAMPS MONTHLY PAYMENTS
ne gladine Save. Polje meji na Savo na jug. Z velikim nasipom so že pred davnim časom zaprli Savi pot na prostrano polje. Tfl-da z nasipom so zaprli Savo v strugo, niso pa ustavili voda, ki so s kopastega gričevja Dila ob vstakem dežju drle na polje. Obrambni nasip ob Savi je bil zato vse dotlej brez večjega pomena, dokler niso prišle iz vseh koncev Hrvatske frontne brigade in izkopale okoli polja pod gričevjem obodni prekop. Ta prekop okoli jezera je veliko delo. Jelas polje se je začelo sušiti. Na močvirjih je voda upadla in zemlja je zelo razpokala. Ko je prišlo prvo večje deževje, se Jelas polje ni več spremenilo v jezero. Polje so osušili. Takoj so začeli kopati velike prekope, da bodo polje namakali. .
Po sredi polja je greben. S prostim očesom ga ne vidiš. Toda s teodolitom so ga odkrili in ugotovili, da je ponekod cel meter višji, kakor na levo in desno ležeči travniki, ki so bili zdaj že osušeni. Po tem "nevidnem" grebenu so izkopali oziroma zgradili šestnajst kilometrov dolg dovodni prekop. Vodo dobivajo iz reke Orljave, kjej so zgradili "ključ" riževih polj. "Ključ" imenujejo jez, kjer z zapornicami spuščajo ali zapirajo dotok vode na riževa polja. Ko so hidrotehniki dogradili ta jaz, so ga izročili pridelovalcem in dejali: "To je ključ in vi ste gospodarji na Jelas polju. Če boste hoteli, se bo polje spremenilo v jezero, če ne, bo suha zemlja."
Kaj je kažeta?
Iz dovodnega prekopa so na vsakih sto metrov narejeni izpusti, ki se odpirajo in zapirajo z zapornicami. Iz vsakega izpusta držijo kanali do kazet. Kaj je kažeta? To je eno riževo polje, podobno velikemu bazenu. Kažeta je ograjena z meter visokim nasipom. Na zgornjem koncu je naslednja zapornica. Če odpro to zapornico, voda polagoma zalije kazeto. Ob strani pa so izpustni jarki, ki so nižji kakor dovodni kanal in še nižji kakor kanal, po katerem priteče voda v kazeto. Po teh izpustnih jarkih izpuste vodo iz kazete, če je to potrebno. Voda odteče na spodnjem koncu kazete v kanal Marsunjo, ki je najnižji od vseh teh prekopov in kanalov. Ob vsem dolgem dovodnem kanalu so frontne brigade napravile k&-zete, rižna polja, in so zato, da jih lahko namakajo in osušuje-jo po mili volji, izkopali nad 200 kilometrov prekopov.
Tako so postali ljudje gospodarji nad vodo. V 6 urah lahko veliko polje spremene v jezero, potem pa ga zopet osuše, če je treba. Po dovodnem kanalu priteče voda v kazete, kamor je treba, od tam pa odteče v Marsunjo. Toda, še je nevarnost. Riževa polja na Jelas polju čakajo pomoči našega "Litostroja."
Prekop Marsunja, po katerem se odteka voda z Jelas polja, z riževih polj, je zelo nizek. Tako nizek, da bi se Sava spozabila in začela teči nazaj po prekopu
in bi zalila polje, če bi ne bila med Savo in Marsunjo velika zapornica. Ker je bilo veliko dežja, je gladina Save mnogo višja kakor Marsunja. Zato je na izlivu Marsunje velika zapornica zaprta. Voda z riževih polj zato že nekaj časa ne odteka in so morali zapreti dovodni kanal. Tu na izlivu Marsunje čakajo na pomoč "Litostroja." "Litostroj" že dela velike vodne črpalke, ki bodo čez jez metale vodo v Savo. Prav za prav bodo šele vodne črpalke iz "Litostroja" dale obdelovalcem na riževih poljih popolno oblast nad vodo, zato jih željno pričakujejo.
"Brž ko končamo setev . .
V začetku aprila so prišli iz Makedonije kmetje-zadružniki, ki imajo največ izkušenj pri obdelovanju riževih polj. Ena in dvajset M^akedoncev vodi brigadir Boro Ivanov. Preden so zar čeli delati na riževih poljih, so zbrali enajst mladincev, ki bodo drugo leto sami prevzeli vodstvo nad obdelovanjem. Tem mladim fantom iz okoliških vasi pravijo "riževi kurzisti." Dne 27. aprila so iz šest in dvajset hektarov velike kazete izpustili vodo in s sejalnim strojem začeli sejati riž. V Makedoniji še niso sejali riža s stroji, zato so Makedonci hodili za sejalnicami in
skrbno opazovali, kako stroj trosi seme v razmočeno zemljo. Še preden je bila velika kažeta;' posejana, so makedonski strokovnjaki odsvetovali setev s stroji.
Ko sem pred dnevi obiskal riževa polja, je dopoldne deževalo in Makedonci so v stanovanjski baraki sredi riževih polj pripovedovali, kako je ti'eba pridelovati riž in zakaj so odsvetovali strojno setev; Riž je najbolje sejati z roko v vodo. Poprej ga namočimo, da postane seme težko in zato, da vzkali. Če se jemo takšen riž, hitro pade na dno in seme že v nekaj dneh požene koreninice, da se rastlina dovolj hitro in močno zakoreni-ni, tako da je voda preveč ne ziblje. Stroji so riž sejali pregloboko; riž pa mora ostati na vrhu zemlje, ker sicer le težko vzklije ali pa požene le za las tanke bilke.
"Pri nas je malo drugače kakor na tukajšnjih riževih poljih," je dodal Boro, "Naša makedonska zemlja je drugačna. Ko sejemo in brodimo po vodi, se voda skali in taka plast blata se potem vleže na zrnca in jih prilepi k zemlji. To je še bilje."
Trojčo Gričev pripoveduje, kakšna mora biti kažeta in Jtaj škoduje rižu, če kažeta ni dobra. Kažeta, prav za prav zemlja v kazeti, mora biti ravna kakor miza, ker mora" voda zaliti kazeto povsod enako, to je od 10 in največ do 20 centimetrov. Kazete je treba po oranju vedno
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
OBLAK

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
H46 East 61st St	HE 2730
zravnati. Končno jfe Trojčo povedal, da so velike kazete nevarne za riž. Polje je podobno že kar jezeru in valovi, ki jih dvigne malo močnejši veter, pulijo nežne bilke riža, ko je komaj pogledal iz vode.
Začelo se je vedriti in Makedonci 80 se dvignili: "Sejat gremo!" Setev je bilo treba na Jelas polju končati prej kakor v Makedoniji, kjer sejejo riž do 10. junija. Tam je topleje in riž hitreje dozori.
St!
V prvo kazeto, ki je dolga cela dva kilometra, so spustili vodo 28. aprila. V treh urah je bila kažeta preplavljena. V sosedni kazeti niso izpustili vode. Riž so po nasvetu Makedoncev sejali z roko. Po nasipih korakava z Boro. Levo in desno so kazete.
napolnjene z vodo in Jelas polje je podobno velikemu jezeru, ki je pregrajeno na stotine manjših jezerc. Po vodi štorkljajo Z dolgimi kljuni brskajo po blatu in zdaj pa zdaj potegnejo na dan žabo.. Če je žaba majhna, štorklja odleti. Boro pravi: "Mladičem jo nese."
Takrat se spomnim na komarje: "Saj vas bodo žive pojedli in nalezli boste malarijo."
"Jok, bato, v vodo smo posadili krape in gambuze. Te uničijo na milijone komarjev, ki jih na Jelas polju ne bo prav nič več kakor pri vas v Ljubljani."
Kazete, v katere so sejali z roko, so hitreje ozelenele, kakor tam, kjer so sejali s strojem. Iz vode so pogledale tenke bilke, ki iz dneva v dan postajajo močnejše. Zdaj že polegajo po vodi,
ki je podobna svetlozeleni preprogi.
"Kmalu se bodo dvignile in iz tankih bilk bo zrasla rastlina, podobna ovsu—riž," pripoveduje Boro.
Iz vode je potegnil bilko; v kratkem času je zrasla že štirideset centimetrov. Jelas polje bo dalo že letos okrog 200 vagonov riža, potem pa od leta do leta več. Strokovnjaki—kmetje iz Makedonije trde, da bo dobra letina, ker se riž pravilno ter lepo razvija.
(Dalje prihodnjič)

m
ffiVESTiN us. SAVM6S BONDS
EARLY CANALS AND ROADS \
view on r Ohio River near Cincinnati
\ I w
»lEBAN
V gHAMIlTO

HILLSBORO
m
CINCINNATI«
The southwestern corner of Ohio is rich in history. It was at Cincinnati that the second settlement in the Northwest Territory was established in a real estate bargain second only to the purchase of Manhattan Island from the Indians-
Matthias Denman bought 740 acres of land, now downtown Cincinnati, for $125 back in 1788 for the purpose of establishing a town and a ferry across the Ohio River.
Fort Wasjiington was built here in 1789 and became the base for most of the military expeditions into the Indian country to the north by General St. Clair, General Wayne, General Harrison and the others who finally secured the western frontier for Ohio settlements. Many motorists each year visit the monument on the site of Fort Washington in Cincinnati.
Homes of four United States Presidents are in or near the Queen City: William Howard Taft in Cincinnati; William Henry Harrison and his grandson Benjamin Harrison at North Bend, Just west
of the Ohio River metropolis; and Ulysses S. Grant at Point Pleasant, just a few miles east of Cincinnati on the Ohio River.
One of Ohio's first roads from Toledo along the Indians' Miami Trail, ended at Cincinnati as did a branch road off Zane's Trace from Chillicothe. This city was also the south terminal of the Miami and Erie Canal that connected with Lake Erie at Toledo. This canal, whose course is now a busy Cincinnati street underlain by an incompleted subway, set off the German section which was commonly known as the "Over the Rhine" area.
In 1847, Ohio's historian, William H. Howe, described Cincinnati's location as: . . 950 miles from New York by Miami and Erie Canal, Lake Erie, the Erie Canal and the Hudson River," the route followed by many of the immigrants who settled in western Ohio. The Cincinnati and White Water Canal extended 25 miles to the westward to connect with the White Water - Canal of Indiana. The site of old Fott Finney, built
by the Kentuckians at the mouth of the Great Miami River in 1785, is but a short distance down the Ohio from Cincinnati off Route 50.
Route 127 to Hamilton and Route 4 from there to Middletown follow the path of the early Toledo road and parallels the route of the Miami and Erie Canal which supplied waterpower for industries in these cities as well as transportation for the products of the area.
The history of Hamilton, like that of many other Ohio cities, is closely tied up with the early military expeditions into the Indian countijy. General St. Clair built Fort Hamilton on the bank of the Great Miami River where today can be seen a stone monument' marking the site.
The Warren County Canal {f» Lebanon entered the Miami and Erie Canal at Middletown.
North and west of Hamilton is Oxford where Miami University was established in 1809 and where Western College for Women, one of the first women's colleges,, is located.
C0Uir£5r-IHE tTANOAHO OH (O. tQHJOTj
N. J. Popovio, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
^^'^0 Godina:
PREPROSTA ZGODBA
g/lo je najbrže deset let. gQ ^Ofenčecovimi nismo bili jj	daleč stran pa ni bila
^iša. Na njihovo dvorišče prišli, ker je bil Do-do tujih otrok strog, svoji. je imel otroško rad. Psa Po	naučil, da jim je vozil
jg ^Vorišču majhen voziček, ki '	kolesa odžagana od de-
akacij. Pri nobeni hiši v niso imeli otroci take Njihovo dvorišče je bilo
strmo nagnjeno v stari zaraščeni murski rokav. Po tem bregu smo se spuščali takrat, ko se nam je Pinči uprl in nam pokazal zobe. Odpregli smo ga na vozičku pa smo se spuščali drug za drugim do močvare.
Nekoč pa stopi Dorenčec iz hleva. Tisti, ki nismo bili Do-renčecovi, smo se potuhnili, pustili smo voziček domačim otrokom in smo bili vsak hip pripravljeni, da bomo bežali. Do-
renčec pa je bil zamišljen in nas niti ni v pameti jemal.
Njegova žena Roza je nesla škaf s ščavo k vodnjaku, ki je bil obdan z lesenimi oseki, izpod katerih so rasle cvetoče mrtve koprive. Držala se je nazaj, ker je bila noseča in je težko hodila. Kar s težavo je obesila ključ in zajemala vodo. Medtem ko je izlivala vodo v škaf, je prišel od hleva Dorenčec.
Že od nekdaj je pri nas navada, da otroci radi prisluškujejo. Tako sem se jima tudi jaz počasi bližal in začel prislužkovati razgovoru. V skrbeh, ki sta jih imela, me nista opazila.
On je rekel; "Govori se, da bo
Brglez šel na spomlad nekam na sezonsko. Vinčecove zemlje najbrž Brglezička potem sama ne bo mogla delati s polovine. Bi mi za to prijeli, kako se ti zdi?"
Roza se je vzravnala, si težko oddahnila, kajti pričakovala je kmalu otroka. Z roko si je obrisala potno čelo tako, da je s ščavo umazano prgišče držala stfan in gledala moža. Na širokih licih je imela bledikasto barvo. Z mislimi je bila pri zemlji.
"Prav bi nam že prišlo," je počasi dejala.
On je šel nazaj v hlev. Čeprav je bil pod kravicama nastil v vzornem redu, ga je z železnimi vilami spet popravljal. Potem je
gladil kravo z veliko delavno roko po čisti dlaki in sicer zgoraj od hrbta navzdol proti trebuhu. Tudi z vimenom se je igral. Vime je bilo zanj zlata vredno, ker sedem mladih kljunov, ki so prihajali sedem let po vrsti na svet, ni bilo lahko nahraniti.
Dorenčec je bil tiste vrste človek, ki se je naglo odločal. Ni brkljal dolgo po hlevu, temveč je šel pred podokna, kjer je iza-bela delala gosto senco. Stresel si je predpasnik in ko je stopil na pot, ga je Pinči zagledal. Ker so ga otroci med tem spet vpre-glije kar s kolicami odropotalza gospodarjem na cesto in za njim je ucvrla vsa Dorenčecova fa-
milija. Večji so tekli spredaj, tnali zadaj. Racali so po prahu z nogavicami na O. Nekateri so imeli srajce brez rokavov, drugi pa razcefrane jan,kice. Po obrazih so bili lisasti od prahu, blata in hrane. Tako nas je Pinči kar hitro preselil od Dorenčecovih k Vinčecovim,
Vinčec je bil star možakar, ki je presedel vso pomlad in poletje, dokler je bilo toplo vreme, v prikleti. Imel je postavljen stol tako, da je vid(el na cesto. Na-oknice na hiši so bile zaradi muh vedno zaprte. Hiša je bila pori-njena nekoliko od ceste v sadovnjak. Vsi ti temni prostori so poleti in pozimi dišali nekako po
jabolkih. Mir, ki je bil povsod, je zmotila od časa do časa tiha Vinčecova žena s krnico, s škafom ali z loncem.
Ko je Dorenčec prišel, je Vinčec prekrižal noge pod stol, mahnil z blecjo roko za muho in zapiskal:	v
"Nq, sinek Sam bog te je prinesel.—Kar na stopnice sedi, saj je vročina taka, da se bodo vse vode posušile."
"Res. V strugo za našo hišo bom. kmalu lahko krave spustil, taka trava je že zrasla."
(Dalje prihodnjič)
"Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
		
	MIHAIL ŠOLOHOV	
	TIHI DON	
	ČETRTA KNJIGA	
		
STRAN i
(Nadaljevanje)
Panteleja Prokofjeviča so poklicali šestega po seznamu. Nemiren in bled je stal pred sodnim stolom in držal roke ob šivih.
—	Priimek? — je vprašal stotnik, ne da bi se ozrl po za-sliševancu.
—	Melehov, vaše blagorodje.
—	Ime, očetovo ime?
—	Panteldj Prokofjevič, vaše blagorodje.
Stotnik jd dvignil oči od papirjev in uprto pogledal po starcu.
—	Od kod ste doma?
—	Iz vasi Tatarskega v ve-šenskem okraju, vaše blagorodje.
—	Pa niste oče Melehova Gri-gorija, stotnika?
—	Tako je, oče, vaše blagorodje. — Pantelej Prokofjevič se je mahoma opogumil, začutil je da so se šibe nekako odmaknile od njegovega starega telesa.
—	Slišite, kaj vas ni nič sram? — je vprašal stotnik, ne da bi odmaknil bodeče oči od shujšanega obraza Panteleja Prokofjeviča.
Tedaj je Pantelej Prokofjevič prekršil pravila, dal levo roko na prsi in z jokajočim glasom rekel:
—	Vaše blagorodje, gospod stotnik! Dajte, da bom svoj živi dan molil za vas, ne kaznujte me s palicami! Dva poročena sina imam . . . starejšega go' ubili rdeči . . . Vnuke imam in ali je mogoče mene, takega grintave-ga starca, šibati?
—	Tudi starce učimo, kako je treba služiti. Kaj si mogoče mislil, da ti bodo dali križec za beg iz edinice'? — mu je segel v besedo samoroki praporščak. Kotički ust so mu živčno trzali.
—	Kaj pa mi bo križec . . . Pošljite me v edinico, služil bom zvesto in po pravici . . . Sam ne vem, kako sem ušel: prav gotovo me je nečisti duh premamil . . . Prokofjevič je še nekaj brez repa in glave govoril o nedomlačenem žitu, o svoji hromoti, o zapuščeni domačiji, ali stotnik mu je s kretnjo roke velel, naj molči, se nagnil k praporščaku in mu nekaj dolgo šepetal na uho.' Praporščak je pri-trjevalno pokimal z glavo in stotnik se je obrnil k Panteleju Prokofjeviču.
—	Prav. Ste vse povedali? Poznam vašega sina in se čudim, da ima takega očeta. Kdaj ste pobegnili iz edinice? Pred tednom dni ? Ali bi mogoče radi, da bi rdeči zavzeli vašo vas in vam potegnili kožo z života? Ali dajate tak zgled mladim ko-zakom? Po postavi vas moramo soditi in obsoditi na telesno kazen, toda iz spoštovanja do častniškega stanu vašega sina ■ vas oproščamo te sramote. Ste služili med prostaki?
—	Tako je, vaše blagorodje!
—	Pa ste imeli stopnjo?
—	Nižji narednik sem bil, vaše blagorodje.
—	Snemi našivke! — Stotnik je prešel na tikanje, zvišal glas in osortio zaukazal: — Pri tej
priči se spravi v edinico! Povej poveljniku stotnije, da ti je s sklepom vojaškega naglega sodišča odvzeto imenovanje za narednika. Si imel odlikovanje zato ali prejšnjo vojsko? . . . Hodi!
Pantelej Prokofjevič je bil ves iz sebe zavoljo veselja, prišel je na plan, se.pokrižal pred cerkveno kupolo in . . . se čez hrib kar poprek napotil proti domu. "Nu, zdaj se pa že ne bom tako skril! Tri sto vragov, zdaj me ne najdejo, pa če pošljejo tri stotnije Kalmikov!" — je premišljeval, ko je šantal po strnišču, poraslem s kostre-bo.
V stepi je ugotovil, da je bolje iti po cesti, da ne bo opozarjal nase mimo idočih: "Ce ne, bodo še mislili, da sem de-zerter. Naletiš na kake vojšča-ke, pa te brez sodišča z bikov-kami namahajo," — je na glas poudarjal, zavil s pašnikov na zapuščen letenski kolovoz, poraščen s trpotcem, in se nekako že ni imel več za beguna.
Čim bliže je prihajal Donu, tem pogosteje je srečaval vozove z begunci. Ponovljalo se je tisto, kar se je dogajalo spomladi med umikom upornikov na lepo plat Dona: v vseh smereh so se po stepi valili vozovi in zaprav-Ijički, natovorjeni z domačo ropotijo, šle so črede mukajoče živine, tropi ovac so dvigali prav kakor konjenica na pohodu . . . Škripanje koles, konjsko hrzanje, človeški kriki, topotanje množice kopit, blejanje ovac, otroški jok — vse to je napolnjevalo mirne širjave stepe z nenehnim in vznemirjenim hrupom.
—	Kam pa ležeš, ded? Pojdi nazaj, za nami pritiskajo rdeči! — je zavpil neznani kozak z obvezano glavo z mimo idoče-ga voza.
—	Lažnjivec! Kje pa so rde-
HIŠA NAPRODAJ •
4^2 sobe, zidan veneer; Niagara fornez z pihalnikom; dovoz, naturni les. Hiša bo odprta na ogled v nedeljo od 2. do 6. zvečer.
855 B. 236 ST. — RE 6168
STANOVANJE IŠČE
mlada dvojica, ki je zaposlena. Nič otrok. Želi se 3 ali 4 neoprem-Ijene sobe. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči med 4. in 8. jve-čer— EX 5450_
DOBRO IDOdO GOSTILNO
se proda na St. Clair Ave. IMA D2 IN D3 LICENCO. Podrobnosti dobite pri FRANK MACK Broker 6603 ST. CLAIR AVE. _EX 1494_'
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALl KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zane sljiTemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom zs naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
či? — Pantelej Prokofjevič se je zmedeno ustavil.
—	Za Donom. Veškam se bližajo. Kaj greš mogoče^ k njim?
Pantelej Prokofjevič se je pomiril, nadaljeval • pot in na večer prišel v Tatarskij. Ko se je spuščal s hriba, se je pazno ogledoval. Presenečala ga je iz-umrlost vasi. Na ulicah ni bilo žive duše. Brez glasu so nemele zapuščene hiše z zaprtimi na-oknicami. Slišati ni bilo ne človeškega glasu ne živinskega mu-kanja; samo prav pri Donu so živahno begali ljudje. Ko se je Pantelej Prokofjevič približal, je zlahka spoznal oborožene ko-zake, ki so vlačili in prenašali v vas čolne. Tatarskij so prebivalci zapustili, to je bilo Panteleju Prokofjeviču jasno. Previdno je prišel v svojo ulico in zakoračil proti domu. Iljinična in otroka so sedeli v kuhinji.
—	Glej ga, dedka! — je raz-veseljeno vzkliknil Mišatka in planil dedu za vrat.
Iljinična je zajokala od radosti in skozi solze spregovorila:
—	Nisem več mislila, da te bom še videla! Nu, Prokofič, reci, kar hočeš, ampak jaz ne mislim več tukaj ostati! Naj vse požge strela z jasnega, samo prazne bajte že ne bom stražila. Skoraj vsi iz vasi so odšli, jaz z otrokoma pa čepim kakor neumna! Pri priči zapre-zi kobilo in pojdemo, kamor oči pokažejo! So te spustili?
—	Spustili.
—	Za zmeraj?
—	Za zmeraj, dokler me ne dobe . . .
—	Nu, tukaj se menda ne boš skrival! Davi so že tako
ŽENSKA
SAMSKA ALI Z ENIM OTROKOM DOBI STANOVANJE.
Za podrobnosti se vpraša na 1389 E. 43 ST.
Preša na rjuhe in mlin se 'proda
Vse v dobrem stanju. Tamkaj se proda tudi pisalni stroj, Underwood izdelka. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Gostilna z D 5 licenca naprodaj
Ima "walk-in" hladilnik, shrambo, ki je varna proti ognju, baro 50 čevljev dolgo, 12 miz, refrigcri-rano zadnjo baro dolgo 44 čevljev. Tedenskega prometa za $950. Cena $25,000; se lahko dobi posojilo za $13,000. Lease še za 4Vž leta. V slovenski naselbini, E. 93 St. in Union Ave. Zoloty Realty, ON 5823
HIŠA ZA EW DRUŽINO
dober dohodek; se proda. 1208 E. 175 St., od GroveWood Ave. Vse nanovo dekorirano; nov fornez, beneški zastori, vse v prvovrstnem stanju. Se mora prodati. Za dogovor pokličite MARIE BAVETZ, RE 4557.
v blag spomin
ob tretji obletnici, odkar je zatisnila svoje mile oči naša prelj ubij ena in nikdar pozabljena mama
FRANCES TURK
Blagopokojnica je umrla prerano dne 9. avgusta 1946 leta.
Mama naša, mama mila,
več ne čuje Vaš se glas,
leta tri so že minula,
odkar Te več med nami ni.
Ne prošnje, ne britke solze. Te s tega sna več ne zbude, tolažimo se pa vedno, da enkrat snidemo se skupaj za vekomaj!
Žalujoči ostali:
Sinovi in hči
Cleveland, O., dne 9. avgusta 1949
ENAKOPRAVNOST
streljali z one plati rdeči, da je bilo strah in groza! Z otrokoma sem kar v kleti zdela, dokler so pokali. Zdaj pa so jih pregnali. Prišli so kozaki, za mleko prosili in svetovali, naj gremo od tod.
—	Ti kozaki niso iz naše vasi? — se je pozanimal Pantelej Prokofjevič in pazno ogledoval v okenskem okviru novo luknjo od krogle.
—	Nak, tuji, od nekod od Hopra.
—	Tedaj je treba oditi, — je z vzdihom rekel Pantelej Prokofjevič.
Na noč je izkopal v govej-ščku jamo, zavalil vanjo sedem vreč pšenice, poskrbno zagre-bel in zadelal s kravjeki, brž ko se je pa stemnilo, je zapre-gel v voziček kobilo, vrgel nanj dva kožuha, vrečo moke, pšena, zvezano ovco, privezal k zadnji premi obe kravi, posadil Iljinič-no in otroka in rekel:
—	Nu, zdaj pa — Bog z nami! — Odpeljal je z dvorišča, izročil vajeti starki, zaprl vrata in prav do vrh griča smrkal in
si z rokavom suknjiča otiral solze, ko je koračil zraven vozička.
Sedemnajstega septembra so deli šorinove udarne skupine napravili trideset vrst pohoda in prišli tikoma do Dona. Osemnajstega zjutraj 80 rdeče baterije zabobnele od usta Medve-dice do trga Kazanske. Po kratki topniški pripravi je pehota zavzela obdonske vasi in trge Bukanovsko, Jelansko in Vešen-sko. Čez dan so levi breg Dona v razdalji več ko poldrug sto vrst očistili belih. Kozaške stotnije so se umaknile in se v redu predrožile čez Don na vnaprej pripravljene postojanke. Vsa prevozna sredstva so bila v njihovih rokah, ali vešenski most toliko da niso zavzeli rdeči. Kozaki so še pravi čas nametali podenj slame in polili lesene mostnice s petrolejem, da bi ga pri umiku zažgali, lotili so se že zažiganja, ko je ravno tisti čas pridrvel zvezni s sporočilom, da gre ena izmed stotnij sedemintridesetega polka od vasi Pe-revoznega proti Vešenski na
most. Zaostala stotnija je v najhujšem golopu pridirjal k mostu v trenutku, ko je rdeča pehota že korakala v trg. Pod strojničnim ognjem je kozakom vendarle uspelo, da so predrve-li most in ga zažgali za seboj, imeli pri tem nekaj nad tucat padlih in ranjenih in zgubili ravno tolikcr konj.
Do konca septembra so polki dvaindvajsete in triindvajsete divizije devete rdeče armade držali vasi in trge na levi strani Dona, ki so jih bili zasedli. Nasprotnike je ločila reka, katere največja širina v tem času ni presegala osemdeset sežnjev, ponekod pa jih je štela trideset. Dejanskih poskusov, da bi rdeči prešli čez reko, ni bilo; tu pa tam so na brodi-ščih poskušali priti čez Don, a so bili odbiti. Na tej dolžini bojišča na tem odseku je trajalo štirinajst dni živahno streljanje s topovi in puškami. Kozaki so zavzemali obalne vzpetine, fti so gospodovale nad okolico, obstreljevali zbirališče nasprotnikov na pristopih k Donu in jim
9. avgusta 1949.
niso dovoljevali, da bi se pomikali proti bregu; ker pa so bile kozaške stotnije na tem odseku sestavljene iz najmanj bojevitih enot (starci in mladež od sedemnajstega do devetnajstega leta), tudi sami niso poskušali prekoračiti Pona, da bi odrinil' rdeče in prešli v napad na levem bregu.
_(Dalje prihodnjič) _
SERVEL LEDENICO,^
6 kubičnih čevljev, se proda. J® rabljena ter v dobrem stanju. Čist" nova enota, ki ni bila rabljena. $100.
BOSTON CHAIN STORE 14912 St. Clair Ave.
Hiša po zmerni ceni
6918 HECKER AVE.—6 zelo snažnih sob, stranišče, klet, stokej fornez s termostatom, garaža za % avta, cementiran dovoz, lepo dvorišče, veliko cvetja, mreže in zW' ska okna. Se proda za samo $7,900' Oglejte si to hišo med 5. in "■ zvečer. Pokličite nas in dajte vas" ponudbo.
KNIFIC REALTY
820 EAST 185th ST.
IV 7540
ali KE 0288
CEDAR POINT
ON LAKE ERIE
By RaU, by (toad, by But/ by Boat—thcy'ra olf going C»dar Point, Join the crowd«—Enjoy your Summer, loOk
HOTEL BREAKERS $ AuusEMENTs-picNtcs
UiXwiWtf riiirrv	• BIO NAME BANDS
•Mnwia?*"	* FINEST BEACH # name entertainment
(Mil *
OHIO ROUTE 2 (ir.S. SANDUSKY, OHIO



A VAliO i " T H RI L L ER " U N EQ U A L L E D I N YEAR Š !
Genuine Sea^
GOLDEN SLEEP
Spectacularly priced —only
$38
MATCHING BOX SPRING «38
IT'S NATIONAI.
K|!?v:^C>U . SAVEMONEY * " .
.....................................................................^
This sensational money saving opportunity comes to you only once a year—during National SEALY Week—Here's everything you've ever dreamed of in a beautifully made innerspring mattress at the lowest price in years.
Just look at these features—ordinarily found in $49.50 and $59.50 Mattresses.
Sealy Miracle Mesh Construction
★	Patented Sealy Durolife Unit
★	Extra high-grade Pamask Cover
★	Pre-built Sag-Proof Border
lAr Tailored Handles for Easy Turning
-k 8 Large Air-flow Ventilators
-k Expert Sealy Craftsmanship
•k Comfort Engineered for correct Sleeping Posture
BRODNICK BROS
Appliance & Furniture Store
16013-15 WATERLOO RD.
Sterna on d Smalv ii ffira .1

IV 6072
^ ' ^gr "??##sa9au