Letnik XXIV.etnik X št.št. 93-9493-94 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad, januar-junij 2024 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad, januar-junij 2024 20 LET USTANOVITVE M PS FANTJE 20 LET USTANOVITVE MoPS FANTJE DOBRODOŠLI DOMA 2024 DOBRODOŠLI DOMA 2024 PRILOGA: LITERARNI NATEPRILOGA: LITERARNI NATECAJAJ Foto: Đorde Veselinov MINISTER MATEJ ARCON V NOVEM SADU V nedeljo 12. maja 2024 je Matej Arcon, minister Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v za­mejstvu in po svetu obiskal Društvo Slovencev Kre­darica v Novem Sadu, kjer se je srecal s predstavniki slovenskih Društev Slovencev v Vojvodini. V imenu DS Kredarica sta se srecanja v Novem Sadu udeležila Đorde Veselinov, predsednik Društva in Elza Ajdu­kovic, predsednica UO DS Kredarica. Prisotni so se pogovarjali o delovanju in nacrtih in projektih, ki jih izvajajo. V vecdnevnem gostovanju v Novem Sadu, Nišu in Beogradu, so ga spremljali sodelavci Urada ter vele­poslanik Damjan Bergant in konzulka Kristina Kliner iz Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu. To je bil prvi uradni obisk ministra Urada Mateja Ar­cona pri Slovencih v Srbiji. Besedilo: Elza Ajdukovic Foto: Đorde Veselinov OBISK IZ MINISTRSTVA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER ZAVODA ZA ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V petek, 24. maja 2024 je bilo v DS Kredarica sre­canje uciteljev dopolnilnega pouka slovenskega jezi­ka, kulture in tradicije v Srbiji z delegacijo iz Sloveni­je. V delegaciji iz Slovenije so bili Roman Gruden z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Eva Jurmanin Brigita Žarkovic Adlešic z Zavoda za šolstvo Repu­blike Slovenije. V uvodnem delu je bil sestanek z vodstvom DS Kredarica, s predsednikom Đordetom Veselinovim in Elzo Ajdukovic ter clani DS Kredarica ucenci DPS. Predstavniki iz Slovenije so se pogovarjali z ucenci o motivih in pricakovanjih pri ucenju slovenšcine. V nadaljevanju je bil sestanek z ucitelji Rut Zlobec, ki poucuje v Novem Sadu, Rumi, Subotici, Vršcu in Gudurici, dr. Mileno Spremo iz Zrenjanina, ki pou­cuje v Zrenjaninu in Pancevu, Zoranom Jovicicem iz Rume, ki poucuje v Rumi in Vrdniku ter z Nino Stanimirov Veriš, ki poucuje slovenšcino z elementi kulture kot izbirni predmet na dveh osnovnih šolah v Novem Sadu. Srecanje je bilo zelo uspešno in koristno, kot pra­vi uciteljica Rut: Obisk nam je dal nov veter v jadra... Hvala vsem za pomoc, podporo, sodelovanje. Besedilo in foto: Đorde Veselinov SPREJEM OB DNEVU DRŽAVNOSTI V cetrtek 13. junija 2024 je bil sprejem Veleposlani­štva Republike Slovenije v Beogradu ob Dnevu držav­nosti, ki ga Slovenija zaznamuje 25. junija. Sprejema so se udeležili številni udeleženci iz javnega življenja, diplomatskega zbora, gospodarstva, nevladnega in ci­vilnega sektorja, akademskega in kulturnega življenja ter slovenske skupnosti. V imenu DS Kredarica so se sprejema udeležili predsednik Društva Đorde Vese­linov, clanici Biljana Boškovski, Sonja Vukojevic in Elza Ajdukovic, predsednica UO DS Kredarica. V uvodu je Moški pevski zbor Ingenium izvedel himni, navzoce pa sta pozdravila in nagovorila vele­poslanik Damjan Bergant in minister Matjaž Han. V okviru predstavitve izdelkov in storitev sloven­skih podjetij so prisotni lahko uživali in spoznavali Slovenijo, njeno kulturo, kulinariko in naravna bo­ PREŠERNOV DAN Dne 7. februarja 2024 na predvecer slovenskega kulturnega praznika Prešernov dan, je v Operi & Th e­atru Madlenianum v Beogradu potekal koncert Big Band orkestra Akademije za glasbo Univerze v Lju­bljani, ki ga je organiziralo Veleposlaništvo Republi­ke Slovenije. Big band vodi profesor in dirigent Ma­tej Hotko. Na koncertu so nastopili izjemni študenti glasbe, ki so s slovenskimi zimzelenimi pesmimi in ritmi latinske Amerike navdušili obcinstvo. Dogodka so se udeležili predstavniki diplomatske­ga zbora, predstavniki slovenskih društev v Srbiji in ostali ljubitelji jazza. INFORMATIVNI DAN Letos je bil od 16. do 17. februarja 2024 Informa­tivni dan na univerzah v Sloveniji. Društvo Sloven­cev Kredarica je organiziralo strokovno ekskurzijo za clane slovenskih Društev v Srbiji. Na fakultetah na Univerzi v Ljubljani so bodoci študenti slovenskega porekla iz Društev Slovencev iz Beograda, Zrenjani­na, Smedereva, Subotice, Vršca, Niša, Novega Sada lahko sodelovali na predstavitvi študija in se seznanili s pogoji za vpis v študijsko leto 2024/25. Strokovno ekskurzijo je po tradiciji organiziralo DS Kredarica. Mladi pripadniki slovenske skupnosti v Srbiji so se veselili skupnega odhoda v Ljubljano. Nekateri so v domovino svojih prednikov potovali prvic. Ucenci so bili zadovoljni z informacijami in se navdušeno pogo­varjali o fakultetah, ki so jih obiskali. Hvala uciteljici Rut Zlobec in ravnateljici OŠ Pišece Nuški Ogorevc za pomoc pri organizaciji. Zahvala Uradu Vlade Re­publike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Nacionalnemu svetu slovenske narodne manjšine v Srbiji, ki sta podprla projekt. Besedilo in foto: Jasmina Veselinov PREDSTAVITEV KNJIG PROF. DR. ALENKE JENSTERLE DOLEŽAL V okviru kulturnih dogajanj spomladi 2024 je DS Kredarica ugostilo 26. aprila dr. Alenko Jensterle Do­ležal, profesorico slovenskega jezika na Praški univer­zi, ki so jo clani Društva na ekskurziji od 21. do 23. junija 2023 imeli priložnost spoznati na sprejemu v Veleposlaništvu Republike Slovenije v Pragi, kjer je profesorica predstavila svojo knjigo Znani Slovenci na Ceškem. Tedaj smo jo povabili, naj se predstavi tudi v DS Kredarica v Novem Sadu. Profesorica je po­vabilo sprejela. Na dan obiska v Novem Sadu je dopoldne najprej obiskala Matico srbsko, kjer je na njihovem natecaju sprejeto in objavljeno nekoliko njenih poetskih del, opoldne si je ogledala Petrovaradinsko trdnjavo, popoldne pa je gostovala pri nas. Gostjo je v imenu Društva sprejel, poz­dravil in otvoril predstavitev Đorde Vese­linov, predsednik DS Kredarica. Poslušali smo o pomembnosti ucenja maternega je­zika, še zlasti v tujini ter nekaterih praksah na njeni katedri na Praški univerzi. Potem je pozornost pritegnil bogat književni opus v dveh jezikih, slovenskem in ceškem. Vec detajlov o biografiji in po­sameznih delih smo slišali skozi interpretacije odlom­kov, ki so jih prebrale ucenke dopolnilnega pouka pri nas, Daniela Leš, Nataša Dimitrijevic, Kristina Kop­rivšek, Sonja Golubovic in Marija Lovric, medtem ko je dele zadnjega romana O ljubezni, vojni, izgubi in pozabi prebrala sama avtorica. V prijetnem vzdušju s prof. Alenko Jensterle Dole­žal in polno ucilnico je hitro minil cas. Vprašanja na koncu so še postavljana tudi ob pogostitvi. Besedilo: Marija Lovric Foto: Đorde Veselinov POZDRAV POMLADI Manifestacija Pozdrav pomladi 9. marca 2024 v KCNS v organizaciji Društva Slovencev Kredarica je bil koncert in recital ucenk in ucencev, ki hodijo k po­uku slovenšcine, hkrati pa obiskujejo glasbeno šolo. Program nastopa sta skupaj z ucenci in starši prip­ravila mentorja Rut Zlobec prof. slov. in Borut Pavlic mag. viole z željo, da ucenci predstavijo znanje slo­venskega jezika in glasbeno znanje. Najprej so v solisticnih glasbenih tockah nastopi­li Mileva Trivunic na harmoniki, Ksenija Vujicic na saksofonu s spremljavo korepetitorke Ane Vujicic ter Sergej Vindiš na klavirju. Wiesike. Potem je najprej Relja Benic zaigral sam na flavti, nato pa še v duetu z Milico Bajic prav tako na fl avti. Z recitacijami o mami in babici so nadaljevali Ma­gdalena Kiso, Zaharije Grujic, Anthea Guljaš, Sara in Lana Rajic, Petra Benic, Anja Dimitrijevic, Relja Be­nic. Glasbene tocke so predstavili še Aleksej Vindiš na klavirju, Ksenija Ercegan na flavti in Magdalena Kiso s harmoniko. Skupina najstnikov Matija Nikolin, David Konec­ky, Luka Dimitrijevic, Filip Brzak, Vasilije Pavlovic, Marija Poljakovic – Pajnik ter Matej Konecky (tudi na kitari) so imeli skupni recital. Za zakljucek je še na klavirju zaigrala Lena Vasic. V nabito polni dvorani so bili nastopajoci in men­torja nagrajeni z velikim aplavzom in navdušenjem. Zahvala vsem, ki so sodelovali, spremljali ali podprli dogodek. Besedilo in foto: Kristina Koprivšek FESTIVAL JEZIKA V petek 14. junija 2024 je bil zakljucek dopolnil-Na pristavi Mitin salaš blizu Novega Sada so se zbra­ nega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije. li ucenci in ucenke z uciteljico Rut Zlobec ter clani in vodstvo Društva Slovencev Kredarica. Ucenci so se predsta­vili z zanimivimi re­citacijami, uciteljica pa jim je podelila po­trdila za obiskovanje pouka in priznanja za prizadevanje pri po­uku in projektih na katerih so sodelova­ li. Sledilo je druženje in pogostitev. Hvala vsem za sodelovanje in podporo. Besedilo: E.Ajdukovic Foto: Đ. Veselinov 20 LET MOŠKE PEVSKE SKUPINE FANTJE V soboto 25. maja 2024 je bil v Novosadski sinago­gi slavnostni koncert ob 20 letnici ustanovitve Moške pevske skupine FANTJE, ki jo vodi mag. Borut Pavlic. Razen MoPS Fantje je nastopil tudi MePZ DS Kreda­rica. V polni dvorani so se nizale vsem ljube sloven­ske pesmi, program pa so popestrili tudi z znanimi pesmimi drugih narodov. Predsednica UO DS Kredarica Elza Ajdukovic je prisotne pozdravila z besedami: Mnogi med nami se spominjajo, ko sta leta 2004 Mirko in Borut Pavlic v okviru Društva Slovencev Kredarica ustanovila pevsko skupino FANTJE. Ni lahko opisati vsega, kar so dosegli v preteklih dvajsetih letih plodnega delovanja in se spom­niti vseh, ki so peli v skupini. Vemo pa, da FANTJE vsa ta leta s ponosom predstavljajo slovensko kulturo skozi slovenske pesmi, vse nas pa povezujejo tudi skozi pesmi drugih narodov. Leta vztrajnosti in pridnega dela so re­zultat, da ima skupina Fantje za sabo bogat repertoar in veliko število nastopov tako v Srbiji, Sloveniji, Italiji, Bosni in Hercegovini kot tudi na Ceškem, Slovaškem, Madžarskem in Hrvaškem. Skupina je premagala mno­ge izzive, da bi se danes našla tukaj na tem mestu v vlogi slavljencev. Ni bilo vedno lahko, toda ko publika z aplavzom nagradi njihovo delo, je trud poplacan. Vse se pozabi in ostaja ta precudoviti zvok, ki se pomni. Dragi fantje, cestitamo vam dvajsetletni jubilej in vam želimo da nadaljujete tako tudi v prihodnje! Ob jubileju so prejeli zahvale za požtrvovalno delo: Joakim Harhaji, Mihailo Kolesar, Velimir Matanovic, Slavko Bucko in Nikola Brett. Zahvale in plakete za požtrvovalno delo sta prejela: Mirko Pavlic in Borut Pavlic. Program je vodila clanica DS Kredarica Nataša Ivaniševic, ki je sklenila slavnostni koncert s cestit­kami vsem slavljencem in zahvalo za sodelovanje in podporo vsem, ki bodisi spremljajo, bodisi podpirajo delovanje DS Kredarica. Besedilo: Elza Ajdukovic Foto: Đorde Veselinov KONCERT OB DNEVU DRŽAVNOSTI V nedeljo 23. junija 2024 je bil v Novosadski si­nagogi koncert ob Dnevu državnosti, ki ga Slovenija praznuje 25. junija. Ob tem prazniku je DS Kredarica prejelo zahvalo nj. eks. Damjana Berganta, veleposlanika Republike Slovenije v Beogradu za predstavitev Društva Sloven­cev Kredarica na sprejemu v Beogradu, tudi Društvo Slovencev Kredarica se je zahvalilo za vsestransko podporo in cast, ki jo je deležno od veleposlanika in vseh sodelavcev Ambasade. Na koncertu so nastopili MePZ, MoPS Fantje pod vodstvom Boruta Pavlica, mag. viole in ŽPZ No­vosadske šmizle pod vodstvom Marka Asurdžica, glasbenega pedagoga, na tolkalih pa jih je spremljal Dragiša Antic. Ženski pevski zbor Novosadske šmizle se je prvic predstavil v DS Kredarica. Ceprav je zbor mlad po stažu, se lahko pohvali s številnimi nastopi na manifestacijah ali književnih vecerih, s sodelova­njem z razlicnimi društvi in z glasbenimi umetniki. Celovecerni koncert je navdušil publiko, saj je bil program zelo pester. Po koncertu se je druženje nada­ljevalo še dolgo v noc v prostorih DS Kredarica, kjer ni manjkalo veselih melodij. Besedilo: Elza Ajdukovic Foto: Đorde Veselinov MOJA DOMOVINA BREŽICE V cetrtek 27. junija 2024 se je zacelo štiridnevno gostovanje predstavnikov Društva Slovencev Kreda­rica v Sloveniji. Prvi dan so se na vecernem koncertu predstavili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora in Moške pevske skupine Fantje DS Kredarica v dvorani Posa­vskega muzeja v Brežicah. Sodelovali so tudi gostitelji in sicer Pleteršnikovi pevci, Ženski pevski zbor Piše­ce ter Zdenka in Andrej Pinteric. Koncert je skupaj s Posavskim muzejem organiziralo Društvo Pleteršni­kova domacija Maks Pleteršnik. Zahvaljujemo se vsem za organizacijo koncerta in sicer Alenki Cernelic Krošelj in Andreji Matijevc iz Posavskega muzeja Brežice, Ivani Zupancic in Marti-nu Tinetu Dušicu iz Društva Pleteršnikova domacija ter Rut Zlobec uciteljici slovenskega jezika, kulture in tradicije. Organiziran je tudi ogled vodnega stolpa v Breži­cah ter ogled kraja in cerkve na Bizeljskem. Hvala Lei Babic iz Turisticnega Društva Bizeljsko za dobrodo­šlico in prijetno vodenje po Bizeljskem. Besedilo in foto: Jasmina Veselinov DOBRODOŠLI DOMA V soboto 29. junija 2024 so clani Društva Sloven­cev Kredarica nadaljevali pot v Celje na manifestacijo Dobrodošli doma, ki ga je letos organiziralo Združe­nje slovenska izseljenska matica s fi nancno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v za­mejstvu in po svetu. Na manifestaciji, ki združuje Slovence iz Evrope in sveta so z recitalom nastopali ucenci dopolnilne­ga pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije pod mentorstvom Rut Zlobec ter pevke in pevci Mešanega pevskega zbora in Moške pevske skupine Fantje pod vodstvom Boruta Pavlica dirigenta in umetniškega vodja. Ob robu dogajanja se je predsednik DS Kredarica Đorde Veselinov srecal s predstavniki Urada in ZSIM ter s slovenskimi društvi iz regije in tujine. Zahvalju­jemo se vsem, ki so podprli gostovanje in sodelovali na njem. V nedeljo 30. junija 2024 so se Kredarcani ustavili na Starem gradu v Celju, potem pa so se zadovoljni in polni vtisov srecno vrnili v Novi Sad. Besedilo in foto: Jasmina Veselinov DOBRODOŠLI DOMA 2024 – CELJE S soncem okopano cudovito Celje, nas je letos kot gostitelj sprejelo na manifestaciji Dobrodošli doma. V kratkem sprehodu od dijaškega doma, kjer smo bili nastanjeni, smo spotoma z ogledom Celja prišli do centra mesta pred mestno hišo. Tam nas je pricakal oder, kjer so recitatorji dopolnilnega pouka sloven-šcine skupaj z MePZ in MoPS Fantje iz DS Kredarica nastopali. Seveda, so poleg gostiteljev, tu že bili Slovenci iz razlicnih držav in sicer iz Hrvaške, Bosne in Herce­govine, Severne Makedonije, Nemcije... celo mladi iz Argentine. Nastop ucencev in ucenk dopolnilnega pouka, ki ga je oblikovala uciteljica Rut Zlobec, je bil posvecen 150 obletnici domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra, pa tudi svetovni popotnici Almi Karlin. Mešani pevski zbor je publiki predstavil svoj pro­gram slovenskih skladb, ki ni zahteval mikrofona, kjer so se pevci s svojimi glasovi predstavili v najlepši luci. Bili smo nagrajeni z velikim aplavzom. Preostanek vecera smo spremljali nastope Sloven­cev iz drugih dežel in se družili z njimi. Celje ima za mene poseben pomen. Moja babica je blizu Celjske gimnazije imela hišo, v kateri je pre­živela cudovita leta svojega življenja s svojim sinom, a Celjski Stari grad je po razsežnosti najvec­ji srednjeveški grad na današnjem slovenskem ozemlju. Postavljen je bil na vrhu skalnega Graj­skega hriba, kjer je bil težko dostopen za morebi­tne napadalce, branilcem pa je omogocal razgled nad velikim delom Savinjske doline. Ceprav segajo zacetki njegove gradnje v dru­go polovico 12. stoletja, se kot Cylie die purch (grad Celje) v pisnih virih prvic omenja šele leta 1323. V lasti grofov Vovbrških je bil do njihove­ga izumrtja leta 1322, po desetletju nasledstvenih bojev, pa je leta 1333 prišel v roke njihovih de­dicev, svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših grofov in knezov Celjskih. Ti so zaceli nekdanjo majhno utrdbo preureja­ti v udobnejše stanovanjsko bivališce. Grad je za nekaj desetletij postal rezidenca Celjskih grofov, po izgradnji Knežjega dvora pa kljucna obramb­na tocka mesta. Danes je grad najbolj prepoznaven simbol Knežjega mesta in ena izmed najbolje obiskanih turisticnih tock pri nas. Vir: internet Na željo vseh nas nastopajocih smo obiskali tudi Laško. Kratek, vendar sladek sprehod po tem mestu smo ”zacinili” z laškim pivom. S požirki piva smo zbi­rali vtise z željo in upanjem, da naslednje leto spet gremo v Slovenijo. Besedilo: Maja Cvejic Foto: Đorde Veselinov MAG. ŽAKLINA KLEMEN – MITROVIC diplomirana inženirka gradbeništva Na redni delegatski skupšcini DS Kredarica 2019 je kot dopolnitev novih delegatov skupšcine izbra­na Žaklina Klemen - Mitrovic. Srecali sva se v DS Kredarica na predstavitvi knjig gostujoce profesori­ce slovenskega jezika na Praški univerzi, dr. Alenke Jensterle Doležal in sedaj imam priložnost, da vam jo predstavim. Ali bi mi, prosim, povedali nekaj o sebi? Rojena sem ob koncu leta 1967 v Zajecaru. Oce, Valter Klemen je bil po poklicu elektroinženir, mati Natalija Jankovic pa ekonomistka. Mati je po rodu iz Majdanpeka, medtem ko se je oce preselil iz Beogra­da v Majdanpek, saj je tedaj na zacetku v šestdese­tih letih prejšnjega stoletja, prišlo do velikega širjenja rudarstva in potrebe strokovnjakov tehnicne stroke v vzhodni Srbiji. Oba starša sta delala v Rudniku bak­ra Majdanpek. Dneve otroštva preživljam deloma v Majdanpeku in deloma v Beogradu. Po poklicu sem magistra diplomirana inženir­ka gradbeništva. Osnovno šolo sem koncala v Maj­danpeku. Srednjo gradbeno šolo sem obiskovala v Smederevu. Diplomirala sem na Gradbeni fakulteti v Subotici – konstruktivna smer. Podiplomski študij sem koncala v Beogradu na oddelku betonskih kon­strukcij – seizmicno inženirstvo. Porocena sem in imamo dve hcerki. Kako poteka Vaše delo? Po diplomiranju na gradbeni fakulteti leta 1992, sem se zaposlila v Rudniku bakra Majdanpek v grad­benem oddelku. To je bil velik kolektiv, v katerem je tedaj delalo okrog 7000 ljudi, v gradbenem oddelku pa okrog 25 gradbenikov razlicnih profi lov. Delala sem na nalogah nadzora in sanacije industrijskih ru­darskih objektov. Kdaj ste prišli v Novi Sad? Od 2002 živim in delam v Novem Sadu. Delam samostojno na nalogah nacrtovanja stanovanjskih in poslovnih objektov, kot tudi pri izdelavi staticnih racunov. Delo konstruktorice mi je v veliko zado­voljstvo. Lepo je videti, ko se zamisel uresnici in se zgradba zacne dvigati iz tal, da pa je hkrati investitor zadovoljen s celotno zasnovo. Objekt, za katerega ste naredili staticni racun ali so­delovali pri njegovem racunu? V 22 letih samostojnega dela je nacrtovano in iz­vedeno vec sto stanovanjskih in poslovnih objektov. Vsak od njih je poseben in izracunan je tako, da so upoštevani vsi tehnicni predpisi prav tako pa tudi potrebe investitorja. Ali se je kaj spremenilo pri nacrtovanju od casa, ko ste koncali študij? (tehnika, materiali, cas) Pospešen razvoj in uporaba racunalniške tehnolo­gije vplivata na vsa podrocja pri delu, prav tako tudi v gradbeništvu. Vcasih so se staticni racuni izvajali samo s pomocjo kalkulatorja, risalo se je na papir z rapidografi, medtem ko sedaj obstajajo soft verski pa­keti, ki znatno lajšajo in pospešujejo delo. Spremenil se je tudi nacin staticnih racunov konstrukcij – naci­onalni standard je zamenjan s staticnim racunom po evrokodu (evropski standard). Spremenjen je Zakon o nacrtovanju in izgradnji. Uvedeni so obvezni ener­getski certifikati - izkaznice za vsak objekt. A v gradbeništvu? (nove tehnologije) V gradbeništvu so vse bolj navzoci novi materiali, ki imajo izboljšane znacilnosti. Poudarek je na zmanj­ševanju porabe energije, kot tudi na trajnosti in dol­govecnosti gradbenih objektov. Dober del sodobnih objektov je opremljen z umetno inteligenco (pame­tne zgradbe), ki nenehno spremlja podatke in s tem zagotavlja udobje in varnost svojih uporabnikov. V zadnjem casu se v svetu stremi k razvoju in uporabi robotike pri izvajanju dolocenih vrst gradbenih del. Umetna inteligenca bo zagotovo v prihodnjem obdob-ju na novo opredelila krajinarstvo gradbene industrije in oblikovala nacin na kateri gradimo svet okrog nas. Novi Sad kot mesto gradnje? Novi Sad je mesto, ki je zgrajeno in ki se gradi po meri svojih žiteljev. Kateri novosadski objekt Vam je posebno lep? Novi Sad je mesto bogate zgodovine in kulture in je kot tak sticišce lepih kotickov in zgradb. Vsako casov­no obdobje nosi svoja arhitektonska obeležja in v tej raznolikosti je ocarjivost Novega Sada. Zgodovinsko in arhitektonsko najpomembnejše zgradbe v Novem Sadu so: trdnjava v Petrovaradinu (XVIII. stoletje), sinagoga v Jevrejski ulici (XIX. stoletje), Banovina – zgradba AP Vojvodine (XX. stoletje) … in ostale. Vaše vezi s slovenstvom? Moj oce Valter Klemen (roj. 1941) je sin Marije (roj. Kozolc) Klemen in Valterja Klemna. Moja babi­ca Marija in ded Valter sta leta 1939 prišla iz Sloven­skih Konjic v Beograd. V Beogradu sta zacela s skupnim življenjem. Ba­bica Marija je bila pomembna oseba pri ohranjanju družine, slovenske kulture in obicajev. Dober del otroštva sem preživljala z njo. V moje življenje je vtis­nila zdrave navade, posvecenost, disciplino in naklo­njenost slovenski kulturi. Vi v prostem casu? V prostem casu rada tecem, planinarim, hodim na fi tnes. Tek in planinarjenje mi predstavljata nacin aktivnega turizma obarvanega z noto druženja. Vca­sih enostavno uživam v branju knjige ali v kakšnem dobrem fi lmu. To so neke aktivnosti, ki mi godijo in ki predstavljajo šcepec zacimb, ki je nujen v vsako­dnevnem življenju. Lep dogodek v Vašem življenju? Lepi trenutki v mojem življenju so povezani z ra­dostnimi trenutki mojih otrok, potovanji, planinarje­njem in udeležbo na tekaških manifestacijah. Poleg Vaše stroke in dela, s katerim se ukvarjate, ki pa je zelo zahtevno, ste tudi športnica. Omenili ste planinarjenje – recite nam kaj o tem? S športom sem se zacela ukvarjati med študijem. V Subotici (mestu in klubu, iz katerega izvirajo izvrstni športniki) v prostem casu treniram v Klubu dvigoval­cev uteži ”Spartak”. Tako da je bil katerikoli nacin ukvarjanja s špor­tom zame potreba in logicno nadaljevanje odvisno od moje starostne dobe. Planinarjenje zame (urbano osebo) predstavlja stik z naravo. Vsaka planina je lepa na svoj nacin in drugacna, odvisno od letnega casa. Lepota planinar­jenja je v samem pohodu in raziskovanju predelov. In tekaške manifestacije? Udeležba na tekaških manifestacijah je najboljši nacin spoznati mesto v katerem tecem. Hodim (te­cem) skozi dele mest, skozi katere kot turistka morda nikoli ne bi hodila. Vsaka medalja je tekaška razgle­dnica iz mesta v katerem sem tekla. Kredarica in Vi? Clanica sem DS Kredarica od leta 2006. Na zacetku nisem bila aktivna iz poslovnih in privatnih (rojstvo druge hcerke) razlogov. Kasneje sva mlajša hcerka in jaz radi sodelovali pri aktivnostih in dogajanjih, ki jih je organiziralo Društvo. Scasoma so se tudi ostali clani moje družine vcla­nili in vsak na svoj nacin in skladno s svojimi mo­žnostmi prispeva k aktivnostim Društva. Z Dru­štvom smo obšli in doživeli Republiko Sloveniju na en poseben nacin. Kaj bi sporocili clanom Društva? Clanom Društva bi predvsem zaželela dobro zdravje in naj imajo, kot tudi do sedaj, vedno pozi­tivno stališce. Želim, da bodo clani Društva vztrajni pri ohranjanju tradicije, kulture in slovenskega jezika. Pogovor vodila: Marija Lovric Foto: Žaklina Klemen-Mitrovic ”LE VKUP, VI DOBRI, LJUBLJENI LJUDJE...” IZ PESMI VRBANOV PLES, RUDOLF MAISTER – VOJANOV PESEM – ZGODBA – PISMO – DRAMSKO BESEDILO – ESEJ OB 150. OBLETNICI ROJSTVA GENERALA RUDOLFA MAISTRA RUDOLF MAISTER – VOJANOV Slovenski pesnik, general, borec za severno mejo je rojen marca 1874 v Kamniku, umrl pa 26. julija 1934 v Uncu. Mati izvira z Dolenjske, oce pa s Ptuja. Ko je dopolnil trinajst let, mu je umrl oce. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu, potem v Kranju in je bil odlicen ucenec. Leta 1885 se je vpisal na kranjsko niž­jo gimnazijo in jo koncal 1890. Po ocetovi smrti je za Rudolfa skrbel stric Lovrenc, ki ga je navdušil za vojaški poklic. Ker je bil zelo brihten in dobre telesne pripravljenosti, je hitro napredoval na vojaških šolah in službovanjih. Leta 1894 je na Dunaju koncal ca­stniški študij in bil vkljucen v domobranski bataljon v Ljubljani, 1. oktobra 1894 pa je premešcen v pehotni polk v Celovcu in 1. novembra 1895 napredoval v po­rocnika. Medtem je v Ljubljani obiskoval jahalno šolo za pehotne castnike in jo uspešno koncal. Razglas generala Maistra o splošni mobilizaciji Kot castnik je služboval in spoznaval razlicne kraje ter dežele habsburške monarhije, kar mu je koristilo pri kasnejših bojih za severno mejo ter pri dolocitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1903 se je šolal v ar­madni strelski šoli v Brucku na Leithi in se usposobil za orožarskega castnika. Šolanje je 1907 nadaljeval na castniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika, potem so ga 1. novembra 1908 kazensko premestili v vojaško postojanko Przemysl v Galiciji in ga vkljucili v 18. domobranski polk. Leta 1910 je zaradi odlicno izpeljanih vojaških vaj postal poveljnik 7. bojne cete, nato pa poveljnik podcastniške šole. Na napornih vo­jaških vajah je zbolel za pljucnico, zato so ga poslali na zdravljenje v Dalmacijo in v zdravilišce blizu Kaira v Egiptu. Po okrevanju so Maistra 1913 premestili v crno vojsko, postal je poveljnik izpostave v Celju. Med vojaškim službovanjem se je porocil s hcerjo znanega ljubljanskega zdravnika Marico Stergar, ki je z znanjem francošcine po vojni pomagala možu pri pogajanjih s castniki Antante v Mariboru. Žena Ma­rica Marija Maister je delovala v mnogih organizaci­jah in dobrodelnih društvih, ustanovila je Francoski krožek v Mariboru in bila zaslužna za nastanek Poci­tniškega doma kraljice Marije na Pohorju ter ob smrti leta 1938 veljala za prvo damo Maribora. Rudolf in Marica sta imela dva sinova, Hrvoja (1905) in Boruta (1908). Hrvoj je obiskoval klasicno gimnazijo v Mari­boru in koncal študij na ekonomski fakulteti univerze na Dunaju, Borut pa je koncal realko v Mariboru in postal gradbeni inženir, pred drugo svetovno vojno bil zaposlen kot mestni gradbeni komisar pri Mestni obcini Maribor, po vojni pa v Mariboru zaposlen v upravi gradbenega podjetja Gradis. BOJ ZA MEJO NA KOROŠKEM IN ŠTAJERSKEM Maister je 7. decembra 1914 premešcen v Maribor, kjer mu je doloceno mesto referenta pri okrožnem poveljstvu crne vojske v Mariboru, nato je 21. junija 1916 postal zacasni poveljnik okrožnega poveljstva v Mariboru. Zaradi ovadbe nemških nacionalistov so ga 8. marca 1917 premestili v Gradec; tam je bil povi­šan v majorja. Vrnil se je v Maribor, kjer so ga 1. ju­lija 1917 imenovali za stalnega poveljnika poveljstva številka 26. Tu je ostal do razpada dvojne monarhije. Mariborski nemški obcinski svet je 30. oktobra 1918 razglasil Maribor z okolico za del Nemške Av­strije, potem pa je 1. novembra 1918 major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi castniki odlocno izjavil: “Ne priznavam teh tock. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.” Po sestanku je zbranim slo­venskim vojakom in castnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mes-to Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo. Upravona slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv general. Preseneceni Nemci so si kmalu opomogli in so od Na­rodnega sveta ter generala Maistra izsilili ustanovitev varnostne straže. Tako je 3. novembra 1918 nastala zelena garda ali t. i. Schutzwehr. General Maister se je odlocil za vojaški ukrep in 9. novembra 1918 razgla­sil mobilizacijo. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi narodna vlada v Ljubljani. Slovenski fantje so se od­zvali klicu generala Maistra, zelo veliko jih je prišlo iz Slovenskih goric. V nekaj tednih je Maister zbral vojsko približno 4000 mož in so 20. novembra 1918 ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi castniki in slo­venskim poveljevanjem. Ob 4.uri zjutraj 23. novem­bra 1918 je Maister prehitel Nemce in razorožil zele­no gardo, da bi 27. novembra 1918 Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lucane, Radlje (Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd,Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skla­dno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf Passy in general Rudolf Maister. Ta je dolocala, da lahko slovenske cete zasedejo kraje ob narodnostni meji od Radgone do Šmohorja v Ziljski dolini na Koroškem. Te pogodbe nista priznali dežel­ni vladi Štajerske in Koroške, pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne, zato je 14. januarja 1919 prišlo do bo­jev štajerskega obmejnega poveljstva pri Lucanah, 4. februarja 1919 pa v Radgoni in 13. februarja je bilo podpisano premirje. DOLOCITEV MEJE Z AVSTRIJO IN ITALIJO 27. januarja 1919 je prišla v Maribor ameriška vo­jaška delegacija pod vodstvom podpolkovnika Sher­mana Milesa. Z generalom Maistrom so se pogovarjali o dolocitvi meja. Po nemških virih naj bi bil Maister odgovoren za smrt 13 civilistov, ker je istega dne pred prihodom ameriške delegacije ukazal odpreti ogenj na množico 10.000 Spodnještajercev, ki so z nemškimi in avstrijskimi zastavami izražali svojo voljo, da bi Ma­ribor ostal nemško mesto pod avstrijsko oblastjo (t. i. mariborska krvava nedelja). O novih mejah je odlocal Vrhovni svet (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Japonska) prvic februarja 1919. Dolocil je obstojeco mejo na Štajer­skem, prikljucitev Mežiške doline k jugoslovanski državi ter plebiscitni coni na Koroškem. Konec maja 1919 se je zacela jugoslovanska ofenziva na Koroškem. General Maister je skupaj s srbskimi castniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitne­ga ozemlja. 18. septembra 1919 se je moral Maister skupaj s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita 10. oktobra 1920. Uspešni poveljnik in osvoboditelj severne meje in Maribora se je razocaran vrnil v Maribor in se vkljucil v delo oblastnega odbora Narodne odbrane. Postal je tudi poveljnik Maribora. Od leta 1921 do leta 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923 so ga prisilno upokojili kot divizijskega generala in ga odlikovali z redom belega orla z me­cem III. stopnje. Bil je predsednik narodnoobramb­nega društva Narodne odbrane v Mariboru od njego­ve ustanovitve leta 1928 naprej. Grob generala Maistra na pobreškem pokopališcu v Mariboru. Na Uncu je generala Maistra zadela kap, za nje­nimi posledicami je 26. julija 1934 umrl. Ob prevo­zu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili ti­soci Mariborcanov in okoliških prebivalcev. Generala Maistra so 28. julija 1934 z velikimi castmi pokopa­li na pobreškem pokopališcu v Mariboru, kjer je še danes njegov grob. Pogrebni sprevod je odšel z Glav­nega trga cez Stari most, po Tržaški in Pobreški cesti do pobreškega pokopališca. Leta 2021 so družinsko grobnico obnovili. RUDOLF MAISTER – UMETNIK IN BIBLIOFIL Kot pesnik se je udejstvoval že zelo zgodaj. V 4. ra­zredu gimnazije v Kranju je bil ustanovitelj in urednik dijaškega lista Inter nos, v 5. razredu pa je svoje pesmi objavljal v ljubljanski Vecernici. V reviji Vesna je ob­javljal pod psevdonimom Vuk Slavic, nato pa še pod imenom Vojanov med drugim tudi v Ljubljanskemu zvonu in Slovenskemu narodu. Bil je zunanji clan Zadruge, gimnazijskega skrivnega društva, katerega clani so bili tudi glavni pisci moderne – Ivan Cankar, Oton Župancic, Dragotin Kette in Josip Murn Ale­ksandrov. Zbirka Poezije (1904) je bila predporocno darilo Maistrovi izvoljenki Marici Stergerjevi. Raz­deljena je na štiri sklope: Marici, Balade in roman­ce, Fantovske pesmi in Soneti. Pesniško zbirko Kitica mojih (1929) je razdelil na štiri sklope: Nazaj pa jih ni (pesmi iz vojnih casov), O, jaz ne spim (pesmi o izgubljeni Koroški in Primorski), Oj, ti naša zemlja sveta (pesniške upodobitve nekaterih slovenskih de­žel), v zadnjem pa so štiri pripovedne pesmi. Rudolf Maister je bil tudi ljubiteljski slikar. Upo­dabljal je v oljni tehniki. Ni znano, kje je crpal svoje slikarsko znanje, bil pa je dober prijatelj Riharda Ja­kopica, kasneje tudi Matije Jame in Mateja Sternena. Bil je med prvimi organizatorji slikarskih razstav v Mariboru. Rudolf Maister je bil strasten ljubitelj knjig in lastnik ene najvecjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. V veliki vecini je zbiral samo sloven­ske knjige in casopisje, ki jih je iskal po župnišcih, šolah, pri premožnejših kmetih, po knjigarnah in sta­rinarnicah. Po generalovi smrti je knjižnica prešla v last sinov, med drugo svetovno vojno jo je zaplenila nemška oblast, vendar so po posredovanju Otona Žu­pancica last zahtevale italijanske okupacijske oblasti, ker je bilo stalno bivališce družine uradno v Italiji. Po vojni so bile knjige iz skladišca v Zagrebu pre­peljane v Maribor. Knjižno zbirko, vkljucno z neka­terimi knjigami sinov in žene v posebnih prostorih hrani Univerzitetna knjižnica Maribor. Vir: internet REZULTATI LITERARNEGA NATECAJA Literarni natecaj je bil objavljen 30.03.2024, rok za oddajo pa je bil 30.06.2024. Pogoji razpisa so bili: 1. Sodelujejo lahko clani slovenskih društev in ucenci DPS v Srbiji. 2. Zapis mora biti v slovenskem jeziku. 3. Zapis naj bo na najmanj eni ali najvec na dveh tipkanih straneh (od 1200 do 2400 znakov s presledki). 4. Pisava: Times New Roman 12. 5. Naslov zapisa doloci avtor sam. 6. Zapis mora biti oznacen s šifro, ki jo avtor doloci sam. 7. Zapis opremljen s šifro in podatki o avtorju: ime, priimek, kontakt je moral biti poslan po e-pošti na: pisarna@kredarica.org z oznako za natecaj. V veljavnem roku je prispelo 10 zapisov od posa­meznikov iz slovenskih Društev v Srbiji. Prejete zapi­se je obravnavala triclanska komisija, ki je izbrala tri najboljše zapise in sicer: - predsednik komisije Roman Vehovec, publicist - clanica komisije Sonja Golubovic, profesorica marksizma - clanica komisije Nataša Dimitrijevic, uciteljica angleškega jezika Nagrajeni udeleženci: 1. mesto: LE VKUP, VI DOBRI, LJUBLJENI LJUDJE, Dimitrije Đuricin DS Planika Zrenjanin 2. mesto: NEŽIVO TESTO, Ksenija Golubovic DS Kredarica Novi Sad 3. Mesto: PRIHOD, Marija Lovric DS Kredarica Novi Sad Ostali udeleženci natecaja: SLOVENIJA, Majda Miloševic DS Martin Krpan Smederevo ROMANJE PO SLOVENIJI, Zorica Kovacevic DS Emona Ruma NEPOZABNI TRENUTKI, Cvetka Vuckovic DS Kula Vršac Gudurica LE VKUP, VI DOBRI, LJUBLJENI LJUDJE, Ljilja­na Lukic DS Emona Ruma NAJLEPŠI SPOMIN NA MOJO SLOVENIJO, Ma­rija Đukic DS Emona Ruma KAKO LEP JE TA SVET, Snežana Miladinovic DS Kredarica Novi Sad MOJA NEPOZABNA POTOVANJA V SEDEM­DESETIH, Tatjana Kereši DS Kredarica Novi Sad Sedmi literarni natecaj je zakljucen, pomen nate­caja je v negovanju slovenskega jezika v pisni obliki v slovenskih Društvih v Srbiji. Cestitke nagrajencem in vsem, ki so sodelovali. Zahvala tudi uciteljem DPS za pomoc pri zasnovi natecaja in komisiji za ocenjevanje zapisov. Vsi zapisi so objavljeni v prilogi tega biltena, slavnostna podelitev nagrad bo na manifestaciji XII. Dnevi slovenske kulture novembra 2024. PRVONAGRAJENI ZAPISI LE VKUP, VI DOBRI, LJUBLJENI LJUDJE V avtobusu sva, na nekem potovanju, izletu. To naj bi bilo presenecenje. Lahko bi bilo malo bližje in lahko bi bilo krajše, si mislim, a nocem ti pokvariti razpoloženja. Potrudila si se, da mi ugajaš, na koncu dneva sva skupaj, ni važno kje sva, važno je da sva da­lec od vsakdanjih obveznosti in skrbi, cetudi zacasno. Ko sem te vprašal kam potujemo, si mi rekla, da je to skrivnost, se smejala in šalila: gremo v raj. Kaj naj prinesem, za koliko dni gremo, kdaj se vrnemo? Nice­sar ne potrebuješ, jaz bom poskrbela za vse, ne bova dolgo, obljubim. Konec koncev te v raju vse caka, tja nicesar ne nosiš. Rajsko življenje Obvozimo jezero, stisnjeno sredi nepreglednega zelenja. Preckamo most na drugo obalo, kjer je naš cilj. Tam nas pricaka stavba iz betona, aluminija in stekla s pompoznim imenom “Paradiso”, kot piše na tabli nad vhodom. Že sam hotel je barbarsko dejanje, rak rana zelenja. Okoli njega je ostal le rumenkast, drobljen kamen, apnenec. Vstopimo v obicajno ho­telsko avlo, ogromen prostor, tlakovan z belim mar­morjem in napolnjen z mizami s steklenimi plošcami in kovinskimi nogami, neudobnimi fotelji, plastic­nimi sobnimi rastlinami, tapiserijami in ogromnim abstraktnim mozaikom na osrednji steni, pooseblja­njem sonca, vecne svetlobe, mogoce, mislim. Obicaj­na živahnost. Naši spremljevalci silovito osvajajo ta prostor, opažam da govorijo neke meni neznane jezi­ke, a jaz jih, na moje veliko presenecenje, zelo dobro razumem. - Dobrodošli v Raju, ponosno sporoca vodic. Kljub hrupu, po verzih prepoznam Mahlerjevo glasbo v ozadju.1 „Uživamo v nebeških radostih, Zato se izogibamo zemeljskim stvarem...“2 In nic vec se ne zgodi, zdaj ko so vsi fotelji v avli zasedeni. Išcem te z ocmi, pa te ne najdem. Moraš biti nekje v bližini, ne moreš se kar tako izgubiti. Živcen sem, lacen, moram cimprej na stranišce, utrujen, zebe me, zaspan sem. Poskušam najti stranišce, ki je obicajno na takih mestih, a ne morem. Potem pa grem, obupan, do re­cepcije in vprašam. Dobim popolnoma logicen od­govor. - V raju ni telesnih potreb, zato tudi stranišc ni. - Ni restavracije? - Ni restavracije. - Ni postelje? - Ni postelje. Opustim nadaljnje prepricevanje, panicen, išcem te. Vprašaš me: - Si srecen v raju? - Ce je to sreca, zakaj mi je potem tako težko? S prstom pokažeš na Google Maps: - Samo povej mi, kam želiš iti? V slikanici sva. Na bregovih reke sta se simetricno krivili dve vrsti belih hiš, vsaka hiša z dvema oknoma in zelenimi vrati na sredini, rdecimi strehami in ka­decimi se dimniki. Nekaj dreves z zlatimi sadeži. Na modrem polju neba so se kot jagnjeta razpršili beli oblaki. Rumeno sonce z velikimi ocmi, nasmejano, z rdecimi lici in zlatimi žarki, ki spominjajo na roke, neštete roke. Otroci in odrasli se sprehajajo po reki. Obicajni življenjski vrvež. - Pojdi z mano, hodiva po vodi. - Neverni in sumnicavi ne morejo delati cudežev.3 Morala boš hoditi sama. To ni moja pravljica. “Sveti Janez je izgubil svoje malo jagnje, In mesar Herod preži...” 2 Na vasi sva. Cez dan, obsijane s soncem, “se po hribih blešcijo prelepe vasice”4 , ponoci prižgejo svoje luci in se rodijo mala zemeljska ozvezdja. Nad njimi utripa zvezdnati pokrovec. Sedim na verandi in poslušam noc. V daljavi zai­gra harmonika in utihne. Pasji lajež naznanja veselo pesem in vrešcanje vaških fantov, ki se vracajo do­mov. Vas pocasi zaspi. Prideš, prineseš kozarce, steklenico vina in darilo zavito v primeren okrasni papir. - Kaj praznujemo? Danes je navaden dan. - Praznujemo cisto navaden dan. Odpri darilo, to je presenecenje. -Abecednik in mali katekizem v slovenskem jezi­ku!5 Najlepša hvala. - Kje si to našla? - V antikvarnici “Vrbanov kres” v prestolnici. Sama sva. Držim te za roko. Srecen sam. „Grmada gine, v kresu spepeli se Trubarjeva – zadnja knjiga“6 V krsti sem. Sonce je zaprlo oci in nastala je tema. Zvokov ni vec. Hiš ni vec. Oblakov ni vec. Ljudje so izginili. Nastal je mir. Nicesar vec ne cutim. Nimam nobenih potreb vec. “Vino ne stane ni centa V rajski kleti…” 1 Gustav Mahler: Simfonija št. 4 v G duru. https://sl.wi­kipedia.org/wiki/Simfonija_%C5%A1t._4_(Mahler) 2 Rajsko življenje (Das himmlische Leben) iz zbirke pesem Deckov cudežni rog: Stare nemške pesmi. Pod naslovom Des Knaben Wunderhorn: Alte deutsche Lieder sta Achim von Arnim in Clemens Brentano od leta 1805 do 1808 izdala zbirko besedil ljudskih pesmi v treh zvezkih. Vsebuje 723 ljubezenskih, voj­niških, pohodniških in otroških pesmi od srednjega veka do 18. stoletja https://oxfordsong.org/song/das­-himmlische-leben 3 Sveto pismo, evangelij Nove zaveze po Mateju, pog­lavje 14:31 ”In takoj je Jezus iztegnil roko, prijel Petra in mu rekel: Maloverni! Zakaj se sumi?” 4Crtomir Šikovec – Upor se zacenja “Po hribih gorijo prelepe vasice...” 5Abecedarium und der klein Catechismus in der Windischen Sprach – Primož Trubar leta 1548 6Vrabanov ples – Rudolf Maister, iz zbirke “Trubar”. Dimitrije Đuricin, DS Planika Zrenjanin NEŽIVO TESTO pojdi kupit kruh živa bom ko se boš vrnil saj je tiho naše nebo in letala ne preletavajo pojdi kupit kruh cakala te bom bela kot surovo testo ko se boš vrnil bova izdolbla sredico in jedla le skorjico stran bova vrgla ostanke, saj lahko pojdi kupit kruh ko se boš vrnil bo hiša cela in ptice bodo priletele na okno drobtine jim bova velikodušno delila saj sva dobra cloveka in ne skopariva pojdi kupit kruh ko se boš vrnil bodo vse stene tu delala se bova da je mir in da 1826 kilometrov od naju ljudje ne umirajo za košcek podaljšanega trpljenja pojdi kupit kruh ko se boš vrnil bom živa niti opazila ne bom da te ni bilo saj ni nevarnosti in cas se preteguje kot nahranjena macka pojdi kupit kruh ko se vrneš ti ne bom rekla hvala to je le kruh ki ga kupuješ vsak dan saj naše nebo je tiho in vem da se boš vrnil brez ne ene prelite kaplje Ksenija Golubovic, DS Kredarica Novi Sad PRIHOD Vracam se po vaški poti. Jesen igra na tamburico žalostinke, brnijo žice na drogovih. Nebo se je razjokalo. Zmocena jata vran sedi na žicah, brez glasu; nekatere si s kljunom urejajo perje. Kot svila šelesti koruzje, veter se z njimi poigrava. Sviba se je okrasila z rdecimi dragulji. Modra trnulja – potemnela. Glog se s škrlatom smehlja. Daljave november skriva v meglah. Jesen igra na tamburico žalostinke nad Lovasom... Marija Lovric, DS Kredarica Novi Sad OSTALI ZAPISI SLOVENIJA Moja teta je pred kratkim potovala v Italijo in mi poslala sliko avtoceste z odcepom za Ljubljano. Do­volj, da obudim vse svoje spomine. Pomislila sem, kaj bi se zgodilo, ce bi nadaljevala po tej poti in slike so se zacele … odvijati! V Slovenijo smo vedno hodili poleti. Oce je do­pust nacrtoval do potankosti, da bi združil morje in obisk babice Marije, njegove mame, naše babice. Na tistem ovinku se je cez nekaj casa pocasi spremenila najprej klima, pokrajina, potem pa vonjave... Mislim, da vsak del te naše zemeljske oble diši drugace, tako tudi Slovenija... Pokošeno seno, nekje so že nastale bale sena in njihov vonj, vonj po pokošenem senu ... in strehe hiš so drugacne, vsaka s terasami in cve­tocim cvetjem, najvišje viseci nageljni, rdeci, roza, oranžni, beli, potem majhni rumeni, vijolicni, vse v rožah in cvetju... In potem grem naprej, krave, skoraj vse imajo zvonec okoli vratu, potujem, obcutki pa se že menjajo, hladneje je, reke in potoki so ozki, hit­ri, jaz vidim sebe v njih. Skozi meglo se spominjam, ko sem bila majhna, Bled in Bohinj, velika modrina, dolga obala polna colnov in ljudi, tu je tudi Postojna, na poti na morje smo se vedno ustavili ob Plitvickih jezerih ... Enkrat smo bili na visoki nadmorski višini, planina Razor, planinski dom in sirarna. S prijatelji smo si privošcili pocitek in medtem ko smo si z ma­mami ogledovali zgradbe in brunarice, je oce šel gor, rad je hodil s prijateljem na tisti vrh. Bilo nam je vse­eno, cakali smo, ali jima bo uspelo, vse pa z izzivom nabiranja planike, znamenite slovenske rože z viso­kogorja, ki jo najdemo skoraj na vsakem spominku iz Slovenije... vstopila sem v temen, velik prostor, v ka­terem je mocno dišalo po siru, ojoj... polne police sir­nih hlebov, rumenih kot dukati, zavitih v gazo, nekaj tudi brez, a zrelih za pokušanje in prodajo. Poskusili smo ga, bil je okusen, ceprav sem poskusila vec raz­licnih vrst sira. Mame so šle kupit sir, otroci pa z nji­mi ven. Naredili smo nekaj fotografij, nato pa je sledil smeh in vzkliki, ocka in njegov prijatelj sta nas glasno klicala, mahala s planiko in vzklikala “Uspelo nama je!” Vsi smo bili veseli... Nadaljevali smo pot. Vracali smo se mimo Tolmina, zacele so se serpentine, gre­mo na Planoto, kjer je ocetova rojstna hiša, v njej živi babica - njegova mama v vasi z imenom Pecine... Kot bi vedela, nas je vedno cakala na poti dalec pred hišo, nasmejana in vesela, saj je bila to edina priložnost, da nas vse vidi... Oh naša sreca! Jezus, Marija! je kricala s solzami v oceh. Moji otroci! Po množici objemov in poljubov smo stopili na dvorišce in pred hišo sedli na teraso z mizo in klopmi, polnimi rož... Vse poletje smo jedli za tisto mizo. Mama je rekla, da takoj ko koncamo, babica že sprašuje: ”Kaj bomo jutri kuhali za kosilo?” Babicina hiša je bila kot iz pravljice, kamnita, ves prednji del. Vsa kuhinja je bila crna in kamnita, imela je veliko krušno pec, veliko kovinske posode. Ko smo vstopili v prvo sobo na desni, smo tekmovali, kdo bo prvi na peci, ki je bila sezidana visoko, cez njo je bilo veliko žimnic in odej in vedno topla. Tam sem najraje spala. Noci so bile tam na Planoti precej mrzle, a zrak je bil cist, oster, zdrav. Tam je bila še ena manjša pos­telja, miza in stoli... Na desni je bila babicina soba, v katero sem vstopila s strahospoštovanjem. Bila je pol­na slik Device Marije, Jezusa Kristusa in nekaj foto­grafij, velika postelja z vedno cisto, belo posteljnino in velika omara. Okno je gledalo na vodnjak ob vznožju hriba in na sosednjo posest, kjer je živela gospodarica z imenom Pepa (Jožefa). Rada sem imela jutra, caj, pogovore in... sprehode v gozd. Babica je rekla: „Jaz sem Pepe!” ali gremo na avanturo... Najprej vonjave gozda... gozdne vijolice, mah, zelišca in drevesa... Ba­bica je razumela rastline, to je bil skoraj njen poklic. Nabirali smo gobe! Oceta jih je naucila prepoznati in jih je nabiral vse življenje. Žal mi je, da tega znanja niso posredovali meni, zato poznam le nekaj vrst gob, pa gozdne jagode, zelišca in zdravilna zelišca ter... ba­bicina košara je bila polna... Vcasih smo šli ponoci vsi skupaj skozi gozd in šli k ocetovemu prijatelju Jakobu. Oce je imel prijatelja Albina, ki je imel dva sinova, Jerneja in Anžeta. Albin je bil iz Kranja, med pocitni­cami pa je bil pri stricu na Pecinah in sta mu skupaj z ocetom pomagala na kmetiji. Albin se je porocil z tetoBlanko in so se odselili v Žirovnico. Spomnim se naše zadnje poti v Slovenijo leta 1986, hodili smo k njim na bovling in pekli smo Repetnice (peruti)... Oce ga je imel zelo rad. Pogosto smo obiskovali sosednjo po­sest Crni Vrh, tam je bila najina prijateljica, po imenu Janja, blizu starosti moje sestre. S kolesi smo se peljali navzdol, do lesenega vodnjaka, z izvlecno rampo, dve kovinski vedri vode so vedno nosili v hrib do hiše. Na tem sosednjem hribu je bilo zelo veliko posestvo. Ko sem enkrat stopila v njihov hlev, kjer je bilo verjetno kakšnih dvajset krav, vse življenje se spominjam tega vonja, sena, zvonca in njihovega tihega mukanja... Prišla sem na polovico, pogledala okoli, bile so lepe, z razlicno barvo kože, cisto, in všec mi je bilo domace mleko. Tam so bili tudi zajci in pernate živali(kokoši), velika hiša in senik na robu ceste. Naša babica je ime­la hlev z veliko zajci zadaj. Z babico sem jih šla hranit z deteljico, ko sva vstopili so se kokoši razkropile in morali sva paziti, da niso odletele. Žalostna sem bila, ko sem šla za hišo, kjer sta oce s prijateljem priprav­ljala zajca za jed, žalostna sem bila ob spoznanju nje­gove usode, ceprav je bil golaž naslednji dan odlicen. Ko smo prišli v Slovenijo, je mama izkoristila prilož­nost in šla v Novo Gorico po razna oblacila, zvonce in druge potrebšcine. Cakali smo jo cel dan, koncno je le prišla utrujena s polnimi vreckami in presenecenjem. Dobila sem plišasto igracko Jelencka. To plišasto igra­co sem imela še dolgo. Spomini in lepota mojih trenutkov, preživetih v Sloveniji, je neopisljiva. Vesela sem, da sem kot otrok spoznala miselnost, pokrajino, podnebje in bogastvo naravnih lepot Slovenije, kjer sem uživala v fi zicnem delu, vaškem življenju in babicini ljubezni. Umrla je leta 1980, pozimi, mama pravi, da je bilo toliko snega, da so jo komaj pokopali. Prišel je ocetov pol-brat iz Kranja z ženo in mojima dvema sestricnama. Kranj je lep, a se ga komaj spomnim. Spominjam se otroškega smeha, ko smo se kotalili z odejami kot hrenovke po hribu navzdol, mrzle recne vode, ko sem stopila vanjo, ni bilo vec možnosti za kopanje, žvrgolenja ptic, požirkov sveže vode, dihanje cistega zraka, vonj po rožah, rastlinah in drevesih, pogledi na zasnežene gore in babicina kuhinja, pogovori in topli objemi. To je Slovenija v mojem srcu. Moj oce je umrl pred tremi leti. Moja družina je bila nazadnje v Sloveniji leta 1999. Le starejša sestra ima vec izkušenj v Slove­niji, bila je na delovni akciji na Ptuju. Takšne spomine imam na Slovenijo in upam, da jo še kdaj obišcem... Majda Miloševic, DS Martin Krpan Smederevo MOJA NEPOZABNA POTOVANJA V SEDEMDESETIH Na zacetku moram izpostaviti, da mi je neizmerno žal, da nisem vodila dnevnika o doživljajih, zlasti pa o putovanjih v svojem življenju. Tedaj bi bili ti spomi­ni veliko bogatejši od skopih spominov po 50 letih. Kmalu po zaposlitvi, ko sem bila še samo dipl. ing. agronomije, sem bila poslana s strani delodajalca na strokovna usposabljanja na dve nasprotni strani sveta (v SSSR in v ZDA). Prvo nepozabno potovanje je bilo v Moskvo, 1. septembra 1977, ko sem drugic letela z letalom. Po­tovala sem sama iz naše države, tam pa sem spoznala še 25 udeležencev tecaja o uporabi jedrske energije v agronomiji, ki so bili iz vecih držav v razvoju (Poljske, Cehoslovaške, Romunije, Bolgarije, pa celo tudi iz Mongolije in Nigerije). Živeli smo v enem hotelu bli­zu TV stolpa “Ostankino”, vsak dan pa smo prevažani s posebnim avtobusom do Agronomske akademije “Timirjazev”, kjer smo poslušali predavanja. V treh mesecih smo v ruskem jeziku, ki sem se ga ucila sko­zi celo šolanje, najprej obnovili potrebno gradivo iz matematike in fizike, potem pa smo poslušali osnove o jedrski energiji in njeni uporabi v agronomiji, ki mi kasneje nikdar vec niso bile potrebne pri delu. Ob vikendih smo imeli dosti prostega casa spozna­ti znamenitosti Moskve, tu pa mi je najbolj pomagala ena prijateljica Rusinja, s katero so me spoznali so­rodniki. Ona me je vodila tako na Rdeci trg, tako v Dvorec sjezdov na balet “Labodje jezero” in v Boljšoj teater na balet “Giselle” in v muzeje Tretjakovskij, Pu­škin in druge, tudi v cirkuse, kina in na druga mesta. Enkrat (26. septembra) me je vodila v stari duhov­ni center na okrog 80 km od Moskve. Vreme je cel mesec bilo toplo kod sredi poletja, z maksimalnimi dnevnimi temperaturami okrog 30 stopinj, potem pa se je naenkrat ohladilo in je zacelo snežiti, tako da sva medve kar precej ozebli. Hladno vreme se je nadalje­valo, pa sem prosila moža, ki je prihajal cez dva tedna, da mi kupi bundo, ki me je rešila do konca novembra. Bili so to prelepi trije meseci preživeti v Moskvi, med katerimi sem doživela tudi gnece v avtobusih, toda tudi uživanje v udobnem, varnem in poceni prevo­zu z metrojem s fantasticnimi umetniški izvedenimi postajami. Edini madež med tem bivanjem je bil, da kot skupina nismo uspeli dobiti dovoljenja za ogled tedanjega Lenjingrada. Zelo razburljivo je bilo potovanje v ZDA, zaceto 13. marca 1978. Potovala sem s kolegico iz službe z le­talom na liniji Beograd-Frankfurt-Washington, ven­dar nama ni bilo lahko znajti se na letališcih, še toliko bolj, ker sem jaz znala samo “indijansko” angleško, saj sem ga poslušala samo v casu dveh tecajev na De­lavski univerzi dve leti prej. Potem sva leteli naprej proti Ilinoisu, z zelo veliko nevihto, tako da letalo ni moglo pristati na najin dokoncni cilj, pa sva morali zadnji dve uri prepotovati z avtobusom. Kocno sva njalo me je na Novi Sad, zlasti del v katerem sem bila namešcena, v ulici z enonadstropnimi lesenimi hiša­mi brez ograj, v neposredni bližini kampusa Univerze Ilinois. Program, na katerem sem bila angažirana, je znanstvenoraziskovalnega pomena, vezan za insekte škodljive na koruzi in soji, odvijal pa se je v steklar­nah in laboratorijih oddaljenih par kilometrov od mesta. Tja me je vsakodnevno vozil en zakonski par znanstvenikov srednjih let, ki je živel par hiš naprej od one, v kateri sem bila namešcena, delala pa sta v omenjenih laboratorijih. Zanimivo je, da sem od te specializacije imela veliko vec koristi, saj sem bolje obvladala angleško in lažje kasneje uporabljala litera­turo v tem jeziku. Ob vikendih sta me z namenom obskrbe z živili, naizmenicno vozili v vecje trgovsko središce (izven mesta) ena laborantka in ena doktorantka. Z njima sem bila ob eni priložnosti tudi v Lincolnovi hiši v Springfi eldu, drugic pa smo se vozile s kajaki po neki manjši reki. Veckrat smo šli tudi na teren, vendar so bile te vožnje grozno dolgocasne, sad so se ob cesti lah­ko videli samo reklamni panoji, ob straneh pa nepre­gledna polja koruze in soje in nic vec. Celo plevela ni bilo da razbije monotonijo, ena grozna sterilna sredi­na. Babica pri kateri sem stanovala (po poreklu Švedi­nja) je bila magistra biologije in mi je pripovedovala, kako posamezni ekološki aktivisti, v katere je tudi ona spadala, poskušajo ohraniti nekdašnjo floro na redkih zapušcenih površinah podobnih pokopališcem. Zadnji mesec bivanja v ZDA je prišel tudi moj mož, ki sem ga docakala vsa kot premocena, saj so kot tudi prejšnje tri tedne temperature bile okrog 35 stopinj, vlažnost zraka pa 95%. Z njim sem doživela, da sva en vikend zamudila na zadnji avtobus pred tr­žnim centrom na obrobju mesta, bila pa sva opozor­jena še prvi dan, da je nevarno biti na ulici po 19. uri. Vendarle sva imela sreco in na parkirišcu naletela na neke rojake, ki so naju z avtom potegnili do stanova­nja, kjer sva živela. Drugic sva se z vlakom odpravila do Chicaga, kjer naju je pricakala hcerka najine sta­nodajalke in nama bila vodicka po tem neverjetnem mestu. Zadnji teden bivanja se je vrnila tudi moja kolegi­ca, pa smo vsi trije imeli razburljivo vrnitev domov 13. avgusta 1978. Namrec, let se je dobro zacel, toda na letališcu v New Yorku smo cakali okoli osem ur, da opravijo preverjanja ali popravila letala. Potem smo, namesto da bi leteli direktno do Frankfurta, zaradi stavke kontrolorjev letenja v Franciji, morali leteti po daljši poti veliko bolj severno, tako da se je naše poto­vanje zavleklo okrog 26 ur. Morda je za vse bila kriva številka 13 na zacetku in koncu poti? Na koncu tega zapisa lahko recem, da sem v krat­kem casovnem intervalu imela sreco videti življenje in na vzhodu in na zahodu našega planeta, kar se kas­neje ni ponovilo, razen v vidu krajših službenih obi­skov. Tatjana Kereši, DS Kredarica Novi Sad ROMANJE PO SLOVENIJI Romarji iz Rume smo se odlocili, da bomo ob 1150-letnici prihoda slovanskih apostolov Cirila in Metoda obiskali kraje, skozi katere sta šla tudi sveta brata oziroma kraje, kjer hranijo spomin nanju. Potovali smo dva dneva. Ustavili smo se v Raden­cih in obiskali cerkev sv. Cirila in Metoda, in na Oj­strici, kjer stoji kapela, posvecena apostoloma. Pot smo nadaljevali v Koroško Belo, kjer se nahaja slika apostolov. V Šantdražu pri Gorici smo se poklonili ikoni, na kateri je brata upodobil znameniti slikar Tone Kralj. Naše romanje je bilo duhovno bogato, poucno in nepozabno. A žal je potekalo samo v sliki in besedi pri našem pouku. Upam, da bo priložnost za resnic­no romanje po svetih krajih Slovenije. Tako bo tudi za nas res zaživeli verz Rudolfa Maistra: Le vkup, vi dobri, ljubljeni ljudje! Zorica Kovacevic, DS Emona Ruma LE VKUP, VI DOBRI, LJUBLJENI LJUDJE Zelo sem vesela, da sem vas videla, dragi ljudje. Minila je že cela vecnost, odkar sem vas srecala. Moje misli so še vedno z vami. Hvala, dragi prijatelji iz Kocevja, za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj na bregovih Rinže. Smeh vaših otrok me je popeljal nazaj v preteklost, da sem slišala smeh mojega dedka kot fanta, ko je s prijate­lji bos tekel ob reki. Prepricana sem, da je slovenski gozd zatocišce zadnjih vilinov. Lep pozdrav, dragi prijatelji v Ljubljani, mestu, ki ga zmaji varujejo pred vsemi nevidnimi sovražniki. Pustili smo jim svoje srce, saj bomo še prišli in moji otroci bodo potrebovali vodnik skozi zgodovino do cudovitega gradu, pravo pot do Plecnikove hiše ali smerokaz do ljubljanske stolnice. Hvala, dragi Ribnicani, za gostoljubnost in zgodbo, ki me je popeljala v davno preteklost, kjer so pridne roke prednikov oblikovale les na caroben nacin, ki bi bil danes pozabljen, ce ne bi bilo vas. Zanima me, ali je tudi moja prababica imela tako cudovite predmete. Lep pozdrav, prijatelji iz Kranja, prihranite nam prostor na Kranfestu. Vsako srecanje z vami je posebno, saj je Slovenija vsaki izgubljeni duši kakor mati, katere reke kažejo pot do njihove naravne biti, njene razigrane gore nas spominjajo, da smo tu le kratek cas in da vse njene lepote zapušcamo našim potomcem. Dragi prijatelji, vaše gostoljubje in topli pozdravi mi govorijo, da so naše duše za vedno združene v neki pesmi, ki se poje že od davnine. Oprostite mi, da sem se videla v vsaki vaši podobi in da sem svojim otrokom rekla: to je tudi vaš dom. Tako cuti moje srce. Ljiljana Lukic, DS Emona Ruma Rudolf Maister (drugi z desne) in škof Jeglic (drugi z leve) NEPOZABNI TRENUTKI Stara bom 80 let, a v življenju še nisem doživela takšne srece in navdušenja. Z besedami tega prepros­to ne morem opisati, kaj takšnega clovek lahko samo doživi in izkusi sam. Celo moje življenje je preteklo v hrepenenju. Se­daj, ko sem to videla, obcutila in doživela, mi ni žal, ce jutri umrem. Naša draga Branka Bukovec iz Društva za razvi­janje prostovoljnega dela Novo mesto, kjer letos moj vnuk dela kot prostovoljec, je meni, mojemu sinu in vnuku omogocila, da obišcemo moj rojstni kraj, mojo ljubo Bojanjo vas v Beli krajini. Naša družina jo je morala zapustiti zaradi vojne, fašisti so požgali celo vas. Zato se tudi po koncu vojne nismo mogli vrniti pod domaco streho in sta mama in oce z nami, otroki, odšla tako kot mnogi drugi iz Bele krajine v Banat, v Gudurico. Srecanje z domacimi ljudmi v Bojanji vasi je bilo tako prisrcno, da sem obcutila, kot da so vsi moji so­rodniki. Zelo lepo in toplo so nas sprejeli. Posebno pa se me je dotaknilo srecanje z vašcanom, ki mi je povedal, da se njegovi starši spominjajo mojih star­šev in da ve, kje je stala naša hiša. Takrat so bile vse hiše krite s slamo, zato so do tal pogorele. Bilo mi je, kot da sta moja ljuba mama in oce spet ob meni, ob majhni deklici, ki je bila stara 18 mesecev, ko je odšla iz svoje domovine. Oba sva jokala. Prav v casu našega obiska je bila v vaški cerkvi predstavitev knjige Jožeta Ramute Moja draga Bo­janja vas. Tudi srecanje z gospodom Jožetom je bilo zame dragoceno. Prosil me je, naj svoje spomine za­pišem in mu jih pošljem. Kasneje je objavil prispevek o naši družini v Žumberackem izvoru. Moja najvecja srcna želja se je izpolnila, moje dol­gletno hrepenenje je potešeno. Kot da sem po dolgem tavanju spet prišla domov, v varno narocje moje ljube mame in moje drage Slovenije. Cvetka Vuckovic, DS Kula Vršac Gudurica NAJLEPŠI SPOMIN NA MOJO SLOVENIJO Med najpomembnejšimi obiski Slovenije je moje prvo potovanje z Društvom Slovencev Emona Ruma. Bili smo v Pišecah v šoli in v zidanici Maksa Ple­teršnika. Prihod in druženje zvecer ob svecah, bra­nje in recitiranje pesem ob spremljavi kitare je bilo nepozabno. Ljudje so bili zelo gostoljubni in prijazni.Narava cudovita. Šli smo na sprehod do gradu Pišece, ki ponosno stoji sredi gozda. Nepozabno je bilo tudi druženje z domacini na veselici ob krajevnem prazni­ku. Slovenija je dežela sonca, cvetja in gozdov. Vsak obisk Sloveniji je poseben, drugacen. Z ocetom sem bila še kot otrok na Bohinju in na Blejskom jezeru, na slapu Savica in v Postojnski jami. Z našo ¨Emo­no¨ smo obiskali tudi Brežice in si ogledali brežiški grad, sodelovali smo na recitalu ob 100-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja na Vrhniki in si ogledali spo­misnko hišo tega velikega sina slovenskega naroda. Domacini so nas peljali tudi na izvir Ljubljanice. V Ljubljani smo si ogledali znamenita slovenska ume­tniška dela v Narodni galeriji. Ocaral nas je pogled na glavno mesto z ljubljanskega gradu. Poklonili smo se Prešernu in Plecniku na Tromostovlju. Vsi spomini kot srcne razglednice ostajajo z mano, me krepijo in me vedno znova vabijo v zavetje do­movine. Srecna sem, da sem to ljubezen prenesla na hcerko in vnukinje. Marija Đukic, DS Emona Ruma KAKO LEP JE TA SVET Pomlad je povsod okoli mene, blešci se s številnim odtenki zelene barve. Drevesa, grmovje, travo, cvet­lice vseh mogocih barv grejejo topli soncni žarki. Ko se zjutraj zbudim in se pripravim za nov dan, pogosto Kredarica / 21 pomislim na verze slavnega otroškega pesnika, ”kako lep je ta svet”, ker si želim, da mi bo lep dan. Ampak v enem dnevu se toliko tega zgodi, od dobrega do sla­bega, povsod po svetu. Potem pa veliko razmišljam o tem, zakaj ljudje delajo to, kar delajo, zakaj govorijo grdo drug z drugim, prepirajo se, poškodujejo drug drugega, delajo zlo, ubijajo druge ljudi, ce jim pa kaj ni prav, zacnejo vojno. Zakaj ljudje, ki imajo prevec, želijo še vec in je to­liko revšcine in lakote na svetu? Kaj dela clovek, ki ima pet avtov, menda ne vozi vseh naenkrat. In koli­ko otrok bi lahko dobilo kosilo za vsaj tri avtomobile manj? Kakšen svet je to? Ta misel me preganja že od otroštva, kadarkoli se zgodi kaj slabega kjerkoli na svetu. Spominjam se, da sem bila osnovnošolka v rojstnem Mariboru, ko se je zgodil vojaški udar v Afriki, v državi Kongo in ko so ubili predsednika Lumumbo. Sedela sem zraven radia in poslušala strašne no­vice o nesrecnih otrocih Afrike. Poslušala sem pogo­vor mojih staršev, kako govorijo o tem. Starejši so me preseneceno gledali, za kaj otroka zanima nekakšna vojna. Vsem sem povedala da bom, ko bom zrasla, šla v Kongo, da se borim za zmago pravice in rešim uboge nesrecne otroke. Od takrat je bilo še nešteto vojn in veliko hudega se je zgodilo na svetu in se še danes dogaja. Cloveštvo je stoletja vedno bolj napredovalo, zna­nost in tehnologija sta dosegli neslutene višine, zlasti v zadnjem stoletju. Vsi ti dosežki ljudem lajšajo živ­ljenje in bi bilo pricakovati, da sta clovekov razum in zavest prav toliko napredovala. Ampak na žalost, clo­veštvo se je nekje na tej poti izgubilo. Nisem se uspela boriti v Afriki, vendar sem ved­no poskušala delati stvari prav, ravnati se cloveško in pravicno. Družba sama od sebe ne bo boljša, mislim pa da lahko vsakdo naredi nekaj, da bo ta svet boljši. Domoljub, pesnik in vojak Rudolf Maister je eden od teh ljudi. Pred vec kod sto leti je vedel in zmogel se izboriti za svojo domovino, ko se mu je ponudila pri­ložnost. Okrog sebe je zbiral pravicne ljudi in pogu­mno odbranil severno mejo domovine, da ne bi bila pod oblastjo tujcev. Na televiziji se predvaja neka oddaja z naslovom ”ce bi bil nekdo...” Mislim, da bi ”ce bi jaz bila nekdo” bi zacela delati od najmlajših. Spremenila bi šolski program tako, da se otroci veliko vec ucijo humaniz­ma, vere v dobroto, clovekoljubja, da spoznajo razli­ko med dobrim in zlom, a malo manj da se spoznajo na kemijske formule ali zakone v fi ziki. Nadarjene ucence bi morali zagotovo podpreti ce so naklonjeni znanosti, športu ali umetnosti. Veliko bolje pa je, ce pozabijo simbol katerega kemijskega elementa, da pa ne pozabijo, da bi morali nekomu pomagati vstati, ce je morda padel na ulici. Vsak naj skrbi za osnovne clovekove vrednote iz­hajajoc od sebe. Moramo verjeti in upati, da se dobri ljudje lahko zgrnejo in združijo, da se tista izgubljena clovecnost ponovno najde in se razširi med ljudi. Na svetu je prevec naravnih in drugih nesrec, ki naredijo nesrecne ljudi, ne prispevajmo sami k temu. Še vedno bom verjela v ”kako je lep ta svet” in vsak nov dan bom upala, da bo kdo, ce bo imel možnost, naredil kaj dobrega. Naj bo vecini ljudi ”tako lep ta svet”. Mislimo o tem. Snežana Miladinovic, DS Kredarica Novi Sad IZVEN KONKURENCE LE VKUP, VI DOBRI, LJUBLJENI LJUDJE Nekoc so živeli ljudje, ki so zašli v hude težave. Bili so zatirani, izkorišcani, omalovaževani, zastraševani. Grozila jim je vojna, lakota in smrt. In unicenje. Živeli so v nevarnosti in strahu. V nevarnosti so bili vsi – ljudje, narava, živali, ptice...Vsi so trpeli. Bili so na robu preživetja. Radi bi se uprli, niso vedeli kako. Roke so jim bile prešibke, hrbti upognjeni. Nekdo je nekaj napisal na listek. Listek je padel na tla. Nihce se ni zmenil zanj, nihce pobral. Veter je jezno in mocno zapihal, dvignil listek v vis, ga pihnil skozi okno naravnost nekomu na mizo. Nekdo ga je koncno prebral, se globoko za­ 22 / Kredarica mislil, prepognil in ga v pismu poslal naprej. Pismo je romalo od vrat do vrat. Vzdolž in pocez po deželah. Okoli sveta. Vsi so ga brali. Se globoko zamislili. V pismu na listku je bil kratek stavek. Vsi so ga razu­meli. Naenkrat se je vse spremenilo. Ljudje so se upr­ li. Vas za vasjo, mesto za mestom, država za državo. Tudi narava, živali in ptice. Nevarnost je bila odgna­na. Ljudje, živali, ptice so se vrnili v vsakdanjik in po­zabili na težke case. Toda pismo še vedno kroži, za vsak slucaj. In v pis-mu na listku le piše: Le vkup, vi dobri, ljubljeni ljudje! Elza Ajdukovic, DS Kredarica Novi Sad PREŠERNOV DAN V BOSNI IN HERCEGOVINI Na povabilo Združenja Slovencev Tuzla je Društvo Slovencev Kedarica gostovalo od 10. do 11. februarja 2024 v Tuzli, ob zaznamovanju slovenskega kulturne­ga praznika – Prešernovega dneva. V Ateljeju Ismet Mujezinovic je bil 10. februarja 2024 prigoden program, na katerem so imeli opažen nastop clani našega Društva – Moška pevska skupi­na Fantje in Mešani pevski zbor Kredarica, pod vod­stvom dirigenta mag. Boruta Pavlica. V programu sta sodelovala tudi vokalna ansambla iz Tuzle: Ženski zbor Slovencice in Mešani vokalni ansambl JU BKC TK, pod vodstvom dirigentke Mire­le Ibrahimovic – Mehanovic. Predstavili so se tudi mladi ucenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ambient pa je popestrila retrospektivna razstava izbranih slikarjev, udeležencev predhodnih likovnih kolonij Slovenci v Tuzli v organizaciji istega Društva. Po manifestaciji je bila vecerja in prijetno druže­nje z domacini, ki so naslednji dan za clane našega Društva organizirali tudi kratek sprehod po centru Tuzle z ogledom kulturnozgodovinskih znamenitosti „mesta na zrnu soli“. MEDNARODNI SEJEM KNJIG 2024 V NOVEM SADU Na Novosadskem sejmu je bil od 18. do 25. mar-ca 2024 Mednarodni sejem knjig, trideseti po vrsti. To leto se je mednarodni sejem odvijal v Hali 1, tra­dicionalno pa je sodelovalo tudi Društvo Slovencev Kredarica. programu pa so bile tudi predstavitve ali promocije inštitucij in posameznikov v založniški produkciji. Razstavili smo naše izdelke v slovenskem jeziku: Biltene DS Kredarica in zbirko poezij Dotik vetra av­torice Marije Lovric, clanice Društva in urednice Bil­tena Kredarica. Sodelovale so tudi založniške hiše Lupus in La­guna. Cene knjig so se gibale od 200 RSD do 10.000 RSD, popularne knjige med mladino, v angleškem je­ziku in prevedene v srbski jezik. V osrednji dvorani sejma v Master centru je v prvi polovici prostora potekal 19. Mednarodni sejem iz­obraževanja ”Kažipoti – Putokazi”, v drugi polovici prostora pa je bil Gamingweek (teden igric). Istocasno je bila od 18. do 25. marca 2024 tudi 28. Mednarodna razstava umetnosti Art-expo v avli sej­ma. Mednarodni sejem knjig je najvecja književna ma­nifestacija v Avtonomni pokrajini Vojvodini. Letos je bilo 60 razstavljalcev iz države in regije. Kot vedno so bili sejemski popusti za nakup knjig. Besedilo in foto: Marija Lovric BELO SE PERE NA DEVETDESET Dne 25. aprila 2024 je bilo v rezidenci veleposla­nika Republike Slovenije nj. eks. Damjana Bergantagostovanje znamenite pisateljice Bronje Žakelj iz Slo­venije. Pisateljica je na povabilo Veleposlaništva in Lagu­na založbe predstavila svojo knjigo Belo se pere na devetdeset, ki je v Sloveniji veliki hit, na srbski jezik pa je bila prevedena septembra 2023. Izvedeli smo tudi, da bodo maja 2024 v Sloveni­ji priceli s snemanjem istoimenskega fi lma. Avtorica Bronja Žakelj je zbranim prebrala odlomek iz knjige in delila svoj del življenjskih izkušenj. V imenu DS Kredarica se je predstavitve udeležil predsednik Društva Đorde Veselinov. Besedilo in foto: Đorde Veselinov NAŠA SLOVENSKA BESEDA V soboto 1. 6. 2024 je v Zrenjaninu potekala 18. prireditev Naša slovenska beseda. Slovenski jezik so z izjemnimi nastopi pocastili predstavniki sedmih slovenskih društev iz Srbije. Poleg domacega Društva Slovencev Planika, ki se je predstavilo z zboroma Planika, nastopi mladih nadarjenih in recitacijami srednješolcev, so se predstavila tudi društva Emona iz Rume, Kredarica – Drustvo Slovencev iz Novega Sada, Triglav iz Subotice, Združenje Slovencev Južne­ga Banata Logarska dolina iz Panceva z obema podru­žnicama iz Kovina in Velike Grede, Martin Krpan iz Smedereva in Društvo Sava iz Beograda. Dogodek je popestrila vokalna skupina Bird Land iz Ljubljane. V sklopu prireditve so potekale tudi likovne delavnice. Konzulka veleposlaništva Republike Slovenije Kristi­na Kliner je v nagovoru poudarila pomen jezika za skupnost in identiteto in se zahvalila organizatorjem in nastopajocim, ki so obcinstvu pricarali cudovito popoldne. Za dolgoletni trud in zavzetost se je pose­bej zahvalila uciteljem slovenskega jezika, ki s svojim profesionalnim in srcnim pristopom k pouku jezika pritegnejo mnoge. Hvala organizatorju za odlicno izpeljan program in za vabilo k sodelovanju. Posebna zahvala uciteljici Rut Zlobec, ucencem ter staršem iz DS Kredarica za vsestransko podporo. 69. STERIJINO POZORJE V Srbskem narodnem gledališcu v Novem Sadu sem se udeležila Sterijinega pozorja, ki je bilo od 26. maja do 3. junija 2024. Ogledala sem si predstavo Mi­lana Ramšaka Markovica Deževen dan v Gurlitschu v izvedbi Prešernovega gledališca Kranj in Mestnega gledališca Ptuj v režiji Sebastijana Horvata. Drama govori o krizi identitete protagonista Petra, novinar­ja in intelektualca, cigar svet se postopoma razpada. Sedanjost se prepleta s preteklostjo in travmami iz otroštva. Naivno izginotje ogrlice njegove žene, sum v zakonsko nezvestobo, tavanje za odgovorom, iska­nje tatu, vse to ga spravlja v norost, saj je njegovo ob­našanje v nasprotju tistega kar je bil in za kar so ga smatrali. Spušca se v razprave z ljudmi z dna druž­bene lestvice: s kriminalci, prostitutko, brezdomcem filozofom... Na koncu, se Petrov um zlomi in postaja morilec. Predstava je navdušila publiko in bila nagrajena s Sterijino nagrado za tekst sodobne drame – Milan Ramšak Markovic – odlocitev je sprejeta z vecino gla­sov; s Sterijino nagrado za igralsko stvaritev – Borut Veselko za vloge Jokela, Urednika in Starejšega po­licista - odlocitev je sprejeta enoglasno, s Sterijino nagrado za vlogi Maruše in Marte – Darja Rajhman - odlocitev je sprejeta enoglasno; s Sterijino nagrado za scenografsko stvaritev – Igor Vasiljev – odlocitev je sprejeta enoglasno; s Sterijino nagrado za kostumo­grafsko stvaritev – Belinda Radulovic – odlocitev je sprejeta enoglasno. Besedilo in foto: Biljana Boškovski SODELOVANJE NA LITERARNEM NATECAJU V KRŠKEM Na Literarnem natecaju v organizaciji Valva­zorjeve knjižnice v Krškem z naslovom Šepetanje drevesom je letos v 2024. letu s tremi lirskimi deli sodelovala Marija Lovric, clanica Društva Sloven­cev Kredarica iz Novega Sada in urednica Biltena Kredarica. Cestitke Mariji Lovric za uvrstitev med 20 iz­branih finalistov, cigar dela so objavljena v Zbor­niku del Valvasorjeve knjižnice Krško. Hvala tudi koordinatorici prireditev v Valva­zorjevi knjižnici v Krškem, Poloni Brencic za iz­roceno priznanje, publikacijo in knjižno darilo Mariji Lovric. Besedilo in foto: Rut Zlobec ZA NAMI JE ŠE ENO USPEŠNO ŠOLSKO LETO... V letu 2023/24 je dop. pouk slovenšcine v DS Kre­darica potekal ob ponedeljkih in petkih v 8 skupinah (otroci do 12 leta in najstniki, odrasli pa so bili raz­porejeni glede na raven znanja). Prijavljenih je bilo 78 ucencev, potrdila slovenskega ministrstva za vzgojo in izobraževanje o rednem obiskovanju pouka pa si je prislužilo 63 ucencev. Ob pouku so se ucenci vkljucevali v razlicne pro­jekte in sodelovali na vec natecajih. Ena srednješolka se je udeležila 3-mesecnega sple­tnega tecaja slovenšcine v organizaciji Centra za slo­venšcino kot drugi/tuji jezik. V sodelovanju s Knji­žnico Brežice je 5 mlajših ucencev prejelo priznanja za poletno branje Poletavci, 2 srednješolca pa prizna­nje Najpoletavci; 4 odrasli so brali v okviru projekta Beremo skupaj, 8 mlajših ucencev je sodelovalo v ak­ciji Bralna mavrica. Ob 100-letnici smrti slovarnika Maksa Pleteršnika so osnovnošolci in srednješolci spoznavali njegovo življenje in delo ter izdelali Pleteršnikove ”kolažne razgledanice”, ki so jih razstavili ob dnevih slovenske kulture v DS Kredarica. Septembra so nas obiskali clani Etnološkega društva Slovenije in drage sodelavke, ki poucujejo slovenšcino na Reki (Hrvaška) in v Švici. Oktobra so mlajši ucenci nastopali na Mavrici,kjer so se srecali z vrstniki iz Kocevja, z OŠ Ob Rinži, ki so nas obiskali tudi v DS Kredarica. Tako smo obu­dili cudovite spomine na lansko ekskurzijo, kjer nas je zelo lepo sprejela ravnateljica Darja Delac Felda s sodelavci, ucenci in njihovimi starši. 10 mlajših ucen­cev je sodelovalo na likovnem natecaju Svetovnega slovenskega kongresa in prejelo lepa darila. Novembra so predšolski otroci, ucenci OŠ in SŠ nastopali na literarnem veceru v okviru 11. dnevov slovenske kulture v Novem Sadu, z likovnimi in lite­rarnimi izdelki pa sodelovali na natecaju o strpnosti Izobraževalnega društva Eksena iz Slovenije. Izvedli smo dejavnosti v okviru projekta Tradicionalni slo­venski zajtrk. Obiskala nas je družina Ogorevc – Štru­cl iz Pišec, gospa Jožica je mlajšim ucencem predsta­vila svojo slikanico Kako je mali Baci postal ovcica na nebu, njena otroka, sicer ucenca OŠ Maksa Pleteršni­ka Pišece, pa sta pomagala vrstnikom pri reševanju nalog. Branki Bukovec iz Slovenije v okviru akcije Božicek za en dan. Otroci in starši so se še posebej razveselili vabila na ustvarjalno delavnico na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu. Na povabilo slovenske Alpske konvenci­je smo se udeležili mednarodnega festivala Brati gore ob knjigi dr. Barbare Ivancic Kutin Bovške pripovedi na licu mesta; avtorica nas je pozdravila na daljavo. Odzvali smo se vabilu Urada za Slovence v za­mejstvu in po svetu in posneli božicno-novoletno video vošcilo za rojake v domovini in po svetu. Pri vseh pomembnejših dejavnostih pri pouku v DS Kre­darica NS je na daljavo sodelovala 10-letna ucenka Mila Breberina, ki živi v Abu Dabiju, ZAE, z obiskom v živo nas je razveselila sredi decembra. Januarja so nas obiskale predstavnice Društva upokojencev iz Novega mesta, da bi se dogovorili o srecanju v maju – takrat so clani prišli na ekskurzijo v Vojvodino. Podarile so nam dve lutki – par v gorenj­ski narodni noši, kar nam zelo prav pride pri pouku. V tednu pisanja z roko smo pisali zahvale in razgle­dnice prijateljem v Sloveniji. Februarja smo ob slovenskem kulturnem prazniku razstavili izdelke mlajših ucencev in najstnikov, ki so ilustrirali pregovore o besedah. Srednješolci in njiho­vi starši so se udeležili ekskurzije za bodoce študente v organizaciji DS Kredarica in se udeležili informa­tivnih dnevov na univerzi v Ljubljani. Srednješolko Dunjo Karabegovic smo pospremili v Ljubljano na enomesecno izmenjavo na Srednjo šolo za oblikova­nje. Ob tem se zahvaljujemo Romanu Grudnu z MVI, gospe Alenki Svetlin s Cmepiusa, ravnateljici Apolo­niji Simon, razredniku Boštjanu Avguštinu ter Dunji­nim slovenskim sošolcem za vso pomoc in podporo. Marca nas je obiskala ekipa TV Dunav in posnela oddajo o pouku, mlajši ucenci in najstniki so nasto­pali na glasbeno-literarni prireditvi Pozdrav pomladi, aprila in maja smo ob pouku izvedli vec ustvarjalnih delavnic in tako spoznavali slovenske obicaje in po­castili slovenske praznike. predstavila svoja dela. Literarno srecanje je v celoti posnela TV Dunav. V maju nas je z obiskom pocastila dr. Tatjana Vu­cajnk in ucencem predstavila svoje odlicno gradivo za ucenje slovenšcine, ki ga uporablja tudi kot predava­teljica didaktike slovenskega jezika na univerzi v Ce­lovcu (Avstrija). Najstniki so z zapisi, s katerimi smo pocastili 120-obletnico rojstva pesnika Srecka Koso­vela, sodelovali na literarnem natecaju Vršacka kul­turna riznica za mlade ustvarjalce v jezikih manjšin. Maja so nas pri pouku obiskali Eva Jurman in Brigita Adlešic z Zavoda RS za šolstvo ter Roman Gruden z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, srecanju oz. sestanku sta se pridružila tudi sodelavca dr. Milena Spremo in Zoran Jovicic. Gostom smo se zahvalili za dragoceno strokovno pomoc in fi nancno podporo. Junija je nekaj mlajših in odraslih ucencev nasto­palo na Naši slovenski besedi v Zrenjaninu, 6 mlajših ucencev se je udeležilo tabora ob Donavi v Kovinu v organizaciji DS Martin Krpan Smederevo. Veliko veselja smo imeli pri snemanju vošcila domovini ob dnevu državnosti s pesmijo Ljubim te, Slovenija ze­lena. Pouk, ki smo ga aktualizirali s kulturnimi in špor­tnimi dogodki v domovini, smo zakljucili z obiskom pisateljice Olivere Purnime Đordevic, ki je svojo sli­kanico predstavila tudi ucencem izbirnega predme­ta slovenšcina pri prof. Nini Stanimirov Veriš na OŠ Prva vojvodanska brigade v Novem Sadu. Podelitev potrdil s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo na Festivalu jezika je spet potekala na odlicni lokaciji, na Mitinem salašu. Seveda smo z razlicnimi dejavnostmi pocasti­li tudi vse slovenske državne praznike. Krona naših prizadevanj pa je bila ekskurzija Moja domovina v organizaciji DS Kredarica z nastopom odraslih ucen­cev dop. pouka slovenšcine, posvecenem 100-letnici smrti generala Rudolfa Maistra in svetovni popotnici Almi Karlin na prireditvi Dobrodošli doma v Celju. Poletnih šol in taborov v Sloveniji se je udeležilo10 ucencev – OŠ, SŠ in odrasli. Za pomoc, podporo in sodelovanje se iz srca zah­valjujem vodstvu DS Kredarica Đordu Veselinovu in Elzi Ajdukovic ter vsem ucencem, predvsem pa star­šem, ki najmlajše spodbujajo k ucenju slovenšcine, jih vozijo na prireditve, tabore ... in jih pri vseh naših dejavnostih srcno podpirajo. ANĐELA RAJOVIC Sem Andela Rajovic, rojena leta 2001 v Novem Sadu, Srbiji. Osnovno šolo „Vuk Karadžic“ in srednjo šolo „9. maj“ sem zakljucila v Backi Palanki, Srbiji. Tehnicne vede so me zanimale že od mladih let, kar me je pripeljalo do vpisa na tehniško poklicno sre­dnjo šolo. Od otroštva sem poslušala zgodbe o državi z izje­mnimi naravnimi lepotami, ki ima vse – od morja in dolin do gora in planin. Te zgodbe mi je pripovedova­la babica, prof. Ivancica Rajovic, rojena Benc, ki jih je slišala od svoje mame, moje prababice Ljubice Benc, rojene Mikšic, po kateri imamo slovenske korenine. Od babice sem prvic slišala za Ivana Cankarja in nje­gova dela, med katerimi sem že v osnovni šoli prebra­la tudi ‘Desetico.’ Še vedno se spomnim planike, ki jo je dedek prinesel s Triglava in jo shranil v eni izmed Cankarjevih knjig. Moja stara starša, prof. Ivancica Rajovic in dr. Dragomir Rajovic, sta živela pet let v Divaci, kjer je dedek kot zdravnik pridobil doživljenjske prijatelje. Leta 1967 se je v Postojni rodil tudi moj oce, Tomislav Rajovic. Slovenija mi je vedno delovala kot država s številnimi priložnostmi, zato sem se na dodatno po­budo oceta odlocila za študij v Ljubljani. Prvo stopnjo študija sem uspešno zakljucila na Fa­kulteti za racunalništvo in informatiko, smer Racu­nalništvo in informatika-univerzitetni program, kjer sem diplomirala v študijskem letu 2023/2024 in pri­dobila strokovni naziv diplomirane inženirke racu­nalništva in informatike. Moje glavno zanimanje med študijem je bila umetna inteligenca, na kateri sem tudi temeljila diplomsko delo. Med študijem sem se uspešno vkljucila v akademsko in študentsko okolje ter sodelovala pri številnih organizacijah in projek­tih. Bivanje v študentskem domu, dogodki, druženja in športne aktivnosti so mi pomagali v celoti doživeti pravo študentsko življenje in se integrirati v družbo. Leta 2024/2025 bom nadaljevala študij druge stop­nje na Ekonomski fakulteti, smer Poslovna informa­tika, saj verjamem, da bo znanje iz ekonomike, or­ganizacije in menedžmenta odlicno dopolnilo moje že dobro utemeljeno racunalniško znanje. Moj cilj je da pridobim vsa potrebna znanja in izkušnje, da bom lahko v prihodnosti odprla in vodila lastno podjetje. V drugi polovici magistrskega programa nacrtujem opraviti študentsko izmenjavo na Dunaju. Dosedanji študij v Sloveniji mi je omogocil pred­vsem povezovanje z drugimi Slovenci, izboljševanje znanja slovenšcine ter spoznavanje slovenske kulture in obicajev. Poleg tega sem širila stike s sovrstniki ne samo v Sloveniji, ampak tudi v celi Evropi, kar je in bo kljucno za moj osebni in poklicni razvoj v priho­dnosti. Besedilo in foto: Andela Rajovic VPIS V POSEBNI IMENIK SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V SRBIJI Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin v Republiki Srbiji iz leta 2009 omogoca vpis v Po­sebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na zah­tev_pbs_upis_slovenacki. Na podlagi Zakona o varovanju osebnih podat­kov, ki velja od 1. 1. 2009, lahko izpolnjen obrazec za vpis v posebni volilni imenik osebno dostavite pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališce – ob predložitvi osebne izkaznice ali pa ga skupaj s fotokopijo osebne izkaznice pošlje­te priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš na­slov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placi­la administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slo­venske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta. IN MEMORIAM BRANISLAV JATIC Dne 9. marca 2024 se je v 68. letu za vedno poslovil dolgoletni clan DS Kredarica Branislav Jatic, prvak Opere Srbskega narodnega gledališca v Novem Sadu. Jatic je bil desetletja na sceni svoje maticne hiše v najpomembnejših vlogah. Poleg izredne­ga basovskega glasu je imel izreden talent pri igranju opernih vlog. Leta 1977 postal solist Opere SNP, prvak Opere pa 1989. S tujimi opernimi hišami je nastopal na Nizozemskem, v Belgiji,Cipru, Nemciji, Švici. V domaci operni hiši je v dveh mandatih opravljal funkcijo direktorja Opere SNG. Šestkrat je nagrajen z Letno nagrado SNP kot tudi z najvišjim priznanjem Srbskega narodnega gleda­lišca – Zlato medaljo ”Jovan Đordevic” (1998). Dobitnik je tudi Oktobrske nagrade Novega Sada 1997. Slava mu! Iskreno sožalje družini Jatic! IN MEMORIAM TOMISLAV RAJOVIC Žal nas je 15. 4. 2024 prezgodaj in nenadoma v 57. letu zapustil dolgoletni clan DS Kredarica Tomislav Rajovic. Tomislav je rojen 16. 2. 1967 v Postojni in je prvih pet let otroštva preživel v Divaci, nato pa se je z družino preselil v Srbijo, v Backo Palanko. Tam je zakljucil osnovno in srednjo tehnicno šolo ter preživel preostanek svojega življenja. Najprej je odprl igralni salon ”Joker”, nato pa ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s postavljanjem elektroinštalacij in opreme v lokalih. Svoj cas je najraje preživljal s hcerko Andelo, dru­žino in prijatelji ter užival v druženju in dobri hrani. Aktivno se je ukvarjal s športom vse do zadnjega dne. Vedno je bil zelo dobrosrcen, pripravljen pomagati drugim ter zelo vešc in spreten, saj je znal najti rešitev za vsak izziv. Za vedno bo ostal v naših srcih in mislih. Slava mu! Iskreno sožalje družini Rajovic! Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje castnemu predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Veselinov, Veriš, Maletin, Ajdukovic, Lorbek, Mariji Lovric in vsem drugim clanom društva, ucencem dopolnilnega pouka, pevcem pevskih skupin in clanom ansambla, uciteljici Rut Zlobec, Uradu Vlade Republike Slovenije za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in castnemu kon­zulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Maricu, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Po­krajinski Vladi in Pokrajinskemu sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti in Pokrajinskemu sekretariatu za kulturo, javno obvešcanje ter odnose z verskimi skupnostmi Izvršnega sveta Avtonomne pokrajine Vojvodine, Mestni upravi Novi Sad, Mestnemu odboru za kulturo, Kulturnemu centru Novi Sad, Židovski obcini, Baletni šoli in Glasbeni mladini Novega Sada, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. Bilten ”Kredarica”. Izhaja tromesecno. Uredniški odbor: Marija Lovric – urednica, clani Elza Ajdukovic, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorde Veselinov – tehnicni urednik. Aleksandar Jovanovic – priprava za tisk. Tisk: Simbol – Petrovaradin. Naklada: 500 izvodov. Izvod brezplacen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev ”Kredarica”, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 065/8427-106 i 064/1564-542. E-mail: pisarna@kredarica.org. Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.: 105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten ”Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogocil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine – nacionalne skupnosti. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: Bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovric.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev ”Kredarica”, 2001 - Ilustr. ; 30 cm Tromesecno COBISS.SR-ID 223277807 ISSN 1821-1070 ISSN 1821-1070