List 31. Tečaj 1 i-. I ß I « < I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa eto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase serate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic a « V Ljubljani 4. avgusta 1893 9 äisälK € :..... S. Prva in glavna točka tega programa je potegovati = Politiški oddelek. »- se za vedno večjo veljavo nemštva. To je glavni namen ' t in pogoj obstanka te stranke. Nemci se pa čutijo preslabe, Kaj Nemci hočejo? da bi kar ponemčili vse avstrijske dežele posebno Gali f • • cija se jim zdi pretrda kost. Svojih namenov pa ne morejo Slovane nas je skušnja poslednjih 20 let poučila, doseči, dokler nimajo večine v državnem zboru. Zaradi da Nemci hrepene jedino po tem da avstrijske Slo- tega pa v svojem programu zahtevajo da Galicija, Bu ^ane popolnoma uničili. Na to meri nemško uradovanje, kovina in Dalmacija izločijo izmej v državnem zbor za na to n erijo mnogobrojne nemške šole za slovenske otroke. stopanih dežel. Potem bi imeli večino v državnem zboi Nemška domovina jim je še premajhna, zato bi jo pa in bi lahko gospodarili, kakor hoteli. Nemški naci- radi raztegnili do Jadranskega morja. Nekaj časa so to Nemci nekoliko prikrivali. Svoje jonalci ne računajo slabo. Dalmatini že dolgo teže po zjedinjenji s Hrvaško, Poljaki pa žele večjo avtonomijo postopanje so opravičevali nekako z državnimi koristmi', za svojo deželo. Tedaj je vsekako precej nade, da ti pod- Njih izgovori bili so seveda jalovi, ali bili so vendar pirajo Nemce 3zgovori. Sramovali so se še svojega morilnega početja. Kako mislij nemški nacijonalci urediti potem, Zadnji čas jih je pa minola ta sramota in začeli so na- državo ne povedo v svojem programu. Njim tako ravnost propovedavati ponemčenje Slovanov kot svojo vrhovno nalogo. 1 na tem, da se nemštvu dovoli v velikem delu Avstrije odločilen vpliv, naj se potem razmere urede kakor koli. Prefekt dunajske Terezijanske akademije bil je prvi Kaj da imamo avstrijski Slovani potem pričakovati, nam tako predrzen, da je svetu povedal. Izdal knji žico, v kateri dokazuje, da je ponemčevanje nenemških najboljše dokazuje pogled na Ogersko. Madjari so dali I ^ Hrvatom avtonomijo, da so jih tako odrinili, da v vseh Tiarojnostij dolžnost. Da je ta knjižica ugajala nemškim stvareh ne glasujejo v državnem zboru v Budimpešti. liberalnim in nemškim narodnim listom, to je dobro po- Sedaj Madjari lahko potujčujejo in zatirajo Slovake, Srbe, kazalo to, da je ni nobeden zavračal. Rusine in Rumune z Nemci vred, Hrvatje pa pri naj Od tega časa se je pa marsikaj zgodilo, kar narn boljši volji ne morejo ovirati tega madjarskega počenjanja dokazuje, da pisec omenjene knjižice ni izražal svojih Tako bi delali potem Nemci v Avstriji s Cehi in Slo nazorov, temveč nazore ogromnega števila avstrijskih venci, če Poljaki dobe podobno avtonomijo, kakor jo Nemcev. I « imajo Hrvatje. Celji je bil shod dolenještajarskih Nemcev. Na Čehi bi se zaradi svoje večje kulture pač hudo tem shodu se je sklenilo, da jim je nemštvo vrhovno na- ustavljali, ali nas Slovence bi pa skoro dohitela osoda, čelo, kateremu se mora vse podrediti. Nadalje se je za- kakeršna je ogerske Slovake, ali pa še slabša, ker naše na- hteval nemški državni in uradni jezik, pouk nemščine v rodne uredbe niso tako urejene, kakor so bile slovaške vseh tudi najnižjih šolah na kmetih in čisto nemške učil-^ pred dualizmom. Slovaki so imeli svoje srednje šole in za vse večje kraje. To so torej samo sklepi, ki merijo kako važen zavod je bila njih „Matica", ki je cvetela nice na to, da se ponemčijo Slovani kakor malo kateri drugi književni zavod. Pritisk v Te dni se je pa napovedal nemški narodni shod, naši državni polovici bil tudi zaradi tega huji, ker Nemci kateri bode jeseni sklepal o programu nemško-narodne se morejo opirati na veliko nemško kultur so stranke programa. kratu so pa nemški listi objavili načrt tega pa tedaj sami morali znanstveno slovstvo še le ustvariti in torej duševno na druge narodnosti niso mogli vplivati. • ^ t • • 2G0 Hudi časi bi nastopili za nemške nakane uresničile Čehe in Slovence, ako bi se te kmalu zjedinijo Dalmacija, Bosna ia Herce bode raz Nadejamo se pa, da se to ne zgodi. Poljaki so dobri merje te skupine k skupni državi podobno razmerju Alzacij politiki in bodo kmalu spoznali da tudi zanje stališče Lotarin Dalmat k nemškemu cesarstv ne bili zadovolj tako uredbo pa niti ske začela oi liberalne strani ne bilo ugodno poleg take nemške skupine in da bi zlasti v narodno-gospodarskem oziru ne mogli tekmovati z nemško skupino, da bi njih stanje postalo jednako žalostno, kakor je sedanje stanje Hrvatov. Pa tudi šleskih sedanje vlade. Liberalci Reforma ogerske gospodske zbornice Na Osrer-ia agitacija za reformo ž, da gospodske zbornice, to pa jedino zaradi tega, ker se boj se bode gospodska zbornica ustavljala proticerkvenim reformam htevaj da bratov ne bodo Poljaki marali žrelu prepustiti nemškemu nica in sicer naj se gospodska zbor )o Zaupanje pa imamo tudi v višje ki takim nemškim težnjam da se upro činskih in komitatskih zastopo\ Od konservativne strani se pa olili občinski zastopi. Več ob- že izreklo za tako reformo se je a rja, da voljena • v • zbor vsem nemško-narodnem pr gramu se niti z besedico ne omenja Avstrija. To pač dovolj jasno kaže, da je tej stranki nemštvo vse, Avstrija pa nič. Po mnenji Nemcev je obstanek naše države opravičen le tako dolgo, dokler to zahtevajo nemške koristi. Nemci nica pac ugaja republiki, ne' pa monarhiji. Tudi bi bilo to ospodsko zbornico imenuje omejenje prav] mnogo članov. krone sedaj v g formov Mi seveda nism • za to, da bi se zbo bas re- radi te o da ne bi ovirala politike. Strinjamo se pa vendar nikakor ne z danje liberalne 'srersko konser- vati stranko Po gledali, da nemško polovico hitr vfč veljave. Sk našem mnenji bi voljena zbornica imela nas uči, da sedanj podske zbor za Nemčijo. Ker so nameni tako jasni krogi, katerim je za obstanek našega se upro gotovo tisti [tesarstva prva skrb Sedaj ko so Nemci pokazali tako svoje prave na- pripravijo niso kos svoji nalogi. Celo tako resni politiki kakor je Glad s tone v ze premis Bolgarija da se reformujejo ali pa odpravijo Minole dni vršila se je v Trnovu obrav- nava proti metropolitu Klemenu mene, je pa treba da se strijski Slovani tudi pripra o |.remembi ustave hujskal proti je povodom posvetov in narod poživljal vijo na odločen odpor. Pred vsem je treba, da se pi njih sedaj slovanska vzajemnost obistini tudi Poravnajo naj hitro mej seboj svoje prepire in v dej vstaji, protnik sedanjega bolgarskega zistema in voditeljev tega, moral v dosmrtno prognanstvo. Metropolit Klemen, velik nas ažniku se po proti sovraž stavijo v bran proti skupnemu sovi niku naše države, ljubljene Avstrije, ki mora biti in ostati zavetišče za vse narode. bode torej zapustiti Bol zaveznika zaščitnika. Ru sija izgubi z njim_____ v dobre Po Bolgariji, istotako tudi pravoslavna c^erkev vrle^^a i h por lih se bode baje obsodba znižala na internovanje v tistem samostanu časa preiskave zaprt je bil metropolit za volitv v skup v v Te dni vršile io se po novi ustavi Ijenih je bilo 9 opozici Vseh poslancev j bil oliti 162 Izvo Politični pregled. Državni zbor bode razpuščen, to je novost, s katero se pečajo sedaj vsi avstrijski listi. Najprej jo je objavil „Linzer bolova Častno novila ostali so pa privrženci Stam je opozicija priborila za njo z rom na kratko dobo mandatov, je vendar se je namreč še katero obstoj Usta pred kratkim časom, a se giblje prav dobro in ima tudi svoje glasilo. Program opozicije je Volksblatt v nekem dop z Dunaj Vlada si namreč ne nasprotovanje Stambolov in upa dobiti trdne večine v sedanjem državnem zboru in bode zatorej poskusila z novimi volitvami. Nam se prav verojetno se zbor v resnici razpustil, kajti grof Taaffe Srbija emu vladanj ne zdi da natančno Dne '2. Preiskovalni odsek skupšč ce ne prestrogo, svoje delo. Zaslišuj bil moral odsek že skupščin t. m e izvršuje prav o se razne priče, poročiti o svo- ne more pričakovati da z novimi volitvami dobil večino. V zbor bi prišlo le še več skrajnih elementov, s katerimi bode se težje vladati. Pomenlj stranki novica o razpustu pa da je v nemško-liberalni dižavnega zbora vzbudila velik strah dočim so jo druge stranke z upom in veseljem pozdravile. Li jem delu, a tega ni storil, ker ni temveč je prosil za daljši rok ni bilo nič po volji, da so se bivši ministri tožili in govori se prav zelo, da bo kralj v slučaji, da skupščina ministre ob- imel še vsega končanega Vladi sami in tudi kralji odi beralci se boje, da bodo mnogo zgubili nadej da pridobe druge stranke se pa iste pomilostil Francija Volitve za francosko zbornico na dan 20 Voliti je v Tirolski deželni zbor je zaključil svoje zborovanje, so razne stranke do 2000 so razpisane avgusta, ožje volitve pa na dan 3. septembra, sem 575 poslancev. Vseh kandidatov postavile Italijanski poslanci so tudi letošnjega zasedanj Voldne itacije so se pričele že Zbor je sklenil tudi zakon o obdačenji zapušči udeleževali prid šolskega zaklada. Sicer je pa zborovanj zanimivo. v vecmi niso povsod. Republikanske stranke boječe se, da so s panamsko v bilo malo Bosna bolj razpravlj Hercegovina. — Zadnji čas se po listih zopet kanska vlada pridobila veliko razmere Bosne in Hercegov vprašanje, kako naj se urede državnopravne Ji je posrečilo afero prišle pri ljudstvu ob zaupanje, so,,se združile. Vidi se pa sedaj pri volilnih shodih, da panamska afera ni odvzela zaupanja republikancem. Njih ztDaga je gotova. Posebno je republi- pri ljudstvu, ker se na ugledu sedaj sijamsko vlado prisiliti da Bosna, Hercego in Dalmacija s Hrv Hrvatje žele, da se zjedinijo jela njen ultimatum, po čemur je francosko ljudstv \ f se tej deželni skupini da jednako stališče in Slavonij vspre spoznalo m da sedanja republikanska vlada zna varovati francoske koristi kakor ga ima Bosne in Hercego s Ogerska. Ogri so proti zjedinj Hrvaško iz zahtevajo, da se za Bosno in Herce poseben ban ter se ti dve deželi spravite v jednako razmerje k Offerski, kakor Anglija irsko homerulo Minoli teden Zadnj zprejela je dolenja zbornica imenuje seje bile so prav burne. Dne 26 av- gusta pride homerula pred gosposko zbornico, ki bo isto naj sedaj Hrvaška. Ogri bi radi tudi iz Bosne zavrgla. Grladstone bode na to apeloval na volilce, ki vlekli lepe dohodke, kakor jih sedaj vlečej Hrvaške se bodo gotovo ugodno za liberalno stranko Gladstonej kateri dunajski listi zahtev zjedinita s Cislajtanijo, ker da se Bosna in Hercegov javili, IZ nici vsprejela na kar se bode potem homerula tudi v gosposki zbor Angleški jenje teh dežel. Po poročilu nekega goriškega lista ta največ žrtvovala za prisvo- sedaj jih štrajka že pol milij se pa jetniki premogarji so sklenili štrajk Uzrok štrajku je, da Do pod delavcem plačo. Vlada je v strahu ter dela razne priprave, da udiiši morebitne iz2r-de. kajti štrajka tako ob-sežoega ni videla samo Anglija temveč tudi celi svet še ne. Sijam v Aziji. — Sijamska vlada je pripravljena spol-Diti od Francozov stavljeni ultimatum, to je odstopiti jim v oškodnino znaten del svoje zemlje in plačati dva milijona fran- Dasi je sijamska vlada dala ta povoljen odgovor malo kov. ker se je preveč zanašala na Anglijo, zadovoljila je ne povedo; celo to je dvomlj prepozno, vendar Francijo. Vojna mej Francijo in Sijamom torej izostane, kdaj stalno bivali v Ki njice, prostorne in visoke sobe, razsežne kleti in sploh vse razmere pričajo, da je bila že od pričetka namenjena bogati in mogočni rodbini. Ustna kronika tudi trdi, da so v tej hiši stanovali nekdanji kranjski mejni grofje, ka so rezidirali v Kranji. Zgodovinski viri nam o tem niče-a ivo, če so mejni grofje sploh tudi vendar pa Francozi ne zapuste sijamskili obal prej s svojimi sedanja zgradba je ladijami. dokle sijam-ka vlada svoje dane besede ne spolni To zadnje pa ne bo Uo tako lahko: Angli)a, ima tudi nekaj dokaj mlajša, kakor navedena zgodovinska doba. Oni deli , da je hiše ki so ohi še v prvotni obliki, pričajo pravic do Sijama, mora privoliti v to, da sijamska vladai od- zidana za propada gotskega slog Vežna vrata z zavih stopi nekaj svojega ozemlju Franciji. Da pa Anglija ne bode njenim lokom (zavihnjeni lok, geschweifter Spitzb kar tebi nič meni nič dala tega dovoljenja, je samo ob sebi tudi oslovski iimevno. Vršibi se bodo torej pogajanja mej Francijo in An- hrbet, Eselsrücken imenovan) nizki vežni prouziočijo prav lahko še kak nov konflit in prive- dejo lahko celo do vojne mej Anglijo in Francijo. Francija obok s slepimi mrežami in še nekateri drugi deli kažej na rečeno d( bo Pozneje so hišo predelovali na razne je z uspehom, ki gaje dosegla prav zadovoljna, posebno še za načine. Nad hišna ata so edili okoi 10, ker vidi, da je pri celi stvari zadel angleško vlado prav balkon, v drugem nadstropji pa oki o ednje kamenit ra okna čuten poraz, ker se ni upala Sijamcem dejanski na pomoč pri- kamenite okvire. Leta 1811. je drugo nadstropje pogoi skočiti Sijamska vlada je pa ultimatum Francije zato vsprejela, ker se nadeja, da Anglija ne bo pripustila, da bi se Francija polastila sijamskega ozemlja. — in tedaj so bili unničeni njegovi lepi leseni stropi vsa s — Eusija smatra pletke mf^j Francijo in Sijamom kot k kalno vprašanje in želi, da je smatrajo tudi ostale velevlasti kot tako Kakor hitro pa pomagala katera koli dižava Sijamu, Rusija priskoči takoj Franciji v pomoč. — V vsem so torej stvari precej zamotane ata se že prijemal stropov prve«ra nadstrop a vendar so ga še pogasili pravočasno in s tem ki je sedaj edini ostanek nekdanje ki sobo oprave. in če se Anglija in Francija ne poravnati, je vojna neizogibna. Dotična soba ima dvoje različnih vrat in bogat lesen Vrata so iz orehovega lesa, ki se sosebno na stranskih lizenah odlikuje z lepimi žilami. Intarzije so strop «5 Äi^fe« E Obrtnija. • = ^^nK'^Bm^^ E ...................T...............I..........,......: ^ javorjeve orehovom pa ehove na javorjevem dn Zelo lični so tudi železni okovi vratih je vdelana Vrata iz leta 1638. v Kranji. (Iz izvestja e. kr. obrtne strokovne šole za lesno industrijo.) letnica 1638. Mojstrovega imena nisem zasledil nikjer. Delo je v obče dobro ohranjeno, le intarzije so po nekod izpadle; žal da so dotična mesta povsem brezukusno in Kranjska dežela nima ravno veliko umetno-obrtnih starin, ki bi bile vredne posebnega spomina. Nekdaj se ir te vrste v deželi, a ker ni primitivno popravljena. Večkratna prevlaka z lakom in firnežem je močno zalila ornamente in pretile. Gotovo bi je pač nahajal mnogi bis bilo jako hvaležno delo ko se odpi ta skorj m bilo nikogar doma, ki bi se bil zanimal za take stvari, odnesli so jih razni ljubitelji starin, kupci-starinarji in njih agentje ter raztresli po slovečih zbirkah izven naše domovine. vrata popravila v duhu in smislu njih izumitelja Obe vrati s stropom vred so natančno prerisali učenci IV. letnika pod vodstvom g. E. Ci ki je tudi sliko isal na kamen. Strop in ostala vrata obj pi 3 obito lesnih izdelkov dobivamo prilično malo. hodnje leto izvestje Največ jih hranijo še naše cerkve in naši samostani, a posvetni domovi so skoro brez izjeme ubožni na pričah onih minolih dob, ko je tako lepo cvela umetno-obrtniška produkcija. Morebiti bivajo na gradovih naših plemenitašev tam pa tam še zanimivi ostanki hišne oprave, a občinstvu večinoma nepristopni in torej nepoznani, ščanske hiše pa, ki Obrtnijske raznoterosti. Parnoelektrična lokomotiva. Francoski De so Me so drugod (n. pr. na Nemškem) prave merliac je izumil lokomotivo, katero gonita ob jednem par in elektrika. S to lokomotivo je dosegel hitrost 150 kilometrov v jedni uri zaloge za pri nas Stavbeni kamni stekla. Amerikanci steklo mar proučenje umetnega obrta nekdanjih časov, imajo sikaj rabijo, kar se nam v Evropi zdi ]ako čudno. Tako de lajo mej drugim tudi kolesa za železniške vagone od stekla skromen pomen za zgodovino te stroke. v Častno izjemo nahajamo v tem oziru v Kranji. Hiša Zadnj štev na Glavnem trgu hrani še lepe ostanke re čas so pa začeli delati tudi stavbeno kamenje iz stekla. a. Namesto nesanske dobe iz leta 1638. Bogat lesen, najbrže mecesnov strop in dvoje zanimljivih vrat je sijajen dokaz V Cikagu so že več hiš sezidali iz takega gradiva, posteklene opeke jeli so rabiti opt ko iz stekla. Taki opeki Da pa opeka ni pretežka, narejajo 5 da je ne škoduje vlaga in mraz m po sredi otlo. Posebno zdra\ tudi naša domovina na umetno-obrtniškem polji nekdaj častno in vspešno tekmovala s sosednimi deželami. Imenovana hiša, sedaj last gospice Mar. Ogrinčeve, ker pa iz akih opek niso, ak njih sten ne pnšine. Zračno kroženje skozi stene pa jako pospešuje zdravje, kekor so pokazale skušnje. Poraba platine. jelo primanjkovati platine Udeleženi krogi se že boje, da bode ker ügrajena je v velikih merah. Prostorna veža, široke stop- gre veliko plati se je edno več porabi. Posbno odkar so se vpeljale električne žareče * svee- tilüice. Lani se je platine porabile v ta namen 82.000 unc, dočlm se je pred desetimi leti še jako malo te kovine pora^ morajo posanaična drevesa varovati Zatorej se je pa cena bilo jako veliko plat platini pod rojila Poleg tega se porabi v kemični industriji in za zobno- naj se meter ali pa Pom- tehnične namene in sicer v prvo svrho 80.000, v dni blizu 60.000 unč. Naj JO pa kacih 4000 kilogramov na leto, nadalje jo dobivajo tudi v Zjedinjenih^ državah in v Mehiki. še več visoko ovijejo s slamo, bičevjena ali protjem. ladi se pa mora vendar to vse kmalu odvzeti od drevja da še ne pomehkuži. platine se dobi v ßusij Poleg tega je pa še več druzih sredstev, ki varu « Shod avstrijskih rudarskih delavcev dne t jejo drevje zajcem. Tako se dr slaninsko kožo. m v Mostu na Češkem važnih Posvetoval se bode o raznih jako 6 j S ki h vprašanjih otv Razstava motorjev v Op * prvim dnem avgusta se je razstava motorjev za malo obrt. Razstavlj so parni, plinovi, petrolejski električni motori. Posledni so združeni z električno lučjo, tako da se ž njimi lahko dela po noči. Ker so motorni stroji postali velikega pomena za malo obrt in je brez njih pri mnoi^ih obrtih goča, je ta raZ' v ze konkurenca nemo Bvesa lahko namažejo & ribjo mastjo ali pa s smrdečini olji, apnom, krvjo. Ce se rabijo ta sredstva, namažejo naj se le tisti deli, katere more doseči zajec. Sicer se ne more tajiti, da taka sredstva pomagajo, ali žal da ne za dolgo časa. Ko se opero in zgine smrad, je pa treba drevesa zati, če ne zajci v malo nočeh pokončajo sadno drevje. « Jako škodljivo je pa mlado sadno drevje mazati s kotranom ali petrolejem. Ti dve sredstvi sežgeta lub in z nova nama tava jako zanimiva naredita več škode nego Izvoz drazih kovin iz Mehike. Kace srebrno vprašanje za Mehiko, raz drazih kovin lani izvozilo iz te di pomena je vsakeg bi je napravil zajec. Zatorej svarimo pred rabo tacih sredstev. Drevesnice se ndi se iz tega, koliko se je pa pred zajci najbolje Izvozilo se ie srebrne ujejo, če se zagrade z žično denarja 10.478 za 6,587 376 mehikanskih dolarjev, srebrnih rud za ograjo. bra v ko s za 6,559 671, srebra plo v sebi, za 1,458.095, svinca, v katerem je srebro 1,457.878, srebra z zlatom v kosih za pomešanega za 1,294 087 ima za zlata rem bi mogli reči, da gotovo in rudnin za 31.218 dolarjev. Sploh pa moramo reči, da ga ni sredstva, o kate- ob jednem tudi trajno uje pred zajci ter bi tudi ne bilo predrago. Zavijati 1.408, bakra, v katerem je srebro, za 317.243, drevesa je zamudno posebno za kmetovalca, ki ima mnogo dela. Zaradi tega je v interesu sadjarstva, da se prepreči preveliko pomnoženje zajcev. To je treba storiti z umnim lovskim zakonom. Ker se baš za Kranjsko misli v kratkem kovanega mehikanskega zlata za 175.524 narjev za .97.885, tujih zlatih denarjev tujih srebrnih de za 33 684 lati h ebrnih odpadkov za 3900 mehikanskih 4 4 Srebro na Kitajskem V pokraj Kitajskem so zasledili velike srebrne rudnike Tavenshan na skleniti lovski zakon zato priporočamo našim državnim poslancem, da naj imajo pred vsem pred očmi interese etovalcev m Ie sadjarjev potem še IIMIMi«! Kmetijstvo. {»MU interese lovcev kraje ne more Nekateri sovražniki sadnega drevja. Lovu se na Kranjskem izimši nekatere pripisovati nobena narodno-gospodarska važnost. Kranjsko se v teh ozirih ne more primerjati z drugimi planinskimi deželami. i i Surovost in nespamet di človeka poškod mnogo Jednako škodljiv, kakor zajec je pa divji kunec, sreči divjih kuncev ni v naših krajih. t v Škodljivi so pa sadnemu drevju tudi jeleni in srne. Po leti radi jeleni in srnjaki ob drevesa drgnejo s svo- Take škodljivce bi morali, ako jih zalotijo, hudo kazno- i™^ rogovilami in oddrgnejo ves lub. Po zimi pa tudi I eves, morda več nego škodljive živali. Ni ga kraja kjer bi kak hudobnež ne bil poškodoval kacega drevesa vati kakor so jih v prejšnjih časih današnjem času objedajo lub Drevje se proti njim zavaruje s koli in se preveč prizanesljivo postopa proti škodljivcem dr trnjem. Lovci radi trdijo, da srne sadnemu drevj niso naj že di pravo, nežu. poškodujejo z nožem ali kako drugo pri- nevarne in to se je trdilo tudi v peticiji kranjskega dru srednjem veku so roke odsekali takemu hudob-Kaj tacega se dandanes seveda ne priporoča, ali štva za varstvo zadevi novega lova lovskeg do je vendar dovolj ostrejših kaznij. če pridejo pasoče se krave deželnega zbora kranjskega v zakona. Prirodoznanci in mej pa priznavajo, 1 konj blizu dr ovce ali pa koze jim objedo iz radovednosti ali pa iz slad kosnednosti vse mladike ali pa celo obgrizejo in z drg 1 njenjem omajijo lubje. Tam se nekoliko s tem odpomon da se okrog drevesa zabije nekoliko kolov, da živali ne morejo blizu dreves. Ce prihaja na pašo le drobnica, se drugimi celo Brehm, ki je bil sam lovec da srna napravlja škodo pri sadnem pa tudi pri gozdnem drevji. Ce se take škode tako malokrat napovedo, prihaja pač od tod, ker se večkrat ne ve, kaka žival je napravila škodo in je to zlasti po leti težko spričevati najemnik lova rad sklicuje na domačo živino ko se naj se ta še tako skrbno varuje (Dalje sledi.) lahko pomaga s tem, da se drevesa obda s trnjem bolje je, če se trnje z *žico priveže okrog drevesa Naj. Izmej divjačine je najškodljivejši zajec, kateri drevesa objeda sicer največ zaradi lakote, ne pa iz prevzetnosti. V zimah z debelim snegom zajci oglodajo lubje Kmetijske raznoterosti. Letina na Ogerskem Po statističnih podatkih oger- na Ogerskem pn drevesom in objedo mladike požlahtnenih dreves Če se skega kmetijskega ministerstva se je letos delalo 33,706.577 meterskih centov pšenice, 9,348.818 me terskih centov rži, 11,252.178 meterskih centov ječmena in. r • i r • II. 't ■ * ii^ ■ I '. t • > 263 « • k « v • "9,610.487 meterskih centov ovsa Letina je nekoliko slabejsa Jan Kollar se je porodil dne 29. julija 1793 4 V iakor je bila lani, ko se je bilo pridelalo 38,651.729 meter- turčanskem komitatu, v Mošovcah, v majhnem mestici mej skih centov pšenice, 13,338.149 meterskih centov rži, n kjer je bil o'če njegov nekaj časa notar potem' •meterskih centov ječmena in 9,8.17 862 meterskih centov ovsa. Sicer je pa letina vendar nekoliko boljša, nego se je pričakovalo, kajti sredi junija se je računalo, da se pridela le 28,703'196 Karpati, kjer sodnik. Ko je dovršil prve nauke v domači šoli, so ga' poslali v Kremenico, kjer se je učil nemščine in latinščine, meterskih centov pšenice 8,237.277 meterskih centov rži, od tam je pa šel v.Banjsko Bistr v gimnazijo JÖ 9,821.040 meterskih centov ječmena in 8,630,357 meterskih bil tudi poldrugo leto odgojitelj pri neki rodbini centov ovsa. Po privatnih poročilih je pa letina na Ogerskem i < v se nekoliko boljša, nego po oficijonalnih in pride nad 641 9 % Dovrši vsi gimnazijo odšel je na vseučilišče v Jeno, meterskih centov pridelkov na jedno oralo. Povpre k se je po- da se uči protestantskega bogoslovja. Na potovanju preko Dunaja in Prage se je seznanil s Kopitarjem, Dobrovskim, •slednjih deset let na Ogerskem pridelalo 33,420.000 meter- skih centov pšenice na leto. Iz tega 'Ogerskem srednja letina. Le za iž sledi. da ]e letos na je letošnja letina bolj slaba, in se je je manj pridelalo, kakor lani. Zato je pa letošnja rž boljša od lanske. » Jungmahom in drugimi učenjaki slovanskimi. Jeni se • ▼ • 1 je ucil pole g bogoslovja tudi zgodovine in jezikoslovja Ondi se je seznanil z Göthejem, ki ga je naprosil, da Divji timijan (Thymus serpillus) sredstvo proti prevaja zanj slovanske narodne pesmi, katere je oh potem živinski bolezni na gobci in na parkljih. To sredstvo proti živinski bolezni na gobci in na paikijih je odkril doktor Morandini v Milanu. Timijan, ki na^ mnogih krajih divji raste, dene se v posodo in polije z vodo, v kateri ostane 48 ur. Potem se ta voda odlije in s to vodo umijejo bolna mesta, to skladal v verze. Pri neki slavnosti v Lobedi, inestici blizu Jene, propovedoval kot gost in se pri ti priliki se je gobec in parklji, ko so se poprej očistili z navadno vodo. Na ta način se je v Italiji po zimi 1892. leta ozdravilo nad To sredstvo je poskušal tudi avstrijski stotisoč goved. zdravnik Nisolussi in dosegel najboljše vspehe. živino- Preganjanje misij z bacili se je na Grrškem dobro znanil s hčerjo tamošnjega protestantskega župn. Fride-riko Schmidtovo in se čez dolgih 14 let poročil ž njo. I ^ Po dovršenih vseučiliščnih študijah je potoval po raznih nemških deželah, zlasti po tistih, kjer so nekdaj bivali Slovani, proučaval je slovanske ostanke v njih je- 4 ziku. in šege in navade ter starine. Ko je povrnil se na obneslo, ali vendar je dvomiti, da bi to sredstvo za zmirom Ogersko, je v Pešti dobil službo propovedniškega pomoč- pomagalo. Nekatere močnejše miši so pa legar prebolele in pri njih se je pokazalo, da potem za to sredstvo niso več občutljive. Holupova sladkorna breskev je jedna najdebelejših in najplemenitejših breskvinih vrst Ta breskev je lepo rumena, na solnčni strani rudečkasta. Ta bresk^a je jako okusna, sladka in se košica jako lepo odloči. Zori sredi avgusta in za vremenske spremembe ni baš občutljiva. Pomoček proti drevesnemu raku. Najprej obrezi na bolnem kraji zamrli les, potem rano pomaži z ugašenim nika in pozneje postal samostojni slovanski propovednik v % tem mestu. Tedaj se je začel mnogo pečati z vzgojo mla-dine. Osnoval je ljudsko šolo in pisal šolske knjige. Kmalu po odhodu Kollarjevim iz Jene je bil umrl pastor Schmidt. Njegova vdova in hčer sta se preselili v Jeno in pozneje v Weimer, kjer ste živeli pri sorodnikih. Ogerska je tedaj v Nemčiji veljala za poL divjo deželo in torej ni hotela dovoliti mati, da bi njena hčer apnom ter jo obvezi s kako cunjo. Ako se poškodovano mesto šla na Ogersko. Kollar se je torej poročil njo še po popolnoma ne zaraste, namazi je čez jedno leto še jedenkrat z materini smrti. apnom « ad j ar Kako se pripravijo drevesne peške za setev. Skušen priporoča da naj se jabolčne in hruševe peške, denejo štirinajst dni pred setvijo v kako posodo s suhim peskom, katere se dobro pokrijejo. Pesek se nič ne namoči, Od leta 1840 do 1844. je potoval Kollar po Italiji in proučaval italijanske starine. preživel Kollar trideset let. Njegovo Pešti temveč posoda se postavi v vlažno klet. Kletna vlaga popol-noma zadostuje. Tako pripravljene peške hitreje in bolje kale. življenje pa ni bilo povsem prijetno. Madj ga kmalu « jeli sovražiti, ker je pisal slovanske knjige in ker je bil dober Avstrijec. Jedenkrat so madjarski dijaki poslali r Poučni in zabavni del. Jan Kollar. * Slovanski svet praznoval je te dni stoletnico slovaškega rodoljuba in učenjaka Jana Kollarja. V njegovi domovini so se nameravali prirediti razne slavnosti v spomin te stoletnice, ali madjarska vlada, ki se boji vsa- deputacijo k njemu, ki je ugovarjalo, da bi slovanski go^ voril na grobu umrlega dijaka in da bi se sploh kdaj slovanski govorilo pri pogrebih v Pešti, Dobiväl je tudi pogosto pretilna pisma. Kako malo so mu bila oblastva t naklonjena, je razvidno iz tega, da je sedemkrat prosil za potni list za Nemčijo, ali ga ni dobil. Posebno je bil v nevarnosti 1848. avstrijska vojska. 1 dokler ni pršla naposled zmagovita marci 1849. 1. poklicali so Kollarja na Dunaj in kega slovanskega gibanja je prepovedala take slavnosti, mu naročili, da naj izdela načrt za izvršenje narodne sklicujoč se na to, da take slavnosti pospešujejo pansla- jednakopravnosti na Slovaškem in je ta načrt zares izročil vizem. Seveda mogočni Madjai se boj ? da ne bi kaka še to leto. Učno ministerstvo mu je podelilo novo osno slavnost vzbudila bolj narodne zavesti v Slovakih, ker ti vano stolico za slovansko starinoslovje na vseučilišči. Leta ovirajo njih delo pomadjarovanja ogerskih Slovanov. Zato 1849. je bil tudi član komisije za sestavo slovansko ju- proslavljal zaslužni mož pa druzih krajih slo- ridično-politične slovanske terminologije. Pri svojih pre- se pa vanskih. davanju na vseučilišču je pa imel malo poslušalcev. jan 1852 Na Dunaju ni dolgo deloval, kajti dne 24. pokosila ga je smrt! po kratki bolezni in dva dni pozneje so pa truplo njegovo položili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo jako veliko število inteligence slovanske. imenu družbe zahvalil se je za srčen pozdrav prvomestnik mu zdi nerž gosp Tomo Zupan Nagla šal je 1 da se ušljiva ljubezen do vseh teženj, ki jih zie dinjuje v sebi Družba sv. Cirila in Metoda do domovja, ljubezen to Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda vedla toliko Slovenk v Sežano je vsprejet z „živio klici jUbezen je pri- Govor prvomestnika bil do slovenskega šolstva, ki Pi družba av lahko Družba j ečemo da je za Slovence najvažnejša Ob desetih je bila sv. maša v župni cerkvi sežanski Cirila in Metoda. Ta družba skrbi za J® P^ zborovanje po nemških in _ (Dalj s Slovenskih slovensko šolstvo ob mejah, kjer preti laških šolah največja nevarnost narodnosti naši ljudskih šol je najbolj potreba našemu narodu, kajti kar ljudska šola pokvari bodisi v narodnem ali nobena srednja ali visoka šola popraviti ledi.) Poučni in zabavni drobiž skem » » ne more Le 1 52 Narodna biblioteka« snopiči 46., 47., 48 49 O škoda je da je naš družbo preskrbeti s tolikimi sredstvi češki preskrbel svojo „Školsko Matico od preubog, da bi mogel našo , 53 pisal Z Si en k kakor je narod Poljski J Mesto 1893. Tiskal in založil gnjt^m in mečem. Zgodovinski Poslovenil Podravski roman . Nov( Krai Sedaj sta izšla posebno Primorskem in na Koroškem jarskem ob nemški mf j Dela pa tudi obilo 1 Sta- v štirih zvezkih tudi drugi in tretji del tega zares izvrstnega romana Ker Kraičeva „Narodna biblioteka Da naš od spoznava važnost te družbe, posebno seglo bo občinstvo gotovo tudi po teh knjižicah najznamenitejše delo genijalnega poljskega jako cenjena, prinašajoČih romanopisca kaže letošnje leto, ko v takem številu prihajajo ki stavlj Razstava jedil in pijač je so bile taka jedila bila v Hamburg Raz neizmei za njo, če tudi imamo rodne namene. Pokazal je pa tudi občni zbor naše družbe stroškov v druge na- pečavati v prekomorskih deželah slalo razne stvari na to razstave pijače . 110 katera bi se dala raz 'elikih firm je b;lo po ki se le šil dne m m Slovenskem v Sežani v jed najlepših vasij na slovenski Iz vseh krajev so se zbrali prvi odoljubi, duhovniki Tu je bilo zbi posvetniki, k temu shodu, zlasti dobro ohranjeno lobanj Podgana selilka starega sveta. Dosedaj se je občna mislilo, da je stari svet dobil podgano selilko iz Amerike. v nekem rimskem grobu v Algiriji našli kosti. Nedavna so r azumništvo iz vse Slovenije. Ta shod ^e bile v Afriki za časa Rimlj te podgane, kar kaže, da so te je predstavljal nekako duševno zjedinjeno Slovenijo. Zbrale pa v velikem številu tudi slovenske gospe in go so se spodične, kar je nas jako razveselilo. Nežni naš spol nam Umnost slonova, zverinjaku iz kletke pobe tovo nž Nedavno je v jednem anglešken^ lev. Besna žival bila pravila go mnogo daje nekako jamstvo za obstanek naše narodnosti če bil V tem zverinjaku. Ko je lev tekel škode, dani pri hitel na pomoč slon, ki bodo matere otroke odgojile v narodnem duhu ni bati da se potem se zgrabil slon s svojem em, pritisnil ga mimo n)ega, ga je sebi in ga tako- izneverijo vcepi otroku v odu slovenskemu. Kar mati ce to se hiti je vspeh družbe nekako ne zgubi pozabi Tudi dolgo držal, da so prihitevši služabniki zvezali leva. Novi toplomer. Neki nemški učenjak je našel tekočino, ki se pri povišanju gorkote dosti pravilneje razširja nega naše slovenske žene in dekleta osiguran, ko so se zanj vzele živo srebro. Ta tekočina je raztopi brezvodnega kalij v Vsaj vidimo, kako lepo špiritu. Poleg tega ima ta tekočina še to prednost da kdar se azvijajo posebno ženske podružnice. Domoljubna Sežana je oblekla na dan občnega zbora ne zmrzne, še pri izhlapenj Ijenčeve kisli ne. Originalen botaničen vrt. Jako hitro ginejo v družbe sv Cirila in Metoda praznično obleko Avstraliji domače rastline in živali Pi vhodu Izpodrivajo jih prinesene stoječ slavnosten Da pa popolnoma domače živalstvo in rastlinstvo 1 es preki slavolok je od daleč je oselandfcka lada dala 1 ne izgine» kvadratnih kilometrov otoka pozdravljal prihajajoče zborovalce s pomenljivim napisom • ^^ ^^^^ ^lotri na prostem rastle jedi Vam TT 1 .v , . „ ' rastline in žirele na miru domače živali dom ki ste naši!" Vse hiše so bile okrašene z od- tline na miru domače živali nimi in cesarskimi zastavami olepšan t posebno ukusno je pa bil Umrli so dne 29 ma Charles Ritchard profesor odnega župana Mahoi kjer se je vr- letu; nadalj zvezdoznanstva na vseučilišči v Ohsfordu na Angleškem v 86 dr šilo zborovanje. Ze pred deveto uro ujutraj je bila odšla Würzburßu postojinska godba na sežanski kolodvor, da pozdravi goste ^^^^^^^' Oipen Morris, ptičeslovec v Nunburnholmu Semper, prof. živalstva na vseučilišči v znan posebno zaradi svojih preiskav na Filipinskih ki pridejo s tržaškim vlakom Došlece je pozdravila go- Henry Francis Blaaford, meteorolog in geolog v Folestonu in spodičina Dolenčeva na čelu narodnega ženstva sežanskega Zahvalil se je šempaški župnik č. g. Gi Julij Ko vlak i Siemache v Petrogradu Velik demant. Če je ^ erjeti poročilu neke časopisa približeval postaji, svirala je godba „Naprej zastava Slave našli so v Južni Afriki jako čist demant, ki tehta 971 karatov To JVInoffobr živio zbi bil največji demant n klici občinstvo je goste pozdravljalo z tehta največji kajti karatov dosedaj najdenih demantov odne gospodičine so jim delile dišeče Umeten dež nevejšem času se delajo posku s šopke. Prijazno je pozdravila gospodična Mahorčičeva P^'etresenjem zraka napraviti umeten dež. V Ameriki so se do v imenu sežanske ženske podi ki došle goste iz vseh Slovenije, župan gospod Mahorčič pa v imenu se- segli precejšnji vspehi s silnim streljanjem. Zgodovina Berthe- loth pa ve povedati, da misel, da se s tresenjem zraka da žanske občine napraviti dež. ni nova, temv so že stari Cimbri skušali s. tresenjem zraka napraviti dež. Kacih vspehov tedaj pač nisa r anogli doseči, ker niso imeli še toliko pripomočkov, kakor jih Karol Šavnik, slavnostni govor govoril bo pa dež. poslanec imamo sedaj. I 4 dr. plesu Tav -Vl^^j slavnostnim banketom, pri koncertu ia irala bo vojaška, pri vsakokratnem javnem nastopu pa Novice. domžalska godba. Od slavnosti vozil bo v Ljubljano ob 1. uri po noči poseben vlak Javna tombola v Kranji katero nameravalo prirediti dne 6 gusta t 9 — Odlikovanje. Kakor znano sta se mej drugimi udeležila lanske bolgarske razstave v Plovdivu tudi slikar gosp. Ljudevit Grilc iz Ljubljane in znani čebelorejec gosp. Mihael žila se je na poznejši Čas. vodstvo gasilno društv prelo — Narodna čitalnica v Vipavi priredi dne 15. avgusta veselico v proslavo plemenitega dobrotnika slovenskega Ambrožič iz Mojstrane na Gorenjskem in sta bila odlikovana nar(»da gosp. Jos. Gorupa. Ves čisti dohodek veselice odda se prvi z veliko srebrno svetinjo, drugi z državno srebrno sve- dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj". t i njo. Te dni jima je naš rojak g. prof. Anton Bezenš kot pooblaščenec bolgarske vlade izročil osobno imenovani svetinji. Pevska slavnost v Mariboru dne 6. t. m. Vo Istvo pevskega zbora v Mariboru • prevzel na iboro Osobne vesti. Načelnik tovornega skladišča na drž. prijaznosti gos. prof. Fr. Gerbič iz Ljublj prosnio iz Izmej Ijub- kolodvoru v Ljubljani gosp. Ivan Križaj imenovan je začasnim Ijanskih pevskih d načelnikom postaje pod Zelenim hribom na dolenjski železnici. Načelnikom postaje Grosuplje na dolenjski železnici je ime povodom peljal v nedelj delav. pevsko društvo „Slavec 3 dne ti korporativno ud slov. Posebni lak ki bo tem t. m v Maribo dhaj novan gosp. Viktor Hrašovec, železniški uradnik v Trbižu. — Na mesto dosedanjega učitelja za gosli g. K. Bandisa, ki se je odpovedal službi, pride kot učitelj za gosli in glasovir v Ljublj ob 4. uri 45. minut zjutraj 9 prihaja v Miribo iz ob uri 20 minut Vožnj stane iz Ljublj za nazaj za L razred gld 8.40., II. razred gld. 6.30 in lil. razred ■solo Glasbene Matice'' gosp. Karol Jeraj, absolviran gojenec gld. 4.20. Vstop k vlaku mogoč je na vseh postajah ol Ljub dunajskega konservatorija. Pravosodni minister je premestil Ijane do Maribora, kajti vhk postajal bo na vseh post ■g. C kr. notarja Ignacija Gruntarja iz Logatca v Eibnico. Oospod Fr. Pavlin c. kr. inženir na Primorskem, rodom iz Posebni vlak iz Maribora odhajal bode v no^M od avgusta ob 1. uri ter prišel v Ljubljano . do 7. ob 5 uri 43. minut. Podbrezja na Gorenjskem, imenovan je inženirjem pri stav- Vozni listki se dobivaj pri g. Jos. Pavli v Ljublj binem uradu dež. vlade kranjske. v — Občinska volitev v St. Rupertu na Dolenjskem. ozirom na preveliko važnost, katero bo imela v dnem oziru ta lep dne t, je prav želeti, da rodoljubi prav obil Dne 28. pr. m. je v Št. Rupertu na Dolenjskem voljen za iupana že četrtič g. Ferdinand Doler, za svetovalca pa gosp. grof Anton Barbo, Jože Brcar, Janez Vidmar, Fr. Zupančič, vladika Strossmayr biva že nekaj t. m. pohitijo v Maribor. v - Skof Strossmayr in slovenska duhov v v • časa Blaž Kovačič, Jože Majcen, Anton Majcen in Anton Gačnik. Na Mariborski gimnaziji delalo je letos vseh 19 učencev osmega razreda zrelostni izpit. Sest prestalo je izpit z odliko, ostali pa z dobrim uspehom, izid izpitov! Vsekako sijajen Strokovni šoli za lesno obrt in za umetno vezenje la. Slavn i toplicah v Slatini na Štajarskem. Minole dni poklonila so se mu preč. duhovniki iz rogatsko-slatinske in bližnjih dekanij, Nadžupnik in dek.in h. g. Tombah pozdravil ga je imenom vse zbrane duhovščine ter izrekel, kako je razveselila slov. duhovščino vest, o zjedinjenji hrvaške opozicije in mu konečno izrazil v imenu vseh neomejeno spoštovanje, občudovanje in iskreno Ijnbezen. Vladika za- šolskih hvalil v Ljubljani končali sta šolsko leto dne 29. julija, izvestjih poročamo obširneje drugi pot. — Letošnje poročilo meščanske šole v Krškem ima na prvem mestu sestavek „Naši nasadi Ameriških trt". Iz letnega poročila posnemamo, da so poučevali trije učitelji, poteg teh je pa vikar gospod Janez Knaus še poučeval veronauk. Učencev je bilo v prvem razr. 34, v drugem 20 in v trejem 17. Prihodnje šolsko leto se začne dne 16. septembra. Vsled naredbe finančnega ministerstva z dne 4. julija, morejo se kolekovane golice za železniške vozne liste leta 1884 leta, ki se niso do 30. junija 1893 vporabile, do konca septembra 1893. zameniti z golicami za vozne liste iz-danja 1893. pri v to določenih prodajalnih uradih namreč pri deželnem plačilnem uradu v Ljubljani, pri glavnem davčnem uradu v Novem Mestu in pri vseh davčnih uradih na Kranj- ^^ skem. Po 30. septembru 1893. se označene zastarele golice se ginjen prav toplo rekoč da ga posebno veseli ta izjava čestite slovenske duhovščine Obletnica blagoslovljenja zastave praznovalo bode . avgusta t. 1. z „Delavsko podporno društvo" v Trstu dne 2 veliko veselico. Slovensko-nemško pevsko drušU je ustanov učitelj g. Jan. Gabron v Slovenskem Plajbergu na Koroškem. Izredna veselica z električno razsvetljavo bode dne 15. avgusta ob treh popoldne v postojinski jami. Vstop- nina za vsako osebo je 1 gld. Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti. Lepa prilika je torej ogledati si to svetovno čudo in poleg tega se še dobro zabavati. « Program shoda slovenskih in hrvatskih abituri- jentov dne m t m. v Zagrebu je nastop Dne 4 zjutraj pozdrav došlih Slov na kolodvoru ob 1 l/o un banket in ob uri zvečer javni komers Dne za vozne liste več ne menjajo. — Nova telegrafska postaja. V Eazdrtem na Notranjskem se bode kmalu napravila s pošto zvezana telegrafska . avg. ob galerije slik skupni zajutrek potem leda vanj a muzeja druzih znamenitostij glavnega mesta; ob 1. uri postaja, ker kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 1 j lilij 1893. dovolilo Dolenjska železnica. Na progi Grosuplje-Novo- mesto dovolilo je glavno vodstvo avstr. drž železnic, da se ustanovi postajica Št. Vid. Zgradba postajinega poslopja se vatsko-slovenska kolesarska zaveza priredi dne popoludne skupni obed in ob treh izlet v Maksimir. A Peta skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Štajarsko vršila se bode v Mariboru od 16. do 18. avgusta t. Distančna vožnja iz Zagreba v Ljubljano. Hr- . septembra prične v kratkem. t. 1. distančno vozn]o IZ Zagreba preko Celja v Ljubljano. Slavnost soletnica čitalnice Kranju, ki se bo Daljava znaša nad 200 kilometrov. slovesno vršila dne 13 avgusta t. 1. uspela bo brezdvomno vrlo lepo Umrla je dne 2. t. m. na Bledu v širših Delaj krogih se namreč za to narodno slavnost največje dobro znana gospa Jedert Klinar roj. Kotnik, lastnica hotela j)riprave. Goste pozdravil bo pred mestno hišo župan gospod pri Petranu v 81. letu svoje starosti. N. v m P 2&0 Novi posojilnici Mokronogu in Trebnjem na- mer ondotni rodoljubi na ineijativo „zveze slovenskih po-ojilnic" ustanoviti posojilnici. V k hranilnico ljubljansko vložilo je meseca julija t. 1. 535 strank '256.717 gld. 55 kr., vzdignilo pa 415 strank 121.257 gld. 25 kr. V Marijino Celje vozi dne 11. avgusta t. po- seben vlak iz Ljubljane. Več se izve v potovalni pisarni gos Jos. Pavlinu v Ljubljani. »Laibacher Wochenblatt« glasilo kranjskih nem škutarjev nehal je izhajati. Pač zadnji čas že! septembra Konjska dirka v Št. Tarne' bode letos dne 11 Nesreča tovarni kranjske industrije družbe na Jesenicah razletelo se je z veliko močjo kolo pri turbinu^ter ubilo 271etnega delavca Karola Klančnika iz Save. Dinamitna tovarna se je razletela v Albonu na Deset oseb je mrtvih. Francoskem. dvanajst pa težko ranjenih Užgal se je bil dinamit I Strajki Feretu ot Dean na Angleškem je 3000 rudarjev ustavilo delo, ker so jim za 25 o/ Siij v Rusij žali pla je v predilnici čez 500 delavcev in začele štrajk. Zahtevajo, da se jim skrajša delavski čas. so delali po 17 ur na dan. Posestniki tovarne delavcem delavk Sedaj ki so začeli štrajk, niso hoteli izplačati zaslužene plače. Guber nator je pa zaukazal, da se ima delavcem izplačati. — Po doben štrajk je tudi v Jegorjevsku v rjazanski guberniji. Nesreče. V Ulmu na Nemškem so zidali ječo, p. m. se je pa podrl oder in je jeden delavec mrtev, podjetnik 13 delovodj in trij iatvmu v Galicij delavci so pa težko poškodo je hiš. rusinska pa dne 14. pr. m pogorelo nad V Hu-100 dne 1 kev in židovska sinagoga V Palermu so pr. m. praznovali praznik sv. Eazazij Pi liki so pa močno streljali. Jeden možnar se je razletel ebe so bile takoj mrtve, sedem je pa težko ranjenih. tej pri štiri - V Somovicah v Eusiji je te dni p relo je mnogo I blaga in železnični magacin Zg 21 železniških voz. kielskem pristanišči Eazletela Nesreča na pruski vojni ladiji. Te dni so v se je neka krogla (karteča) vojni ladiji imeli strelne poskušnj Mrtvih 12 oseb več jih je pa bolj ali manj ranjenih Nesreča na železnici. Pri postaji Charonne na Francoskem sta vkupe trčila dva vlaka. Poškodovalo se je 59 ali večina ne hudo. « Kolera se je pojavila v Italiji. V več krajih so oseb posamezni slučaji kolere. ff Tržne cene. v Ljubljani dne 29. julija 1893. Pšenica gld. 8 50 kr.. rž gld. 7 50 kr., ječmen ■ gld. 6*50 kr., oves ajda gld. 9 50 kr., proso gld leča gld (Vse gld kr 7 80 kr., 14 kr grah gld. 14 cene ajo za 100 kgr) tursica gld. 6*20 kr., , fižol gld. 10.— kr. Loterijske srečke. ^ k Na Dunaji dne 29. julija t. V Gradci dne .29. julija t. V Brnu dne 26. julija t. 36, 53, 11, 18, 63. 13, 65, 31, 83, 1. 17, 22, 63, 90, 33. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kavi Ta kava daje to prednost, da se lahk^' popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa. z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave nare(Ji okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do* (14 Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. 37) Ponaredeb Dobo se povsod se naj varuje Vo kile 9 O kr «»C Postojinski priredi se avgusta 1.1. ob 3. uri popoludne Izredna veselica električno razsvetljavo o Blnkoštlh leta. (21 üstopniua za osebo 1 goldinar. 10 leti SO ustopnine prosti kapljice želodec I I \ ¥ ^ $ 'M • J t A, ^ t . i A i A A > a izgotovljene v lekarni k „angelu varhu > BRADY-a v Kromerižu i 4 > i i i i SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. i i 4 i i > > i SebuumarK^ za želodec prodajajo se pi Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice Piccoli lek. Svoboda v Ljubljani: lek ich; v Skofji Loki: lek v Postojni: lek. Fr. Bec Kar Fabiani v dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek i > A ¥ i Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: Blasuikovi nasledniki. r ] P J