■


Л 9 fif
• •
■
■
j '
/
r
I -	•
:	. .'F •••	; ■ I
f
ISPI.SKK
is
postare z o 1 a
in
dershavine famoprodaje
in is
ftraltovavne poftave sa perliodkov preftope.
Sa rabo vikfhim foféfk.
V* Ij ubij ani 1838.
Natifnjen v* Kf/ershtli poglavarfki natifkavnizi.

3 L 3
I ^ I’
<3<X:) Г- JÖ
Predgovor.
jSf prezhefinim potentam ii. maliga ferpana 1835 ftje dvé poftavi dovoljene, ktére ftje 1. maliga travna 1836 veljali sazitele, to je poftava zola in dershavine famo-prodaje, in poftava sa perhodkov preftope. Ferva teh poftav sapopade ukase zol pobirati, to je: davke, ktéri fe per vhoda blaga is vnanje desitele ali is zoltiih isjém-kov, per is-hodu blaga is žolne desitele, ali ob fkasnim, hodu po njej opravljajo, pa sa der sbavino famoprodajo foli, tobaka, fmod-nika in f alitar ja, sadnjizh sa naprave, ktére fo sa varftvo zola in dershavine prodaje, kakor tudi domazhiga perdelovanja proti okraj fhe v atiju s’ vnanjimi perdelki florjene. ßtrahovavna pofìava sa perhodkov preftope pove, kako fe preftopi poftave zola in dershavine famoprodaje, in poftave sa vshilni davek in druge sarabne davke, sa zeftovino, mo finino, brodnino in ladine fidante, po-
— o
pirfki fhtempelj, pofUtili in lotrifki per-hodek pofhtrafa, in po Merini potu fe té fhtrafenge naloshè.
Vfak podloshen Zefarftva je, is fpiofline dolshnofli podloshnikov, in de fe samore fhkode narvali, dolshan, poftave, kolikor jih njegovo flushbo, njegovo dèlo, in fplo/i njegove svése sadéva, fposnati, in fe na tanko po njih ravnati. Ta dolshnoft fhe bolj tìfte sadéne, Mèri fo k' ofkerbovanju vikfhili opravil 'p oft avl j eni, ali fo od foféfkniga prédnifhtva, Merim tedej po/lava pomozh k' nje naravnavi naloshi.
De fe udam foféfkniga prédnifhtva fpol-novanje te dolshnofli slojfha, fo v' tèm ispi f kit imenitnifhi povedki foftavljeni, Mèri poki iz tèli mos h sadévajo, sr aven fe pa takó vé, de f’ tèm ispifkam ni ne poflava premin-jena, ne komu dolshnoft odvséta, po nkasih v tèm ispìfku ne sapópadenih ravnati fe.
I. .Sploriini povédki.
i.	Zolfke naprave.
§. 1.
Savolj pobiratve zola je đeshela, v’ktéri fe zol pobira, s’mejo obdana, ktéri Ге žolna meja pravi. Po rédu je meja Zefarftva, ob morji pa brég desbele in njénih otokov tudi žolna meja. Pofébne desbele fé vender f’po-fébnimi ukasì od žolne deshele isjémajo, in v’ sadévku pobiratve zola sa vnanje deshele zhiflajo. Te fe imenujejo žolni isjémki. Té fo : profto savétje v’Terftu, s’Ifterfkim, profto sa-vétje v’ Benetkah , profto kupzhifko méfto Brodi in Dalmafhko kraljéftvo. Yogerfko in Er-deljfko je fzer v’ fplofhni zolni svési sapopa-deno, pa vender od drugih Eftrajfhkih desbel Г žolno mejo odlozlieno, ktéri fe m e dz o lu a meja pravi.
Ob žolni meji Ieshezh kraj, ktériga fhir-javo dvornija po krajnih okolifhinah poliavi, fe pofébnimu obzhutju podvershe ; temu fe pravi mejni kanton. (P. z. d. [.§. 4).
S- 3.
Meja, do ktére fe fhirjava mejniga kantona fteguje, fe no trenj a me.ja, snotrej njé leshezha deshela n otre nj a žolna okolij a imenuje.
§. 4.
Kraje j v’ kterili notrenja meja k’Jzolni-jam peljajozhe velke zéfte preréshe , naj r a-sl oziru o sasuamvajo, kakor tudi iméua krajev v’ mejnim kantonu les lifé z h i h ozhitno na snanje dajo. Ob vhodifhih teh krajev ali ob njih konzih nabitimu napifu naj fe vfelej raslozhni perftavek, de ta krej v’ mejnim kantonu leshi, ozhitno perdéne. (P. z. d. f. §. 6).
§. 5.
Sa pobiranje nalosheniga zola in sa /pol-novanje - v’ žolni pofiavi ukasauiga zolniga rav-
- 7 -
nanj a fo na žolni meji ali blis njé mejne zol-nije podavljene, in fzer : kupzliifke zolnije in zolnije sa vfakdanjo snienjo, ali pomozline zolnije; snoirej deshele pa vél-ke zolnije ali žolne vlagnize. (P, z* 'd* f*
S- П
§■ 6.
Kjer mejnih zolnij ni prav oh žolni meji, fe bodo, zhe fe perhodkov preliopi drugazh ne morejo odverniti, narozhniki ali napovedniki podavili. C P*z* d. f. §. 8).
S- 7.
K’fpolnjenju zolfkiga ravnanja per vfaki zolnii, snotrej ali sunej opravilfke hifhe, namenjeni dvori in prodori fe opravilifba imenujejo. C P* z* d. f. §• 9 ).
§. 8.
Vfaka zolnija in vfak napovednik naj fe f’ tablo, na ktéri je imé in kraj zolnije sapifan, sasnamva. Tudi oféga opravilifba, kjer ni v’ sapertih dvorih, naj fe ra^ složimo sasnamva. (P. z. d. f. §. 10).
§	9.
Sa odvernjenje potuhne kupzhije in sa snajdbo llorjenili preftopov perhodknih ukasov fo mejne Г t r a s h e in p e r h o d k n e Г t r a-s h e poftavljene. У’ pofébnih osnanilih Го opra-vilfke pravize in narédbe téli naprav bolj ra-slozliuo povedane. (P.d. Г. §. 11).
2.	JSplofhne dolshnofti v’ sadévku zolnih naprav in perhodknih prefiopov.
■	' S- io.
Žoln im opravil n ikam in poftav-ljenzam imenovanih ftrashnih naprav je ukasauo , v’ fpolnovauji flushbinih opravil na tanko po poftavi ravnati fe j vfaziga fvojovoljniga odftopa od nje sder-shati Ге , s’ ljudmi, f ktérimi imajo v’ flush-biniin opravilu kej opraviti, fp o dob n o in pametno govoriti, in od njih savolj flush-biniga opravila daril ne tir j ati, ne jemali pod nobenim sgovoram (P. z. d. f.
S-13 ).
S. 11.
Naj pa tudi vf akt èri na b e fé d e sa fpolnovanje opravilfke dolshnofti od zolnili opravilnikov ali od poftavljenzov na ftrashah rezhene bres vliavljanja Г1аГ1т. VAavljanje proti njim s’ befedo ali djanjem bo po flraho-vavnih pofiavah kasnjeno. ([P. z. d. Г. $.13 j.
§. 12.
.Sodniki, foféfkne gofpofke, vikfhi foféfk, in foldafhki sapoved-niki Го dolshni, kolikorkrat jih žolni opra-vilniki in poftavljenzi na imenovanih flrashah k’ fpolnjeuju flushbinih opravil sa pomozh pro-fijo, jim vfelej hitro in v’djanji pomagati, c p. z. d.r. §. 14).
§. 13.
Tifti, ktére njih opravilo ali flushba v é s h e , v’ mejnim kantonu nad o z h i t n o varnoftjo zhuti, fo dolshni, v’t e m kantonu sa odvernitev ali snajdbo potuhne kupzhije ftorjene naprave v’ djanji podpirati. Naj pretiope zolnih ukasov , ktéri jim ob fpolnjenji flushbe na snanje pridejo, po fvoji m o z h i odvernejo, in vfelej hitro sgla-
fij o. Zlie koga v’takim prefiopanji ali v’ fprav-ljanji preklizaniga blaga v’ varnoft najdejo , imajo dolshnoft zhlovéka in blago per-jéti, in sa daljno ravnanje k’ blishnji z o 1 n i i, ali k’ b 1 i s h n j i g o f p o Г k i p o-f ta vi ti. C P. z. d. f. §. 15 ).
§• 14.
Dersliavine gofpofke, fodnifhtva in vikfhi foféfk, kolikorkrat k’snajdbi per-hodkov preftopa opravilama dojdejo, imajo dolshnoft, bres odlafhanja, k an toniki gol polki perhodkne rezhi vladajozbi, ktéra je k’ fpolnovanju ravnanja v’ sadevku téli preftopov pofiavljena, sglafiti, in kolikor je v’njih oblafti, permérjene in k’sagotov-ljenju preifkanja potrébue naprave narediti. C D. p. §.509 j.
§. 15.
Udje fofefkiniga prédnifhtva, ktéridolsh-liofli v’ pollavi jim naloshene, k’ fpolnovanju perhodknih ukasov pomagati, sanemarijo , ali jili ne fpohmjejo, bodo od kretije po kakfh-nofti pergodka v1 denarjih fhtrafani ali v’ jé-zho saperti. V’ pergodkih pa , v’ ktérih pollai
va to đjanje ali opufhenje rasi oziino v’ per-hodkne preßope , v’ krivoß ali deléslmoft fh(e-je, pridejo Tlitrafnige sa (a preßop v’Thtraho-vavni poßavi povédaue v’ naravnavo. ( D. p. $.5),
§• 16.
Pofébno bo kakor deléshnik potuhne kup-zhije ali veliziga perhodkniga preßopa Tktra-fan, zhe kdo, ktéri préd , ali per preßopu s’sazhétnikam, florivzam ali deléshnikara Tzer ni saßopljen,
1)	kak v’potuhno kupzhijo flitét preßop, ali velik perhodkni preßop , ktériga je po Tvojim opravilu, Tvoji Tlushbi ali po Tvojim ßanu sglafiti dolshan, povédati opußi, ali
2)	Pomozh per preiTkanj i sa snajdbo preßopa, preßopovavza ali rezin' preßopa, ali per perjćtvi preßopovavza, rezhi ali perpo-inozhkov preßopa, defiravuo je to po Tvojim opravilu, Tvoji Tlushbi, ali po Tvojim Ttanu dolshan, bres pravìga sader-slika sanémari, odrezke, ali v’Tkkodo opravilTkiga ravnanja odklada , in s’ tém preßop n a 1 a Th p o 1 a j T h a. ( D. p. $. 175 ■).
D« Pomozli od ftrant fiolčlliiaaili prédni-
liOV.
i .11 D 10Ç»
1. Njé p erg oditi.
§. 17.
Pergođki, v’ ktérih fe ud foféfkiniga préd-nifhtva per naravnavi perhodknih ukasov v’ sa-dévku paftave zola in dershavine famoprodaje pervsame, fo :
1)	edine opravila zolniga ravnanj a.
2)	Preifkanje ( pregledovanje ).
3} Popif pergodil, isprafiibe ali sa-fiifhbe.
2. Pomozh per edinih opravilih zolniga ravnanja.
§. 18.
Pofébne opravila zolniga ravnanja, v’kté-rih fe gofpofkini opravilnik ali ud foféfkiniga prédnifhtva pervsame, fo:
1)	Zbe blago pod opravilfko sapiro, to je : pod zolnim pezi) atam naravnano blago je ob bodu na kraj naména k’ zobiii pofiavljeno, in je opravilfka sapira vidno okerfhena, ali vnanji lian vlage odpiro ozhitno pokasbe. (P. z. d. Г. §§. 157.161 j.
2)	Zbe fe blagó sa fkosnjo vòshnjo fkosi žolno okolijo povédano, k’ sadnji, pred is-bodno zolnijo lìojézhi, na boletu imenovani žolni vlagnii ne pollavi. V’ tém pergodku Ге morajo vii ovéski in hrambe odpréti in pre-glédali. ( P. z. d. [.§. 175 j.
3)	Zbe per vsétvi blaga v’ opravilfko
vlagnijo uepravnoft povédi blaga najdejo, tedaj morajo tifli dèi vlage, kteriga na fumu imajo , preifkati ( pregledati ).	( P. z. d. f.
$. 233 ).
4)	Zbe fe blago, ktéro fe v’ ozhitno vlagnizo déva, savolj ueopravljeniga vlagnig;i plazbila, ali savolj kakflmofti sa hranitev ne-perpravne, ali rezki prehodkniga preflopa ozhitno na prodaj dajo. ( P. z. d. f. §. 250. 4S. p. J. 893).
• ■
— u —
S. Pomozh per preifkanji.
S- 10«
Préifkauje C pregledovanje ) Ге pravi ti-ftinm istikanju, ktéro perhodkni opravilniki ali pofiavljenzi na Ara,shah po kifhah, fhta-zunali, vlaguizah ali drusili sapertih krajih napravijo, de bi rézh, ali fléd perhodkniga preftopa ali preftopnika poifkali ali najdli.
§. 20.
Per preifkanji, ktéro fe savolj poftave zola in der,sbavine famoprodaje flori, veljajo téle saterdbe :
1) Zhe fe kdo od mejne ftrashe po ukasu poklizan hozhe opravilfki-mu ravnanju Г tem odtegniti, de sbe-shi v’hifho ali ktéri drugi saperti kraj , je sapoveđnik rasdelka mejne ftrashe pooblaften, ukasati, de naj fe kifha ali saperti kraj, zhe je saklénjen, odkléne, in mejna fìrasha vanj pulii, de béganza, in rézli, ktéro je feboj vsél, primejo , in ukasanimu opravilfkinm ravnanju podversbejo. Ko bi hi-fhe ali sapertiga kraja ne bolli odkleniti, naj poni ozili gofpofke, ktéra ondi sa
mir, réd in varftvo zhuje, ali, ko bi lake gofpofke ondi ne bilo , fòfe'fkiniga predniflit— va ifhejo, in vprizbo moslia k’ tému pervsé-tiga odkleniti permòrajo. Preden Ге to sgodi, naj mejna ftrasha pota saftopi, in fiori, kar je tréba sa odvernitev, de béga-nez ne uide, in de njegovih rezili kdo ne
0	d nefe. CP.^.d.f.§.277).
S)	Sunej pergodkov, v’ klérih fe pre- -ifkanja savolj lovljenja béganza ftori, ali sa ktéro je per perdobitvi pod zhut-je d j ano, v’osiru pofébne kakfhnofti perdo-bitniga ravnanja, po raslozhnim ukasu odftop saterjen, naj preifkanje le po folzhnim
1	s - h o d u in pred s o 1 n z h n i m s a h o d a m , vprizbo opravi laika od gofpofke, ktéra sa mir, red in varftvo zkuje, poflaniga, ali zhe ta gofpofka ondi ne prebiva, vprizlio mosha fofćfkiniga pr édnifhtva fìoré. Zhe fe ima preifkanje per gofpofki, per opra-vilniku fodnifhtvo ofkerbujozhim, ali per foféfkinim prédniku tiftiga kraja, v’ kterim gofpofka ne prebiva, fioriti, naj fe opravilnik blishnje gofpofke fpolnova-nju pervsame. C P* d. (• §• 278 ).
3)	Per preifkanji naj lepo in s’ vfo lttogozho persanafhbo proti tiftim, per ktérih preifkujejo, ravnajo ; kolikor Ге bres sgube namena preif kanja đa fioriti 7 naj fe varujejo navadno perdobitno ravnanje motiti, in vfak nepotrében hrup naj fker-bno odvernejo. (P. z. d. f.§. 279 ).
4)	Per preifkanji naj bo vfelej tifti zhlovek vprizho, per ktérim fe preifkuje , zhe ga pa ni vprizho, in ga bres fhkode narédhe, ali bres velike odlafhbe ne morejo perklizati, naj bo pa tifti vprizho, ktéri ima fkerb sa proftore, v’ kterih fe preifku-je, ali sa hifho, v’ktéri fe snajdejo. (P. z. d. f. §. 280 ).
5)	Ko bi pa tudi tiftiga , ktéri ima fkerb sa preifkavne proftore, ali sa hifho njé obfegajozho, ne bilo vprizho, in bi fe po sadévku naména preifkanja ne mogel perklizati, naj preifkavne kraje, dokler ta sa-vira ne mine, vikfhi preifkavzov, in go-fpofkini opravilnik, ali mosh foféfkiniga prédnifhtva oba sapezhatita, ali pod ftra-sho pof tavita, C P. z» d. f. §.281 ).
6} Ko bi fe pa ta narédba bres okraj-
fhbe praviz tretjiga, ozhitne flash» be, ali «amèna preifkanja ali zlo ne, ali vfaj ne po redu sa varilvo potrébnim, ali ne bres velizih flrofkov ne dala ispeljati, naj fe odpira proftorov in hramb po volji prédnika preifkavzov vprizho in pod vladbo perdjanigagofpofkinigaopravilnika, ali foféfkiniga moshä opravi, in preifka-nje po ukasanim redu fpolni. (P. z. d. f. §. 382 j.
7)	Zhe fe v’hifkah ali sapertih krajih, ki fo sa oz hitno rabo namenjeni* preifkanje pozlme , naj tiÀiga, ktérimu je njih ofkerbovauje ali ravnanje sa te n amène Zaupano, sraven povabijo. V’ p ergo d ku njega neprizhnofti, ali njego viga nani é lln i ka, naj ravnajo, kakor je sa pergo-dek iieprizhnofli zhloveka, per ktèrim fe preifkanje flori, ukasano. C P. z. d. f. §. 383 ).
8)	Ljudje, per ktérih fe preifkanje fiori, fo dois lini, perhodknim opravilnikam in poflavljenzam na mejni ali perhodkui lirashi sa hranitev rezin’, ktere ifliejo, kolikor je snana, perpravne saperte prof tore, pre-bivavnize, vélbe, kifhte, ornare, in
3
fplok vfe hrambe, ktere fe jim rezhe, hitro odpreti, hranjeno blago poka-sati, in zhe jim iskasaiev njega dpbitve ali sazhètve pollava ualosiii, opraviti jo. Ne morejo tirjati, de bi fe jim pred fpolnjenim preifkanjem fkasalo, sakaj de jih na Tumu imajo, ali de imajo per njih v’poftavi ukasane potrébnofii preifkanja. ( P. z. d. Г. §. 284 j.
9)	Ko bi fe kdo branil, to dolshnoft fpolniti, naj na njegovo nevarnoll sgorej (5, 6) dovoljeno ravnanje sa saperte proftore, prebivavnize, sveske ali hrambe, kté-re kdo brani odpréti ali preglédati, pozìinó. Zhe jih pod pez bat denejo, naj sh’njimi po poftavi sa ravnanje perhodknih prekopov dé-lajo. ( P. z. d f. §. 285 ).
10)	Perdobovavzi, ktérih perdobilev je pod ogled djana, naj per p reif kanji, ktéro fe v’ njih perdobovalifhi pozhne, v’ ogl e d p oloshe:
a) Per do bit vin e bukve sa perdobifhtw vo, ktéro fe ondi, kjér fe preifkuje, pozhénja. Zhe fo le v’sađevku opravü s’ ogledavnim blagam pod ogled djani, in te opravila v’pofébne bukve, od dru-
siga perđobiftva ođlozhene , sapifujejo, naj le famo té, fvoje druge perđobitvine bukve naj pa le k’ vvodu preifkanja ob pergodku nafumnofti, ali de fe dobitev blago od tretjiga do perdobovavza fka-she, ktériga bukev je tréba preglédati, poloshé.
bj Yfe k’iskasvi dobitve, sazhétve ali sazola tiftih rezlii, v’sadévku kte-rih je perdobiftvo pod ogled djauo, flu-sliezhe pifma. Zhe fo bile rezlii s’na-méuam, de perdobovavzu fpét nasaj pridejo , podavim na fejme, k’ predelai-vi i. t. d. poflane, naj pifma takim po-flatvam sa odévo perdjaiie per preifka-ìiji pokasliejo. Pifma, ktére fe soper ta ukas per preifkanji samolzhé , fe per po-snejim preifkanji ne bodo zhiflale. (Ukas 31. profe'nza 1836 §. 75 J.
11 j Y’drasili tukej neimenovauib pergod-bili imajo opravilniki, ktéri preifkujejo, famo pravizo , le med preif ko vanjem, vgled v’bukve v’sadévku tiftih fpifov, ktéri ras-lozhno povédaue blaga prejétve, po-
flatve ali prodaje sadévajo, tirjati. (P. z. d. f. §. 288).
12)	Dalej imajo oblaft, p o feb n e pla-ielze, ali rasdelke perdobitnib bukev, ktére imajo na fumu, de mende nepravnofti ali Jfléde perliodknih preftopov sapo-padejo, v’ edinofti s’ mosliem od gofpofke ali foféfke perdjanim, ktéri je oprizho preif-kanja, pod s d rush en pezhatdjati, in povelja kanlonfke zolTtvo vi a daj ozke goTnoTke sa daljno ravnanje perzliakali ГР. z. d. f. §. 289).
13)	Perhodkni opravilniki in poftavljenzi na mejni ali perhodkni ftrashi morajo per pre-ifkanji ali v’ Tvoji opravilfki obleki biti, ali ziie pofébnih snamenj na nji ne nofijo, ti-fiimu, per ktérim opravilfko délo pozhenjajo, zhe on hozlie, Tvojo opravil Tk o laß n oft s’ odpertiin upnim pi Trna m Tprizhati. Dres Tpolnjenja té poftave ne monrejo filiti, de bi Te jim pokornoft TkaTala. CP« z. d. f. §. 306).
!• Pomozh per p opi fu pergódil, per ispraflibi ali safhliflibi.
a) Per popifu pergódil.
§• 21.
Zhe koga ali ktero rézh saio primejo, ker fe jim dosdéva de je preftop perhodknih uka-sov fiorii ali fkufhal, naj opravilniki ali poftav-Ijenzi, kiéri fo ga perjéli, per blisbnji zoluii, per blishnjim sa preifkanje perhodkuih prekopov poftavljenim opravilniku, ali per blishnji gofpofki vprizho gofpofkiniga opravilnika ali foféfkiiiiga mosha, ali, ko bi nobeiiiga téli ne bilo v’ tiftim kraji in bi jih bres nepravne od-daljfhbe ne bilo dobiti, dvéb nesadéviiih priz.li to rézh (4o floritev) na tanko popifkejo.
Zhe je perhodken preliop per preifkanji ali drugim ravnanji, ktéro je bilo vprizho gofpofkiniga opravilnika ali foféfkiiiiga mosha ftorjeno, fe fmé ftoritev prezej v’ tiftim kraji, v’ ktérim fe je imenovano preifkanje ali ravnaje sgodilo, popifati. (4S. p. §. 535).
§. 23.
V’ popifu fturitve naj na tanko in po yéfii poftavijo :
1)	K r a j iu z h a f p e r j é t v e, iu fploli okolifhine, ktére fo jo fpremovale, ali nagnale;
2)	Rezil, kléra je bila perjéta;
3j lmé in primek, fi.au iu fianovanje perjetiga zblovéka, in
4) lmé in primek, opravilin ali flush-bin perclévek, ali opravilo ljudi, kléri Го perjéti pomagali, ali vprizho bili. (4S.p.§. 536).
§. 23.
Popis ftoritve fe zblovéka, kléri je bil perjét, ali per ktérim je najdena rézh perjéta bila, bere, ktero naj on s’ opravilniki in p oftavljenži vred, kteri fo perjéli, pa s’vfimi per popifu prizbjozbimi ljudmi vred podpifbe.
Yfak perftavek, kleriga zblovek, ki je bil perjét, ali ki je per njem perjéta rezh najdena bila, rezhe perdjali, naj fe od beféde do beféde perpifhe. Zbe nozhe pod-pifati, fe mora perftaviti, sakaj de ne pod-piflie. Zbe on, ali k’ fprizlivi ravnanja po-
klizani zhlovek, ne sna ali ne more podpifati, naj dvé nesadévne prizhi p okli z h e j o, ktérib ena naj imé in prirnek léga zli lové k a podpifhe. Zblovéku, kteri je perjét, ali per kterim' je perjéta rézh najdena, naj vfelej raslozhno povedo, de mn je na voljo dano, prepif ftoritve prezej ali tudi po^neji vseli. Zbe to liozlie, naj fe mu prezej opraviloma poterjen prepif ftoritve dodeli. (tS. p. §. 537).
§. 24.
Sa snajdbo ali ргеГГкапје perbodk-nih preftopov poklizane gorporke, opra-vilftva, opraivlniki in poftavljenzi naj pororbtvo na rézhi in perpomozbkib preftopo v lesbézhe sa rhtrafinge premo-shenja flitrafiii pergodek sadevajozhe po po-ftavi, s’ opraviirko perjétvijo in vsetvije v’veljavo denejo, kakor tudi rezbi, ktére imajo ried perbodkniga preftopa na tebi, pa pitma, bukve, rajtbe, orodje i. t. d. ktere dajo rernizhen Гк1ер do perbodkniga preftopa, v’ opraviirko branite v vsa-mejo. (tS. p. §. 552).
§. 25,
V’ hranitev vséte rezhi morajo, kolikor njih Iaflnoft dopufti, s’ opravilfkim pe-zhatam opravilnika ali poflavljenza, pod ktériga vladvijo je perjétev ftorjena, in fodnifhkiga ali gofpofkiniga perlt op n ika, pa f’pez h atam zhlovéka, kteri je perjet, ali per kterim je perjéta rézh najdena, ko bi pa ta bil neprizbjozh ali nesnau, d véli poklizanih prizh, zhe imenovani zblovek ali prizhe imajo pezhät, natifniti. Zhe laftnoft rezbi ne dopufti p e z h a t a, vender pa sasnambo, naj fe raslozhno in bres fhkode sasnamva, in v’popifii fioritve po-vé. Zbe tudi sarnambe ne dopufti, naj rézh po njénili lahnih sasuamkili na tanko p o p i-fhejo. CtS.p.$.553).
§. 26.
Sa vsétev rezhi fe tHlimu, per kterim je najdena, opravilfki lift (vsétvini bolet) dodeli, kteri naj r a s p ò I, f h t e v i J o , m é-l* o in t e s h o , s a s n a m k e, in fploh raslozhno s n amn j e ali popif téli rezhi sa-popade. ((S. p. §. 554).
b) Per vprafhbah in saflifhbah.
§. 27.
K’preifkam in .safliflibam , ktérih foféfkina gofpofka ne flori, naj sa perfiopnike poklizhejo :
à) Per preftopih k’pravimu ravnanju perpravnih po pravilu oz kitni ga o pravilnika sa vélko fodnifktvo alisa teshke polizifhke preftope per-pravniga, in le, ko bi tak bres ođ-đaljfhbe ravnanja ondi ne mogel dobljen biti, drusiga vladfkiga ali fod-nifhkiga opravilnika, ko bi fe tudi tak opravilnih bres imenovane od-daljfhbe ondi ne mogel dobiti, mosha foféfkiniga prédnifhtva , v’ pomanjkanji vfih téh mósh sadnjizh dvé nesadévne prizhi ;
b) V’fkrajfhaiiim ravnanji opravil-fkiga mosha, ko bi fe pa mosh k’ob-ravnauji bres oddaljfhbe ravnanja v’tifiim kraji ne mogel dobiti, mosha fofé-fkiuiga prédniftva, v’ pomanjkanji téli mosh sadnjizh dvé nesadévne prizhi. .
Naj, kolikor okolifhine dopulïé, na to gledajo, de po sadévi téka ukasa take mo-s h é, pervsamejo, kteri brati in p i f a t i ali vfaj brati s naj o. (,S. p. §. 657).
§. 28.
Sa perftopnika per isprafhbak in saflifh-bali naj nikogar ne vsamejo, od kteriga je ravnajozhimu opravilniku siiano, de fe v’sa-dévku snajde, savolj kteriga fe ne more iméti sa nesadévno prizho proti obdolsbenzu ali poroku. P- §• 658).
§. 29.
Sa isprafbbo ftoritve, sa vfako n j é potrebno i s v é d b o , in sa vfako sa-flifhbo naj fe pod zhuijein ravnanja vlada-jozhiga opravilnika, prekuzüla ali protokol napravi.
V’ fkrajfhanim ravnanji naj ta opravilnjk fam v’ prekuzulo pifiie. СДр*$* 659.).
§. 30.
V’vfako prekuzulo naj kraj, dan in uro sapifve, in pa prizhjozbe ljudi
sazherkajo. V’sazhetku fe pridka ravnanja , sa ktero fe prekuzuia napravi, in fploh vfe tifto, kar je tréba sa raslozlino poved bo ré da ravnanja, sa Iti ko edinih ftòpenj ravnanja, in sa njega prav-noft ob kratkim peritavi. C p. §. 660).
§• 31.
Vlaka prekuzula najsapopade:
1.	Vfe tedanje ravnanje sadévajo-z h e o k o 1 j I h i n e , ktere fo po Aorjeni opravilfki ravuavi isvédene;
2.	Vie k’ sjafnitvi rezili ravnanja ali k’rabi rasfodbe perpravne isvéd-ke, ktére je opravilftvo per fpoluova-nji fvoje ravnave dobilo ;
3.	Vie ukase, kteri fo ob ispraflibali ali saflifbbah v’ prekuzuli p o-f ta vij e n ib, savolj te opravilfke ravnave dani ;
4.	Vfe vprafhanja, ktére fo bile vpra-fhaniin ali safliflianim ljudem dane, in njih odgovore. ( tS. p. §. 661 ).
§. 32.
Vfako v’ isprafhbi ali saflifhbi poftavlje-iio vprafhanje naj fe v’prekuzulo na en raskol, s’ođgovoram danim na drugi raskol, pod pofébno saporédama ftavljeno Tli te vilo, sapifuje. ( 4S. p. §• 662 j.
§. 33.
Isprafhevanimu ali saflifheva-nimu je na voljo dano, zhe hozhe f a m Tvoj odgovor na popir povédati, in tedaj fe mora od beféde do beféde sapifali. Zhe tega nozlie, naj isrezhen odgovor vfelej, kar je mogozhe, s’njegovimi b e f é d a m i sapifbejo in mu ga pre-zej beró , ter naj ga vprafhajo : A k o f o tako prav sa p ifa n e? zhe hozhe befe-do premeniti, naj fe tudi (o prezej perftavi, vender pa, kar je she sapifaniga, fe ne fmé isbrifati ali preuarediti. ( tS. p. §. 663 ).
§• 34.
Zhe isprafhevani ali saflifhevani ne govori taziga jesika , ktcri je vladajozhimu opra-vilniku ali pifarju snau, fe mora perpra-
ven tolmazh ali raslagavez pervséti, in zhe je v’ tolmazhenje tiliiga jesika fploh perfé-shen, naj ga per fé g e fpomnijo, zhe pa ni perféshen, naj ga sa pravo tolmazhe-nje vprafhanj , in sa pravo raslaganje befedi isprafhevaniga ali saflifhevaniga, na perle-g o denejo. ( 4S. p. §. 664 ).
§. 35.
Zhe je tifti, kteriga isprafhujejo ali saflifhvajo, mutali ali ném, pasna pi-fati, naj mu vfako vprafhanje s’uftmi is-govoré, on naj pa na to odgovor sapifhe. Gluhiinu, ktéri sna brati in more govoriti, naj sapifano vprafhanje brati dajo , njegov i s r e z h e n odgovor pa sa-z er kaj o. Ko bi pa mutez pif a ti, glu-hez brati, ali gluhi mutez pifati ali brati ne snal, naj koga , ktéri sna, s’ gibanjem glufkzu poftavljene vprafhanja dokasati, / ali odgovore glufhza is njegoviga gibanja prav islozhiti, sa tolmazha pervsamejo, in v’sa-devku njegove perfége po sgornjim isreku ravnajo. ( ,S. p. §. 665 }.
§. 36.
Po d o k o n z h a u i i s p r a Г Ii b i ali sali i fh b i naj na njegove povédi fiorjeno pre-kuzulo tiftimu, ktéri je bil ispraTlian ali sa-fliflian , Г h e enkrat bero, - in ga vpra-fbajo, ako nima fIie kej premeniti ali per ft avi ti.
Zhe kej sraven pove , naj v’ fpifu nizli ne premené, ampak periiavek na konzu prekuzule perdénejo.
Po tém naj fé isprafhanez ali safliflia-nez na vfak pogeu f Tvojo roko podpi-f li e, ali, zhe nesna pifati, Г Tvojim snam-njem poterdi. C ,S. p.§. 670).
§. 37.
jSklénjeno prekuzulo naj ravnajozhi o pravilnik, in in 1 j u d j e per popiTvi rav-nave prizhj ozki podpiThejo, kakor tudi, naj jo, zhe jé je vezli pognov, T-Thi-jejo, in P pezhatam ravnaj ozili ga opra-viluika pa pervsetih pomozhnikov sa-pezhatijo, per tem morajo konzi niti pod pe-zliat Tpravljeni bili. V Te p er klade prekuzule naj ra v naj ozili opravilnik, zhe pi-
\
far v’ prekuzulo piflie , pa ta na herbtu Г Tvojim ime nu i m p o dp if a m previdi. (,S. p. £. 671).
,	§■ 38.
Zhe teslikolt rezili in ofega preifkanja konzhanja v’ eni feji ne dopufti, fe mora na konzu prekuzule perve feje to povedati, per vfaki naftopni feji dan in ura, kdaj je bila sazheta in konzhana, perftavljen biti, s'branjem in podpifovanjem prekuzul per vfaki feji iraétih pa po sgorej ukasanim redu délati. ( t8. p. §. 672 ).
/
i
"A,
Kasalo«
Predgovor,
I.	jSploflmi povedki.
1.	Zolfke naprave. §. i — 9.
2.	jSplofhne dolshnofti v’ sadévku zolfkih naprav
in perhodknih preftopov. §§. io — 16.
II.	Fomozh od Urani fofélkinih pred-
nikov.
1.	Njé pergodki. §. 17.
2.	Pomozh per edinih opravilih zolniga ravnan-
ja. §. 18.
3.	Per pieifkanji. §§. 19, 2o.
4* Per popifu pergodil, isprafhbah in saflifhbah.
a)	Per popifu pergodil, §§. 2i — 26.
b)	Per isprafhbah in saflifhbah. §§. 27 — 38«


л

iïi
Ч
•>V: