832. štev
V Ljubljani, petek dne 10. aprila 1914.
Leto III.
Posamezna štev. „Diievti“ stane 6 vin,; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.
„DANU izhaja vsak! dan zjutraj; tudi ob nedelja!) in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prl( Jogo „ RODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnik* stane „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celor letno ‘20 K, mesečno 1*70 K- ’>rez priloge celoletno IR K, mesečno l‘."<!	.	a	nanje	naročnik«
stane „Dan“ s prilogo olelno ‘22 K, fetrtlctn« 5'50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se posilji :::	upravniStvu.	j*|
Telefon številka 118.	:s
4.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“
Posamezna itev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno, toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
{;:	OredniStvo in upravnifitvo:	::j.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Zn oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-; :::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
n:	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	s:
e:	Last In tisk „ Učiteljske Tiskarne".	.*»
Po goriških občinskih volitvah.
Gorica, dne 9. aprila.
Prvi nastop goriškega Slovenstva pri občinskih volitvah v Gorici ie vsekakor izpadel jako častno. Prepričati mora nas in merodajne kroge, da gorlški Slovenci neizprosno trkalo na vrata svojega glavnega mesta in ne bodo počivali prej, da liin bo v upravi tega mesta zagotovljenih toliko pravic pri sodelovanju In odločanju o usodi mesta, kolikor ihn gre po številu.
Povzdignila pa se je med gori-škimi Slovenci tudi narodna zavest. Pohvaliti moramo v tem pogledu prav posebno naše priprosto ljudstvo, ki je pripravljeno za svojo narodnost tvegati in žrtvovati vse, in je v tem pogledu več vredno, kakor tisti visoki gospodje na odločujočih sod-nijskih in vladnih mestih, ki se volitve niso upali udeležiti, dasi vedo, da so svoja mesta zasedli kot Slovenci in da imajo zahvaliti svoja mesta uspehu slovenske politične moči. „.ww!lni(),s.e torei predvsem našega L,,	ie otreslo magistrato-
ma pritiska. Na Ajševici, v Stari-gori, na Barki m v Leonih bodo pač težko sc; kedaj kaj opravili laški agitatorji. 11 okraji bodo naše varne trdnjave, ki ne bodo več vezale naše moči; nasprotno, dajale bodo same novih sil za uspešno nadaljevanje boja v središču.
Zdi se nam vredno poudariti, da le sedaj nujno treba, da se započeto delo energično nadaljuje in zadoblje-ni uspehi zagotove z ustanovitvijo primernih krajevnih organizacij, ki naj bi v duševnem oziru, pa tudi S podporami skrbeli, da nihče več ne odpade. Naj se sedaj po volitvah ne POjava-Bogate izkušnje tega lepega Hoja moramo porabiti za ustanovitev obsežnih krajevnih organizacij.
Kar se pa tiče dela v osrčju goriškega mesta, se nam zdi, da je najznačilnejša poteza tamošnjega boja bilo razkritje stare resnice: Tukaj se nam je postavil po robu zagrizeni Italijanski trgovec in obrtnik. Postavil je municipiju toliko število volil-cev, da je bil odbit naš naskok, preprečena naša zmaga. Tukaj bo pala končna odločitev. Volitev je pokazala, da so bili 'davna sila laški kra-2Lasri’.m3uJie’ 1;i žive od nas. Bil bi neino všt bre^‘-izida volitev zač'
vztrajno akcij?	ln
rtnnnlnn kl Pomeni trdo delo * vi, P°darsko osamosvojitev. Iv temu se pa mora pridružiti
še druga akcija. Naš obstanek nam
veleva, da ne gledamo brezbrižno,
če pade kak slovenski trgovec; po-
truditi se moramo vsi, da se reši. Danes pa je položaj tak, da iz raznih osebnih in strankarskih ozirov premnogi le škodoželjno zabavljajo ter se obrnejo naravnost drugam, dočim naš človek propada. Temu mora biti v bodoče konec.
Uspešnemu volilnemu delu naj torej sledi vztrajno organizacijsko delo, katero nam v prihodnjih volitvah prinese še lepše uspehe.
Slovenska zemlja.
JESENICE.
Boj za piškote, ali t. zv. občinska seja.
Da nam ni predolgčas sedaj v postu, zato skrbi naš klerikalni občinski odbor. Sicer je bilo vsakemu, kdor se je le količkaj zanimal za našo občinsko upravo, znano, da tu notri ni vse v redu. Klerikalci so seveda skrivali in mašili, dokler se je dalo. V nedeljo pa se je pri občinski seji vsa klerikalna nezmožnost sijajno dokazala.
V naslednjem nekoliko podrobnosti o tej zanimivi seji: Seja se je pričela ob 3. uri popoldne, navzočih Je bilo 23 odbornikov, poslušalcev na galeriji pa nad sto. Župan otvori sejo ter odredi kot 1. točko: volitev dveh, oziroma treh pregledovalcev računov. Med odborniki se takoj opazi razburjenje. Peter Rozman jezno vpraša župana, zakaj da je ta točka na dnevnem redu. Župan zatrjuje, da ni občine oškodoval niti za vinar. Bertoncelj v čudnih stavkih pripoveduje, da so revidirali upravo in račune, pa da jim župan ni hotel dati pojasnila in da se je pritožil na deželni odbor proti reviziji. Ker je župan motil govornika, so zagnali vsi odborniki velik krik. »Bertoncelj ima besedo in ti molči«, tako so vpili nad županom, »dol se vsedi, pa poslušaj«-. Župan, ves bled,, zvoni. i» »l»i in ko se ROneno hrup vendar nekoliko poleže, prečita župan neki zapisnik, da je pri neki seji bil sprejet sledeči sklep itd. Peter Rozman predlaga, da se v občini zabrani vsako havziranje kramarjev iz drugih občin. Se sklene soglasno. Župan pripomni, da je izvrševal sklep občinskega odbora, ko je segnal prodajalko piškotov Ivana Arha iz Javornika. (Mimogrede bodi omenjeno, da se je storil ta sklep zato, da bi v jeseniški občini prodajal piškote samo Peter Rozman.) Župan poroča, da je bila občina tožena zaradi tega in je pogorela, piškote pa da je plačal on iz svojega in da on ni ničesar defravdiral. pač pa je dal za piškote 150 kron. Med županovim govorom so odborniki vsevprek delali glasne medklice. Peter Rozman je kričal
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz irancoske zgodovine.
(Dalje.)
Z zgovorno mimiko je prisegel ubogi lakaj neomejeno pokorščino.
»Izvrstno. Bodi torej tako prijazen in steci svojo livrejo; sezuj se in Judi baret s čapljevko odloži... Ob-,ečeš se v mojo obleko in obuješ moje škornje, dočim se nakitim jaz z vpnx°^?i,n °deIom, ki ti pristoja tako veL Kaprica me je prijela, da nudil kot im ^ad’ kakšen pogled bi njegove svetiostif«°SPOda oskrbnika
Med temi besedami je vitez že pomagal lakaju pri slačenju, s katerim bi se bil trudil revež zaman brez tuje pomoči. V par minutah je bila izpreinemba izvršena: Didjč je bil °blečen za Pardajana, Pardajan pa Se je košatil v lakajevem kostumu, z n,°nmoransiškim grbom na prsih.
»In zdaj lezi, gospod oficir,« je ukazal Pardajan.
j:	j-akaj je ubogal in legel v poste-
kor T"d.aian 1,111 je	Slavo,	ka-
ga motila Lfpanec» ako noi^e’ da bi
ta,« i^dodm iS' da sc odPirai° vra' ‘ '> začni smrčati in glej,
•a se ne premakneš, če nočeš, da ti porežem uhlje...«
Bolesten, zadušen stok mu je povedal, da je Didjč pripravljen k slepi pokorščini.
Nato je stopil vitez iz sobe in se postavil na hodnik.
Na tem hodniku je vladala popolna tema. Tipaje se je začel pomikati Pardajan proti malim vijugastim stopnicam, ki smo jih že omenili. Toda še preden je prestopil dvakrat, so se odprla ta vrata; pojavil se je mož, ki ga je spoznal Pardajan po postavi: bil je oproda, ki je spreip-ljal maršala takrat, ko je prenočil v krčmi pri Pon-de-Sčju.
Stari- klativitez se je takoj obrnil nazaj. Trenotek nato ga je mož došel.
»Kaj dela gospod de Pardajan?« je zamrmral oproda.
»Spi!« je odgovoril Pardajan lakonično.
Oproda je rahlo odprl vrata, zagledal napačnega Pardajana na postelji, slišal zamolklo smrčanje in zaprl sobo, rekoč s tihim glasom:
»Dobro; ne gani se odtod; kakor hitro se zbudi, mi pridi povedat.«
Mož, ki ga je imenoval Pardajan maršalovega oprodo, je nadaljeval po teh besedah svojo pot s smukajočimi, pre\,mirni koraki ter izginil po velikih stopnicah.
»Uh!« je zamrmral pustolovec. »Kar znoj me je oblil po hrbtu! A zdaj, mislim, bom imel mir za par ur.
nad županom, da je lažnik. Župan vpije, da Rozman nima besede in ako ne bo miren, da vrže ven. Sedaj pa je bil ogenj v strehi: vsi odborniki so skočili po koncu, grozili županu s pesoni, metali najgrše psovke in kričali kot bi bi bili obsedeni; ko je bilo rjovenje-in razgrajanje najhujše, pride v dvorano fajinošter Skubic, ogleda se nekoliko po svojih bratcih ter hitro zopet zapusti dvorano. Za njim jo udere tudi večina razgrajačev. Župan zvoni in kliče: »posluh, posluh«. Peter Rozman se vrne ter kriči nad županom: »Ali ne vidiš, da seja ni več sklepčna, komu pa zvoniš, tepec, sam sebi zvonil« Župan pograbi neko knjigo in obrnjen proti galeriji, kriči: »Ali jih vidite ljudske zastopnike, pravice se bojijo, ta knjiga pa bi mnogo povedala, tu notri so štikelci . ; ■.« Nato je bila seja«končana in dvorana se je polagoma izpraznila. Da je med tem koncertom na galeriji vladal bučen smeli, se razume. Joj, ko bi se v kakem naprednem odboru dogodili taki škandali, to bi naglo prišantal Lam-pek in razpustil tako anarhijo. Da, da, tukaj je opravilo deželnega odbora, ne pa smraditi s smešnimi revizijami po vzornih naprednih občinskih zastopih. H koncu naj še pripomnimo, da Čebulj, čeprav klerikalec, vendar kot župan je bil še kolikor toliko nepristranski in nam se v resnici smili, da se mora vojskovati s tako surovimi farovškimi koštruni kot so naši občinski očetje.
Jeseniški »Sokol«. Dasi je marsikdo, ki trdi, da je naroden in menda tudi izobražen, pa kljub temu pisana ogleduje našega »Sokola«, vendar ne manjka tudi prijateljev, ki znajo ceniti velevažno sokolsko delo. Poročali smo že, da razvije naš »Sokol« dne 7. junija svoj prapor. Za prapor našega Sokola so darovali: neimenovan 2 K, I. R, v veseli družbi nabral 2 K, Bojan Djenik 3 K, bratje iz
Mojstrane 3. K. Ignaci) Hodnik 10 K,
Francka Strosova 6 K 80 v, br. Rudolf Osvald 4 K, nabiralnik br. Osvalda 3 K 80 v. — Gospa Lili Gušti-nova pa je poslala iz Metlike našemu »Sokolu« prašen piruh v obliki hranilne knjižice, na katero je vloženih 100 K j)od geslom: Piruh nepozabnemu »Jeseniškemu Sokolu«, bivša Sokolica. — Vsem darovalcem krepak Na zdar!
Kot ustanovnih pristopil ie Jeseniškemu Sokolu Ferdinand Arnejc na Jesenicah. Na zdar! Živeli posnemovalci!
TRBOVLJE.
Domes je dobil sledečo modro polo: »Za neumorno delovanje v prid rudnika po noči in po dnevu, vsikdar in povsod, v burji in viharju, z zamo-čenim in suhim jezikom, s svinjskim
............   mi	_	  -.-	,	in
Narodne manifestacije.
Vrag bi moral biti, da ne bi izvohal tajnosti, to se pravi, tiste osebe, ki jo skrivajo v tem dvorcu, in na katero pazijo tako skrbno, da je Jaz ne bi videl. Hajdimo na delo!«
Hitel je k malim stopnicam in se spustil navzdol.
»'lema je kakor v rogu,« je godrnjal. »Bojim se, da sem se spustil na krivo sled.«
Ravno, ko je dogovoril te besede, je postavil nogo na ozki hodnik prvega nadstropja. Bila so tamkaj vrata, ki so vodila v maršalove osebne prostore.
Pardajan je hotel že mimo njih in dalje po svoji poti, ko je začul za temi vrati šum glasov.
Živo je pritisnil uho na ključa-nico.
In jasno je slišal večkrat svoje lastno ime.
Nekako v trenotku, ko je Pardajan mašil usta lakaju Didjčju, se je ustavila pred Meniškim dvorcem z grbom okrašena kočija; skrivnostno je stopil iz nje gospod in se napotil v dvorec.
Bil je gotovo važna oseba, zakaj peljali so ga takoj v kabinet maršala Danvilskega.
Ko je ta zapazil svojega gosta, mu je hitel naproti z neprikritim razburjenjem, rekoč tiho:
»Kolikšna neprevidnost, da pridete sami!...«
»Moja neprevidnost bi bila še večja, da sem šel k njegovi svetlosti
Kako so manifestirali slovenski volilci v Gorici za
slovensko Gorico ...	Dalje	jutri
ali svojim, pri Bergerju ali v restavraciji, pri pivu ali vinu, pri »Friih-stiick-Mittag-Jause- in Dammerungs-scf.oppen«, vsikdar v interesu rudniških stavb, nikakor i>a ne v nemškem interesu, se Vam skaže upravni svet hvaležnega, plača trimesečno plačo vnaprej in izbriše iz prijetnega spomina.« Približno tako se baje glasi plava pola, katero je dobil naš čili in jaki, obenem pa dragi prijatelj Hans Domes od rudniške centrale na Dunaju.
Nismo škodoželjni in se nam smili njegova družina, čeravno je bil on, kot privandranec s culo, brezobziren proti vsakemu Slovencu, bodisi delavcu ali gospodu. Pogrešali ga bodo sedaj Trbovci, ker snio se že tako navadili Vašega zabavljanja proti Slovencem, da nam je bilo dolg čas pri mizi, kadar Vas ni bilo v rudniško restavracijo ali k Bergerju.
Kdo bode sedaj opravljal Vaš težavni posel? Bode li mogel kdo izvršiti Vaš delovni program? Pilote ste začeli zabijati, temeljni kamen ste položili za nemški most do Adrijc, naredili načrt za zadnji dan našega dopisnika, izvršiti pa niste mogli ničesar. Vkljub visoki starosti imajo ti gg. upravni svetniki na Dunaju za Vaše načrte predobre oči. Kot strokovnjak. je najboljše, da nastopite kot penzijonist službo pri vsenem-ski akcijski družbi za zgradbo nemškega mostu do sinje Adrije. Mi Vas bodemo toplo priporočali. V prihodnji številki priobčimo za rudniško nemško gospodo nekaj zanimivega.
Štajersko.
gospodu Giškemu ali pa k Tavanu. Vedite, da je zadeva tako resna, da mi ni preostajala nobena izbera; moral sem vas torej obvestiti čimprej. Kar dihati ne morem od včeraj; porabil sem torej priliko, ki se mi Je ponudila prejle in sem se izmazal iz Bastilje, ne da bi bil obudil sum. Se danes je treba obvestiti Giza: za glavo nam gre, nam vsem!«
»Oitalan, vi pretiravate,« je rekel Danvil, dasi je prebledel nehote, ko je videl preplašeni obraz svojega gosta.
Ta gost ni bil nihče drugi, kakor Gitalan, guverner Bastilije.
»No, tak kaj ie?« je povzel maršal.
»Ali sva sama? Ali ste gotovi, da naju nihče nc sliši?«
»Popolnoma brez skrbi. Od drugih prebivalcev dvorca naju loči tukaj moj kabinet, orožna dvorana in predsoba. Jaz in moj oskrbnik lij edini smeva stopiti v to izbo. Da pa pozna II} vso našo reč, vam Je že znano. Govorite torej brez strahu.«
»No, vidite,« je dejal Gitalan ln padel v naslanjač. »Najbrže smo izgubljeni vsi, kar nas je. V Parizu je človek, ki pozna našo skrivnost in ki nas lahko spravi pod sekiro ali pa nas pomilosti, kakor nam je ravno naklonjen.«
»Nekdo pozna našo skrivnost!« je vzkliknil marša! in prebledel kakor zid. »Pazite, kaj govorite!«
»Žal, da je vernica. Ta človek je prisostvoval našemu zadnjemu se-
Maribor. Opozarjamo na veliko narodno slavlje 500letnlce ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, kl se vrši dne 19. t. m. ob pol 4. popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Natančni spored priobčimo jutri.
Vseneniška blamaža. Štajerski vsenemci, ki si drže svoje narodno napadalno društvo »Heimstatt«, so si tudi umislili, da hočejo in morajo i>o-staviti v graški okolici na gori Pla-butsch nov razgledni stolp, tako-zvani »Bismarkturm«. V ta namen so vse graške podružnice »Heim-statta« priredile pred par dnevi nekak »Bisinarkfeier«. katerega čist’ dobiček naj bi bil šel ravno v namen omenjene zgraditve.	Pripravljalni
odbor se je obrnil na vsa liemškr svobodomiselna in nacijonalna društva z vabili in delal tudi kolosalno reklamo. Ko pa je prišel omenjeni »slavnostni večer«, pa so šteinfeld-ske dvorane grozno zijale praznote. Prišlo je le par sto ljudi, ki niti ene tretinje prostorov niso zasedli. Seveda bo vsled tega tudi čisti dobiček enak — »nič« in »Heimstatt« bo morala še ta primanjkljaj pokriti. To seveda vscnemce jezi in sedaj se kar penijo jeze nad nezavednostjo njihovih nemških someščanov. Seveda jim to prav nič ne pomaga, pač pa pričuje jasno dovolj, da se celp v Gradcu najdejo ljudje, ki jim je delo »šuitenblattovcev« do skrajnosti zoprno. In vse to do vrha popohijuje vsenemško blamažo, blamažo, ki je
Stanku pri Vedežcvalki. Pravim vam da ve vse!«
»Kdo je ta človek? Kako mu je ime?«
»Pardajan,« je rekel Oitalan.
»Pardajan!« Je vzkliknil Henrik osuplo. »Kaj ne, to je mož, ki bi mu prisodil človek petdeset let, dasi jih ima že gotovo šestdeset, velik in suh, s košatimi sivimi brki?«
»O ne! Pardajan, o katerem vam govorim, je mlad mož. Čudil bi se, če bi mu bilo več nego dvaindvajset let. Oko mu je ledeno, usta se mu krive venomer v čudnem nasmešku, glas mu jc zdaj jedek, zdaj božajoč, rast vitka, rame široke, gesta porogljiva, roka pripravljena neprestano, da prime za meč. Takšen mož je, ki ga mislim.«
»Potem je pa njegov sin! Sin, o katerem mi jc pravil!«
»Njegov sin!« je ponovil Gitalan brez razumevanja.
»Da, da, že vem, kaj mislim; nadaljujte ... Rekli ste, da je ta Pardajan zalezel našo skrivnost v gostilni pri Vedeževalki. Pred vsem vas moram vprašati nekaj: ali ste prepričani, da je ohranil mladi mož svojo tajnost zase?«
»Da; mislim vsaj.«
»Ce je tako, se lahko pomiriva; znano mi je sredstvo, kako se lahko polastimo tega človeka in mu zavežemo jezik. Toda kako ste izvedeli?«
(Daiie.)
tim večja, ker ravno vscnemško glasilo »šuftenblatt« vedno sanja o nekem »najbolj nemškem mestu«. In to blamažo baje vsenemci res prav resno občutijo!
Glavni dobitek 700.000 K državne loterije se je izplačal v Gradcu. Dobitek se razdeli na celo vrsto ljudi, ki so nanj igrali. Graški listi poročajo. da dobijo te vsote samo res revni ljudje, torej, da je bila sreča tokrat naklonjena samo takim, ki so je res potrebni. En del, čez 85.000 K, dobi nek polkovnik z več hčerkami, ki razim svoje gaže, nima nič. Drugi del jc dobilo dvoje sester, siromašnih šivilj, tretji del nek mladi nadporočnik. četrti osmero uradnikov, peti nek trgovec, ki je bil že pred kon-kurzom. šesti nek uradnik. Gotovo lepo velikonočno darilo.
Zaplanina. (Zaklad so kopali.) Pred hišo posestnika Alojzija Gor-šeka stoji velikanski, stoletni kostanj, debel v prerezu 2 metra. Med ljudstvom si o tem kostanju pripovedujejo, da je pod njim zakopan zaklad zlata. O polnoči je baje ob deblu videti moder plamen, a kopati treba o polnoči. Dne 2. aprila so šli fantje Stranšek, Natek in Radoš, da bi dvignili zaklad. Delo je bilo trdo, a zaklada še nikjer ... To je fante napotilo, da so v duplino nabasali slame in jo vžgali. Plamen je bil izredno visok in svetel, a v vejevju je zapel čuk svoj otožni »Hu-liu . • .« Fantov se je polastila groza In zbežali so kot zajčki vsak na svoj dom, kostanj pa je gorel in proti jutru — pogorel . . . Vsled mogočnega plamena pa je bila v nevarnosit tudi Goršekova hiša in se bodo morali fantje zategavoljo zagovarjati še pred sodiščem . . . Da, da: ne le verno tudi babjeverno je naše ubogo ljudstvo!
Mala kronika. V Trbovljah se je splazil triinpolletni Eduard Pernic ria neki kol blizu okna v kuhinji in padel iz 2. nadstropja na cesto. Ko se je oče zbudil in ga šel iskat, ga Je z zlomljenimi udi našel nezavestnega. — O r m o ž. Ko se je pred dnevi vrnil 521etni kočar Podgorelec nekoliko vinjen domu, je prišlo med njim in ženo do prepira, v katerega se je konečno vmešal tudi 201etni sin Miha. ki je očeta dejansko napadel in ranil. Konečno sta mati in sin skušala pahniti starega Podgorelca v mlako pred hišo, a jima je ušeh Mladega nepridiprava so zaprli. — V Sevnici so prijeli mladega S. Fant je vedno in vedno zopet terjal od svojih staršev denar in grozil s požigom. Ko tokrat slednje ni nič zaleglo, je v noči vlomil, ukradel 100 kron in zbežal. Izsledili so ga prav kmalu in izročili sodišču, — V Do* načkigoriseje odstranil sin po-sestnieg Kamenšek iz stanovanja, šel po lestvi svojega strica na pod v seno, a je strmoglavil skozi neko odprtino v globino. Ko se je oče vrnil in sinčka le ni našel, ga je Šel iskat in ga slišal jokati v hlevu. Fant je tožil o močnem glavobolu. Umrl je na pretresenju možganov še na večer istega dne!
Maribor. Javno ljudsko preda-vanie o SOOletnicI zadnjega ustoličenja koroških vojvod bi se bilo imelo vršiti minolo soboto v Narodnem domu. Zaradi nenadoma nastalih tež-koč pa se je moralo na žalost preložiti. Cenieno občinstvo blagovoli to oprostiti. Predavanje se vrši zanesljivo v četrtek dne 16. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Priredi je »Zgodovinsko društvo«. Opozarjamo znova na to predavanje, ki ima biti nekak uvod in priprava na veliko slavnost 19. t. m. Mariborski in okoliški Slovenci! Pridite v velikem številu poslušat zgodovino svojega naroda. Kdor ne pozna zgodovine svojega naroda, njemu je tuja narodna zavest. Narod, ki ne pozna sebe, narod, ki ne proučuje svoje minolosti in ne čisla svoje lastne zgodovine, njemu ie sojeno, da pogine! Slovenci, spoznavajmo sebe, proučujmo osobito svojo mino-lost, učimo se iz nje in — svetlejša bo naša bodočnost!
Goriško.
Gostovanje dramskega ansambla ljubljanskega v Gorici. Pod vodstvom režiserja Milana Skrbinška pridejo slovenski igralci tudi letos k nam na gostovanje. Zal. da morejo uprizoriti topot v Gorici le šest predstav, to pa zaraditega, ker telovadi v gledališki dvorani »Trgovskega doma« srednješolska mladina. Priporočamo torej vsem zavednim Oori-čanom, da posetijo v obilnem številu teh par predstav, ki bodo. po repertoarju sodeč, nudile občinstvu mnogo zabave, a tudi mnogo umetniškega užitka. Repertoar je v istini zelo pe-strobojen in jako srečno sestavljen. Na programu so: resna drama (»Perjanica«), komedija (»Vrag«), narodna igra (»Deseti brat«) in tri ne le v
Ljubljani, temveč tudi povsod drugod najbolj vspele burke (»Konec sveta«, »Tretji eskadron« in »Ne-vzdramljivi Izidor«). Razuntega priredi vodja g. M. Skrbinšek topot v Gorici prvič »Reklamacijski večer«, ki je za Gorico novost. Da morejo slovenski igralci nuditi Goričanom predstave, kakor so »Deseti brat« in »Tretji eskadron«. Je pa predvsem zasluga »Dramatičnega odseka« go-riškega Sokola, ki se je povabilu vodje k sodelovanju z navdušenjem odzval. — Ansambl šteje v celem 13 oseb. in sicer 8 gospodov in 5 dam: gospe B. Bukšekova in P. Juvanova, gospodične A. Winterova, H. Gjorgjevičeva in I. Gorjupova ter gg. A. Danilo. I. Povhe, M. Skrbinšek, B. Peček, E. Grom, G. Šest, A. Drenovec in Fr. Habič. Opozarjamo na to. da prinaša velikonočna številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« slike tega ansambla in njegovega vodje režiserja gospoda Milana Skrbinšeka. Tudi v izložbi knjigarne g. A. Gabrščeka so razstavljene fotografije posameznih igralcev in ig/alk. — Prva predstava v Gorici je velezabavna burka »Konec sveta«, ki se vrši na velikonočno nedeljo dne 12. t. m. ob pol devetih zvečer v gledališki dvorani »Trgovskega doma«.
Imenitna pridobitev za gorlškl občinski svet Je šulferajnski nadučitelj Straberger, ki ne zna niti besedice italijanske. V sejah občinskega sveta ali pa vsaj v odsekovih sejah, če bo hotel ta mož kaj govoriti, bo moral nemško govoriti, da bo s švab-ščino poveličeval »italijanski« značaj mesta Gorice. Vrhutega je mož »domačin«, ki je prišel pred dvema letoma iz severne Češke. Zato bo lahko vzdrževal tisočletni italijanski značaj goriškega mesta. Cesarski in kraljevi major Dietrich in mazinijan-ska iredentista Venier in Bonomi so že sklenili bratovščino na črnorume-ni in bclordečezeleni podlagi. Vsi laški iredentarji pristopijo v floten-ferajn in se bodo korporativno udeležili Novara-Feier, Nemci pa bodo preoblečeni kot kacenmaherji pristopili v Lego nazionale in društvo »Dante«, ki hoče Primorsko in južno Tirolsko odtrgati od Avstrije, lleil-eviva!
Kako se agitira na gorlškem kolodvoru. V pondeljek ob 3. uri popoldne smo pili eno čašo piva v gostilni pri železnici v Gorici. K nam se pridruži neki slovenski odpadnik in nam začne peti o volitvah. Ko ie videl, da nič ne opravi, začne kazati nam državni grb iri kričati v ital. jeziku: »Vi ste neumni, vi ščavi.« Molil nam je grb pod nos in je menda mislil, da bomo mi. kmetje, kaj rekli proti grbu, da bi nas naznanil na policijo. Tako so lovili od kamore plačani ljudje volilee na kolodvoru. Ako bi ne bili volilci previdni, bi se lahko zgodita nesreča, da bi jih tak lopov spravil v ječo. Mi smo to sporočili policaju, on pa je rekel, da to ni nič. Falot je zbežal — policaj je rekel, da ga pozna in da to ni nič. Pa nič. Mi pa le vemo, za kaj je šlo.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da priredi 7. junija t. I. javno tombolo, združeno z veselico in slovensko dirko. Obenem naproša vsa cenj. društva, da blagovolijo pri svojih prireditvah uvaže-vati gori omenjeni dan veselice. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 19. t. m. celodnevni izlet v Ajdovščino. Odhod se pravočasno cenj. članom naznani.
Za 600 kron.
Kako se ministrstvo izgovarja.
Konečno smo dobili po enem mesecu odgovor na naše vprašanje. Prišel je ob času, ko smo začeli zadevo javnosti natančneje pojasnjevati. Včeraj smo dobili pismo od c. in kr. ministrstva zunanjih zadev, v katerem nam ministrstvo sporoča, da je stvar bila sledeča
Neki uradnik v zun. ministrstvu je dolžan v neko posojilnico na Kranjskem. Ta posojilnica je baje poslala »Dnevov« ček. V ministrstvu so namreč onemu uradniku odtrgo-vali od plače, in se je nabralo 600 K. Ministrstvo je posojilnico o tem obvestilo in reklo, da pošlje denar proti potrdilu. Posojilnica je na to poslala potrdilo in (seveda pomotoma) »Dnevov« ček. Ministrstvo je kratkotnalo nakazalo denar po »Dnevovem« čeku in tako je svota 600 K prišla na upravo »LJneva«. Kako da je prišel ček »Dneva« v ono posojilnico in po kaki pomoti je prišel potem na Dunaj, tega ministrstvo ne more pojasniti.
S tem bi bila cela zadeva pojasnjena. Mi nimamo vzroka, da bi dvomili nad resničnostjo tega pojasnila. Pojasnilo bi bilo zmožno pokriti tudi vsako drugo ev. zadrego. Ob tem času pa se je toliko pisalo o dispozicijskem fondu in se je slišalo toliko nelepega o podkupovanju, da
so se dale take usodne pOrhOte žčlo različno razlagati. Mi prinašamo pojasnilo in prepuščamo sodbo javnosti.
Dnevni pregled.
Kako Je prišla bolgarska vlada do večine v sobranju. Pri zadnjih volitvah je dobila bolgarska vlada, kakor je znano, malo večino v sobranju. In še to večino je dobila le potom goljufije. Pred razpisom volitev je notranje ministrstvo oznanilo, da je dalo izvesti ljudsko štetje v gimildžinskem in struinickem okraju da se je tem potom dognalo, da živi v teh okrajih 813 tisoč prebivalstva in da jim gre 41 poslancev. Sedaj po volitvah pa ministrstvo izjavlja, da se je zmotilo in naknadno dognalo, da živi v novih krajih samo
657.000	prebivalcev. Po volilnem zakonu pa pripada na vsakih 20 tisoč prebivalcev en poslanec. Zato bi prebivalci v onih krajih smeli voliti le 33 poslancev in ne 41. Vprašanje večine je bolna stran bolgarske vlade in sedaj še ni gotovo, kako bo rešena in če bo sedanje ministrstvo sploh moglo vladati z današnjo večino. »Cas« pravi: »Ko bi v voditeljih vladnih strank bilo le nekoliko dobre volje, bi sporazum z opozicijo ne bil težak, ker danes si vsaka bolgarska stranka želi miru in pozitivnega dela v prospeh domovine. Toda enostranska politična smer, ki se je pokazala škodljivo za Bolgarsko mora biti nadomeščena z drugo, rusofilsko smerjo, ali p& vsaj nc-utralno.
Vse jih sovraži. Nemčija je v vojni 1. 1870—71. slučajno (pa res samo slučajno) premagala Francijo, ki ji je morala odstopiti dve lepi deželi: Elzas in Loreno. Prebivalstvo teh dveh dežel je po jeziku nemško in človek bi mislil, da jc ono pozdravilo Nemce kot svoje osvoboditelje. Kaj še! Nemčija menda nikjer ni tako osovražena kot ravno v teh dveh deželah, dokazuje nam to savernska afera in dejstvo, da prebivalci teh dveh dežel vsak dan glasneje kličejo na pornoč — Francijo, ki naj jih reši nemškega suženjstva! Kako je Nemčija v Alzaciji in Loreni osovražena, se vidi najbolj iz dejstva, da kličejo republikansko Francijo, ki gotovo ni klerikalna, na pomoč najbolj katoliški, klerikalni duhovniki, ki so tam pravi voditelji ljudstva. Graška »Ta-gespost« se radi tega bridko pritožuje, ampak stvar je jasna in umljiva: Alzačani in Korenčani so živeli
sKuvmo s Francozi	slo	let	in	so
se naučili od njih prave olike in one fine uljudnosti, ki je Francozom lastna in čisto naravno je, da ne morejo trpeti grobosti, sirovosti in domišljavosti, ki je lastna satno Neiricem in ki jih dela nesimpatične, odurne celo , Nemcem, ki so Imeli priliko priti v stik s francosko kulturo. In ti Nemci hočejo nam govoriti o svoji »kulturi«!
Razlastitev morske obali. Ob
priliki obravnavanja o razlastitvi morske obali na Hrvatskem se je tudi na Slovenskem čulo par ostrih besed na adreso koalicije, češ: ne-narodna in protinarodna v svojem delu. Toda to ne bo res! »Narodno Jedinstvo« novi brvatski tednik, ki ga izdaja Milan Marjanovič, je v tem vprašanju povedal odkrito besedo, ki je tem važnejša, ker »Narodno Jedinstvo« ni v službah koalicije, temveč je, kakor se zdi, nastal iz opozicije proti koaliciji, ali vsaj iz očitka, da se koalicija ne peča več s širšim narodnim programom. »Narodno Jedinstvo« št. 1 piše: Novi razlastitveni zakon ne vsebuje v stvari ničesar novega. Tudi dosedaj se je moglo za »pomorske svrhe, ki spadajo v zmislu zak. čl. XXX. (odnosno 1.) iz leta 1868 (torej ogrsko-hrvatske nagodbe) v področje skupne zakonodaje in skupne eksekutive dežel ogrske krone« posamezne dele na morski obali razlastiti. In proti tekstu zakona se pri nas ni dvignil niti en glas, kar je zelo zanimivo. Ono, proti čemur se je tako kričalo, m zakon, temveč njegova razlaga, v kateri se kaže, da ima trgovinsko ministrstvo v konkretnih slučajih dotočiti, kateri del in odkod se razlasti in v kateri se dalje pravi, da se raz-lasteni deli lahko dajo tudi zasebnikom v porabo. Pri tem je treba razlikovati dvoje: prvič, če je s tem novim zakonom kršena nagodba in drugič, če se s tem zakonom spreminja današnje stanje na škodo hr-vatske avtonomije. Na prvo vprašanje se mora zanikalno odgovoriti. Novi zakon ni druzega kot modifikacija zak. čl. 55 Iz leta 1868. Že takrat je odločeval o razlastitvi «a Hrvatskem teritoriju skupni 9«r. ,1 hrvatski zbor. Takšen zakon ie izdal budimpeštanski zbor tudi 1. 1881. ln takrat se na Hrvatskem m mhce dvignil proti temu glasu, bedaj pa, ko se je zgodilo isto pa vpije opozicija na hrv.-srbsko koalicijo, da je izdajalska. Izdajalska je torej zato, ker ni več storila kot sam Anton Starčevič. Ne proti koaliciji, temveč
za korigiranjem nagodbe bi morala Iti opozicija, če je hotela, da se jo smatra za pošteno. Kar se pa tiče druzega vprašanja, če se dosedanje stanje menja na škodo hrvatske avtonomije, se mora reči, da je treba čakati. Ban je izjavil, da predmet razlastitve v konkretnih slučajih ne bo določil trgovinski minister temveč ban in hrvatska vlada. In privatnikom se bodo razlasteni deli obale dali Ie takrat, kadar jih bodo ti vporabili v namene, ki jih določa ogrsko-hrvatska nagodba in s tem odpade bojazen, da bi mogli posamezniki hrvaška kopališča uničiti.« Ta krik o priliki razlastitvenega zakona ni druzega kot krik sovraštva proti koaliciji. — Se eno opazko k oportuni politiki koalicije: Boljše je, da Je na vladi poštenjak, ki je v slučajih, ko ni druge pomoči, oportun, kakor pa da bi bil na vladi lump, ki dela le za svoje osebne interese pod masko naroda in domovine. Razne politike hrvatske opozicije preveč poznamo, kakor da bi mogli verjeti njihovemu ogorčenju.
Nič »Weltsprache!« Kadar nemški listi nastopajo proti našim zahtevam po jezikovni ravnopravnosti, se radi norčujejo iz našega jezika, češ, da ga govori in piše samo peščica ljudi, medtem ko je nemščina »Welt-spralie« t. j. svetovni jezik in zato bi ga morali Slovenci rešpektirati in se ga z vsem navdušenjem oprijeti. Tako mislijo, govorijo in pišejo Nemci in se čudijo, da smo mi tako trdovratni, da nam je ljubši naš materinski jezik od nemške »NVeltsprache«. Naj Nemci ne krošnjarijo preveč okolu s svojim svetovnim jezikom, mi plačujemo davke kot oni in hočemo, da se tudi naš jezik na naši zemlji spoštuje, da dobi ono veljavo, ki jo mi zahtevamo zanj! Ne impo-nira nam čisto nič številna moč Nemcev, ker nas je več kot njih in vsak otrok je že prepričan, da pride čas, ko bodo Nemci trepetali pred združenimi Slovani. Trepetajo pravzaprav že sedaj, pa prišli bodo za njih še hujši časi. Sicer pa naj Nemci govorijo o svojem svetovnem jeziku Alzačanom in Lorencem, ki so po krvi sicer Nemci, pa nočejo o nemščini in o Nemcih ničesar slišati, temveč komaj čakajo, da jih Francija oslobodi nemškega jarma in imajo za Nemce zaničljiv izraz »Alboche«.
Prejeli smo z dežele od uglednega narodnjaka. »Jugoslovansko nacionalistično gibanje«. To je uvodnik pondeljkovega »Slovenca«. Jeli mogoče, da kaj takega napiše sUh vensko ali slovansko čuteč človek.
Kani	tuku politiku? Ali na^ lie
vodi na pot Koroške? Pa zdihujete ljudje okoli »Slovenca« o vilajetu Koroškem! Mar ga niste ustvarili sami s svojo politiko. Kmalu boste zdihovali o vilajetu kranjskem. Nehote mi pri čitanju tega članka sili vprašanje, koliko ste dobili srebrnikov za tako pisanje? Torej samo Romuni si lahko privoščijo hrepenenje združiti se z brati. Nam, Slovencem ne kaže druzega kot trpeti pod germanizmom. Mislim, da drug se ne strinja s takšno politiko, kot kak dr. Šušteršič in par drugih jednakih »Slovanov«. Da so še toli predrzni ti ljudje, kaj takega tiskati v slovenskem jeziku.
Na občnem zboru Novomeške Sokolske Župe dne 25. sušča t. 1. je bit izvoljen sledeči odbor: Starosta: br. dr. Ivan Vasič, Novo mesto; 1. podstarosta: br. Dako Makar, Metlika; II. podstarosta: br. Lavoslav Bučar, Kostanjevica; načelnik: br. Fran Gregorc, Novo mesto; tajnik in zapisnikar: br. Ljudevit Papež, Novo mesto; blagajnik: br. Ljudevit Kalčič, Novo mesto; namestniki bratje: Fran Berlec, Vladimir Vojska, Novo mesto in Viljem Tomič ml. Trebnje; računska preglednika: Fran Sajovec in Jože Wiudischer, ml. Novo mesto; odposlanec v odbor S. S. Z.: dr. Ivan Vasič in namestnik Fran Gregorc, Novo mesto. Na zdar!
Pogreša se deček 14 let star, ima sivo obleko, kratke hlače, pelerino, rjav klobuk in tnal kovčeg. Dne 8. t. m. zjutraj sc je peljal proti Tržiču. Ako ga je kdo videl se prosi, da naznani to g. Cehu, urad. v predilnici v Tržiču, Gorenjsko ali gosp-Lerman ali pa gbspej Mergolic, c sposka ulica 4, Ljubljana.
Težko Poškodovan. 24 etm dela
vec Miklavž Hafner iz Goricanj je bi s svojimi tremi tovariši-m se z njuni snri Po poti domov so ga fantje napadli in mu prizadejali težke poškod-
l)C*
Ogenj. V gozdu pri Drganjem selu ie zgorela baraka namenjena delavcem tvrdke Hieng & Rus iz Ljubljane. Obenem z barako je zgorelo tudi vse premoženje treh delavcev.
Ljubljana.
— »Dan« v nedeljo ne Izide. Velikonočna številka fzlde lutrl. nakar opozarjamo svoje čitatelje in g P : Tncprflti se sprejemajo do
Na velikonočni pondeljek izide »Dan« kakor po navadi.
— »Velikonočna Neža«. Ker
»Dan« v nedeljo ne izide, bo »Bodeča Neža« priložena že jutrišnji velikonočni številki. Naravno je, da se je tudi »Neža« praznično oblekla in si je izbrala rdečo — pirhovo barvo V tej barvi bo »Neža« prav ofertna in jo priporočamo vsem, ki pojdejo te dni kam na izlet, da jo vzamejo’;, seboj. »Neža« bo imela prav lepe velikonočne dovtipe in se bo ob nji vsak dobro zabaval.
, ~ fater Arhangelj. Obsodba patra Arhangelja z Viča je vzbudila splošno pozornost. Ljudje so se le čudili, da je bila sodba tako mila. Iz obravnave se je videlo, kako zlobni ljudje se skrivajo pod kutami. To naj bodo namestniki Kristusovi, oznanjevalci onega evangelija, za katerega resnico je pred 1914. leti umiril Sin božji na križu! Ako pomislimo, da se celo med navadnimi ljudmi težko najde tako podel denunci-jant — potem se pokaže Arhange-lovo delo v tem grši -luči. Nečesa takega je zmožen le srčno zloben človek. Pater Arhangelj si je menda vzel zgled po Lampetu. ki si je pritisni! za vse čase na čelo najsramot-nejši pečat. G. Pekleta oče je dal
20.000	K za viško cerkev — za zalivalo pa hočejo zdaj razni »arh-angeli« škodovati njegovemu sinu z lažnjivimi denuncijacijami. Kaka podlost! O stvari je pisal tudi »Riečki Novi List« in bodo gotovo tudi drugod o tem govorili. Bodo vsaj videli, kako vrste duhovščino imamo na Kranjskem. Sicer tudi drugod niso mnogo boljši — ampak takih kot so liri nas, je malo — posebno ker se jim zdi, da mora biti sodnija proti njim bolj prizanesljiva, nego nasproti drugim. O tem bomo Še izpregovo-rili. Slučaj patra Arhangela je dokaz, da se nahajajo po naših cerkvah ljudje, ki so vse prej, nego pošteni duhovniki in —■ kristjani.
— »Šuftenblatt« se zopet zadira, in sicer topot zato, ker je sodnija v Ljubljani o nekem konkurzu izdala slovenske listine. Švab je ves raz sebe. da si c. kr. avstrijska sodnija kaj tacega upa.
— Na dnu pekla naj ga pečejo tiste kronice«, tako so jadikovale včeraj zjutraj uboge ženice, ki so pomivale po šentpeterski cerkvi za praznike. Bilo jih je menda 7: zmenile so sc s Petričem za dnevno plačo 3-K. a kako so bile razburjene, ko jim ie plačal po storjenem delu
samo po 2 K na dan! Vprašamo Vas, župnik Petrič, kaj sc pa pravi pravzaprav »delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati in odtrgovati«, če ne to, da slabotni vdovi s štirimi otročiči (Narobetovki, ki jo pozna ves Udmat) odtrgate od krvavo-zasluženih 3 K eno celo krono, in ji date samo 2 K. Pfuj! Ravnotako ste naredili z vsem drugim, ki so pomivale mrzla cerkvena tla, ter so jokale pred cerkvijo, da so se mi smilile v dno duše. Toliko za danes!
— Za športni prostor. Včeraj je prinesel uradni list lepo notico o športnem prostoru; upamo, da so si jo prizadeti faktorji prečitali. Šport je za vsako mesto take važnosti, da ga povsod podpirajo, pri nas pa se zanj ne stori ničesar. Treba je, da se vprašanje športnega prostora čim preje reši.
— Dobili smo nasvet, naj bi se
pri mestnem pogrebnem zavodu vpeljali motorni vozovi.
— Odborova seja »Matice Slovenske« dne 6. aprila 1914. Predsednik pozdravi nove odbornike gg-prof. Breznika, dr. P. Grošlja. dr-Iv. Laha, dr. Vlad. Ravniharia. *®r javi, da sta kot ustanovnik« py*\ pila predsednik Maticp Hrv. ui. Jton Kučera in »Čiuovn>6ka zadruga« v Pterinji. Matica j® ff 1 ^ duševnemu voditelju •“f1! ,l,	.	/	1
Muki ob njegovi šestdesetletnici ter stopila v zvezo s poljsko »Akademijo umetnosti v Krakovu«. Bivšim odbornikom gg. dr. A. Brezniku, dr. Jos. Debevcu, dr. Fr. Deteli. Fr. Finžgarju, prof. Iv. Grafenauerju, dr. J-Grudnu, kanoniku Iv. Sušniku izreka odbor toplo zahvalo. — 7,a predsednika se izvoli ponovno dr. Fr. Ilesic, za I. podpredsednika Peter vitez
Grasselli, za II. podpredsednika sve -
nik Fr. Milčinski, za blagajnika g. ravnatelj A. Koder. ^ khucaija g dr. P. Pestotnik. ^rše se vohtve v odseke in sicer pride g. ptof. Biez-°,ik v Knližni./^1^™,"1 Narodo-pisni odsek. dr. P. Otošelj v Knjižni in narodopisni odsek, dr. Iv. Lah v Knjižni odsek in v Odsek za slovenski jezik, dr. Vlad. Ravnihar v Goso. odsek. V odsek za slovenski Jezik s$ izvoli še g. prof. dr. R. NachtigatU Častna nagrada za 1913 se podeli pisatelju romana »Gospodin Franjo«, Podlimbarskemn. — Za tainikn novno izvoli	'	'
-Operni pevec, baritonist Ivan Levar je rojen v Rakeku na Notranjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Na Dunaju se je učil solo-petja privatno skozi dve leti in pol pri prof. Ungerju, dalje pa na c. kr. glasbeni akademiji, katero je dovršil z odličnim uspehom. Kako so profesorji cenili njegov izredno lep bariton. se razvidi iz dejstva, da ga je ravnateljstvo oprostilo odplačevanja šolnine, povrh upa mu še naklonilo državno štipendijo za čas njegovih študij, letnih 800 K. Ro dovršenih glasbeno-akademičnih študijah je bil angažiran v Moravski Ostravi, letos pa v Aachenu. V Moravski Ostravi je nastopal kot prvi baritonist v 19 velikih opernih partijah. Velika priznavanja žanje letos v Aachenu, oso-bito kot »Votan«, »Hollander«, »Ri-golctto«, »Sebastiano«, »Fallstaff«, »Renč« in dr. Tu ga je slišal slavni diregent VVagnerjevih oper Hans Richter v vlogi Hollanderja. Levarjev glas mu je tako dopadal, da ga je povabil v Bayreut, kjer je pel pred Cosimo in Siegfridom Wagnerjem s tako velikim uspehom, da ga je Cosi-ma V/agnerjeva angažirala za sodelovanje pri prihodnjih slavnostnih predstavah v Bayreutu. Vse kritike hvalijo njegov razsežni. izredno polni, lepi bariton in visoko umetniško stremljenje in poglobljenje v partijo, katero ravno izvaja. Partija Satt-nerjeve »Oljki« mu zelo ugaja, ker je silno melodiozna, izrazita in krasno deklamirana. Naj večja vrlina Levarjeva — mojstrski bel canto — združen s čustvenim predavanjem, obeta priti do popolne veljave pri Matičnih izvajanjih »Oljke«.
— Shod mesarjev na Kranjskem se je vršil v sredo popoludne v Mestnem domu. Zastopani so bili mesarji iz cele Kranjske. Vseh skupaj jih le bilo okrog 200. Na shodu se je
Prejela sledeča resolucija:
Na protestnem shodu v Ljubljani, 8. apr. 1914. zbrani mesarji vse Klanjške, uvidevajo, da je današnji položaj mesarjev vsled vedno bolj in bolj naraščajočega klanja živine, raz-sekavanja in nadrobnega prodajanja mesa * strani kmetovalcev že ne-vzdržljiv, in zaradi tega prosijo:
1. C. kr. trg. mkUstr. blagovoli
vse potrebno ukreniti, da se člen V točka a) cesarskega patenta z dne 20. decembra 1859.. drž. zak. št. 227., kolikor možno strogo razlaga ter da se klanje živine, razsekavanje in nadrobna prodaja mesa s strani kmetovalcev smatra le potem za po-kuictijsko, od določil obrt-
2. I )okler c. kr.,trgovinsko mini-trstvo ne 17-da tozadevne nove izvršilne naredbe k navedeni točki tega cesarskega patenta, se c. kr. deželna vlada v Ljubljani naproša, da odredi, da se bo razpis c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 21. decembra 1908., »t. 5507., strogo izvrševal in da se bodo kaznovali oni kmetovalci, ki ne koljejo le v posameznih slučajih, temveč z gotovo rednostjo in to z k?	kakega	dobička ali
vzrejene živin* fSule* 0(1 n*ih samih terih ni število v «on£no oni Pri kanja zaklane živine v n raz‘ieiava-ju z obsegom kmetijstva6*" razmer"
,-3‘ Sle« vstrajajo zbrani mesarji na stahscu, da je neobhodno potrebno. da sc bo nedvomno že zastareli in sedanjim razmeram ne več odgovarjajoči člen V. cesarskega patenta z dne 20. decembra 1859., drž. zak. št. 277., nadomestil z novimi določbami. I a zahteva je teni bolj upravičena, ker sedaj veljavni obrtni red izdatno obremeni mesarsko obrt z najrazličnejšimi in jako strogimi ®Pratnitni predpisi, n. pr. glede klav-n,c. nedeljskega počitka itd., in ker (,brtni davki in zavarovalni prispevki Za delavce pri mesarji znašajo do-
visoke svote. dočim ta bremena kmetijskega klavca živine ne zadelo. prj teli kmetijskih klavcih tudi '. možna stroga izvršitev veterinar-
Predpisov, kar je gotovo le obža-vati s stališča umne živinoreje, ka-s^atudi s stališča javnega zdrav-
Ievafe^dGS11^*i^<KlS
predloži te resolucije c. kr. trgov ministrstvu in c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
— Odbor za napravo In vzdrževanje spomenika uradniku k. Jos. počivalniku. Med prijatelji umrlega bančnega uradnika g. Josip Počival-"'ka pojavila se je misel, da bi se * °kojniku, kot vztrajnemu in zaslužnemu delavcu na narodnem polju porjavil ob njegovi gomili na tukajšnje pok°PaIišču primeren spome-iz ‘!oški spomenika naj bi se krili prijateSii2P0.,njih doneskov cenjenih Počivalnika" Rrijateli'C ranjkega Jos. men odbor '7aUsnoval se je v ta nanje nagrobnega"*«ravo vzdrzeva-tovarišu i„ tat.Tg&EgflS
se je na svojem prvem sestanku dne 5. t. m. sestal iu sklenil potom nabiralnih pol zbirati pri prijateljih in znancih pokojnika prostovoljne doneske za imenovani spomenik. Sestava gori imenovanega odbora: gg. Josip Mulaček, uradnik, predsednik in tajnik. Ludovik Dennelj, učitelj, namestnik. Drag. Gorup, blagajnik, tvrdka Gričar-Mejač, gdč. Jerica Dolenc, Vida Podkrajšek, gg. Gust. Accetto, B. Kajzel, E. Skušek, Iv. Ažman, Al. Vodeb. Maks Černe in Stane Vidmar. Nabiralne pole so opremljene s podpisi predsednika in blagajnika. Doneski, načrti in sklepni račun se bodo javno priobčevali v slovenskih časopisih. Za odbor Jos. Mulaček. predsednik. D. Gorup, blagajnik.
—Občni zbor »Društva slov. učiteljic« se je vršil v sredo 8. aprila t. I. ob 10. uri dop. na šentjakobski šoli v Ljubljani. Poleg običajnih točk: pozdrava predsednice, tajniškega in blagajniškega poročila je bilo na dnevnem redu poročilo o novem Ijud-skošolskem zakonu. Poročevalka uč. A. Sarkova je v stvarnem in temeljitem govoru pojasnila navzočim članicam vrline in hibe novega zakona ter navedla one paragrafe, ki zlasti učiteljic ne morejo zadovoljiti. Društveni odbor za I. 1914 in 1915 se je konstituiral tako: Predsednica: V. Zupančičeva, podpredsednica:	A.
Sarkova, I. tajnica: M. Mehletova, II. tajnica: J. Zemljanova, blagajni* čariea: E. Žerjavova.
— Narodno-socijalna Zveza v Ljubljani naznanja, da bo društvena knjižnica v nedeljo zaprta. Da se pa člani lahko preskrbijo s knjigami za praznike, izposojevale se bodo knjige danes, na veliki petek, od 6. do 8. ure zvečer.
— Knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« Pred igriščem št. 3 ne bo odprta na Velikonočno nedeljo pač pa je odprta v petek od 6. do 8. ure zvečer in na Velikonočni ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne. Knjižnica deli tiskane sezname knjig rednim obiskovalcem brezplačno.
— Orkester Sokola I. opozarja in vabi na svoj drugi koncert, katerega priredi na velikonočni ponde-Ijek dne 13. t. m. v hotelu »Tivoli«. Koncert traja od 4. popoldne do 7. zvečer, nakar se vrSi od 8. do 12. ponoči ples v dvorani. Vstopnina je za osebo 50 v. Nadejamo se, da nas tudi tokrat sl, občinstvo počasti z istim ako ne obilnejšimposetomkot zadnjič zlasti pa apeliramo na sokolske kroge, da se udeleže v čim večjem številu, ter nslttrajo tudi med znanci:
Na zdar!
— Pevsko društvo »Slavec« proslavi ob binkoštnih praznikih svojo 301etnlco in sicer v soboto dne 30. maja t. I- z »Jubilejnim koncertom« v veliki dvorani Nar. doma in dne 31. maja oziroma 1. junija z veliko ljudsko veselico na prostem.
— Nov strokovni list. V Ljubljani je pričel izhajati- pod naslovom »Obrtni Vestnik« nov strokovni list, namenjen slovenskim obrtnikom. List je oficijalno glasilo »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug« iu »Zveze Južnoštajerskih obrtnih zadrug« ter hoče zastopati ramo interese obtnikov. Vsled tega ga vsem obrtnikom prav toplo priporočamo. Celotna naročnina stane 5 K. — Naroča se pri upravništvu v Ljubljani.
— »K veliki noči« je naslov pesmi, ki jo je založil in izdal Matej Strgar in ki se prodaja na korist družbe sv. Cirila in Metoda po vseh knjigarnah po 40 vin.
— Krmila je kokoši za druge. V Spodnji Šiški je posestnikova žena Ivana Škobic krmila šest kokoši, naj-brže za veliko noč. Kokoši so se dobro redile. Ko so bile pa izpitane. je nekdo prišel in jih ukradel.
— Aretacija na kolodvoru. Na
južnem kolodvoru je bil aretiran neki bosanski delavec, ki je hotel s tujim potnim listom iti v Ameriko.
— Umrli so v Ljubljani: Gustav Prah, sanitetni desetnik, 24 let. — Jo-sipina Stroj, posestnikova hči, 31 let. — Albina Korbar, rejenka, 13 mesecev. — Ana Triep, delavka, 47 let. — Marija Černak. mestna uboga, 94 let.
— »Zvonček«, XV. 4: Fr. Rojec: Slovo bolne Minke. — Drago širok: Svatba na morju. — Fr. Rojec: Deklica iu metuljček. —Fr. Rojec: Ptičkom. — Cvetomirski: Spomladi. — Ivo Trošt: Volka so pokopavali. — Davorinov: Velikonočna. — Davorinov: Tri ladjice. — M. P.: Ustoličenje vojvode itd. — Ivo Trošt: Nastavljena past. — Cvetko Gorjančev: Tolarčki svetega Jožefa. — Utva: Jurjeva. — Davorinov: Bajka o citrončku. Ivo Trošt: Zvonček bahač.
Davorinov: 2e cvetke cveto. — Pouk in zabava. — Slike: Aleluja.
Knežji kamen. — Ustoličenje vojvod. — Vojvodski stol. (Risal Dragotin Humek.) — Kotičkova risba. —
Lepo opremljeno številko priporočamo v nakup!
—O »modri miški« piše dunajski »Freiudenblatt« sledeče. »Modra miška« od Aleksandra Engel in Julija Horst, ki je povzročila kot operetna burka na odru mnogo smeha ustopila je tudi v kinematograf in iz burke nastala je prava živahna veseloigra. Komične situacije uprizarja film mnogo uspešnejše in režiser Maks Mack uporabil je to lastnost filma in sestavil celo vrsto smešnih prizorov tako, da gledalec ne pride iz smeha. Bil je velikanski uspeh h kateremu je pripomogla največ očarujoča igra Magde Lessing.
Spominjajte se dijaškega društva: ,, Domovina" /
Od velikonočne nedelje 12. do 17. aprilu — 6 dni!
Modra miška!
Z Magdo Lessing!
Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen smeh!
Kinematograf Ideal«
Vlomilca Jereb in Pavlič ter stražnik Mandič.
O vlomilcu Jerebu, ki ga je tukajšnje porotno sodišče obsodilo na osem let težke ječe, ki je potcin ušel iz zaporov in ki so ga zopet prijeli, smo svoj čas že veliko poročali. Ravno tako o »teateršpilerju« Pavliču, ki je dobil za svoje vlome in tatvine tudi osetn let težke ječe. In tudi o stražniku Mandiču in njegovi ženi, ki sta Jerebu pomagala pri begu smo pisali. Včeraj Je bila tozadevna obravnava pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Vsak se bo čudil, kako pride sedaj tudi Pavlič pred sodišče, ki vendar ni pobegnil iz ječe. Stvar je takale:
Prišla je na dan namreč tatvi-
iiN. ki se je izvršila d ne 30. septembra 1913 pri Leopoldu Blirgerju in njegovi ženi. Vse ukradene stvari so bile vredne 367 K. To tatvino je izvršil Jereb skupno s Pavličem.
Ukradene stvari, med katerimi se je nahajala tudi zapestnica in svilena obleka, sta nesla Pavlič in Jereb po izvršeni tatvini k stražniku Mandiču v Novo vas na Glincah.
Mandič pozna Jereba že od mladosti. Bal se ga je vedno, ker je imel Jereb orožje pri sebi in je bil pripravljen za vsak slučaj. Isto noč, ko je Jereb ušel iz zapora je bil Mandič s svojo ženo v neki gostilni na Glincah, kjer sta ostala do polnoči. Ko sta prišla biizo stanovanja, je nenadoma skočil k njima izza nekega plota Jereb, ki je držal v roki škarje in ki ga je prosil za obleko. Mandič mu je ni hotel dati in mu je rekel naj gre h Karolu Kosu, pleskarju državne železnice, kjer bo dobi! potrebno obleko.
Okrog dveh po polnoči je prišel Jereb h Kosu trkat na okno. Domači so se takoj zbudili, vendar ni hotel iti nihče k oknu. Na prigovarjanje žene in matere je šel Kos slednjič k oknu in je zagledal zunaj Jereba. Ta je imel v roki nekake škarje, ki se jih je Kos grozno ustrašil. Zato mu je dal tudi čepico in nekaj obleke. Pri tem je rekel Kos Jerebu: »Kmalu te bodo ujeli!« Jereb pa Je dvignil škarje in je zagromel: »Ne bodo me ne!«
Kos je pri razpravi izpovedal, da je hotel Jereba upijaniti z rumom, da bi ga potem lahko šel naznanit policiji. Toda — Jereb ni hotel piti. Kos ga je nato pregovarjal, naj gre v listnico, kjer ga bo skril, da ga ne dobijo. Toda Jereb —■ ni hotel iti v listnico. Zjutraj je šel Kos naznanit zadevo ppliciji.
Mandičeva žena Marija, ki je bila tudi obtožena, da je pomagala Jerebu pri begu in da je spravljala ukradene stvari, je izpovedala sledeče:
(Ona ni hotela nositi ukradene obleke, ki sta jo prinesla vlomilca Jereb in Pavlič v njeno stanovanje.-Vedela je, da je obleka ukradena, zato jo je dala svoji sestri Frančiški Petelin, ki je prišla k nji šele pred dvema mesecema iz Trsta.
Frančiška Petelin je vprašala svojo sestro zakaj ona ne nosi obleke. Ta pa ji je odgovorila, da je ne obleče zato, ker je ukradena. Nato je Petelinova parkrat oblekla ono ukradeno obleko in jo je nosila.
TBiT
Odlikovana pariška Čevljarna
(Calzoleria JParig-Ina).
TMMT
Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke.
Cene zmerne.	Cene	zmerne.
TTlica Oaxd/u.cci štexr. ±5,
Po govoru državnega pravdnika je prosil Jereb predsednika senata, naj se Karol Kos oprosti, ker je popolnoma nedolžen.
Sodišče je obsodilo Jereba na šest mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsak mesec; Pavliča na tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom vsak mesec; Avgusta Mandiča na štiri mesece težke ječe, poostrene z enim poslom in trdim ležiščem vsakih štirinajst dni, všteje pa se mu v kazen preiskovalni zapor; Marijo Mandič na šest tednov ječe, poostrene ženim postom in trdim ležiščem vsak teden. Frančiško Petelin na tri tedne ječe. Karol Kos je bil oproščen.
Tako se je torej končala ta zanimiva jerebijada.
Iz življenja pustolovca.
Pred tukajšnjim deželnim sodiščem sc je moral preteklo sredo zagovarjati leta 1885. v Zagrebu rojeni, v Dugo selo na Hrvatskem pristojni žid Salomon Berger, ki ima na hrbtu celo vrsto goljufij. Zanimivo je življenje tega pustolovca, zato vzamemo iz njega sledeče podatke.
Piistolo’^^ Berger in njegova ljubica.
Kdor je vojak, ta mora imeti svojo ljubico, če ne, ni vojak. Teh misli je bil tudi Berger in zato si je omislil punco, »kraljico mlado ogr-skp«. Toda stvar je pa tudi taka, da se mora za lepo ljubiinsko življenje imeti tudi denar. In nesreča je hotela, da Berger ni imel denarja. Dekleta je imel denarja pa ne.
Kje dobiti denar za ljubico?
se je povpraševal Berger in si belil glavo. Sam ni imel beliča — kaj bo imel soldat! — ampak denar mora biti tu, pa če bi ga iz zemlje izkopal. Berger je vedel, da ga ne bo izkopal iz tal, in da so tisti časi, ko so hodili ljudje v ris, že davno minuli. Denar se da sedaj dobiti le s pridnim delom in trudom in kdor ne porajta za delo in trud, ne bo nikda prišel do polne mošnje., Berger je sicer to vedel, vendar si je mislil »O, še se najde pot, po kateri dobim denar.. Poskusil bom, naj velja, kar hoče.
Goljufije se prično!
Tista pot, ki jo je imel Berger v mislih, je bila napačna pot, pot goljufije. In Berger je hodil po tej poti prav energično. Iu glej! Dobil je denar zase in za svojo ljubico, s katero sta lepo živela in brez skrbi. Vendar pregovor pravi: Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito. Vse Bergerjeve goljufij so prišle na dan. Berger sam se je moral posloviti žalosten od svoje ljubice in oditi v garnizijski zapor. Radi goljufij, ki so prišle na dan, je garnizijsko sodišče v Zagrebu obsodilo Salomona Bergerja na tri-niesece ječe. Toda Bergerja ta kazen ni izrnodrila, vkljub temu, da je Salomon. Ravno nasprotno. Le posilite!
Ljubica ostane — goljufije se nadaljujejo.
Komaj je bil Berger prost, že je letel kakor burja, ne v tobakarno, da bi si kupil smodko in jo, svoboden, kakor je bil, v miru lepo pokadil in se poboljšal, ampak letel je naravnost k svoji ljubici. Komaj jc Berger prišel k dekletu, se je takoj domislil, da nima denarja. »Ta je žaltava!« si je mislil Berger in v tistem hipu ko je to pomislil, je pa že tudi sklenil, da svoje goljufije nadaljuje in prid tako do denarja ter sl vstvari z ljubico skupno, udobno življenje. Goljufije so se vrstile druga za drugo. Ce Berger ni mogel izvrševati svojega nepoštenega posla en gros, ga je izvrševal en miniature. Kljub
temu, da je mož živel lahkomišljeno in razuzdano, ga je vendar skrbelo, kaj bo, če pridejo vse te nove goljufije na dan. Ta skrb pa je postala sčasoma tako velika, da je sklenil Berger napraviti nov, zopet napačen korak.
Adljo, ljubica — čez sedem dolgih let...
Naprej Berger ni več pomislil. Kar je sklenil, to je tudi napravil. Pustil je svojega dekleta in je pobegnil — dezertiral. Ljubici je sicer obljubil, da še povrne, pa kaj sc hoče... Strah je bil večji od ljubezni in tudi kazen ni obetala kaj prida. — Goljuf in dezerter! Velik je bil Bergerjev strah pred kaznijo, posebno, ker je imel na vesti tudi neko tatvino. Ni se dolgo potikal prost okoli, kmalu so ga prijeli in garnizijsko sodišče na Dunaju je Bergerja obsodilo na tri leta ječe. »To bo menda dovolj časa, da se fant izmodri in da se poboljša,« je mislilo sodišče. Pa sodišče se je zmotilo iu fant se n; izmodril, čeprav je bil Salomon.
Kapitan pl. Vukič.
Komaj je Berger prišel iz ječe se je domislil, da bi bilo vendarle dobro, ko bi si poiskal kako delo. Kmalu ga je našel, toda kaj, ko pa ni imel obstanka. Delal je tu nekaj časa, delal je tam — pa jc odšel. Kam je odšel? Na slaba pota in v slabo družbo. Ker mu je zopet primanjkovalo denarja, sc je vnovič posvetil goljufiji. Da bi napravil utis imenitnega človeka in da bi v ulogi tega lažje izvrševal goljufije, si je Berger omislil lepo uniformo pomorskega kapitana. Nadel si je tudi prijazno in poleg tega še plemenito ime: Kapitan Karol pl. Vukič. In glejte! Kapitan Karol pl. Vukič je napravil pod svojim namišljenim imenom sijajne goijuiiie na Primorskem, Češkem Tirolskem in drugod. Ker je kapitan Karol pl. Vukič skrbel tudi za spremembo je večkrat spremenil svoje ime in se je imenoval tudi Karol Vukelič Jašič ali Lloydov komisar Dradotin Vukič ali pa kapitan Cosulich »Austro-Ameri-kane«, Tudi pod tem imenom je izvabil od lahkomiselnih ljudi znatne svote. Tudi po raznih hotelih je ostal dolžan, ker so mu kot kapitanu kreditirali.
Berger razprostre mrežo svojih goljufij tudi nad Ljubljano.
Čeprav je napravljal Berger goljufije pod raznimi imeni, mu ta vendarle še niso zadostovala. Berger je v daljnjcm sorodstvu s šefom dunajske firme Morič Berger. Tu si izmisli pustolovec, da bi bilo dobro, ko bi nastopal pod imenom te firme ali vsaj kot sin omenjenega šefa. Tudi pod firmo Berger se je posrečilo pustolovcu izvabiti od nekaterih ljudi znatne svote. Tudi v Ljubljani je ogoljufal neko firmo za 31 K 64 v. Toda slednjič je vendar moralo biti teh goljufij konec, Bergerja je roka pravice prijela in v sredo je stal pustolovec pred tukajšnjim deželnim sodiščem, ki ga je obsodilo na dve in pol lota težke ječe. Ko bo Berger svojo kazen prestal, mu je prepovedan povratek na Kranjsko.
Kako potujejo milijo-
narji.
Poročno darilo za 8 Milijonov.
V Ameriki, kjer je nebroj milijonarjev, živi neki Baldvin, ki ima toliko denarja, da bi Ljubljančan rekel »kot dežja in toče«. Hči tega »reveža« se Je pred kratkim poročila. V spomin na ta dogodek ji je dal oče kot poročno iepotičje, ki ni stalo
Palčki niso samo v pravljicah. Mali, ročni palčki so vsaki gospodinji na razpolago, ki si nabavi dr. Oet-kerja prašek za peko. Pripraviti ji je treba le še na Oetkerjevih zavojčkih predpisane pridatke za najfinejše pecivo in mešati en četrt ure. Cez nadaljne pol ure more postaviti na mizo najlepši kolač, najtečnejšo močnato jed, ker po dr. Oetkerja prašku za peko ni treba čakati na vzhajanje testa. Vsako testo, ki se z njim pripravlja, je takoj pripravno za peko. In vsako testo, ki je napravljeno po Oetkerjevih receptih, da rahlo, tečno, redilno močnato jed. Zato porabljajo pametne gospodinje le prašek za peko z blagovno znamko ».jasna glava“; je pač najboljši.
nič manj kot 8 milijonov svetlih kronic. — Sploh je hodila hčer tega milijonarja tako pokrita z dijamanti in drugimi dragimi kamni, da so ji dali priimek »z dijamanti tlakovana gospodična«.
Poročno potovanje.
Mis Klara Baldvjn-Stockcr, tako se imenuje sedaj ta bogata nevesta, naredi sedaj v Evropo poročno potovanje, ki ne bo stalo več kot malenkost 10 milijonov kron. — Te dni zapusti novo poročeni par svoj ta-korckoe kraljevski dvorec v Los Angelesu in se pripelje s posebnim, nalašč za nju naročenim luksus vlakom v New Jork. Tu se vkrcata mlada srečna poročenca na parnik »Imperator«, v katerem sta si najela takozvane
»knežje kajute«,
katere ne stanejo več kot 40.000 K za eno potovanje.
Amčrikanski milijonarji radi pokažejo svoje denarnice Evropejcem, zato bosta tudi Stocker prepotovala celo Evropo. Za potovanje po Evropi so najeli posebni luksus vlaki, v katerih bo vse na razpolago, kar si človek poželi. Ti vlaki bodo veljali gotovo 100.000 kron. Obsebi umevno, da si bo milijonarski par svoje medene tedne tudi po milijonarsko osladil.
Pri povratku v Ameriko sc Sto-ckerjeva vkrcata na svojo privatno jahto »Kalifornijo«, katera je opremljena s takim razkošjem in udobnostjo, da je napram nji jahta nemškega cesarja (znana po svojem razkošju) prav »beraški čoln«. Kakor pravijo amčrikanski časnikarji, bi pri pogledu na jahto »Kalifornija« celo Krezus prišel v zadrego.
Iz Ne\v Jorka odjadra »Kalifornija« skozi Panama prekop v San Francisco, kjer sc bo takrat otvo-rila velikanska svetovna razstava. — V času ko si bosta milijonarja ogledovala razstavo bo jahta prirejena kot pozorišče iz baječnih povesti »tisoč in ena noč«. Tu se bodo vršile^ svečanosti in veselice, da jih svet še ni videl in ne bodo veljale več kot 5 milijonov kron. — Na slavnost bodo povabljene vse slavne osebe, ki se bodo udeležile razstave, sodelovali bodo sami svetovni umetniki, igrale bodo godbe, med gosti bosta pa šetala bogati mož in žena, ter opazovala sadove svoje milijonarske perverznosti!
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
UPOR V JUŽNI ALBANIJI.
Francija, Rusija, Anglija za zahteve Epirotov.
Dunaj, 9. aprila. Poslaniki Francije, Rusije in Anglije na Dunaju so se podali danes k Berchtoldu in mu predložili noto tripeientente tičočo se odgovora na zadnjo grško noto (v kateri je Grška zahtevala garancij za svoje manjšine na otokih, ki ostanejo pod Turčijo, korekturo meje v južni Albaniji ter pravice za Epirote.) Zastopniki Francije, Rusije in Anglije so noto izročili vsak zase, vendar pa je nota identična. Protipredlog tripeientente temelji na zadnjem francoskem predlogu (o katerem smo že zadnjič govorili), le na željo Rusije so sc zgodile neke izpremembe.
Vsebina note je sledeča:
Zastopniki 6 velesil naj v Atenah Izjavijo, da se bodo s svojim vplivom pri albanski vladi zavzele za podelitev verskih in jezikovnih pravic. Želja Epirotov, da bi bili prevzeti v albansko žandarmerijo se smatra in označi za opravičeno. Nadalje se naj sporoči, da bodo velesile obravnavale grško zahtevo glede korekture meje južno od Arglrokastra. Kar se otokov tiče, zahtevajo velesile od Gr*' c garancij za mohamedanske manjšine na ot-Tib, ki so prišli pod Grško oblast — tako kakor se zahteva od Turčije garancij za grške manjšine na otokih Imbros in Tene-dos.
BOJKOT NEMŠKEGA BLAGA V RUSIJI.
Petrograd, 9. aprila. Duma je sprejela zakonski predlog o upeljavi carine na zetnljedelske pridelke, ki prihajajo iz Nemčije. Tekom debate je vladin zastopnik izjavil, da je namen upeliave carine obvarovanje pred nemško konkurenco. Predsednik zetnljedelske komisije v dumi je Izjavil: Na predvečer velikega gospodarskega boja se ne sme Nemčiji dovoliti nikakih koncesij.
AVSTRO-OGRSK \ IN GRŠKA
Atene, 9. aprila. Avstrijski delegati so se sešli z grškimi v svrho posvetovanj o trgovinski pogodbi.
SMRT CESARICE - VDOVE.
Tokio, 9. aprila. Cesarica — vdova ie ponoči umrla.
SRBSKA AKADEMIJA ZNANOSTI.
Belgrad, 9. aprila. Danes je bil položen temeljni kamen akademije znanosti.
SRBSKI POSLANIK JOVANOVIČ.
Belgrad, 9. aprila. Srbski poslanik na Dunaiu je danes dospel v Belgrad.
ITALIJA.
Rim, 9. aprila. Z 91 proti 5 glasovi je bil sprejet zakonski predlog o stroških za Libijo.
TRANSPORT SRBSKEGA VOJAŠTVA NA ALBANSKO MEJO.
Belgrad, 9. aprila. V zadnjem času se vrši transport srbskega vojaštva na albansko mejo.
OBGLAVLJENJE.
.	9- aprila. V Vezottlu so
obglavili z gilotino 24letnega pekarskega pomočnika Pisinellija in 36let-nega Kirchstadterja. PisinelH je bil svoječasno obsojen na smrt, ker je ubil svojega mojstra in njegovo ženo težko ranil. Kirchstadter je na grozen način zaklal hčer svojega mojstra in je bil vsled tega obsojen na smrt. Pisinelli je noč pred svojo smrtjo čisto mirno prespal, se izpovedal in skesal predno je odšel na morišče. Kirchstadter je bil pa večji falot. Duhovnika je zavrnil ter zahteval, da mu dajo jesti, piti in pu-šiti.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraianjem Je pritožili znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta io se plačujejo vnaprej; zu-nanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob <5. uri zvečer.
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B.' KOLENSKA, Vršo vice štev. 383 pri Pragi (Češko).
      .......................
■
II
j Cvetlični salon
j Viktor Bajt
■ Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
(zraven pošte)
■
; priporoča nagrobne vence,
jj šopke in vsakovrstne cvet-
l lice po najnižjih cenah.
■
5 Točna in solidna postrežba!
:
: Brzojavi na VIKTOR BAJT,
Ljubljana.
Kredit
Vsled zboljšanja na denarnem trgu. "ijfeg
Vsakovrstna posojila, kakor tudi zjedinjeuje shrih dolgov v eno ceneno posojilo za vse solvcntue osebe brez izjeme, zlasti definitivne nastaviience PA<rnil nad vse ugodni. Osebni kredit brez živilski
•o« z.	s.0,,d" „°/. Tscc™£ sl1?«1- **•> ™ >«»
pismeno, priložiti je ao vin. v znamkah. Za uTlmcne rS	,!>roSl*’
KREDITNA P1SAIEV4 Ifnhli«..« ™ TV	l,rc	od	*•	d«	5-
 Ejmtijana. Mizalitlun cesta šfev. f.
Jabolka »gambovčke« oddaja, najmanj 10 kg .1 20 do 30 vinarjev kilogram Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33. Prvo javno skladišče.
Iščem čevljarskega pomočnika
za fino šivano moško in žensko delo. Mesto trajno. Michl, Trst, Corso 45.
221—2
J. Zamlfen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najflnejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadeke čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri-poslan čevelj.
•""""KmmmtmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmEmmmmmamtmt
: Perutnino:
živo ali zaklano z mlekom pitano! Kupune, poularde, gosi, race, purane, piščeta itd. razpošilja po najnižjih dnevnih cenah. Dobijo se tudi pri meni gosja, račja in purja jajca za valenje.
I. Kranjski perutninarski zavod Aleksander Hedžet
Zgornja Šiška pri Ljubljani.
ISTovo doseli
Kavarna
Central
H
1 m
A
*
<D
>M
O
■d
O
S
V
S' Jo o *
/// &
IbTovo d-cšel!
a
o
<1
o
s
Ifl<
(D
Vsako sredo in soboto - prodaja =
ostankov
:: blaga za obleke In perilo
za skoro
Ha debelo in drobno!
Prenočišče. -
cene
podjetje zvezdnih tkanin
„Hermes“
brata Wokač
v Ljubljani, Šelenbngova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
(nasproti glavne pošte).
Izredno nizke cene!
f« osti lisa« - R m fifef.
TRST
Hinko Kosič
tr«t
uliea Carradorl 15 (vogal Geppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
,SANATORIUM • EMONA ]i
IzA NOTtM^pUJJ^gfiNE.BOLEZNl !! | LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 K
fiEPZDiwNiK:pRRARid DR- FR DERGANC
—p ——m m pikMi ■ —m ■
Krasne spomladanske novosti: |
dobro blago in po je prizna tto najnižjih cenah dobite
v modni	Gionlf	Ljubljana
trgovini ■	H	Stari trg 18	9
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, prima kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši £ moški klobuki in kepice. Dalje čepice za dame, deklice in ■ otroke, mani no bi tl, vse potrebščine za šivilj« itd. itd, I
xaamKst*w
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. Popravila se točno in najcenejše izvrše.
N
Velikonočna okasion prodaja
«** 3-5.©«0 komador.
Najnovejse za spomlad in loto za gospode j s in dečke, damska konfekcija pariških in berolin- I ! skih modelov po čudovito priznanih nizkih cena1
IFcgrlejte si izložtee
Angleško skladišče obiek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
Št. 3552.
Razglas.
Ker je cepljenje prašičev edino varstveno sredstvo proti rdečici, poživlja mestni magistrat vse živinorejce, da tudi letos puste cepiti prašiče.
V to svrho naj vsak priglasi število prašičev, ki jih hoče imeti cepljene
vsa! do Iranec aprila 1.1.
v mestni klavnici pri tamošnjem mest-nem živinozdravniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 6. aprila 1914.
Predno kupite
oglejte si pomladanske novosti
klobuke cilindre čepice kravate srajce
in dr >erilo
roki. oe palice dežnike in vse druge moderne predmete kupite ugodno
v specialni, modni in športni trgovini za gospode in dečke
Franca Jožefa cesta ‘J.
m	/-- - M	~
I. Kette. Ljubljana,