Izhajajo 1. in 16. vsiiccga Di«aec«. Cena jim je za Oznanila se^JflTfujejo za enkrat 6, za dvakrHt 9, celo leto 2 K., za. pol leta 1 K. — Naročnino in za trikrat 1 ^elerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kftKor 10 otisegajoĚe se ne B]»re|me. OYíce. ČastitliD mmllm „Dolenjslili Novic". Ijeto se bliža svojemu koncu ; zato nujno prosimo vse one gg. naročnike, ki so z naročnino Že zaostali, da |o čim preje dopošljejo. f)b enem prosimo, da blagovolijo naročniki naročnino za prihodnje leto prej ko mo-goee poravnati. Pri vselt listih je navada, da se naročnina plačuje za naprej; naj se tudi naši cenjeni naročniki ravnajo po tem. Svoje cenjene prijatelje prosimo, naj delajo na to, da se bodo „Dolenjske Novice" vedno bolj razsiijale med naaim ljudstvom. Vsak star naročnik naj bi pridobil vsaj euega novega! Tako bodo zamogle potem „Dolenjske Novice" vHpešneje delati za dobro, poučno in mikavno vsebino. Prav srečne praznike vosi Upravniitvo „Dolenjskih Novic". Gospodarske stvari, o gndjitTi rinogradoT* (Da^je.) Prava zagnojitev mladega aH pa tudi že starejšega pa onemoglega vino|,'rada z hlevskim gnojem ali kompostom zamore biti trojnega načina : 1. Pognoji se ga kakor njivo ali vrt na ta način, da se gnoj ali kompost enakomerno in v precejšni množini med trtami raztrosi, ter pri prvem, to je najglobokejlein okopavanji trt pod-koplje. To gnojitev imenujemo gnojitev čez in eez ali poljsko gnojitev. 2. Okolo posameznih trt se izmeče toliko zemlje, da nastanejo okolo njih 35 do 40 cm globoke, ter od 60 do 80 cnt široke jamice, v katere se dvoje ali troje dobre vile gnoja ali pa troje ali čvetero lopat komposta vrŽe, potlači ter zopet zasuje. Pri tem delu gre paziti na to, da ne pride gnoj tikoma trte, ampak nekoliko zemlje mora biti vedno med gnojem in trto. Kompost obdaja pa trte lahko neposredno. To gnojitev imenujemo gnojitev v posamezne jamice ali jaČke. 3. Med vrstami trt prekoplje se zemljo s kopalnico (ne matiko) do 80 cm na široko, ter tako globoko, kakor je s kopalnico globoko sploh kopati mogoče ; toraj 30 do 40 cm globoko. Tako prekopano zemljo se potem z lopato ven potrebi, v nastali jarek se pa nanese gnoja ali komposta vsaj za malo ped na debelo, katerega se dobro potlači ter zopet zasuje. To gnojitev imenujemo gnojitev v posamezne jarke. Praša se, kateri med temi tremi načini je najboljši, najpriporoČljlvejei ? No, prvi način ali naein gnojitve čez in čez, kakor na njivah, je odločno najslabši, najmanj priporočljivi. Še najbolj na mestu bi bil ta način v vinogradih prav blizo doma in popolnoma v ravnini ležečih. V take vinograde, kakorsni so pa le v Vipavi ali v Istri na Goriškem, torej sploh le v južnih krajih mogoči, ne pa tudi na Dolenjskem ali Htajerskem itd., je mogoče, ker so blizo doma, magari vsako leto gnoja navoziti ter ga pod-kopati. V takih vinogradih mogoče je tudi, ker 80 blizo doma, okopavanje véčkrat v letu ponoviti, ter pri tem kaj obilni plevel, ter rosne korenine odstranjevati. Poglavitna napaka te gnojitve je ravno ta, da prvič za prekratek čas izda, in drugič da tako zvane, rosne korenine tikoma pod površjem zemlje, v preveliki meri in kaj hitro nastajajo, tako, da so one v stanu, ako se jih pridno ne odjcmlje, osobito v vlažnih letih, nižje stranske in osobito pa najnižje srčne ali kronine korenine v njih razvijanju jako osla-beti, še celo uničiti. Za od doma jako oddaljene, strmo ležeče vinograde, ta gnojitev nikakor priporočljiva ni. To že celo ne v severnih vinorodnih deželah, v katerih je podnebje navadno veliko vlažnejše mimo v južnih, in kjer ravno vlažnost podnebja raščo plevela in nastanje ter silno razvijanje rosnih korenin kaj močno pospešuje. Drugi način ali gnojitev v posamezne jačke, je že veliko boljši, veliko priporočljivejši mimo pn-iîga. Mi ga priporočamo posebno za zagno-jenje čisto mladih, sele eno ali dve leti starih vinogradov, v katerih ae je pri zasajanju trt ali le prav malo, ali pa zaabiti ae celo nič gnojilo, ker ae je le za eno ali dvoletno rasčo trt, že zemljo samo na sebi dovolj močno, dovolj redilno smatralo. Taka a prav dobrim lilevakim gnojem, ali pa a prav dobrim kompostom pravilno, osobito ne preskopo izpeljana gnojitev izda za 5 tudi za 6 let, rajšc pa za manj, kakor za več let. Njena napaka je ta, da se jo mora torej prcpogoatokrat ponoviti, in pa ta, da ona razvijanje stranskih korenin, trtt; le preveo podpira, ono srčnih ali kroninili pa tudi bolj zatira. Pri izvršitvi te gnojitve avetovali bi sledečega poatopanja se posluževati, 1'rvo vrsto trt se prične na zgornjem koncu, toraj na vrhu gnojiti. Vso zemljo, izraetano iz jačke prve trte, pusti ae med prvo trto prve vrste in prvo trto druge vrste na kupčku na miru ležati. Gnoj ali kompoat v jački najvišje prve trte v prvi vrsti zasuje se sè zemljo druge jačke, Grnoj ali kompost v jaČki druge trte prve vrste, zasuje se pa s zemljo tretje jačke i. t. d, dokler se ne pride z gnojitvijo do najuižje trte prve vrste, za katero seveda zemlje zmanjka za njeno jačko napolniti, to je zasuti. No, napolni se jo pa z zemljo prve najnižje trte v drugi vrsti, katero se od zdolaj gor gnojiti začne, tako, da v nji za jačko najvišje trte zemlje zmanjka. To se pa z zemljo jačke najvišje trte prve vrste, kateri» se Je na kupu ležati pustilo, zasuje. Tako postopa se vedno naprej, da se jačke najvišjili in najnižjih trt v vrstah z zemljo jačke aosedne desne ali leve jačke zasiplje, vse druge jačke pa z zemljo neposredno nižje aH višje jaČke v vrsti sami. Tako gre to delo jako liitro in redno izpod rftk. Paziti pa je treba, ker zemlja okolo trt jako narase, da ne pride evropski del požlahtnitve trte pod zemljo, kajti ta bi se jako ukoreničil, in to bi trti le škodilo. Najboljši je odločno tretji način zagnojitve vinogradov, namreč gnojitev v posamezne jarke med vrstami trt. On atane res da največ dela, tudi največ gnoja ali komposta, zato pa izda za deset, dvanajst aH mogoče se za več let. Naj-pravilejse pa gre ta naČin gnojitve iz pod rok, ako je pet delavcev za jedno skupino (partijo) navzočih, kateri se tako-le v delu razdele ; prvi delavec (kopač) koplje med prvimi dvema vratami trt, bodi si na levi ali na desni strani vinograda s kopalnico tako globoko, kakor mu mogoče, toraj od 30 do 40 cm in tako na široko, da ostane do desne kakor do leve vrste trt dobrih 10 cm zemlje neprekopane. Kopač koplje toraj med prvo in drugo vrsto od zdolaj gor od 30 do 40 cm globoko ter do 80 cm na široko, ako so vrste po 1 m druga od druge. Ako so vratc bolj narazen, potem se koplje seveda bolj na široko, tik do vrst pa vendar nikoli. (Conec sledi zaradi neobhodno .lOtrebue jasnosti âeSe t prihodnji jtevilki.) Skrbimo za (lohn> vlemeno i^oved. V zadnjem članku, ki je bil priobčen pod tem naslovom, se je ne glede na nekatere manjše tiskovne pogreške izpustilo v predzadnjem odstavku polovico stavka, vsled česar je trpela jaanoat vsebine. Dotični odstavek se iraa tako glasiti : „V Novem mestu imamo pa tudi mesečne sejrnove za govejo živino. Tudi ta prilika bi se laliko izkoristila za prodajo lepe plemene živine, seveda le za bližnje kraje, in sicer na ta način, da bi se lepa plemena živina (lepe krave s teleti, lepe teliee, biki) postavila na sejmišču na poseben prostor. Na prodaj postavljeno plemeno živino bi kazalo najprej priglasiti pri podružnici, da bi ona opozorila domaČe živinorejce na to prodajo". Uredništvo, Občni zbor kmetijske portru/.iilce v Novell! inoNtu. Naši gospodarji se čim dalje bolj zanimajo za napredno kmetijstvo in za delovanje naših kmetijskih podružnic. To je pričal tudi zadnji občni zbor novomeške podružnice dné 6. t, m. Točno ob napovedani uri se je zbralo v prostorni dvorani g. Wimlischerjeve gostilne v Kandiji toliko članov, da se je z zborovanjem laliko takoj pričelo. Načelnik podružnice g. pristav V. liMlir-man je pozdravil dosle Člane, pojasnil, zakaj ae je letošnje zborovanje tako zakasnilo in poročal potem o delovanju podružnice i. 1899—1900. Kakor smo povzeli iz njegovega poročila, narašča število članov od leta do leta, prav tako napreduje^ pa tudi delovanje podružnice od leta do leta. Število članov znaša sedaj že nad 200. Največ članov ima občina Šmihel-Stopiće, namreč 60, potem Novo mesto 40 članov, občina Prečna 33 in 8t, Peter 31 članov; ostali člani odpadejo na občine iielacerkev, Brusnice, Mirna-peč in Orehovica, Ker se s pričetkom novega leta ne bo pobirala nobena pristopnina več, je upati, da se bo število članov zanaprej še izdatno pomnožilo. Podružnica ima sedaj v oskrbi veliko trtnieo za pridelovanje cepljenih trt in ameriških sajenk, dva ameriška matičnjaka za pridelovanje potrebnih ključev ali řeznic, po-skuševalni vinogradič, drevesnico ia dva sadna vrta. V trtnici, katero podpira dežela, da ae v njej pridelujejo cnpljeDke, ki se imajo oddajati po znižani ceni našim vinogradnikom, se je uložilo letos 36.700 cepljenk in 83.750 ključev, Bkupaj tedaj več kot 120.000 trt. Uspehi letošnjega cepljenja so tako ugodni, da je pričakovati 15.000 popolnoma zaraščenih, prav lepih in močno ukoreninjenih cepljenk najboljših trtnih vrst. To trtnico je podružnica letoe napravila, poleg nje pa nasadila nov ameriški matičnjak, v katerem se bo na leto pridelalo do 60.000 ključev. Ta matičnjak se je napravil z državno podporo in nasadil s samo riparijo portalis, ki daje najboljšo podlago za cepljenje in najboljšo trto za nase kraje. Tudi s tem nasadom je dosegla podružnica že letos prav lep vspeh. Podružnica pa ni upUvala na povzdigo našega vinstva samo s pridelovanjem ameriških cepljenk potrebnih za nove nasade, ampak tudi stem, da je skrbela za poduk vinogradnikov. V to svrho je priredila poduk v lîrusnicah, Št. Petrti in Vavtivaai, kjer je došle vinogradnike poučeval g. vodja R. Doiénc, kakor tudi v Novem mestu, kjer sta jih poučevala g. potovalni učitelj J. G o m b a C in g. pristav V. li o h rman. Podružnica je izpoalovala potrebno podporo, da se je mogel prirediti za kmetske mladeniče tečaj za zeleno cepljenje. Ta tečaj se je vršil na kmetijski šoli na Grmu ob tako obilni udeležbi, da se je vidilo, kako nujno potrebni in koristni so taki tečaji v se-dánjih časih. Podružnica je napravila letos tudi preskuSnjo raznih žveplal ni kov, ki se ponujajo našim gospodarjem. Ta preskušnja se je vršila mesca aprila na Grmu in smo o njej že obširneje poročali v tem listu. Sadjarstvo je pospeševala podružnica na ta način, da je nadaljevala potrebna dela v svoji drevesnici, iz katere se bode začelo oddajati drevje spomladi leta 1903. Dosedanji nasadi uspevajo izvanredno dobro, tako, da se je nadejati najlepšega drevja. Vsako leto se bo oddalo iz te drevesnice po lOOO jablan takih vrst, ki se za naše kraje najbolj priporočajo. Razun te drevesnice oskrbuje podružnica tudi dva sadna vrta, na katerih se delajo poskušnje z raznimi vrstami češpelj in jabolk. Med člane se je razdelilo spomladi 570 sadnih dreves, dobljenih iz družbene drevesnice v Ljubljani. Da se pospešuje reja lepe dobre goveje živine, priredila je kmetijska družba lansko jesen premovanje živine v Novem mestu, katerega sc je udeležilo 51 razstavnikov, ki so prignali skupaj 64 glav lepe živine. Za napredek živinoreje se je skrbelo pa tudi s podukom, katerega je priredil g. pristav V. Rohrmanu in sicer v Stopičah, v Prečni in Beli cerkvi. Podružnica bi bila tudi rada ustanovila za novomeški okraj zavarovalnico za govejo živino. V dotična pravila pa je ministerstvo postavilo tako trda določila, da jih zaupni shod, ki se je v to svrho sklical, ni mogel sprejeti. Poljedelstvo je pospeševala podružnica s tem, da je posredovala pri naročevanju detelj nega in travnega semena, in da je tudi sama sèstavljala pripravne mešanice za napravo začasnih in stalnih travnikov. Kupila je tudi stroj za čiščenje žita, s katerim je mogoče žito tudi po teži in debelosti prebirati ali sortirati. Največ je dosegla v prid poljedelstva ali prav za prav živinoreje s tem, da je napravila v Novem mestu skladišče za umetna gnojila in s tem izdatno olajšala dobavo potrebnih gnojil za izboljšanje krmskega pridelka. Kako potrebno je bilo to skladišče, povzamemo lahko iz tega dejstva, da se je koj prvo leto prodalo nad 7 vagonov takih gnojil t. j. 72.500 kg. S prodajo teh gnojil seje denarni promet pri podružnici tako zelo pomnožil, da znaša samo za gnojila okolu 12.000 K na leto. (Dalje prihodiyiS.) DulioTiiik ostani t cerkvi! (PriobĚi latoliĚko polit, đraitvo 7 Novem raeitn. i Pretekli teden je bil škof v mestu liems na Francoskem z več duhovni vred kaznovan z denarno globo. Pa zakaj? — Ker je verniii duš dan vodil procesijo iz cerkve na pokopališče. To je bil ves njegov greh. „Kaj tako se godi na Francoskem, hote čude se zaklicali. Pri nas še vendar ni tako I Res pri nas ni tako in tudi na Francoskem nekdaj ni bilo tako. Po veliki noči letos so bili naši Slovenci skupno v Rimu, da si pridobe odpustek svetega leta. Bili so neki dan ravno pred cerkvijo sv. Petra. Posten slovenski kmet je po lepi kranjski navadi snel klobuk, se prekrižal in jel moliti an-geljevo česčenje. Ali glejte, slovenski duhoven je skočil k njemu ter mu zaklical : „Ne molite, v Rimu se ne sme očitno zunaj cerkve skupno moliti; nehajte, sicer vas odpelje policaj." „Za božjo voljo, tako je na Iraškem, pravite; pri nas je toraj vendar bolje." Res pri nas je bolje, a tudi na Laškem nekdaj ni bilo tako — saj je Laška dežela svetnikov, vsaj na Iraškem prebiva namestnik Jezusa Kristusa. Pa kako je vendar prišlo do tacih postav v teh dveh katoliških deželah? Ljudstvo se je dalo goljufati, volilo je poslance, katere bo jim svetovali brezverci hudobneži. Pa zakaj jih je ubogalo? Zato ker so ae lagali: „>Ii nimamo nic zoper duhovne, ni6 zoper eerkev," so govorili, „ali duhoven naj ostane v cerkvi, zunaj nima nič opraviti ; s politiko naj se ne peča, skrbi naj samo za dušo, razlaga naj samo božje zapovedi." Tako ae je govorilo, ljudje so išli na lim, sedaj pa lepi katoliški deželi vladajo brezverski fraraasoni. Pa zakaj vendar to pišem? Zato, ker se sedaj godi ravno tako pri nas. Dulioven naj bo samo v cerkvi, zunaj nima nič opraviti! Le ubogaj slovenski kmet — ubogajo naj drugi po nasi ljubi Avstriji — in privedli jo bomo tje, kjer so že Lahi in Francozi. Ali si moreš misliti, verno slovensko srcé, da bi ne smel duhoven več očitno ti prinesti svete popotnice, ko bi prišla zadnja ura, da ne bi smel po polju iu ulicah moliti Odresenika v nionštranci pričujočega v sv. R. Telesu in o veliki noČi? da ne bi smel sv. Marka dan in pa prošnji teden v procesiji prositi božjega blagoslova? da sploh ne bi smel s svojo družino zunaj hiae očitno moliti? — Ne tega si ne moreš misliti! Zato pa tudi ne voli liberalca nikdar in nikoli. Res ti sedaj taje take namere, ali tajili so jib tudi na Laškem in Francoskem. î;Res nimajo vsi naravnost tega namena, ali tudi na Laškem in Francoškem ga najbrs niso imeli vsi, ampak le voditelji, pa je vendar prišlo do tako groznih postav v katoliški)) deželah ! Toraj liberalca nikakor ne, naj ga priporoča kdor koli. Pa morda res hoče liog, da naj bo duhoven samo v cerkvi? Ni res, ravno narobe. Naš Gospod Jezus je učil pač v tempeljnu, ali tudi na gori, na jezeru, v puščavi, po hišah. Sveti Janez apostelj je za zgubljenim mladeničem, ki je bil poprej dober krietijan potem pa ropar, hitel v divji gozd, da ga je zopet pridobil. Sv. apostelj Pavel je učil v velikem mestu Atenah na očitnem trgu Areopagu ter zapisal sam o sebi, da se je trudil z učenjem po noČi in po dnevu, skrivno in očitno, po hišah, skupno in posamezno i. t. d. Sedanji sv. oče, namestnik Jezusov, opominjajo duhovne, naj gredo ven iz zakristije med ljudi v shode in zbore. PraiSam, kedo pa veČ vé, kdo ima bolj prav, naši liberalci, ki večinoma šest resnic veČ našteti ne znajo, ali pa naš Gospod, njegovi aposteljni in njegov vidni namestnik, rimski papež? Vsaka kmetska pamet da tu lahko odgovor. Torej liberalca, aH od liberalcev priporočenega nikakor ne volite! s svojo družino zopet na Dunaj, Zagrebčanje so mu hoteli napraviti velikansko bakljado, ktero pa je zaradi nastalih razmer odklonil. Na kolodvora se je nabralo ncšteviluo naroda, kateremu se je v hrvaškem jeziku zahvaljeval. Povilanie davka na žganje. Vlada je predložila deželnim zborom načrt postave glede doklade na državni davek za žganje. Nova doklađa se določa na 20 vinarjev od vsacega litra. Skupni novi dohodek vlada ceni na 19,200.000 kron. To novo doklado bodo pobirali državni organi. Dohodek se razdeli v sorazmerju s porabo žganja mej posamezne dežele. Najvišji delež dobi „dežela žganja" Galicija, namreč 5,715.984 kron. Kranjska dobi 323.488 kron. Železnice v Bosni. Govori se, da se dogovarjajo Srbija, Crnagora in Italija za skupno ugovarjanje proti nameravanim železnicam v liosni in Hercogovini, ktere bi bile na škodo prometu Srbije in (Jrnegore Italija se pridruži kot prijateljica Órnegore, Ruskemu carju se je zdravje menda popolno povrnilo, kajti nič več ne izdajajo zdravstvena poročila. Milan se ženi. Bivši srbski kralj Milan, ki se nastani stalno na Dunaju, namerava se baje poročiti z neko amerikansko miljonarko. Bo pač težko slo, ker mu žena še živi, od katere niti postavno loř^n ni. Nov bo) proti katoliški cerkvi na Francoskem. Francoskam vlada je zbornici predložila načrt zakona, s katerim se zatro vsi redovi na Francoskem. Boj pa ne velja samp samostanom, marveč katoliški cerkvi na Frailcoskem sploh. Toda katoliška cerkev je prebila že druge viharje, premaga tudi tega. Vojna v Afriki. Buri se bodo resno do zadnjega moža bili. Zopet so imeli znatno zmago nad Angleži, katerih je 15 padlo 62 pa so jih ranili ; 400 Angležev z dvema topovoma pa se je Burom udalo, Angleži so v velikih skrbeh, ker se po pravici boje splošne vstaje. Hurom se pridružujejo tudi Ilolandci. Politléul pregled. Nadvojvoda Leopold Salvator bival je službeno v Zagrebu, kjer je bil visoko spoštovan in odkritosrčno priljubljen ; a sedaj je odpotoval Plâe se aam: Iz Smolinje vasi. — [Novi smolinjaki zvonovi.] „Smolinjski zvonovi prav milo pojo", vskli-kali smo Smulinjci 10. prêt, meseca radostni. Saj smo jili pa tudi željno pričakovali ! Bilo nam j«, kakor bi nam bili iz nase srede vzeli ljube, prisrĚae znance, ko smo stare zvonove nekoliko več kakor za polovično ceno odposlali znani ljubljanski tvrdki Albert Samasse, priÊakujoô novih. Novi zvonovi 1 Po celi soseski dolgo časa preje in pozneje ni bilo skoro druge govorice, kakor o novih zvonovih, ki smo jih vsakčas pričakovali. Staro in mlado ee je zanimalo za-nje; saj bodo većino njih spremili k zadnjemu počitku, ko nam poteče ura živ- ljenja! In přisel je težko zoželjeni dan, Vnetost in zanimunje vrlih Smolinjcev je bilo pravzaprav še preveliko. Ne da bi povprafflli, ali so zvonovi že došli ali ne, zanp&li 80 tvrdkini brzojavki, da zvonovi doj-dejo 9 nov. ob 11. uri dopoldne, so se odpravili ovenčani iu nališpani nu kolodvor. Ali koliko razočaranje, ko z zHî^.eljenini vlakom ui bilo še bolj zuželjentli zvonov t Čakali 80 jih do popoldanšncga vlaku, ali tndi tedaj lilapon ni izpolnil njih prisrčne želje. Vrnili so 80 žalostni domov. *) Zato je bilo pa drugi dnii veselje tem večje, Okoli 4. ure popoldne se je pnntikal slavnosten izpre vod proti Smolinji vasi. Na ovenčanih vozovih s« peljali tri nove, za nRŠe razmere precej težke ZFonove. Veliki tehta 18, srednji 10 in mali 6 centov. Prvi je posvečen Materi Božji, dru^i sv. Jožefa in muli sv. Janezu. — Med bučnim ptikaiijem topičev so se bližali vasi, kjer jih je pričakovala praznično oblečena množica. Prijazna Smolinja vaa je bila slavnostno odiiSena ; trije mogočni slavoloki z zanimivimi napisi so oznnnjali okolici, da se radnje cela soseska. Pred cerkvijo so jih vsprejeli možje, ponosni na nove znanilce smolinjevaške gorečnosti za sv. vero. Celo QOÔ se je vrstil pok za pokom, in ob kresu, molitvi in prepevanjem so jih obesili pred cerkvijo. Veselje je bilo vprav nepopisno, ko so lepo nbrani prvikrat zadoneli po dolini. Marsikako oko je postalo rosno. Drugi dan so jih s si'ojo navzočnostjo počastili prem. novomeSki prost g'sp. dr. Seb. Elbert, ki so z asistenco služili deseto sv. mašo in iineli ganljivo propoved. Tudi zjutraj je bila sv, maša s propovedjo. Neprecenljivih zaslug za naše nove zumove si je stekel vrli in priljubljeni sniihelski kapelan gosp. Hartman. Naj bo piepričan, da mu hvaležni Smo-linjci njegove požrtvovalnosti nikdar ne pozabijo ! Domačo renti. (Osebne vesti.) Gosp. dr. Milan Škerlj, avskultant v Novem mestu je imenovan sodnim pristavom v Mokronogu, in avskultant gosp. dr. Metod Dolenc sodnim pristavom v Novem mestu. (f Anton Kos), posestnik in nadporočnik meščanske garde umrl je 10, decembra po kratlvi mučni bolezni v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji. Bilje obče priljubljen. Za meščansko gardo je imel velike zasluge. Pogreba so se udeležile vse korporacije in ailno mnogo prebivalstva. Mir mu bodi. (f Janez Jenevein,) hišnik in bivši črev-Ijarski mojster v Novem mestu umrl je po silno dolgem bolehsnji, star 78 let. Naj v miru počival (f Janez Mohorčič,) bivši trgovec, umrl je v Kandlji v visoki starosti 80. leL N. v m. p. (Grobni spomenik) Ivanu Knavsu, prvemu predsedniku „Okrajne posojilnice" v Krškem, namerava postaviti ta posojilnica, ki je v ta namen za sedaj odločila 100 K. Ker pa ta svota za dostojen spomenik, kakoršnega je rajnki zaslužil, ne zadostuje, prosi ona s tem sorodnike in prijatelje pokojnega, da bi v ta namen kaj darovali in ji blagovolili poslati. (Stoletnica) največjega slovenskega pesnika dr. Franc Prešérna slavila se je dne 3. decembra med Slovenci na prav dostojen način, kakor je po krajevnih razmerah tu in tam mogoče bilo. Najlepša *) Ljabljantkt voznih j« ironove paiiiot^ma na jožni, Uft-DMto na doleigiki kolodvor p«(jal, od tod lunnda. čast pa se bo ekazala slavnemu možu s spomenikom^ ki se ima postaviti v središču Slovenije, v našem glavnem mestu Ljubljani, Spomenik bo napravil naš rojak gospod Ivan Zajac na Dunaju, ter ima biti pravi umotvor. Velikega duha našega pesnika Prešerna pa priznavajo tudi drugi SJovani, ter so se tudi njegove stoletnice rojstva slavnostno spominjali, tako na Hrvaškem, Oeškem, Poljskem, v Dalmaciji in v Bosni. Novo mesto priredilo je bilo koncert, katerega dohodek 400 kron, se je poslal za spomenik. Ob tej priliki so se spomnile ljubljanske gospe tudi Prešernove hčere, ki živi v Ljubljani v skromnih okolščinah, ter ji izročile hranilno knjižico s tisoč kronami. (O volitvah.) Přetečeno sredo bilo je vse po naši deželi na nogah. Bile so volitve v državni zbor, in sicer v V. ali splošno kurijo. Zmagal je s silno veČino od katoliSke narodne stranke priporočen kandidat gosp. dr. Ivan Šuštersič. Ker je za volitve obče zanimanje, podamo tu število glasov po okrajnih glavarstvih: Okrajno glavarstvo g S 1,3 v ^ > JI S * S A >g, 1.487.840 K 64 h, děrami promet 195.066 K 04 h, • (V bolnišnico Us m il j, bratov) v Kandiji pri Novemmestu se je sprejelo meseca novembra 83 bolnikov, koncem oktobra jih je ostala 67, skupaj 140. Od teh se jih je ozdravilo 68, zboljšalo 14, ne-ozdravljen bil je 1. Umrla sta 2: in sicer jeden vsled opeklin in jeden vsled srčne hibe. V oskrbovanji ostalo jih je 56. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 1736. ' (županstva pozor!) V kljub mnogokratnira objavam t Časopisih, da ae v bolnico sprejemajo le ozdravljivi bolniki, ne pa hiralci ali celo nmobolni (norci), pripetilo se je v zadnjem časn mnogokrat, da so pripeljali v bolnico umobolne, katerih seveda pod- pisano yodstvo ni moglo sprejeti. Objavlja se toraj TDovič, da se bodo bolniki, sposobni za bolnico, vedno radi sprejemali, kolikor le dopušáa prostor ; umobolni pa se sprejemat ne mcirejo in ne smejo, ker je zavod urejen za bolnico, ne pa za norišnico. To velja tadi za slučaje, če imajo umobolni ňe zraven norosti kako drugo bolezen. Da ai prihranijo obiSine ali sorodniki dotiíínikov stroške za brezuspešno pievaianje takih bolnikov, svetuje se jim, da se prej posvetujejo z najbližjim zdravnikom, ali pa vprašajo pri podpisanem yodstvu. Vodstvo Cesar Franc Jožefove bolnice Usmilj. bratov T Kandiji pri Novem luestu. (Narodna Čitalnica) novoineika ima svoj letošni redni občni zbor v soboto 15. t. m zvečer ob polu 8 uri v „Nar. domu." Vspored obseza nagovor predsednika, poročilo tajnika in blngajnika ter razne predloge in nasvete, K obilni udeležbi vabi Odbor. (Občni zbor) „Dol. pevskega društva" bode dné 15. t. m, h kateremu se tem potom vsi društveniki uljudno vabiio. Dnevni red: L, poročilo starega odbora, to je predsednika, tajnika, blagajnika in arliivarja; 2. volitev novega predsednika in odbora ; 3. slučajnosti. Odbor „Dol. pevskega društva," (Občni zbor kmetijske podružnice) novomeške se je vršil ob nepričakovano dobri udekžbi. ZboTovalci so sledili z največjim zanimanjem strokovnim razpravam naših vešćakov in vstrajfili do konca. Zborovanje je trajalo od 2, do poln 5. popoludne, S poročilom o zborovanju smo danes pričeli. (Glej spredaj !) (Poziv.) Prosimo vse delodajalce, kateri so dobili volilne liste za delalsko zavarovalnico v Trstu, da iste do pondeljka jjrinesejo gosp, pl. Sladoviču v Novo mesto. G-odi se zato, da tudi Slovenci dobijo pri tem odboru primeren zastop. (Vinorejcem iz novomeškega okraj, glavarstva — na znanje.) Podpisana podružnica naznanja, da bo oddala spomladi 1901 iz aubvencijo-nirane trtnice v Novem mestu 1 5.000 cepljenk sledečih vrst: 1,) za bela vina: kraljevina, laški rizling, beli burgundec, hrustljati španjol, zeleni silva-nec, rudeči vrh, zeleni in rodeči veltlinec. 2.) za Črna vina: portugalka in modra frankinja, — Trte so cepljene večidel na riparijo portalis, le deloma na rupes-tria moutikola, — Cena tem cepljenkam je določena na 10 h t. j. 5 kr, za 1 komad. — Prošnje za cepljene trte se sprejemajo le od vinogradnikov, ki imajo svoje vinograde v okrajnem glavarstvu novomeškem in sicer zadnji čas do 1. februarja 1901, Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. Kmetijska podružnica v Novem mestu, dne 12. decembra 1900. V. Eolirnian, načelnik. (Ekscelenca gospod grofGleispah,) višje sodni predsednik in bivši pravosodni minister bil je 4. decembra v Novem mestu službenim potom ter si je tudi novo sodnijsko poslopje ogledal, ktero je sedaj do cela izgotovljeno. Mestni župan gosp. dr. Segula se je bil šel ekscelenci pokloniti, ter je tudi pri tej priliki nektere stavbinske zadeve blagohotnemu oziru priporočil. (Nova postna zveza) med Kočevjem in Črnomljem prične 16. t. m. Iz Kočevja gre pošta zjutraj ob 3.9° in pride v Črnomelj ob 9.®° in v Metliko ob 11. uri. Iz Črnomlja gre pošta tudi zjutraj ob 3,®® in pride v Kočevje ob lO,is. S tem je Beloláanjcem vrlo vstreieno, ker dobijo pošiljatve za pol dneva hitreje, nego dosedaj. (Sirarsko zadrugo) nameravajo osnovati v Trebelnem, Pidjedelsko ministerstvo je obliubilo dati 80l) kron podpore v dveh obrokih, ako se zadruga istinito otvori in pri trgovinskem registru okrožne sodnije v Novem mestu vpiše, (PoštavNovem mestu) bo v nedeljo 23. t. m. zaradi silno obilnih pošiljatev ves dan uradnvala, to je od 8. do 12. ure zjutraj in od 2. do 6. popoladne. Zaradi izvanredno pont Roií.«nega tovornega prometa pred Božičem, priporoča se, da se poštnih po-šiljatev ne odlaša na zitdnje dni, ako se hoče, da pravočasno dospejo, kamor an namenjene. Posebno pozornost naj se obrača na to, da so pošiljatve dobro zavite in zavezane. Za male pošiljatve do 3 kilo zadostuje, da so v trdnem papirju zavite, ako vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti, in niso daleč niimenjene. — Večje in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje, in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, ali ki puščajo maščobo ali vlngo, moraj» biti z (fzirom na vsebine, obsežnost, težo in vrednost, vsaj večkrat zavite v močan papir, ali močno platno, ()zir,.ma morajo biti v košaricah, zabojčkih i. t. d. Skatulje za poSiljatev ne smejo biti poškodovane Divjačina, ki več ne krvavi, sme sa pošiljati posamezno ne zavita, Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, označiti je na zuvoju odti>ćno z znamenjeoi stekla. Vselej mora biti naslov prav doliro prilepljen; samo s pečatnim voskom pritrjen naslov ne velja, in naj se, kadar na zavoj ni moč dobro prilepiti naslova, na deščico ali koa lepenke napiše ter k zavoja pri veže. Na pošiljatve, kojih vsebina je podvržena vžitnio-skemu davku, opozarja se Še posebno. Pri takih poSiljutvah, ki so namenjene v mesta, kjer je užitninaki davek «peljan, n. pr. Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago i. t. d. priporoča se radi hitrejšega zadačenja, da se na naslovu zavitka kakor tudi na sprejemnici vsebina in količina (kilo, liter, komad) naznačujeta, na podlagi kojih se vžitnina zaračunava, Konečno se še omenja, da v božičnem času poštni uslužbenci ne utegnejo sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatie zayijo, ustrezati, radi Česar s« mora vsaka na pošto prinesena ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti, (Nova tovarna za špirit.) Lastnik graj-sčine PogftDce pri Novem mestu gosp. doktor Ber-tsche, napravil je na svojem posestvu blizo onih jam, kjer pesek kopljejo, veliko tovarno za špirit, ki bo ob novem letu delati začela. Špirit bodo kuhali menda večjidel Ik krompirja, z odpadki te kuhe pa bodo goved pitali. Poleg tovarne je zidan velikanski hlev, iz Česar je sklepati, da se bo vse v velikem obsegu vršilo. Za danes še ne vetno povedati, kje se bode špirit iz te tovarne kupoval, vsekakor pa bomo prilično o tej tovarni še kaj poročali. (Novo grobišče.) Na pokopališču v Št. Petra pri Novem mestu napravila je rodbina pokojnega grofa Albin Margherija krasno družbinsko rakev. Brez vsake posebne slovesnosti v navzočnosti rodbine pre* djali so dné 27. novembra krsto rajnega grofa iz začasne v to novo rakev. (Za romarje!) Na Čatežu pri Veliki loki bodo sedaj vedno po dve sveti maši. Poleg novega preč. gospod Nik. Stazinskija se je ondi naselil tudi preé. umii-ovljeoi gospod KI j u6e višek, bivši župnik T Smihelu pri Žužemberku. (Družinska pratika)za navadno lato 1901 izšla jev Ljubljani, Založil jo je gosp. Alojzi Pele, Tcvizor „Gospodarske zveze", natisnila pa ji» je katoliška tiskarna v Laijani. Oprava je fiina in vsebina mikavna. (Novi domovinski zakon.) S tem naslovom izšla je v zalogi Ig. pl. KleinimiyRr & Fed. Bamberg mala knjižica, katero je spisal Budolř Starovasnik in iz katere se vsak lahko poući o domovinskih pravicah, o pridobitvi dninovne pravice i. t. d. Tuđi vzorci za prf>Huje za sprejem v občino i. dr. se nahajajo, (Današnji list) obsega dvanajst strani. Razne vewM. * (Leseni križ) v Miraniňru. — Leta 1898. so morsko ladjo „Novaro" r.izdrli, ki je spomina vredna. Na tej ladji je namreč nadvojvoda Síaks, p'lznejsi nieksikanski cesar, leta 1851. kot mornarski častnik služil. Sest leL kasneje bil je nadvojvoda postal mornarski poveljnik, ter se je po ravno tej l^arki okolu sveta vozil. To potovanje je bilo v znanstveni in mornarski gospodarski zadevi velik« važnosti, ter je JejM vspehe doseglo. Dné 14. aprila 1864. se je peljal nadvojvoda Maks, ko seje odločil v Meliiki cesarsko krono prevzeti, v ravno tej barki v Verakruc, Dné 16. januarja 1868. leta je zopet ista baika pripeljala mrtvega mehikanskega cesarja iz Verakruc v Trst, — Ljubeznjiva misel je bila od nadvojvode Lndovika Viktorja, da je ukazal od lesa te barke napraviti velik preprosti križ, ter postaviti ob morskem bregu poleg pristanišča gradu Miramare y spomin nesrečnemu cesarju in graditelju gradu Miramare. Ker bi pa ta križ v.^led dežja in solnca ne trajal dolgo, so ga te dni postavili v zidano a deloma razpalo kapelo sv, Kocijana v grajskem parku, kar hoéejo v tem stanu vzdržavati. * (Bankovce) po 10 ki'on sklenila je avstro-ogerska banka začeti izdajati prihodnji mesec, * (Ruščina,) Bavarsko naučno miidsterstvo je upeljalo na gimnazijah pouk ruskega jezika. Loterijske itevilke. Trat 1. decembra 3 82 14 66 25 Gradec 7. « 69 67 52 61 81 Stanovanje, v Novem mestu, Križatijska „ v ulica st. 150 obstoječe iz ireh ali petih sob, potrebnih prostorov in vrta je oddati 8 I. februarjem 1901, (274-8) urar in elektromehaniker v Novem mestu. (Ljubljanska t^sta). ISmnábar- «aóc^, è é • p L Ù k Znlogd raznih stvari za urarje. — Poprava biciklov. — Razne stvari za hišne telegrafe. — Za nizko ceno v hišah napravim telegraf po poljubni potrebi. (74-2) Gostilna na lepi priliki, s kletjo in velikim hlevom, po želji tudi nekaj potreb-nega_ zemljišča, je oddati zaradi prilet-nosti gospodarja v najem v Kronovem na razpotji v Šmarjeto in Belo cerkev. _ Več pov» lastnik Josip Kfiàak po domače „pri Slosarju" D^l, Kninovo St, 3, poâta Smarjeta. Veliko zalojj^o jj vsakovrstnega maiiEfaUarnega, t M M posebno zimskega blaga za mosie in M hn # ííinnVn nn nn T-JSi.-i._____ A 19 t Ženske po najnižjiii cenah, priporoča Josip Ogoreutz, Novo mesto. Šivalni stroji-S™',S pod ugiidnimi pogoji ! ffl Velika izbira plaht ift [|j] in odej za^onje. M J Mwmj^ëB'^i Itsbai^El v Mm^m mmim r I Hazglas! t Glolioko užaljeni jatljamo, da je po Bužjfm sklepu dtneR 10. decembra ISOO ob ari zjutraj nmrl nRÍ predragi soprog oKir. oče, brat, svak in strijc, gospod IITON KOS. posestnik, radparoćnlk c. kr. prlv meščanske sarde, 48 let »Ur, previden a sv. «akratneuti. Pogreb bo T torek 11. decembra 1900 ob Vs^ nri popoldne na mestno pok op ali S £e. Bt. niaSe ïa duSo pokojnega se bodo éitale t mnogih cerkvah. Dragega rajncega priporoiamo v molitev in blagi spouit). Ncvo tneato, dné 10. decembra 1900. ^AHYAÏaA. Ukreno se labvaljajemo vsem prijateljem in xnas' cem, najtopleje gg. Usmiljenim bratom v Kandiji, slavni meičaiiski gardi no^omeiki in drn^ini dsruvateljem ventev, slavni ineSřanski gardi v Kržkem, mestni po-iami brauibi, kakor tudi vsem, koji so predrajîemii rajticemn ekazali ladnjo Sast, ter ga si.remiJi k Teinemit pokoja. Oklic. Gen I.—li/W. Naznatiia se, da se j« pri obstoieći tvrdki „knietijsko drt^tvo" v Žužemberka, registrovana xadrnga s omejeno m^ezo iavrsil iibris izBtopivlega naíelnikovega namestnika Henrika Pot-šeta, in vpis nuvega na Sel ni ko ve u^a namestnkn Ivana Žavbija. C. kr, okrožno sodliËe v Rudolfovem oddelek I, dne 19. novembra 1W0. Hazglas. P<)d[»iBana podružnica naznanja, da ge bodo iz 8ub venci joniraiie trtnice v TržisOu pri Mokronogu spo-mlndi 1901. leta vinogradnikom, ki se za to zglase, oddajale cepljene ameriške trte po znižani ceni, in sicer po 14 K 100 komadov. — Na podlogah rip, portajia, nekaj tudi na montikola in sulonisi, so cepljene nnj-boljše od strokovnjakov za naše kraje priporočene trle belih in Ěmih vrst ter se bodo oddwle le dobro zaraščene in ukoreninjene cepljenke. — Vinogradniki, ■tanujoči v krajih krškega okrajnega glavarstva, kateri želijo dobiti cepljenke po zgoraj doloieni ceni, morajo svoje zadostno podprte prošnje potom njihovega županstva ali njiboTâ kmetijske podružnice predložiti najkasneje do 1, januarja 1901. leta pri podpisani podrn-inici. Na pozneje došle prošnje ae nc bo oziralo. Podružnica c. kr. kmet družbe kranjike v Mokronogu, dné 9. novembra 1900. f(30&) Josip Anton grof Barbo, nadelnik. S I. januarijem 1901 otvoi i hranilnica ifl po$ojÍT-níca za Kandijo In okolico, reg. zadiuga z neom. zavezo IV. odsfk (ciklus), za kojega se uže zdnj sprejemajo vpisi in sicer v diuŘtvenem prostoru v Kandiji (vsaki dan dopoldne od 8 do 11, me izvzemši praznike) kakor tudi v nabirališćili in filijalah: Stopiie po žujjniku gospodu Poient» ; ValtavHs po žujmiku gospodu Zakrajseki Brusnice po župniku gospodu NemaniĆ; Cermosnj.ce po nadnfitelju gospodu .Taklitscli; Radoha in Gotjanci po gczd. oskrbniku g Kretinszky. En opravilni dříež zntiňa K 41 60 in se vplačuje v obrokih, vsak tedenski obiok znaša 20 h. Vsak zadružnik lahko podpise pa tudi veô opravilnih deležev. Hranilne vloge se sprejemajo od zadiužnikov pa tudi od nfZHdružtiikov ter se oirestujejo po 4V3®/oř rentnino plača zadiuga. Pneojila in piedujemi se dado le zadiužnikoin po 67o st" dolžna pisma kole-kovana po skali 1., inenjice sn izkljućene. Vračilo po pogoj« najjKtzneje v štirib letih. Slovenski organist Zbirka prediger la (rgije in harntoni). I. zrezek: Božićne predigre. Zložil Ign. Hbdnik, op 40. Cena 1 Krono, po pošti h več. "V ^ÍvíiItiÍ i'ftbljen, ft Se popolno dober^ k:?iTíllJll »LIUJ^ je radi odjiotovanja cen6 na prodaj pri Míci Murgelj na Hudem ši I., pošta Novo nrieîto, (S82—a> obstojeie iz dveh sob, kuhinje, ^LilliUiailJt?^ kleti in drvarnice je oddati pri Franc Murnu v Ksndíjí &t (8. SlfílTWkVíiTlííi ® 3 sobami, kuhinjo, kletjo in yrtom se 1. oktobra odda V Kandiji it 9. Mlin na tri tcëaje pri Brežicah da y najem Jože Poček. Zakot št. 2. TTřflIAÍ* ^ prinieriio šolsko izobrazbo se sprej-Uvtjilcij mg Y prodajalno A. Gusťn v Navem mestu. (a(j2-9) Izjava. Podpisanec obžalujem, kar sem proti Mede Jo-•ipu, posestniku iz Jurke rasi fit. 3. žaljivega govoril, ker OD je pošten človek. V VavtIvasI, dne 13. decembra 1900. Josip Duler it. 26. 18 let stara, izurjena v nemškem in slovenskem jeziku, ki je bila 17 mesecev na eni veliki trsfiki, isce službo za trgovsko prodajalko. Dopisi naj se pošiljajo pod naslovom „Vestna" v llîrako Bistrico, poste restante. WW Hiša na Ratežu tik državne ceste, pripravna za gostilno, se da takoj v najem. Ravno tako se da v najem velik vinograd In travnik. — Natančneje pove pooblaščenec Davorin Franfiîé v Novem mestu. f303-l> Za teríákf grad na Dolenjskem se išče gozdnega ëuvaja, samca, kateri se tudi pri gospodarstvu porabiti da. Taistega se takoj sprejme. Naslov: Otkrbni&tvo Rftdna pri Sevnici. isoi-i) Slnžba opravnika i« za popolniti pri kmetijski poiruinici v Novem mestu. Letna plaáa znaša 864 K. Opravnik nmra biti vešiak v praktičnem vinogrnđarstvu in sadjarstvu, ker mu je oskrbovati pri podiužiiici velik'» ti tn'co za pridelovanje ameriških cepljenk, dva matiťSnjaka in drevesnico. Prosilci naj ae zglasijo s svojimi apričali o strokovni sposobnosti do 10. januarja 1901. pri podpisani podružnici. Službo je nastopiti s 1. februarjem Í901. Kmetijska podružnica v Novem mestu, rtné 12. decembra 1901. <299 1) V. Eolirniíin. n»čelnik. m « na za tur a? ANTON HOČEVAR, tovarnar za usnje v Novem mestu priporoča Q^Fojo prodajaXaao v laatnej prenovljeni hiši poleg novega mosta. V iste) se nwliaja bogata zalofla vsakovrstnega usnja in vse čevljarske po* trebičine po najniiji ceni. (( Ijosebno dobro In pristno, bele In rudeCe bar^re, prodaja na debelo 1)0 nizkih cenah V prodajalni jí] pri kresiji v Novem mestu [t| prodaja se za božične praznike posebno po znižanih cenah papir za jaslice; najboljša m:>ka i« znamenitega mlina Vinko Majdića iz Kranja in sveži kvas, rozino, vam perne, cibebe rožiče, najfinejši 6aj, rum, fini špirit, najfinejši namizno in jedilno olje, vinski kis, kava, riž, mila in spluh vse špecerijsko bl igo, ravno tako vsake vrste zeleioo in kuhinjsko pasodo, vsake vrste steklenice, svetilke in poicelan. V tej pi odajalni se dobi tudi prav vredno železno in drugo blago, kakor lopate, sekire. Antonija Lakner v Kantliji št. 58, to je mej hišami ř. Appe-tii in g. Junca. (281—2) Gozdarski urad na Ruprć'rhu oddaja Ziiéeuši s 1. novemb. bukove drva, na dom postavljene po 5 K 20 h kubi:n) meter. — Na-roíMia sprejme gozd!ir.>iki mojster gosp. Kretinszky v Kandiji v novi Kastelcovi hiši. (246-6) Hiša na Dol. Prekopi 30, pDÍta Št. Jernej je na prodaj ali v najem za oddati V hiši je prodajalna. Posestvo z vsemi gospodarskimi prostori je Itivša last Franc Receljeva, Odda ae po potrebi tudi zemljišče. Vse v dobrem stanu in pod ngodnimi pogoji._(298—1) HiSa na prodaj. v Rudolfovem poleg stare vojašnice ali na novo ïgi-ajene justićne palaíe, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhin e in 2 kleti, svinjaka iu drvarnice, do iste vodijo i u ice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nahajal. Natančna pojasnila se dobe pri lastniku gosp. Kari Dulier-ju, v Leobnu (Ljubno) Josefé. Gor. Staj. m Í m W ključavnice, verige (ketne), košaVice, platno ^ za srajce, porhat, nogavice, rokavice, vsake ® vrste obleke za m'ižke in ženske itd. Slavno obiinstTo vabi v prepričan e. Za prekupce in gosti ničarje so še po sebno znižane cene. Podpisani naznanja ob enem, da skupnije ■■ vsaki petek kosti in staro železo, tudi [j||] predivo v večjih množinah knpi, paô ^ se mn mora vzorec prej doposlati. ^ Za obilen obisk ae priporoča ter zago- M tovlja naj oljšo in točno postrežbo J|j Z vsem spoštovanjem Sfs-i) Franc Pleterski. M Hiša št. 5i> v Žužemberku s hlevom in lepim vrtom, ležeča ob ugodnem prostora za goatilno, je na prodaj. — Pouudbe naj se pošiljajo na C. kr poílo v Idrijo. (283-2) zaloga istrskega vina, v Novem mestu na glavnem trgu št. 94 (v g. Zurčevi hisi) nahaja se nova zaloga istrskega belega in črnega ïina razne cene. kte-i sele na debelo, najmanj po en veder, 'rodaja. Vino je zanesljivo dobro, np;i(pkvarjeno in ne ponarejéno. Naročila in pojasnila iz prijaznosti pri Viktor Vonèina, ja. kr. itiinuiioiu v Kovem metta. î ! Najboljša in najsiírurnejga prilika za Stedenje! stanje hranilnih vlog 30 sept I9Û0; čez 5 milijonov Kron. Denarni promet v devetih meseciii: čez 17 milijonov Kron, Ljudska posojilnica preje: Gradišče št. 1. — scdnj: Kongresni trg št, 2, L nadst. ftprejeina hranilne vlog© Tsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. nre popoldan in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gold. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih îlog 30. sept. 1900: 5,853.620 K 80 h. Promet v 9. mesecih od 1. ian. do 30. sept. 1900; 17,740.643 K 16 h. Hranilne knjižice se sprejemajo za gotov denar, ne da bi se obreetovanje kaj prekinilo, Za nalaganje po posti so poetnohraiiilniČDe položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Dr. Ivan Šuiteršic, prf^Bfđnik. OdUrniki; Josip Šiška, IcnesuiikofijBki kancelar, podpredMidDÎIi;. Anton Belec, poaettnik, podjetni li in trgovec r St. Vidu n»d Izubijano. Josip Jsrc, Tetopi)«eatuik v Medvodah. Qr. Andrej Karlin, itofaii kanoDik t Izubijani. Karol Kauschegg, Teleposeitnik t Ljubljani. Matija Kolar, ínpnik pri D. M, r PoljL Ivan Kregar, načelnik okrajne bolnigke blagajn« T Ljttbiiam. Frančlfiek Leskovic, blagajnik „Igad. poi." TLjnb^iani. Dr. Viljem Schweitzer, odTtt. koncipijent v Ljnbijani Gregor Šlibar, župnik na Kndnikn. Dr. Aleš Ušenlčnik, profesor bugoBlovja v Ljub^ani. r (i) i Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovuna zadroi^a z neomejeno zarezo, t^gra, K. š'k. sprejema in izi^ltvćuje hranilne vloge in obrestuje po od dne yložitre do dne vzdige brez odbitka in brez odporedi. Hranilaicue knjižice se sprejeniajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. ,38_22) irnijsčina Bajtiof priÍJovern mestu isče enega vavpta in enega vrtnarja. I ^(»fipi» ii' je šolski n;iuk dostal in ima veselje (Í!) pekrtvske obrti, se takoj sprejme, Kie, [inve ii[MvivniHtvo „Dol. Novic", i266—4) Nji |iva v najem. Na mestnem polju poleg Polakovega travnika je y nHjeiii oddati njiva za osem mernikov posetve — Ponudile pri opravnistvu „Do(. Novic". (2B4-8) Hiša na prodaj. Hlëa št. [74 v Novem mostu, na Bregu poleg Brunerjeve liiSe je radi smrti lastnica iz proste roke na prodaj. Oglasiti seje pri oskrbniku liige, cea, svetniku gosp. Pauserju v Novem mestu. 1290-2) nsziifttijam, ds imuiti t zalogi T Mino frli^no tu trpt^ïno bUn^o vsake Tmtc iK iftHt.it« gospuds duhpvuLk«. Tndt stav. p. o, aMinatvn d»-manjam. da imam v scaLogl Taake Trste tnodinifi Wofe tor tudi nepi»-moitjlir tiroltikt lodsn za luTtlaka. Tudi imnm lutrcjpiio havilok« Viake velikosti za Ko»)tudeiii deiSke po nizki oaui. Du&koB luiÍMe MB«] JAKOB MlIKOIfllO. krnjA^liI niojMtpT, Xnvo niPHtu, VMItil trs it. w priiiorúůa aa preA. duhovůClnl v IrdeJovonje VR^kovrutibe ol'ilekie, poaebna Jtj."" talarje, površnike itd. "'ííií po nftiokuBneiSem in nsinoTojSem kroju. — Izdolujcm VBako, v to stroko spfLilBjoůD (]h1o natančno po meri. Priporoftam se prei. duhovftfijni, da mo bJuROVoli pofiaetiti b cenje-cittii naroćili, zAjo^tavljajoŘ, da Itodem vedoo skrliel, dk izročim vsako naroAilo t oajveůjo zadovoljQOSt jtreAaetilih uaTOinikov. Slav. p. a obiinstvu pripoioiam Bvojo dobro urejeno krojaško dclavnico, v kiitert deJfijo najboljše delavske moii; «torej ne jamíi isa elepfnatno, _ lepo in moderno íssvTíitcv naročil, kakor tuđi íiato, da sa tmúu v moji delavnici narejena oblâka lepo prii^a. ; Božična darilu! WSr ÎSTajlopie aapvosti irx v (Iriižbjiisklh igrali In galaiitertjshili Ntviinli, zi ho- žićna drevesca iii jaslicc, modcriio kitjigo, romtuio, iiiolitveiiikc, umotiitàkc razi^lediiicc in itcgiuitiio pistilno orudje nudi po najni^i^ cenah F. Tandler v iioven» mostu na g1avnt>in ti ^u. Sil «Irobno! Na debelo! m prodaj y grajáčinl liajnof pri Novem mestu je na prodaj novo in staro vino v vsaki množini. (28>-3) V najenn se odda takoj za jedno ali več tet velika lepa proda alnica s skladišči, J ' kletmi in eventnelno tudi s hlevom t RnhrrrannDvi hUl v Novem mestu na najbolj obljudeni Ljubljanski cesti. — Natančneje se izvé pri Viktor Rohrmann u v Ljubljani, (273 3) so i« ^adje, kftteri E&threiuer Knaipp-ovo sladao kftvo ne rabijo, «korAvna ie tako dobrodideia in idr«vB Ker ^ ysl M Todo, kt«re t»-tik« prednosti im» K^thrainer-j«Ta KATft, k»t«r» akoii an ek-itrakt boboT« rutlme duh in okns bobov« kkre skdobi. Taist« tori^' cdruit n* neprecenljivi iiMiii dobr« idravjn delnjoÍ<) la«tiioati domK^ega slftdnega prepar»t« ■ pre|jiib^eium du-tono boboT« ure. Kathreiner Kneippovft Bl*dii* k»Ta altiii ^Bebno la piiisM k boboTÎ k«vi, rtiM M tadi ako sa luna pou-lij«. Dobi H poTiodi, na nne M pa nikoli oAprta prodajati in j« MLino priataa t mani h iirir-nik aavo^h ■ podobo kapnika Knaipp« in ■ intanom >IMhr«taiiir«. II 0 k 16 Itit star, zmo£en zh, pelcn?sko obrt, sprejme se r poduk v Ljubljani Već se izve v Novem mestu, Ljubljanska Cbsta it. 105. (61-18 Na prodaj je posestvo! Zidiinti hiSi», lepi zidiini obukaui hlevi, obnje z opeko í3iikriro, iir>TÍ nîiiijivki z opeko pokriti in dvojriat ku-zolc z desetimi štanti, vse v dobrem stanu. Poleg tegu od 10 do 20 oralov pniv dobrib njiv, ra^no toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali veĆ lepega gozda. Vaa zemljišča leie v mvnini okoli hiše. Dalje je nn prodnj seilem ornlov prav jzvrsinoga travnika, kteri leži pri vasi Hudeje, biizo okrajna ceste iz Novega mesta v '■kocijan. Končno je na prodaj ve6 gozdnih parcel blizo Šlcccijana. — Već se izve (876-3> pri oskrbništvu grajààine v Radelci poita Buiika na Dolenjskem. "ïf^ najstarejša in nalvečja tovarĐi^l[a lalona šivalnih strojev T Ljubljani, Dunajska cesta št 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec y Metliki. (210-88) Itav« MBta Odgavenu uaduk, iwl^atalj, aaloinik in tkkai /. Knlae.