v . \ • - L]u- otroziv '' -C& irio vfi mladi ljudje! Kakor fe mlado drevže nagne, bo tudi raltlo fiaro drevo; kakor fe mdadenzhi ino deklize v’ fvojih mladih letah shiveti navadijo, tudi moshje ino shcne v’ fvoji Itarofti snajo. „Zhefar fe mla- denzh navadi, govori fveti Duh, od tega tudi ftar ne odftopi.“ (Pripoved: as, 6.) Drevefa fe morjo ravnati, dokler fo mlade; ravno tako tudi fantje ino dekleta v’ fvoji shlahni mladolti vfiga hudiga ino gerdiga odvaditi , kar fe nefpodobi , vfiga fe pa navuzhiti, kar je pofhteno ino prav. Gerda rasvada je kofmata brada, ki fe na flaroft glad¬ ko obriti ne da. Dokler, fe vani per ftarif hah dobro godi, radi posabite koljko dobriga imate. Pogofto fle Bogu nehvaleshni, ne fpofhtujete fvojih ljubih ftarifhov, sanizhujete fvoje brate ino feftre; De fvojoglavni ino malopridni; fi per miši jedila *be- rate, ino zelo ljubi kruhek okolj febe mezhete. t J , mo hva- oblazhila ho- leshno kufhniti. Vet. zhete nofiti, ki Tam jih vnogi ftarifhi omifliti ne premorejo, ino katire fe vafhimu ftanu tudi ne fpodobijo. V’ flabe tovarfhije radi sahajate , nevarne ino gerde rezhi raf vefelijo, moliti pa ino lepo Bogu flushiti radi radi posabite. Oh , to je yelika samera Boshja , ino ftrafhna fhkoda j *a vaf, ako fe vfiga tega v’ mladih letah ne od- vadite ! Bog tilie otroke mozhno tepe, ki fe v’ rosh- j nim zreti fvoje mladofli gerdo shiveti rasvadijo. Bdor tega ne verjame, naj bere , alj pa po- flufha , kako fe je mladimu Martinu godilo. Mladi , pufhavnik vaf bo vuzhil Boga prav fposnavati ino ' ljubiti , fvoje (tarifhe fpofhtovati ino vbogati , I fvoje brate ino feftre ljubesnivo imeti, ino fe s’ vfemi ljudmi lepo saftopiti; vuzhil vaf bo, de bote borno kmetifhko oblazhilo radi nofili, s' hvalesh- nim ferzam jedli ino pili, kar vam Bog da, To bo frezha sa vaf de je ni vezhi! Bog vam bo dal na tem fveti vefelo sadovoljno shivlenje, po fmerti pa vezhno vefelje v’ nebelih. Bukvize, ki vaf to vuzhijo, fo vezh vredne, kakor polna fhkrinja dnarjov; sa to fe vam pof lovenjene s’vefelim fer zam podajo. I. Selen otok') Martin je she v’ fvojim dvanajfltim leti pufhav- nik bil. V’nesnani pufhavi, dalezh od . Tvojih ftariihov je v’ neki votli fkali prebival. Sa ob¬ leko je nofil ojftro kuto, ktiro li je s’belim koriopelnim t htrikam prepafel ; sa obutev je imel zokle, alj lefene podplate s'remenam na gole noge pervesane. Shivil fe ni drujiga kakor rib, korenin/. ino selifh, fhe kruha ni imel. Pil ni- kolj ni drujga, kakor merslo ftudenzhnizo, iitd poftelo li je is maha naredil. Gotovo fe to vfakimu zhudno sdi, ino marf- kateri bo rekel: ,,Bil je Martin aboten fant; kako l‘o vender njegovi ftarilhi tako nefpametni bili, de fo mu kaj takiga v’ njegovi mladofti dopufti- li?“ Pa le pomalim, nikar prenaglo ne fodite; na sadnje bi vam bilo sa valho befedo shal, in morli bi njo nasaj vseti, kakor fe to vezhdel sgodi, kader zhlovek od rezhf marnja, kafire fo mu le nekoljko snane ino jih lhe zhifto ne i)Otok alj okrajna fe imenuje fuho felo v’ morji,’ kteriga voda obdaja. 1 * pasna. Martin je prav po pameti ravnal, ino tud’ njegovi ftarilhi mu tiga braniti nifo mogli. Ravno njegovo pufhavno shivlenje mu je porno- glo, de je v’bogabojezhofti ino v’poboshnofti, kakor tudi v' ljubesni do ljudi tako popolnama sraftil, de mu jih je malo enakih bilo. Pazh je vredno pollnlhati, kako fe je vfe to godilo. Martin je imel prav prav poboshne ino bo- gabojezhe ftarifhe. Bog jim je dal fedmero otrok, in Martin je bil med jimi nar ftarilhi. Ozke ino mati fta fi vfe persadela , tvoje otroke, kar je bilo inogozhe s’ shivesham ino oblekoj lepo pre- fkerbeti. Ozhe, ki jim je bilo Filip ime, fo fvoje male njive obdelvali , fvoj travnik ino pa vert sa hifhoj s’lepim fadovnim drevjam nafajen, tako pridno ofkerbeli, de je bilo kruha, mleka ino fadu vedno dofti per hifhi. Ravno tako fo tudi per buzhelah veliko frežho imeli. Snali fo lepe jerbafe plefti, ino kar je bilo fantov, fo- jim morli verbove terte beliti, i) alj pa kaj druj- ga maliga pomagati. V’ zhafih fo tudi vefhki- mu ribzhu, bogatimu Tomashu ribit’ pomogli, ino per tem fvoj perflushik imeli. Mati fo pa doma prav pridno gofpodinili, sravn pa fhe fake a) pletli, in dekleta fojiin morle k’temu konoplino prefti. Tako fta lehko l voje otroke s' vfim po¬ trebnim prefkerbela. Kar vezh jima je pa na fkerbi bilo fvoje otroke poboshno v’ zhednofti fpodrediti. „Zhe jih lepo odredivafta vezh- i) Lizhiti. s) Mreshe. 5 krat med feboj djala, „jim nar boljfhi doto alj erbfhino sapnftiva. a Med vl iin otrozmi fta saliga Martina nav raji imela. Bil je prebrifane glave , in vfe kar je pozhel, mu je fhlo urno ino gladko od rok; prid¬ no je delal, ino vfakimu zlil o veku je rad poftre- gil$ bil je pa tudi ravne poftave, ino lepiga li- za, ko vosha. Njegove biftre ozlii, lepi ober- vi ino rumenkafti , kodrafti lalje fo vfakimu do- padli. Njegov boter, bogat ribizh Tomash, lo mu is pepelnadiga fukna jopizh ino dolge hlazhe omil iili: in ta obleka le mu je prav lepo prilegla. Zhe je pa ravno Martin imel vle te lepe laftnolii , in je veliko dobriga obetal, je imel tudi fvoje flabodi, ki fo bile graje, alj tadla vredne. Bilje lilno fvojoglaven, povfod je Tvojo ter- dil, in inozhno mu je samerselo , zbe mu je'kdo sopergovoril; zlo daril hi fo ga morli pogofto s’ hudim perfiliti, de jim je bil pokorn. .Svojim bratam ino leftramje hotel sapovedovati, in zhe ga bogali ni!‘o , lejejesil, ino s’njimi kregal ino prepiral. Redar je v’ zhafih per fvojim botru, bogatima ribizhu , kofil , mu je she doma vlaka jed bila preflaba: vezhkrat je nevoljno goder- na!, ino ie komaj perpravil, po jedi Boga ino ftarifhe sahvaliti. Skoraj vfak dan fo ga fta- rifhi fvarili; bilo mu je.fzer hitro sbal j vezh- krat fe je milo rasjokal ino terdno obljubil , fe poboljfhati: pa kmalo je bil 1’pet ko poprej. ,Sta- rifhi fo sazheii zhes to mozhno shaljovati, ter fo le bali, nad njim namefto vefelja, le dofti sha- lolti vzhakati. t Stari ribizh, njegov boter, fo mu mnogokrat rekli: »Martine ! Martine! le zhaj! Bog te bo moral The v’ eno pofebno fholo poda¬ ti , in te prav ojftro svuzhiti, (le bi fhe kedaj kaj veljal! w Hiiha, kjer je bil Martin doma, je dala na grijihu, i) is kateriga fe je dalezh dalezh po inorji vidilo. Pofebno lepo fe je is hifhe fkos okpo v'Iredi morja mala okrajna vidila, ki foji selen otok rekli, ker jebilavfa s' seleniin drev- jam ino kofhatim gcrmovjam obrafhena. Nihzher ni tam prebival 5 le ozhe fq le vezhkrat tje pe¬ ljali, fhibja sa jerbate naresat, sakaj tam ga je bilo vfe polno. Martin je bil she mozhen sa- dofti, de je pomagal ozhetu vet lati ino fhibje re- sati; sato fo ga vezhkrat s’ feboj vseli; ino vfe- lej je bil velel, de je imel s’jimi. En vezher ozhe rezhejo: »Jutro, zhe bo vreme sa to , ino tako tiho ino rpirno kakor nizoj, greva fkupej na qtok.“ Vefelo je Martin pofkozhil: famiga ve- felja, de bo fmel s' ozhetant na otok, ni mogel vfo nozh safpati. Sjutraj, kakor hitro fe je sazhelo deniti ino fe juterna svesda fkrivati, je bil Martin she na nogah. Pridno pomaga materi potrebno v’ zhol- nizh fpraviti. Potreba je bila, fe s'mnogoterim prefkerbeti. Enkrat fe je she pergodilo, de fe je vreme naglo fpremenilo 5 ozhe ino Martin nifta mogla tri dni is otoka, de jima je she sa hrano (shivesh) hudo thlo. Sa to fo ju mati sdaj s’ kruham, mlekarn ino p ut ra m obilnoprevidli 5 tud 1) Homzi. 7 pifker ino t kledo fo jima dali, de bi fi \' fili (aj tople juhe (shupe) lkiihala. Na sadnje lo fhe ozhetov plajfh prinefli , de bi fe s' njim ogernila, ako bi perfilena bila, na otoki pre- nozhiti. Vfe je bilo she sa odhod pripravleno. Mar¬ tin ftopi po nov flamnik, ki fo mu ga boter To- mash ob sadnim fejmi») kupili Marta pa, nje¬ gova prijasna ieftriza, mu prinefe lep selen pre- ves ^panteljz), in mu ga hitro s’ knofeljzami (kizhkamij na klobuk perpne. Ozhe mu fhe velijo: ,,Martine! vsemi dva jerbafa, miflim, de nama bota prav prifhla: Sc ,,H’ zhemu pa? a po¬ prat ha Martin. Ozhe fe mu nafmejijo rekozh: ,,Bofh she vidil; kaj fe ne sanefelh , deje moja mifel pametna ? t Si ravno kakor vezh drujih , ki hozhejo tudi she naprej vedeti, sakaj Bog to alj uno naredi alj perpufti. Le flori, kakor fim ti rekel, in bofh vidil de bo prav . 44 Bersh tezhe Martin po jerbafa. Ozhe ino Martin fe sdaj odpravita. Mati ino otrozi nju k’ morji do zholna fpremijo ino fhe dalezh sa njima vpijejo, rekozh: „,Srezhno fe vosita ! Bog daj , de bi sdrava ino vefela fpet nasaj prithla . 44 — Martin pomaga ozhetu tako pridno vellati, de fe je dobro vgrel, ino moral jopizh iflezhi. .Srezhno perveflata do otoka; sapeljala (la lhe eno malo okulj, dokler prideta h’ kraju, kjer je bilo nar lepfhi verbje, in tudi dobro v’ kraj vftaviti. t Stopta na fuho, ino ozhe j .Šemi. 8 zhola s’ verrjoj sa pervo verbo perveshejo. Breš odloga sa delo fesheta. Ozhe s' fvojoj fekiroj verbja nakleftijo ino ga s' tertaini v’ butare po- veshejo. Tudi Martin je s’ fvojo fekirzo vejz na- fekal in jih v’ manjfhi butarze povešal. Potem snoita vfak fvoje butare v’ zholnizh. Ozheta je vefelilo, de jim j6 Martin tako pridno pomagal. „Tako je prav , fo rekli, de otrozi tvojim fta- rifham, koljkor jim je mozhi, pomagajo. Kakor ozhe teshji butaro rad nofi, tako tudi naj fin leshej breme nefe. ££ Ko fta fhibje v’zholnizh snofila, rezhejo ozhe : ,,Sdaj fi pa pozhiva ino kofit pojva! Kdor delo dokonzha, fladko pozhiva; dvakrat bolj mu tudi po ftorjenim delu jefti difhi. ££ Vefelo Martin ozhetu poftreshe. Pernefe pod jagned v’ fenzo na breg bliso morja verzh mleka; v’ fkledo kruha nadrobi, ino mleka nalije. Opravita, kakor je bila doma navada, molitev pred jed- joj, fe na lepo seleno trato vfedeta ino vlaki sa fvojo kofitarfko shlizo prime. 4 Sirovo fladko mleko fe jima je prav dobro prileglo, in kedar fta fkledo fprasnila, fhe vfak fvoj kof kruha s’ putram pomasanga pojefta, kar jima je ravno tak difhalo. Per kofili fo mu ozhe pravili, kako fo njihovi dedek fvoje dni na tem otoku prebi¬ vali, de fo fe pa posnej na fuho prefelili. ,,To fo bili bogabojezh, polhten mosh! fo rekli. Hi- fho , ki jo fhe mi sdaj tam bliso vel i imamo, fo oni nam, fvojirn vuukam ino prevnukam sa- pufitili. ££ — „,So pazh prav imeli moj rajni pre- dedek ££ je rekel Martin „de fo fe hlishej h’ lju- dem fpravili. Fletao je fzer na otoki, vender bi sa zel fvet tukej tako dalezh od ljudi prebi¬ vati ne h’tel.“ Po jedi fta Boga sahvalila ino ozhe fo djali: „Sdaj ti hozhem fhe pofebno Vefelje narediti. Prinefi jerbafa is zholoa in pojdi s’ menoj^ Ozhe peljajo Martina dalezh v'golhavo. Pride¬ ta na fhirok selen proftor, kjer je lepo orehovo drevo ftalo. Lepo vifoko drevo je kofhato ra- ftilo , ino njegove veje fo polne orehov vifele. Martin to viditi, fe je rnozhno rasvefelil, sakaj orehi she dolgo let nifo nofili, ino od tega drevefa na otoki fhe nikolj flifhal ni. ,,Vidifh mu pravijo ozhe, ta oreh fo tvoj prededek vfa- dili; kar fo jih fhe vezh nafadili, je she malo kaj videti. Tamo gor na uni fkali pa je v’ Ba¬ rih zhafih hifha pofhteniga mosha ftala. u Ne koljko zhafa je Martin dobriga prededeza hvalil, de fo tako verljo drevo vfadili, pa kraalo je sazhel orehe po trati poberati ino jih lufhiti. Nar pervo je seieno luthino s’sobmi olufhil, po tem je rjavo sgrisiti fkufhal, de bi prifhel da jedra, kar mu je prav teshko ftalo.“ Ozhe! je djal, sakaj je vender Bog to fladko jederze v’ dvojno luthino sakienil, v’eno grenko kakor sholz, v’drugo pa terdo kakor kamen ,,Ljubi moj! fo djali ozhe, Bog je to prav modro naredil ; dobro jedro, ki is nja toljko drevo israfte, je y ? terdo lufhino kahranil: grenka pa brani mifhaiu in drugim shivalim , de jedra ne lnejo. Tudi naf Bog Utos leto podobo gotovo uzhifci hozhe, kako^naj vfe grenko ino teshavno, ki naf na fveti sadeva prenefemo. Kakor orehov savolj grenke ino terde lufhine ne saraezhujemo, te- muzh jih savolj dobriga ino koriftniga jedra sa dar Boshji imamo, ravno tako normo tudi kri- she ino teshave sa dobro fposnati. Terplenje (e nam fzer vidi ’s perviga grenko ino teshavno, alj terdno mormo savupati, de tudi fladko jedi - o v’febi ima, ki fe nam bo sadnizh perkasalo, ino nam, lep dobizhek prineflo l li Ozhe slesejo na oreh, ter eno vejo sa drugo otrefajo. Martin pa orehe, ki fo po njem leteli, vefelo v' fvoj jerbal pobera. Ni maral sa to, zhe fo ravno po njem bunkali, fhe le fmejal fe je. t &' zhafama mu je bilo veuder te orehove tozhe, kakor je rekel, prevezh 5 sa to fe je sazhel vmikati, ter je bolj od kraja poberal. Kedar je jerbaf napolnil, ga je v’ zholnizh sa- nefil, orehe v’vanj isfiil, ino le s’prašnim hi¬ tro pod drevo povernil, kjer je orehov fpet na debelo leshalo. Rezhe h’ ozhetu: „Kako bojo mati veleli, k’ jim bova toljko orehov damu perpeljala,- in kako fe bojo otrozi veielili, de jim bom imel toljkanj deliti! Jes fe she tega sdaj vefelira! Gotovo ni vezhi vefelja, kakor drugim vefelje narediti. u 11 II. Strafhno huda buri a. t * IVIartin ino ozhe fta fhe v’ temni hodi fkerbno fpravljala, kedar fe sazhne od fuhiga kraja zherno oblazhiti, ino ona nifta ob zhafi hndiga vremena vgledala. Ravno Martin fpet poln jerbaf v’ zholnizh sanefe, ino fe velikiga kupa orehov vefeli, — kar, ko bi trenil, ftralhna burja vdane, de fe drevefa po bregi vklanjajo ino na morji valovi vsdigujejo. Grostoviten pil h odterga zholnizh, ino ga s' (eboj na morje odshene ! Martin od ftrahu na vef glaf savpije. Ozhe (e predralhijo ino bersh na breg perletijo, alj Martina she dalezh na morji sagledajoino vpiti 1’1 i L hi jo. Ljuto i) morje grosovitno lhurni; va¬ lovi zholnizh sdaj vifoko povsdignejo, sdaj tako globoko potuknejo, de ga ni videti, ktnalo fe Ipet perkashe in fe tako dalej in dalej naprej sibie. Vidli fo ozhe vbogiga fanta sdaj roke k’ nebe- fam moleti, sdaj proti bregu (legati; nja vpitja pa ni bilo mogozhe 1'lii'hati od prevelikiga i Hu¬ ma po drevji ino na morji, V’ nekih minutah fe je zelo nebo s’ztotnim oblakam prevleklo, ino temna nozh je morje savesnila. Med (IraflTnim gromenjamfo fvetli blifki is zhernih oblakov v’ temno morje fhvigali, ino zherne megle pa i) Hudo. ti thumezhe valove v’ zhafih rasfvetlili. Le kedar fe sablifkalo, fo shaloltni ozhe zholnizh vgledali, kako fe maji, ino pa fvojga vbogjga Martina, kako roke povsdiguje, ki fo jih po belili rokavah fhe od dalezh fposnali. Sdaj nagla ploha vlije, iao zelo morje sagerne , de ni blo mogozhe kaj videti vezh. Ozhe nifo vidili zholna ne fvoj¬ ga ljubiga Martina vezh; fe od prevelike sha- lofli pod eno verbo vershejo; ino zel vezher ino vfo nozh v’veliki bridkofti presdihujejo. Tudi mati ipo otrozi fo bili doma v’velikih ftrahih. Kedar je burja tako naglo perhrula, ino ni bilo seleniga otoka savoljo hhdiga vremena videti vezh , fo fe otrozi vfi trefli, ino mati, bledi ko fmert, jim reko: „Molite, otrozi! naj fara Bog ovarje, de bi to ftral hno vreme vafhiga ozheta ino brata na morji ne dobilo. Ako bi fe jima. to pergodilo, tako jima Bog pomagaj Otro¬ zi okolj matere pokleknejo ino molijo. Kedar fe sazhne vedriti ino selen otok fpet na fvetlo pri¬ de, gledajo mati ino otrozi vedno fkosokno, alj bi fe kaki zholnizh vidik Ni : ga bilo viditj. Mater je zelo nozh mozhno fkerbelo; nifo ozhe- fa satifnili. Drugo jutro je bilo prav lepo ino jafno. ,Solnze je she vifoko na nebi dalo , ino kedar fhe srniram zholna ni bilo perzhakati, jih fhe vezhi fkerb obhaja. Bilo je poldne ino zholna fhe ni. Grosa mater premaguje; hitro k’Toma- shu ribz.hu tezhejo in jim jokaje fvojo lilo to- shijo. Ribizh fe vftrafhijo ino s’ glavo smajuje- jo, rekozh: „To ferai nevarno sdi, de njnfhe 13 sdaj ni! sapeljal fe bom na selen otok gledat, kaj delata , de tako dolgo ne prideta 44 Gredozh v’ zholnizh ftopijo , ino fe na otok peljajo. Mati ino otrozi nifo mogli perzhakati, kaj de bo. Sdaj zholnizh od dalezh vgledajo. „Hvala Bogu , 44 rezhejo mati, ,,deTomash lami ne pridejo! sdaj je she vfe dobro!■“ Vefeli grejo s’ otrozmi naproti ,"a!j kedar fe zholnizh perblisha, mati od ftrahu pobarajo: „Kam je pa Martin ?*' 4 Ozhe vfi bledi lio frnert, shaloftno mater pogledajo, ino molzhijo. Shaloft jim je befedo vsela. Tomash fofed materi rezhejo: ,,Bogvafpo- tolashi v’vafhishalofti! Martin je v’valovih vto- nil le v’Boshjo voljo fe podajte! ,Saj kar Bog flori, vfe prav naredi ! De fi je ravno Martin tudi tvoje flabofti imel, je bil vender le dober ino bogabojezh mladenzh ino nadjam (jtrofhtam) fe, de fe mu sdaj v’nebelih bolj godi, kakor na semlji nam ! 44 Mati fe pa nifo dali vtolashiti, njih shaloft je bila neisrezheno velika. Tudi otrozi fo fe na vef glaf jokali. Nifo vezh nja flabih , te- rnuzh le dobrih laftnoft fo pomnili. Ozhe od pre¬ velike shalofti jih tudi nifo tolashiti mogli. Sadnizh je ftarilhe kakor otroke nav bolj the ta mi£el vtolashila: ,,Bila je Boshja volja tako! Bog ga je k’febi vsel, njemu ga isrozhimo. Tam gor v’ nebefih bomo fvojga ljubesniviga dobriga Martina fpet vidili! i4 iii. S k a 1 d v e n otok. 4 De fo ravno ftarfhi, bratje ind feftre po Mar¬ tinu šhalovali, kakor bi mertev bil, je vender fhe shivel. 3Ioral je fzer na Ijutim morji fmertne teshave preftati; šakaj vfefkosi je miflil, de fe bo sdaj no sdaj zholnizh v’ valovih potopil. V’ fvoji veliki bridkofti je neprenehama roke k’ ne¬ bela m vsdigoval ino Boga profil sa vfmiienje ino pomozh. Sadnizh sashene burja zholnizh na fkaloven otok. Kedar vidi, de zholnizh na terdim ftoji, hitro vunkaj fkozhi j prebrede ob kraji penafto vodo, pride zhifto na 1’uho, ino vel moker od deshja kakor od morja na pervo fkalo slese. Kedar fi je od ftrahu fpet eno- koljko odihnil, rta lhumezho morje pogleda, ino ker vidi, de je ftrafhne nevarnofti refhen, pade na fvoje kolena, povsdigne roke ino sazhne Boga hvaliti, rekdzh: ,,Ti o Gofpod ! katerimu fo tudi vetrovi ino morje pokorni! Ti o Gofpod ! kateriga lim v' imertnih teshavah v’ pomozh klizal, Ti fi moje vpitje vllifhal! Bodi hva¬ len vekomaj!“ Nato pogleda sa.zholnizham ( valdvi fo ga ravno v' fredo med dve vifoke fkale v’ votlino sarinili: t Spet sazhne Boga hvaliti, rekozh : ,,Dober Bog! nar bolj vuzhen brodnar bi ne bil 15 mogel tako gladko med te fkale nagnati! Kdo je zholnizh bres vefla tako varno lemo sapel- jal ? Kdo je vishal vetre ino valove, de fo me ravno tu lem perpodili? Ko bi bil zholnizh le nekoljko bolj na defno alj levo perletel, bi fe bil na fkalovji v’ kofe rasdrobil , ino v’ valovih bi bila moja gotova fmert! Ti o vfmileni Bog! ki fi nelkonzhn® dobrotlivj ino vfe po fvoji mo¬ dri previdnofti vladafh, >) ti fam fi me is ne- varnolli refhil 1 Vfe fvoje shive dni bom tebe hvalil! Sazhelo fe je jafniti ino vezherno folnze je fkos lepo rumene oblake pofjalo. Martin fe na viloki fkali po I hirokim morju osira; 2 ) Selen otok s’ Ivojitu velikim, kofhatim drevjam ni bil vezhi videti, kakor kupez seleniga maha, kar biga mogel s’fvojim tlamni-kam pokriti. She dalej je bila fuha semlja ino fe mu je sdela v' kraji fveta, kjer fe nebo ino morje objemata. Nar vezhi gore lo bile, kakor nifki, zhernkafti oblaki, od vezherniga folnza fem ter tje rude- zho oblijani. Martinove domazhije pa, grizha, na katerim je ozhetova hifha ftala, ino drevef okolj nje, ni bilo zhifto nizh videti. Shaloftno fe je rasjokafj rekozh : „Oh preljubi Bog! kako ftrafhno dalezh fim vender jes od f voj i h ljubih ftarifhov, bratov ino fefler! Leto pezhovje, na katerim lim sdaj, fe od ondod fhe viditi ne more ! Nikolj ga fhe nifim vidi! , riikolj kaj flifhal od njega. Pravli fo le pogofto, de Ha te kraj fhe j)’ Vishafh. 2) Ogleduje, 16 nad petdefet milj ni semlje najti. Gotovo mi¬ lji j o moji ftarithi, de tira vtonil ; ne bo jim na mitel prilhlo, mene tukaj ilkati. Bom pazh polku- 1 iti moral, zhe fe bo dalo v’ tem zholnizhi k' njim prepeljati; 44 (Sbumezhi ValoVi fo fe po malim vlegli , morje je vtihnilo, ino fe iszhiftilo, kakor seleno ogledalo. Morfka voda je vpadla ino zholnizh zhifto na fuhira obdojl. Martin is tkale fpleshe ino gre v’ zholnizh, alj preftraihil leje vgledati, de fe je dno rasklalo. 1 ) Nekoljko orehov je fkos.sletelo ino po lkalovji leshalo. Tudi ftrani fte fe le toljko Ihe dershale : de nifo raspadle. Tako nevfmileno je vihar zholnizh nalkaletre- lhil. „Moj Bog vender, pravi, zholnizh je sanizh , ino vel la lim obedva sgubil. Sdaj bom na tem puftim otoki vjet ino sapert. Vfe fvoje shive dni bom moral tukaj oftati, ino ne ozheta ne mater ne bratov ne fefter fvojih na te m fveti vezh vidil ne bom! 44 V’ zholnizhi je ftermel, vef bled ino preftralhen, je sdihvaje roke povsdigo- val j ino gorke folse fo fe mu po liži vdirale. Sdaj fe v’ deshovnih oblakih, ki fo le od eni- ga kraja nebo sakrivali, lepa maverza (boshi dol) perkashe, ino le tudi v morii vidi. Maverza v’ morji je bila nekoljko bolj bleda; obedveh pak je bilo viditi, kakor velik okrogel, prefilno lep fedmiro pifan perftan. Ta prezhudno lepa perkasen je Martina toljko resvefeiila, de je v’ njo vel' samaknjen djal: „0 moj Bog! kdr fi ti ») Poden raszepil. 17 v' fvojih delali toljko prijasen —kako bi bili ljud¬ je The shaloftni ino bres vliga savupanja v'Tebe! Lepa maverza naj tudi meni ljubesnivo snamnje Tvoje prijasnofli ino vfmilenja bo, kakor je nekdaj Noetu bila! Kakor sa desham fpet folnze pofije, ino le sa hudim vremenam lepa maverza perka- she : tako poihiljai h tudi ti saterplenjam vefelje, ino sa shaloltjo fpet vefcle dni. Alj mi fhe tolj- kanj tesliav ino nadlog pofblefb, vender fe bo moja shaloft v’ vefelje fpremenila. ,Saj li me ravno fmerfi refbil — kako bi pa tudi lhe sa- naprej sa mene ne fkerbet! V’tebe hozhem sa- vupati, ino fpet vefeliga lerza biti! 4t Sdaj nar poprej betvo ,) shivesha, kar mu ga je lhe oftalo , pos-hrani. Orehe v’jerbat pobere ino jih na neko ravnino medlkalo nafuje. t She jih je nekaj jerbafov nabral. Verzhi s’ mlekarn fo fe v' barji svernili ino pobili. En fam verah lhe, pifkar sa kuhat ino pa fkleda mu je 1 he žela oftala. Rahlo vfe to prime, ino med fkale sanefe. Tud’ drugo malo orodje is zholna fjekej snoli — 1 kakor veliko ino malo fekiro, ozhetov plajfh, fvoj jopizh /no kaj drujga ina- liga. Sdaj je bil pravvefel, de je bil sapored’ fpet vfe v' zholnizh snofil, kar fe ni vezli na se- lenim otoki potrebovalo. Tudi del ke od zholna je kral hil, ino jih d a 1 e j na fuho savlekel. „Kdo ve',“ pravi fam per febi, „alj mi ne bojo lhe prav prifhle 5 bi jih faj Ihkoda bilo, de bi po raofji, kedar fpet sralte, odplavale.' c Delal je V) -Vlajhino. 18 fhc dolgo v’ nozh, ino bela Ijuna, ki je morje ino tkale pofrebrila, mu je lvetila. Zel den delati ino toljkanj ftraliu prefta— ti, ga je raozhno vtrudilo : vender ga je bilo Arah , pod milim Bogata tako na farnim preno- zhiti. ,Spet ga je fkerbeti jelo, kako (e mn bo ihe na tem otoki godilo. Vender Ti je rai- 1 lil: Bog je dofehmal sa mene fkerbel, on me fhe polehmal sapnftil ne bo. 4 Saj njegov pre- Jjubesnivi ,Sin govori: Ne flcerbite sa jutri! Odmolil je po navadi Tvojo vezherno moli- tuv, ino fe sraven fvojga premoshenja vleshe. Na otoki ni mozhno deshiio, ino fkalovje je she blo fpet vfe fuho. S' ozhetovim plaji ham fe odene, The enkrat fe Bogu perporozhi, ino mirno safpi. IV. T e r d a hoja. fVlartin , vef truden , je na terdi Tkali zelo nozh tako lladko fpal , kakor bi bil na mehki pernzi leshal. 'Sperviga je imel teshke fenje. | .Senjalo fe mirje, kakor de bi flie llilhal gro- ineti ino morje fhumeti, ino de fe smiram v’ j zholni po morji femtertje sible. Sdaj mu je bilo kakor bi fe s - zholnam vred v’ ferdite valove to¬ pil, ktnalo fpet, de fe je zholn ob ikalovji i ltalo prijema, pa na iijo (plesati ne more. Proti jutru pa je imel prav. tladke tenje. Senjalo le mu je, de je k’ domu prilhli. e v?kratkim nekih theftero ribiz nalovi!. Nja vefelje ni sa isrezhi. Med drugim orodjarn i) ki gaje’s zhoina s’feboj vsel, je-najde! tudi kre- jno gobo. Nabere iuhga drazhja a) ino saknri, de bi ti ribize fpekel. Tako dolgo je she bil lazhen, sdaj te fpet do titiga naje! Pokleknil je ino Boga sa vfe to ferzhno sah valil. Neisre- zheno ga je vefelilo, de je to delo snajdii, ino fi je vfak den ribe lovil. Pogofto je fiie vezhi ribe vidri is tkale v’ morji plavati, ino je rekel: ,,Kaj ko bi takih katero mogel vloviti; ena farna bi mi sa dva dni sadofti bila. ££ Dobro fi je srajtal, de tolj- ke ribe na knofelzo vjeti ni v'ftan. Satoje pre- mithloval, kak bi li mozhtiejfhi vod iz o dobil. Sdaj mu na mifel pride, de mora fhe nekaj shre- blov v’ defkab biti, ki fo ma od rasterganiga zhol¬ na oftale. Hitro gre, ino en shrebeij is deike potegne, ga na kameni lepo obrufi ino pooj liri, ter ga v’flok kavel vpogne. Potem fvoj. lanen sa vratnik'3) odveshe, ga po niti rasdela, ino is njih prav mozhno vervizo alj shnoro fple- te , na vervizo mozhen ternik perveshe, ki ga je is shrebla naredil, vezhi zberva na - nj na- tekne, ino tako mu je sneflo, de je tudi veMiih rib vjavil. To gaje mozhno vefelilo. Pa kmalo je Martin vidil, de nja priprava fhe ni bila sadofti vbrana. Vezhkrat je ribo na i) Hif lunini rezhmi. 2 ) Hrafti. 3) Savratno haderzo. 28 motvosi she vifoko vsdignil, pa mu je fpet v’ vodo padla. Premifhluje femtertje , kaj bi tega krivo bilo ? She ad Tvojih otrozhjih let je bil navajen sa vle poprafhati, kar ni fain ve¬ del, ino na vfe pogledati. Sdaj Teje fpomnil, de je nekdaj per nekim lovzi vidil puihize sa ftrelati, s’dvema kaveljnama narete, ( Svoje Te¬ kili iao pa nosh je imel namefti kladv.a, nakla ino dletva. Veliko ino dolgo Teje. trudil, pre¬ den je takfhno vodizo napravil. Sdajjesazhel s’njo loviti, ino redko vezh fe mu je ktera vje- ta riba smusnila, zhefar je prav vefel bil. Pa the sdaj ni bila njegova perprava zhi- fto popoluama. Tefhko je malimu ribizhu dja- lo, dolgo zhafa palizo srniram v’ eni vilokofti dershati ino vedno na tenko pasiti >), alj je ktera riba nagrisla, debi jo hitro islekel. En¬ krat po vodi majhna vejza perplava ino fe v’ motvos saplete. Kraalo vidi Martin, de mu ni treba vezh palize tak napeto dershati. Sakaj zhe je ravno nekoljko vervize popuftil , je she vejza branila, de te mik ni na dno padel. Rav¬ no tako je rudi kanilo vidil, de fe she na vejzi posna, kedaj fe riba ternka szhervam loti, de bi ga o pravim zhafu vun potegnil. Namefti vej- ze je majhen hlodez na motvos pervesal. Sdaj je imel dober ternik, ino je prav lehko ribe lo¬ vil. .Skulhati ino premil hlovati ga je 1 he vezh dobriga navuzhilo. Boga je hvalil, kije zhio- veku pamet dal, de po njej tako korilin,e 2) rez hi snajde. a) Ahiati, 2} Dobre« 29 Per vfim tem fe je Martinu veuder enkrat grosno huda godila; vezh dni je moral filno gla- dovati. Morje nararezfl je bilo tako nepokojno , de ni mogel ribiti, ino valovi fo s’takim hru- luain po kraji plufkali, de li bliso vupal ni. Sato je premifhioval, kako bi fe sa prihodno filo prefkerbei, ino pride mu na mifel^ ribnizo v’ eni jami narediti. Najde ret bliso ftudenza sa- dofti globoko svotleno fkalo. Napela v'njo vo¬ de is ftudenza, ino krnaio je bila polna jama zhi- fte vode. Kar je rib v j el, jih je tukaj s-hfa- noval, in nikoli mu jih ni pomanjkalo. Sdaj je l‘he le bil bres vfe fkerbi sa shivesh. „Kako velelo je moje lerze“ je djal ,,de fe mi ni tre¬ ba vezh bati, lakote vmreti. SerzhnoTe, ljubi Bog, sa to sahvalim! Sdaj rad oftanem na tem otoki, dokler je tvoja fv. volja. O 1 Voj im zha- lu me bol h she is moje jezhe refhil !“ VI. t S Ii a 1 o v n a jama, ■**-o le je Martin iehko do fitiga najedi!, ino ga vezh sa shivesh fkerbelo ni, je fpet sazhel po tvojih ftarilhah, bratih ino ieftrah shaljovati. Vlak den, vlako uro fe je ha vfe kraje treta okolj osiral, al hi ktero barko vgledah 30 Redar je eao jutro fpet na fvojo navadno fkalo prilhel, sagieda veliko barko. Ni bila zhes eno milo dalezh od nja. Raspete jadra i) fo le v’slatim, juternim fonzi, ki je ravno vftajalo, le¬ po sharile. s) .Serzhno vefelje je blagiga Martina prehajalo; le trefil fe je, ker ni redil, alj ho barka, k’otoku prithla, a!j ne. S’vper- tim ozhnn' gleda v’njo, kako fe otoku blisha. Hitro gre po hojkino ranto, ki fi jo je she po¬ prej perpravil, perveshe na njo Iv oj rudezh m- bez (haderzo alj fajzel) ino verh lkaje fvoj bander fem no tje maja, de bi na barki to snam- nje vidili. Pa preden barka tako bliso pride, de bi nja snamnje sagledali, fe na enkrat safukne ino memo otoka odplava. Milo gleda Martin sa sijoj, ino ko jo ni bilo vezli videti, fe od velike shalolti ino bridkofti fpet na fkalo verske. — Dolgo the bridke folse tožbi: sdaj pa mu pridejo befede na mifel, ki jih nekdaj od i vojga ozheta flifbal je, ko jim po volji nifhlo, nam- rezh: „Vezhkrat fe nam v’nefrezhi boshja po- jnozh prav bliso sdi, pa vender Ipet sgine. Sa- to pa fhe obvupati ne fmesno. Bog naf le fku- iha, ino naf Ikos to v* sav upanju ino v’ poter- peshlivofii vterditi hozhe. Posnej bo on sa tolj— kanj lepfhi pomagal. In ko bi naf tudi v’naihi revibini miniti pulti!, vender nalha vera ne fine obnemagati, de jeBognafh moder Ozke, ki naf breskonzkno ljubi. Vfe , kar nam Bog odlozhi, i) Rjuhe, alj plahte, de veter v’nje piha, ino barko shene. 2) 4 Svetile. 31 je k’ nafhi frezhi, zli e ne v’fedajnim j Taj' v’ prihodnirn shivlenju; ££ Ravno tako li je tudi Martin iniflil, ino te befede fo ga nekoljko ovefelile. De mn je ravno perva barka odfhla, je vender smiram The savupal, de bo lhe ktera druga blisliej pril hla ino njega rethila. Pa sdaj je tudi vreme bolj ojftro perhajalo. Bilo je she posno v’ jefen, nozh ino den je deshvalo. Pod kofhatim jelkami, kjer je dotlej prebival, mu ni bilo sa oftati. Po njem je teklo , kakor de bi bil pod kapam leshal. Po tleh je bilo vfe mokro ino v' želim gojsdi ni bilo sa eno dlan fube semlje. Deshvafi je fzer nehalo, pa sima fe je bolj ponujala. Vedno je mersel veter vle¬ kel, in v’ gojsdi pod jelkami ni bil vezli sa ve- tram. Pofebno po nozhi je froteja tako seblo, de je vet trepetal. Eno jutro pravi vef smers- jen: „0 moj Bog! kaj bo fhe v terdi simi! Alj bom moral po simi tukaj v’gojsdi pod milim ne¬ ham na tnerslim vetru leshati. bom gotovo srners- nil. Daj mi faj eri kotez najti, kjer fe bom simi ino mokroti vbranil! ££ Gredozh fe napravi takfhen kraj pojit kati. Med vifokoj f kal oj, verh ktere je Martin vfak den hodil, ino med drugoj ravno tok vifokoj, v’ fredi je bila lepa dolinza.. S' vefeljam je ve/.hkrat v’ njo is fvojga verha gledal, pa do nje ni pota vedel. Is ene alj druge (kale fe dol fpnftiti, je bilo prefterino ino previloko. Sato je Iku- fhal od drugot v’ njo priti. Sdaj sagleda ne¬ koljko fto ftopaljov (jkorakav) od ftudenzhniga is- 32 vira ftermo fkalo od sgorej na vdolj tako rekozh rasplatenoi Slese na njo, ino fkos prezep frezh- no v’ vofko dolinzo fpleshe. V’ eni fkali sagle- da berlog, dve ftari jelke fo mu feuzo delale. V’berlogi je bilo prezej preftora. 4 Stopi va-nj ino pravi prav velel: ,,1'a berlog je prav sa mene ftvarjen! Tukaj fe lehko deshu ino vetru vbranim. Ti vender vfe prefkerbith, ljubi Ozhe nebefhki ! Vel’ zhaf, kar fini tukaj, ti me s’ shivesham previdel; dal ti mi najti ftudenza sa shejo ogaliti; sdaj li me Ihe s’ varnim prebivalj- thara sa simo ofkerbel. Alj me tudi ojftro fku- lhalh, vender tudi v’tkufhanji fposnam, de me po ozhetovo ljubilh. Nikolj nitim v’ ftan Tebe dofti sahvaliti Urno fi maha nubera ino ga na fonzi pofufhi, sakaj de fo ravno nozbi bile mersle , po dnevi je fonze vender prav gorko 1’jalo. Na vezher je fuh mah v’ berlog snofil in tak je she pervo nozh v’ fvojim novim ftanvanju na mehki pofteli prav dobro fpal. Martin li je sdaj v’ ti famoti fvojo gofpo- darftvo i) naravnal, koljkor je mogel. Pernefil je tukaj fem fvoj verzh, pil kar sa kuhati j fkle- do ino vfe kar je imel. Nar pervo fe je sa simo ofkerbel. Nekaj derv je she imel nazeplenih, fhe vezh jih nafeka, ino vfe k’berlogi snofi, terjihsaeno t kalo s loshi. Na to je v’berlogi sa- kuril, pa dim bi ga bil fkorej sadufhil. Pre- mifhloval je, koko bi tvoj berlog okovaril, o) ») Haushranje. z) Obvarval, 33 de bi faj veter do nja ne mogel. ^Splete fi is verbja, ki mu je lhe oftalo, nekakihne duri. Dva jelova debla, ki jih je tik i) berloga v’ semljo sabil, fta bila sa podvoje. Namefto oko¬ vov alj pantov je s' verbovim tertam’ vrate per- vesal, de jih je lehko odpiral ino sapiral. Le eno majhno oknize je v’vratih naredil, de feje ikos nja Ivetlo. Sdaj je v’ berlogi po nozhi do- fti gorko ■ 2 ) imel. Ognifhe fi je v' fuhim koti pod enjo fkalo is volil, tam je vedno sherjavzo pod pepelam ohranil, de je kader je bilo treba, s’ luhim drazhjam ogenj podnel, de fe je per nje¬ mu grel, alj fvoje ribe pekel, alj tudi v’ pil kri kuhal. Le v’veliki lilije ogenj vkrefal. Shve- plenke je Varval, ko bi slafe bile: sa taivshent raj nifh bi nobene ne bil prodal. „Bres tega shvepla, je djal, ki ni vezhi ko jezhmenovo šemo, bi bil moral fvoje ribe frove jefti, alj lhe zlo od m rasa konez vseti. Itavno tako dra¬ ga fta mi jeklo 3 ) ino kamen. Vfe povfod naj¬ demo ho sli jih dobrot, ki jih v' frezhnih dnevih lhe prav ne fposnamo.^. Med tem je sima prifhla. Eno jutro ftopi Martin pred duri, ter najde fueg, kije po nozhi padel. Drugo jutro vidi she ikale ino drevje s’ivjam pobeleno. Sdaj je Martinu prav dobro jo s’ njim v’ ftarofti kaj boljfhiga vshili, ino tudi otrokam vezli dote £dela) dali. „0h, koljko dobriga fo moji ftarilhi meni fiorili, ino jes jim nimam s' ždieul povernifi! Kako rad bi jim poma¬ gal delati, pofebno sdaj , ko fim she odraftil ino fim permozhi, ko bi tako dalezh od njih ne bil! l*a ko tukaj ša nje biiere ino koravde nabe'ram, tud sa nje delam iri lim jim k’pridu. Ako pa otrok tvoje ftariihe ljubi, tako ni vefeljiga dela sa-nj, kakor zhe sa fvoje ljube ftarifhe dela. a ») Perlne. 3 * 36 Sveit prijatel v’farno ti. iVlartin je na tvojim fkalovji sadovoljno ino ve¬ lelo shivel, kar je sa toliko bersniga ino shivi- ga mladenzha v’ nar vezhi famoti mogozhe bilo. Dolg zhaf mu nikolj ni bilo, ker je vedno kaj opraviti imel. Le kader je v’deshovji moral pod fvojoj ftreho fedeti, alj kedar fta ga vihar ino sima zlo v’berlog perfilila, je vezhkrgt sdihvat: „Oh vender je le hudo, s’ nikomar kedaj govoriti. Kako Irezhen j im bil , ko fitn doma per tvojih ftarthih shivel^; Žele dni je fkoraj na nje mi- flil, ino vlako nozh le mu je od njih fenjalo. Enkrat le mu je prav lepo od ozheta fenjalo, de fo fe mu prijasno nafmejali, ga sa fvojiga ljubga ; 3Iartina poklizali, ino objeti hotli. Ko le je pa sbudil ino vidil, de je fam,'le je tako milo rasjokal, de fo mu fvetle folse po obrasu tekle,, ter je djal : ,,0 moj dober ozhe, kako radi fo me per febi imeli! kako prijasno fo s’ meno govorili, ino koljkanj dobriga fo mi fto- rili! Kak je pa sdaj shaloltno, de ib tak dalezh od mene, de fe vezli ne vidva! Gotovo fh© ne vedo, de jes shivim ! a Poboshno povsdigne na to fvoje ozhi proti nebefam ino pravi: ,,,Saj fhe imam enga drugiga ozheta, tebe moj Ozhe nebefhki! 4 Szer te rav- 37 na tako malo vidim. kakor sdaj fvojiga telefni- ga ozheta; pa vender vem, de fi tudi tukaj na semiji per meni! Ti mene fhe neikonzh- no bolj ljubil'b, kakor me moj telefen ozhe Iju- biti samorejo. Ti mene vidi! h, ino Tebi To vfe mo¬ je mil li snane. S’ Tvojim telefnim ozhetam ne mo¬ rem govoriti, ker me ne TliThijo : Ti pa me flifhifh, s’,Teboj lehko vlak zhaf govorim. Tudi Ti s’ me¬ noj govorifh, fzer ne kakor zlil o ve k s' zhlovekam; pa dajal h mi dobre mifli: Ti mi radoft alj vefelje v’ferze vlival h. Tvojo ljubesen do meneTpos- nam, ker mi toljkanj dobrot deliTh in po ozhe- tovo sa mene 1'kerbifh. Oh kako ljubesnivo fi Ti she tukaj na tem otoku sa mene fkerbel! Go¬ tovo fj me le sa to femkaj perpeljal, ker mi po Tvoji modrofti ino milofti vfe dobro hozhefh! Kako Trezhen fim, de Tebe Tposnam. Kako ne- frezhen ino fhtrafe vreden bi bil, ko bi tebe kedaj posabiti vtegnil! Pa kakor na tem nesna- uim otoki na Tvojiga teleTniga ozbeta vedno mif- lim, tudi na Tebe, nebeThki Ozhe, nikolj posabil ne bom. Prefrezhen vfak, ki tebe Ipo- sna, ljubi ino v’tebe savupa! On nikjer ni lam, povTod ima perjatla per Tebi, h’ katerimu fe v’ potrebi lehko oberne. V’reTnizi, le Ti, moj ne- belhki Ozhe, Ti moje perbeshaljlhe,, Ti moje ve¬ felje ino moja pomozh! In kakor savupam fvoj- ga teleTniga ozbeta The enkrat vTvojim shiv- lenju videti, tak bo priThel tudi veTel zhaT, de bodem tudi Tvoje obiizhje gleda!«“ Svefto ino Terzhno je Martin flehern den fvojo juterno ino vezherno molitev opravil , k,a- 38 kor’je tudi pred jedjo ino po jedi molil. Sa vlako dobroto pofebej je Boga sahvaiil. Y’ nja famoti ga nizhrastre alo ni; ino ker je malo ftvart okolj febe vidi!, je sa toljkanj boli svefto tajifte fpremifhloval ino B >ga is nja del bdj in b > 1 j fposnoval. Vozhkrat je fhel na verh Tkale fonzhen »s- hod gledat. Ko je vidi! nebo ino morje s’ ru- dezhim fvitam le previezhi, oblake vfe gorezhe, ino na sadnje fonza veliko ognjeno kroglino vda¬ jati, fe je nja ferze zelo v poboshuofti ino mo¬ litvi topilo. Na kolena je padel ino molil tega, ki je te zhudeshe vftvaril. Ko bi bil vpodobmk. vpodobil alj namakal , kako je klezbe poboshno molil, in« kako fe je nja obras s' povsdignenimi, rokami od rudezhiga juterniga fonza 1'vetil. ka¬ ko lepa podoba bi to bila! Ravno tako je svczher nar raji per fonzhnim sahodu moli!, ino k’Bogu klizal, rekozli: ,,Ti, o nebefhki Ozhe! dafli fonza is - hajati in« sahajati, de bi ljudem , tvo¬ jim otrokara , fvetilo , ino de bi vle, kar ko j shivi, seleni ino z vete, s’I voj o toploto ogre¬ valo, in rodovitno flori o.” Tudi prijasno belo luno je vezhkrat s'po- boshnim ferzam pregledoval, in fe prav veleli! gledati, kako fe manjfha, ino Tpet rafte, kar fhe poprej nikolj tak na tenko gledal ni. Vezh- krat je reke!: ,,0 kako mi! ino prijasen mora biti, ki na vezher po ftorjeuim deli trudne ljudi po mili luzhi bele , prijasne lune k’ pozhitku vabi. Zhe ni mefenz fvetil, le je bres llitevi nih svesd vefeli!, ki fo na nebi gorele. I)e bi jih 39 vfe povfod po nebi vidi!, je fhel na Tvojo na¬ vadil) verfhino. Sdaj je The ie prav vgledal, de nektere svesde is-hajajo ino sahajajo, ino na nebi po ravno tak dalni zedi grejo, kakor fonze; fpet druge Te v’ manj (.'hi h kroga-h verfijo ino sa- hoda nimajo. Sdelo Temu je, de fe zelo svesdje okolj ene farne svesde fuzhe; katera fe ne pre¬ makne. Tud je sapomnii, de fe svesde vfako- bart nekoljko prej na nebi perkashejo; de vfak mefenz nekoljko novih na fvetlo pride , kterih The nikolj vidil ni, dokler ob fvojim zhafi fpet ravno tifte nadopijo. Vfe to ga je mozhno ve- felilo. In kedar fo bile jalne nozhi, pofebno v' simlkim zbali, ker fe nar gorfhi svesde na nebi fvetijo, njih gledati, ga je vfelej fveta groša fprehajala. Boga je zheftilter je djal : „Pazh ref, zelo nebo perpoveduje velizhadvo Boshje, ino podnebje osnanuje dela Njego¬ vih rok.“ Pa tudi boshje ftvari na semlji, kar jih je na pudim fkalovnim otoki okolj Tebe vidil, je p dioshno premilhloval, ino* Tvete mifli fo v’ njegovim ferzi vdajale. ,,Kakor je vifoko nebo s’ fvetlim svesdami rasfvetleno , u je enkrat v’ fpomladi O djal, ,,.tako seleno ledinzo pred mo¬ jim danovjam lepo pifane zvetlize lepotijo , ki fvojo zvetje , ko fvetle sharke , ras p rodi raj o.“ Doma je is kozenov 2) fakfhnih zvetliz s’drugim otrozi vezhkraf veruge alj ketenze delal, njih ) V’ vigredi, bivashi. 3) .Steblov. 40 ra*zveteno volnato popje pa raspihoval , ino je bil, lhe otrok, vefel, zhe fe je perje po srak« (lufti) prav rasletelo. Sdaj pa jih vfe drugazhi fhtima, rekozh: „Tudi nad tem malo obrajtanim zvetlizarai fe kashe Boshja modroft ino dobrotli- voft. Vfako tako perefze ima od (pod eno sernze, in vfako sernze je, kakor zholnizh , ki perefze sa majhne jadra (vetrila) ima, s’katerimi jih je veliko is fnhe semlje zhres morje femkaj per- plavalo. Lete sernza veter zhifto lehko odnefe, sa to tudi gor po vitokim fkalovji takfhnih zvet- liz. rafte. Po tem takim fo bile vfe forte zvct- lize in selifha nafjane , she dolgo poprej, ko fim jes tufem prilhel , ki mi sdaj shivesh dajajo. u Pofebno sa ljubo je imel jelke, ker ni bilo drujga drevefa na otoki. Vezhkrat je rekal : ,,Ko bi teh drevef ne bilo, bi ne imel s’zhem kuriti, de bi fi kuhal, ino po simi fe grel. a Premifhloval je pravna tenko lepe rjava lnfki- nafte herzhike alj ftroke , s' katerim li je, fhe mali fantej , kratek zhaf delal. Lufkine je s’ noshzham olulhil, in najdel pod vfako dva ser- na s' perutami. Tako je tudi to feme is fube semlje tu fem perletelo, u je djal; ,,te jelke po fkalah okolj fo ravno tako safajene, kakor une rumene zvetlize. Kdo bi bil drugi feme na tako vifoke fkale sanefil ? Jelkove korenine fo kakor nalafh ftvarjene, de fe po terdih Ikalah svefto prijemajo. Nektere fe dalezh okolj sapletajo, in, kakor bi pamet imele, po gladkih fkalah rish glj fhpranj jifhejoj de fe v'nje vfadijo. Deblo 4i jelkovo je ravno ko fvezha, pa tudi Ibibko, de ga vihar le fem ter tje maja, pa lehko ne vlomi, in takfhno mora biti, de na toljki vifhavi ve¬ ter jelk ne podere. Jelke fo tudi po simi selene, de pod njih veje vboge ptize sahajajo, kedar je drugo drevje vfe golo. Tudi je lepo videti jelk, naj she bodo mlade ino lepo selene, alj pa she odrafhene, ki fvoje verhe v'nebo molijo. Zhe lkos sazhernele veje fvojih jelk pred mojim ftanam kvifhko pogledam , fe mi nebo fhe en¬ krat tako lepo vilhnovo, ino luna fhe enkrat tako fvetla vidi.‘ ; Sa to Martin tudi ivojih dveh jelk pred berlogam ni pofekal , raji fi je od delezh derv pretkerbel. Tudi lep selen mah, ki fe poprej Martin sa-nj smenil ni, je sdaj prav na tenko (pre¬ gledoval ino je djal„Kako dobro je Bog ven- der v(e naredil! Tudi nar manjfhi mahovo bet- vize je. zhudesh Boshje modrofti ino dobrote. Vlako je podobno majhni majhni jelkizi, in kaka lizhne fe proti fonzu njih majzhkine pereiza vi¬ dijo! Kako tolfto ino kofmato je pa proti tem, kar zhlovek nat'ka— Ko je majhne glavize vi- dil, v’ katerih imajo feme hranjeno, je djal: „Ka¬ ko lizhne fo lete s - hrambize: (o ravno kakor majhni kelhizi s’ kapzami. .Semenza fo drobne, kakor nar drobnejfhi prah. Kedar feme dosori, kapize odpadejo , ino veter femenl ki prah dalezh okolj rasleje, sato je toljkanj maha vfe povfod. Tud na terdi Tkali fe shivi, ino jo s’lepo šele- no obleko ogrinja. Mehkiga maha fi ptizhiza, ki v’ logi prepeva, sa gnesdo nanofi, ino jes. 42 fim fi ! s njega poftelo naredi!. Koljko takih tenkih mahovih bilk fim moral imetij de l'im fi mehko leshifhe napravil? Ko bi ga tak obilno ne bilo, bi fi bil na terdi fkali fiabo podla! i Tudi fvoje da n vanj e bi fi ne bil mogel tako pred simo sama! hiti. V’refnizi, moj Bog, vfe od viloke jelke, do nifkjga maha, od ionza, do drobnica fenienza na maha, vfe osnanuje Tvojo mogozhnod. Via semlja je polna Tvoje zhadi. Nebo iuo semlja da tako rekozh tempel Tv« j ga velizhaftvap moje ferze pa Tebi pofve- zben altar naj bo.” Pa de je ravno Martin nebo ino seailjo sa tempe! Boshji fposnal, mu je vender tefbko dja- lo , v’nobeno zerknv priti. Vezhkrat je rekel: ,.De bi faj kako kerfhanfko snamenje imel, ki bi me na ivete rezili opominjalo: take snamenja zhio- veka nar loshej k poboshnodi opomnijo / 4 Vse- me jeikino, tenko deblo, ki je biio s’lepim be- lorumenira maham obral heno, fi lam en krisii naredi, ino ga bliso fvojga dana na zhedno se- lenkado Ikalo pdftavi. ..Snamenje I v. krisha je djal, fveto snamnje nafhiga odrefhenja fi vfak povfodi lehko lam naredi , in vender naf tako lepo Gdrel henika na- fhiga fponmi, ki je sa naf na krishu vmerl! t Szer lepotijo drugi krishe s’slatam ino shlah- nimi kameni, pa tudi meni vbogimu pufhavniku fe moj krish s’ priprofiim maham obral hen lepo srajma.” Od te dobe je pred to fkalo , na ka¬ teri je snamenje krisha dalo, ki gaje IVoj domazh pltar imenoval , pogodo fvojo juterno ino ve- 4 3 zherno molitev o pravdat hodil. ^She kamen ti je sa podnoshnik pervalil, de je na-nj loshej pokleknil. Nja (tarif hi fo ga ih e Vezh drugih lepih ino kratkih mojitviž navužhifi, ino prav dobro le mu je sdelo, de jih je tako svefto sapomnil. Tudi te je vfak den molil. 4 Sposual je namrezh , de fo mu dobre milji obudile, in de le je po njih nja ferze kakor na perutih proti nebefam povsdigvalo. ^Sžer je fam rekel : .Jvedar zhlovek pofebnib dobrot od Boga prejime , a!j kedar fe v'veliki iili ino potrebi snajde, mu ni f/.er potreba molitviz is glave snati , sakaj fila zhloveka prav moliti uzhl, ino od ve- fe ja ginjeno ferze lehko moli. Vender v’ zha- fih, kedar ga nobena pofebna lila ne teshi , alj zhe nobeniga pofebniga vefelja nima, takrat nm takfhne inolitvize lhe le prav pridejo. Molit¬ vice, kijih is glave vem, lo mi tako rekozh molitne bil k vize, ki lo mi jih Ikerbni ftariflii na pot dali. Vedno jih lehko s’feboj notim , ino jih ne mo¬ rem sgubiti.“ Tudi vezh kratkih naukov is fv. pifma re- zhenih, leje per fvojih ftarifhih navuzhil , in tudi te, polebno pa, katire je Jesuf govoril, je lleherni den ponovljal, de bi jih posabil ne bil, ker ni vezh bukviz imel, v’ katerih bi jih bil so- pet bral. Premifhloval je te fvete isreke , ter savshival po njib fve.to vetelje ino tolashenje. 3 ! Ti lepi prigovori, je djal,’ £ fo mi saklad shlahnih kamnov, ki mi jih nihiher odvseti ne 44 more. Imajo veliko vefelja sa me in neisinerno vredrioft v’ febi.“ V’ Tvoji famoti fe je vezhkrat fpomnil na Janesa pufhavnika, ino je djal: ,,Le Boshja volja je bila, de je Janes, ki je poleni tako fveto shivel in toljkanj dobrigo med ljudmi ftoril, Tvoje mlade leta v’ pufhavi preshivel. Tako je (udi v'pulhavi famotno shivlenje koriftno: ino gotovo Bog tudi mene breš namena femkaj per- pelal ni.“ Gotovo je bilo sa Martina pufhavno shivlenje prav dobro alj korillno. V’ Tvoji tihi famoti je prav bogabojezh, dober mladenzh israftil. Vlil. Novo terplenje ino teshave, bil Martin na kar le enkrat fvojim otoki fhe na eni morfki oj- Dofehmal je smiram sdrav, ftrigi globoko napehne, sakaj bof je moral hoditi, ker je Tvoje fholjne po ojftrim kamenji she sdal- naj rastergal. Peta mu je otekla ino ga mozh- no bolela. Sazhelogaje od bolezhine mersleti. ino le komej je fhe vftajal. Telhko tefhko je o pajjzi k’ ftudenzu po vode fhantoval, i) de bi li fiiuo shejo ogafil. De mu jefti ni difhalo, mu i) Mavkal. 43 ) je bilo prav; sakaj v'ribnik po rib iti, ino fi jih perpraviti, bi she zlo ne bil mogel. Platneniga t ni imel, de bi fi bil rano obešal; vbogi Martin i je bil sa ref prav prav reven ! > Ko je tako v’ velikih beiezhinah vef vrozh , v’ temnim berlogi na fvoji podeli is maha bres zhlovethke pomozhi leshal, le mu je Ihe le po • i ozhetovi hilhi prav v’ ferze toshilo. „Oh, u je sdihoval, ,,zhe fina doma sbolel, kako ljubesnivo i fo moji daril hi sa mefkerbeli! Ozhe fo mi farni Chli po sdravnika^ mati fo mi lepo podlegli ino nagovarjali , de fim sdravila a'j arznije jemal, lo mi gorke juhe i) prinelji ino podlo porahlali. Brat¬ je ino federze fo me mozhno omilovali; vi i fo jifkali mene tolashiti, ino mi, kar bi bilo rnozb, podrezhi. Vfi fo sa me molili! Tukaj pa fini zhido fam; ni shive dufhe, debi mi pomagala! Oh dralhno bi bilo, zhe bi moral tukaj zhido fam ino veL sapufhen vmreti ! u Milo fe rasjoka povsdigne fvoje roke ino moli: ,,0 dobrotlivi Bog! preljubi mej Ozhe ne- befhki! Ti fi The moje perbeshaljfhe 1 Alj me tudi zel fvet sapudil je, Ti me vender ne sa- pudifh! ,Saj ti fe mene vfmili! Vfelej ti mi fhe pomagal, pomagaj mi tudi sdaj ! Oh, daj mi fpet ljubo sdravje ! Ne naj me tukaj na fainot- nim otoki vmreti, temuzh perpelaj me fpet nasaj k’ mojim ljubim darilham 1“ Sdaj je fhe le prav fposnal, de fvojim da- rifham ni bil dodi hvaleshen ino pokoren, S$ ») Tople shupe. 46 to je djnl: „0j ljubi Boo-! morebiti fi me ravno sato na te otok poflal, de bi fvoje pregrefhke fposnal, inb fe poboljibal! 'O persanefi mi, pre¬ ljubi Ozhe! Terdiio Tebi obljubim, tvoje ftafi- lhe, zhe mi fpet k’njim pomagafh , bolj ljubi¬ ti , jim bolj hvalesbtn biti, ino jih vedno prav is ferza vbbgati!" . Shaloltno fe fpomni, kako je s’ Tvojimi Iju- besnivim’ bfatami ino fertrami neprijasno ravnal, fe s’njimi vjeda! , ino jih s’ gerdimi beledami rasshalil. Sato je globoko isdihnil , rekozh.: j,O kako mi je vle to shal! Odpulti mi, preljubi Ozhe nebelhki ! lin perpelaj me šopet h’ njim nasajI Vfe li liozhem persadeti, de fe bom s r njimi p ra V lepo sattopi!, de me hojo sa Ivojga nar ljubesnivfhiga brata imeli!“ „0h, je v e zh kr at rekel, doma fhe nifiai fposnal velike frezhe , tako Ijubesnive ftarilhe ino dobre brate ino 1'el‘lro imeti. Koljkokrat fim' fe ikos fvojo famoglavno j nefpremifhleno rav¬ nanje tol j ke freZ.li e nevrediiiga ftoril! Sato preljubi Ozhe nebefhki! daj mi lhe enkrat fta- rithe, brate ino iettre tvoje videti , de jih bom sa samero profil, jih s’ lepfhitn saalershaujam ovefelil , ino jim dobrote, ki fo ,mi jih delili, iaj nekoljko povernil ! ;i Tako ino enako je Martin vezhkrat v’ tvoji bo*lesni molil. Bog mu da fpet osdraviti. liana mu je sazhela zel iti, ino nehalo ga je mrasiti,- Ivo je pervokrat fpet lehko na nogo ftopil ino bres palize is berloga fhel , je na kolena po¬ kleknil , ino Boga sahvalil, de mu je ljubo 47 sdravje fpet dal. Sdaj je fpet tezhi šaVupanje. v’Boga imfel, ino je rekel : ,,Ljubi Ozhe nebefh- ki! enkrat ti moje sheije she dopolnil, de fi mi fpet h’ sdravju pomagal; vefelo savupam , de bodel h fhe drngizh moje ferzhne sheije vi lil hal, ino me h'mojim ljubim ftarilham fpet nasaj per- peljal ! u Kakor hitro osdravi, li je nar pfervo sa obutel fkerbel, de bi fi sazelene noge vezh ne ranil. S’ fekiroj ino s’ nosham li je is ene de- fke rasdreniga zholnizha lefene podplate nare¬ dil. Is ufnja fvo - ih rastergariih 1 holjnov li je jermenov vresal, ino jih s'shreblaoii, katire je is ftarih i holjnov popipal, na podplate perbti. In tako fi je nove zokle afj fandalje , kar mu je s 1 fiabim oi-odjarn mogozhe bilo, fhe kolj zhedno napravil. Pa tudi nove obleke je bil Martin potreben. ( Sfariin oblazhilam je she nekaj odraltil; bilo je tudi she vfe tako obnofheno ; ino rastergano , de mn je malo vezh toplote dajalo. V' fiabim vre¬ menu ga je pogofto tako seblo , de je s’ sobmi klepetal, in fe je bal, de bi na novo sbolel. Kedar je bilo prav merslo , je fzerozhetov plajl h oblekel; alj plajfh mu je bil predolg, de ga je sa feboj vlazhil; tudi rokavi lo mu bili predolgi, in zhe jih je ravno saviha!, fo mu bli per delu vender na poti. Sa to je fklenil is plajl ha prav dolgo ohlazhilo od glave do nog narediti, kakor ga je nekdaj na nekim pufhavniku vidik Alj kaj pa bo sa fhivanko , nit ino Ihkarje? je sazhel mifliti. Vseme odloralen kofzhek shre- lila ter ga sbrufi ino obojftri kakor fhivanko. Dolgo dolgo je imel opraviti, de bi s drugim shreblam shrelizo fhivanki prevertal. H’ frezhi mu je na rnifel padlo j de je njega dni v’kova- zhenzi videl, kako je gorezho sheleso prav meh¬ ko. ino fhe po tem, ker fe ohladi, eno koljko mehko oltane ; de fe pa vterdi, zhe gorezho v’ mersli vodi f kalif h. Boga je sahvalil , de je shelesu te dve žhudne laftnotti dal. Tako i'i je sa filo lhivanko naredil , zhe je bila ravno bolj ihpikavnizij ko fhivanki podobna. Niti fi je dobil is kofa obnofhene nogovize (jalj shoka), katero je raspelal. Naraefto l hkarji li je s'nosh- zham pomagal, ki ga je poprej na kameni dobro sbrulil. Sdaj fe je dela lotil; is plajfha li na defki dolgo fukno perreshe , ter jo , kakor ve ino sna, silhije. S’lhtrikam, ki je bil zholnizh s' njim p^rvesan, fe prepafhe, ter je bil od lonza ino desha prav lepo vbelen. Tudi flamnik mu je fperhnil , de ga ni mogel vezh nofiti $ sa to li je no.viga is bizhja fplefti pofkufil, kar mu je prav isfpod rok ihlo, ker ie je is maliga navu- zhil jerbafe plefti. Kedar je vfe to sgotovi!, ob¬ ležite fvojo novo rjavo kuto, fe s'belim fht> ikam prepafhe, dene na glavo selenkaft flamnik, po ftranih perlhtulen, in vseme v’roke dolgo ver- bovo paljzo, ino bil je vef, kakor pufhavmk obiezhen. Naljglh k’morji gre, fe v’ zliihi vodi po¬ gledat; ino famiga je lmeh z h res fvojo podobo polilil. ,J!Sdaj me je ravno tak videti, je djal j kakor ozheta pufhavnika, ki fovezhkrat, ko fim f jie doma bil ? k’ nam na dom prifhli. Moja ob- 49 Jeka je fzer ojftra, ino flabo nai-eta, vender tako dobro toploto daja, ko bi is nar tanjfhi iukna bila, fhe tako umetno perresana, ino fhe tako lepo sifhitai Sa veliko veliko dobroto Boshjo njo imam, ino vlak dan hozhem sa njo Boga hvaliti. Med delam tvoje obleke je Martin mnogo dobrih rezhi premithloval. „Nifira nikolj fhe pomiflil, je djal, koljka dobrota je med ljud¬ mi shiveti. Koljko jih mora pomagati, preden zhlovek tako obleko dobi, kakor fim jo jes bore fantizh doma imel! Poftavira tukaj moj tiar f Jam¬ nik. Koljko jih mora delati , predert le ena bilj-r- ka i lame isralle! Predenje ratej Orati vdan, mu je potreba orala alj pluga. Shelesje sa plug fo morli nar pervo rudarji is semlje 1 kopati, po¬ tem rastopiti in v fnshinah rnskoyati. Koljko jih je imelo opravti, preden je bilo vfe orodje sa rudarijo nareto, sa te, ki sheleso kopajo, topijo ino kujejo ! Kolar je naredil kolze, ino kar je lefa per plugi. Pa poprej fe je moral lef pofekati, ino treba je bilo fekirc. Koljkoteriga shelesja je potreba kolarju sa vertati,ino tefati. Vle to fo inorli fpet ljudje narediti. JKovazh je moral plug ino kolze okovati, Sa t« mu je po¬ treba pezhnize, iflefla, kladva, klel h ino nakla. Vfe to je tudi le vezli ljudi naredilo. Preden fo konje k’ plugu vpreg'i fo morli imeti konjlko opravo ; per tem (la imela komafar ino vosljar ulj shalar fvoje delo. Koljko ljudi je morlo orpd- je ino drugo rokodelfko pripravo delati, de fo koshe sa ufnjo alj ledar vdelali, konople fjali, 50 obdelvali ino predli! Potem je fhe le kmet rekli vfjal, shenize jo poshele, mlatizhi omlati!i,de je llamnikar flame dobil, dno te flamuik fpletil.r Ravnjo tako je premifhloval, koljko' jih ima opravti, preden fe volna ša vfe forte fukno per- pravi, alj pa predivo sa vbeleno p atno! Koljko orodja ino priprave, koiovretovj ftatuv alj tkal¬ skih dolov, valavuiz, kotlov ino drugih naretili rezhi bres fhtevila je poprej potreba! Koljko mora biti delavzov , ki eden drugimu pod roko delajo , preden je vfe to tako perpravleuo, de fhivar alj shnidar i) le fhkarje ino i hivanko vse* me j ino popo!nama obleko naredi. ,,Kaj je s’eno farno 1‘hivanko opraviti, je djal, prej de je nareta, to lim faai tkufil: tam pa jih vezh sa- en krajzar dobim , ker zhiovek zhioveku s’delam v’roke fega. Lepo je, de jih veliko tavšhent §& eniga dela; sa to mora pa tudi vfak to fvoje svefto ftoriti, de boja vii do¬ bro s-hajali. Kdor drugim llashi, tudi febi po¬ maga. Nar imenitnejlhi nikar ne sanizteij bor- niga, ino boren naj imenitnimu nja lian pervo- fhi. Eden drugim morrao pomagati, sa eden dru- giga šhiveti. Kdor ne dela, naj tudi ne je! Sato je Bog vfe tako vftvaril, de zhiovek bres zliloveka shiveti ne more, de fe med feboj lju¬ bijo , ino lepo sadopijo naj. O kako dobro je ve oder per ljudelrf-Kdor iam sa febe bres drugih ljudi v’famoti shivi, mora ii veliko hudfgu Ikti- fhaid, ino velikd dobriga pogrelhati. Zhe fpet . . do: ■ 1) Druinar, dl li' 'judom pridem,- ne bom ve/.h sanikepno fvoje dela opravljal. .Sko.-. pridnofl ino delavnoft ho- zhern tudi jes vi im k'dobrimu perpomagati:“ IX. a a n e fr e z li a. C °daj, ko je Martin fpet osdravil in fe novo ob¬ lekel, je fpet bolj mirno ino sadovoljno na otoki sh ir el. Po tvojih ljubih ftarilhah je vender vedno bolj gorežho posheljoval ino njegove she : je to bile dan na dan vezhi. Vfak dragi dan je letal po vezhkrat na JVojo verfhino, okolj gledat, alj bi kje klero barko sagledal. Ref je mnogo barko vidik, kr je ravno proti njemu plavala j vielej mu je od vefelja ferze pofkakovalo p pa komej je blishej otoka prilhla, fe je na defno alj levo savertela, ino daiezh od otoka niemo fbla. „Spos- ual je sdaj dobrb , de fe vfe barke nalalh otoka sogibajo ; alj kaj bi tega krivo bilo, fi dolgo ni vrajta'. S'zhafama je tudi to svedil. Krogoto¬ ka fo vifoke tkale is morja molele, fhe vezh jih je morje sakrivalo, kar je lehko po valovih pos¬ li a! , kteri fo fhumezho ob otoki kipeli. De bi fe barke na tem fkalovji ne rasbile , fo jih fe mor¬ narji raji sogibali. Eniga dne vidi fpet eno barko b’ napetim’ jadrami proti otoku plavati, na enkrat 4 * 52 pa vfe jadra ftifniti, ino s'Vfo mozhjo v ftian s veflati. Velika shaloft ga objide, vender fe v’ ]< Boshjo voljo poda, rekozh: ^Bog pazh hozhe, l de fhe dalej tu oftanem, naj fe išide njegova j volja. Opravim zhafu me bo šhe vedil is fush- l" nofti refhiti. Njemu vPe prepuftim! On bo vfe f prav naredil!“ « Ker je Martin miflil^ de Im gotovo lhe eno j simo moril tukaj oftati, fe je s’dervami prefker- j bel. Mnogo jelko je pofekal« jo v’ polena ras- j zepil ino jih tik berloga k' eni fkali v’ftok slo- r shil. Tud drazhja ino fuhih vej fi je nabral , j ino jih * v’ butar/,e povešal, de bi s’njimi loshej r ino hitrej saku ril. d Eniga dne pofeka' prezej dalezh od fvojga s ftanvanja na vifoki fkali eno jelko, ki je glo- 1 boko v’’prepad satrufhila. • ) Sjutraj sgodej jo je f sazhel v’polena zepiti; pa ker shage ni imel , > je moral vfe le s' fekiro drobiti, ino per tem deli fe je toljko putil, de mu je od zhela ka- o palo. Kedar je poldne minulo 3 ino lazhen biti d sazhel, fi sadene teshko butaro derv na fvoje o rame, ino gre k* domu. Pa komej pride is glo- fi bozhine na v i fhi -—fe vftrafhi ! Vgleda is med L fkalovja, ravno kjer je nja ftanvanje bilo, zber- d ni dim k'vifhko prav na debelo valiti fe, ino b dva ftrafhna rudezha plamena j kakor dva turna p vifoka, v’ nebo Ihvigati. ft Martin je flilhal od hribov perpovedvati, ki n v’zhafih ogenj is feb e mezhejo $ sa to fe je v -- n 1) Sahrumela, 53 i sbal, de bi fe podsemelfki ogenj vshgal ne bil, ki bi vtegnil zel otok pokonzhati. Vershe fvojo , breme derv vftran, fe vef bojezh fvoji dolinzi i perblisha, na kraji poftoji, ino drugiga ne vidi, • ko plamno ino dim. Ogenj je toliko pokal ino ■ fhumel, de bi bjl Martina fkorej omotil. Nekaj ga je vender fhe otolashilo, videti, de ogenj ni i is pod sernlje planil. Lehko fi je vrajtal , kako • je sazhelo goreti, Nekoljko fuhiga drazhja, ki ga • je na ledini na kupi imel, je bilo prebliso og¬ nji lii a , ktero je v'koti pod fkalo bilo. Veter je perhalko i) podpihal ino drazhja na njo sa- nelil. Kinalo je drazhje sazhelo goreti , ino je druge slosheue derva, vrate pred berlpgam, mi- i so, klop ino ftreho vshgalo, kije je ravno s've¬ likim trulham poderla Tudi veliki dve ftari jel¬ ki pred ftanovjam fte gorele , kakor dve grosno velike bakli. Neisrezheno velike fhkode, ki jo mu je ogenj naredil, ni Martin prezej pregledal, ven¬ der je fam febi slo ozhital, de ni holj svefto ognja okovaril. Mozhno mu je bilo shal po po- fodi, po dervah ino po lefenim orodju. Vefsha- loften pravi: „Bog pomagaj! ftreha, ki fe je po¬ derla, mi je piiker ftrupila; sdaj fi Ihe rib ne bom mogel fkuhati. Tudi verzha fo farne zhre- pine! Sdaj bom moral vfakobart is berloga k’ ftudenzu hoditi pit, zhe bom shdn. Nimam ne mise vezli ne klopi; ftreha mi je sgorela, ino v’deshovji nimam fuhiga kraja kakor fvoj te¬ men berlog.“ : *) Sherjavko pod pepčlam. 54 Pa sklaj je fhe le sagledal Tvojo nar vezivi nefrezho! Roke je fklenil ino no glaf jokaje sa- zhel : ,,0 moj Bog! koljka nefrezha je mene revesha sadela! Vfi moji inotvosi, > j ki fim jili sa ribe lo'iti; imel, fo prozh ! Pod Itreho lira 1 kerb- no jih ob^fhal, de bi bili na luhim, ino vli fo mi sgoreli! Kfij mi je sdaj sazheti! Kar fim platnine imel , 1 im she vfe sa motvose rasfesal, s’ volnine fe pa ne dajo narediti — s’ zhem boin sdaj ribe lovil? Ne vdm fi fvetvati ne pomagati! Spet fini v’ nevarnofti lakote konez vsefi! V’fvoji bolesni jim fe nar bolj bal , v’tem puftim kraji vrnreti; oh ino sdaj, moj Bog! zhe mi Ti pofebne pomo- zbi ne dal h , fe bo s’meno fhe gotovo to ftral li¬ no sgodilo, de bom med tim grosovitnim, nero¬ dovitnim pezhovjdm obleshal. u Martin gre ene ifopinje po dolinzi, pa bliso oftati ne morfe dolgo. Tla fo bile vfe rasbelene, srak s) vef |parjen . od gbrezhih jelk fe je rns- zejena fmola vtrirtjala’, ino dim ga je hote) sadu- J hiti. Rezhe fam per febi: „Pravijo fzer, de nefrezha ni nikolj bres frezhe; alj zbe pogle¬ dam to ftrafhno pogorenje, ne morem saftopiti, kako bi mi nefrezha. ki me je sadela, fhe k’ frezhi pomagala. t Svoje nefrezhe ne vidim kon- za ne kraja. (i Shaloftno fe poda is fvoje dolinze, ki mu je prav ljuba bila, ino le nekoljko prezh na eno pezhino vfede. Tam s"naflonjeno glavo kuzhi, 3) ino j) Shnure. a) Luft. 3) .Sloni fkruzhen, »o sdihtijo ‘rekiizli ’ ,.Ko bi med ljudmi shč el. bi h' lehko kma‘o fpet omiflil, kar i j e ogenj Ih.kcde naredil. F a nekaj krajzarjov bi fi fpet motvosov sa ribe lovit', pifker sa kuhat’, ino verzih sa votlo kupil. In ko bi tudi krajzarja ne glefhtal, bi she najdil dobrotlive ljudi, ki bi mi dali nekaj niti, ino ene dve glinafte pofode, alj padnarjev, de bi l i je nakupiti mogel. Aljtukej, tako dalezh od ljudi, ne dobim ve zb , kar fim sgubill Ena farna nit bi me linerti ref bila, —• pa ni ga , de bi mi jo dal! O koljka dobrota je s’ ljudmi shiveti! Kako lehko vender eden drugimu v’nefrezhi pomagajo! S’ malim lehko pogofto eden drujga is velike file refhi, in e mu k’ frezhi pomaga. Le sapufhenlga froteja v’ njegovi pulhavi fila satere ! Zhe bi Jte- daj fhe tako frezhen bil med ljudmi shiveti, sa vfakiga nefrezhniga bi ljubesnivo fkerbel! Kako lepo je vfmileno ter z e ,-ki gaje doberOzhe lju¬ dem, fvojim otrokain dal! On, nam sa to fhe nad¬ loge pofhilja, de bi naf Ihe bolj vfmilezhne Ro¬ jil. Ob . zhe bi vfmilenja med ljudmi ne bilo, bi bil tudi pep njih revesh ravno tako sapufhen, kakor bore fante j na fvojim lamotnim otoki . u Tak fedi bore, shaloften Martin, vef samifh- len she posno v’ v e zli er. Sdaj fe je v' fvoj ber- log ip >vernik Pride v’dolinzo: plamna fzer ni bilo videti vezh, vender sherjavze ino dima je bilo fhe prevezh. Satorej je bil peifilen,, kje drugej prenozhiti. Gojsd per (ludenzi fi je she sa derva pofekal 5 moral je pod milim bogam i) ») Tpd rrebam. na terdi fkali leshatj. Od prevelike shalofti ino fkerbi, ni mogel Martin ne ozhefa ftifniti. Le sdihoval je rekozh : „.Sim ko vboga ptizhiza, ki je is fvojga gnesda pregnana !” Smiram vezhi poshelenje po ozhetovi hifhi v’ njegovim ferzi rafte: le k'domu bi rad, de lhe nikolj tako. „Koljko limnatem otoki she preftal, je rekel, ino koljko nefrezhe me The zhaka! O kako do¬ bro pa mi je bilo doma per ozhetu!.Na novo bi sazhel shivetj, ko bi fjie kedaj tje prifhel!“' Ppgleda gor v’ nebo , ino v’ folsah fo mn ozhi plavale. Lepa nozh je bila; fhe meglize po želim nebi ni blo videti, le svesde fp pre- fvetlo migiale. „0 Bog! je djal, kako lepo mora v’ nebelih biti! Kako dobro nam bo kedaj per Tebi! Le tam gor je nafh dom, nalha pra¬ va ozhetova hifha! Kakor frezhno shelim, is tega puftiga nerodovitiga ptoka , na kterim ka¬ kor ptujz shivjin, tje lia fuho semljo priti, kjer lepi verti s’ prijpsnim zveljam ino shlahtnim fad- jam zhedii ) ftojijo, ino kjer bi me moj ozhe pri- lerzhno objeli: —tako ino (he bolj gor k’Tebi shelim, preljubi Ozhe nebefhki! .Saj je zel fvet le temu kamnitimu otoku podoben. Ludje na fvetu imajo, kakor jes tukaj, velikp terpeti — shalofti ino fkerbi, simo, lakoto, bolesen ino na sadnje fmert predati. Gor pa per Tebi v’ nebe¬ lih , tam ni teshave, tud terplenja ne; tam je pravo vefelje, popolnama radoft! O de bi le kedaj gor prilhel, ino tara fvoje ljube ftarifhe fpet vidil — tak mi je vfe eno, naj fhe toljko tukaj terpeti intftin. Mozhno bi me vefelilo, ko bi donef Hip en zholnar po me prifhel, ino me nasaj k’mojmu ozhetu prepeljal 5 ravno tako fe hozrhem vefelitj, ko ppde fmert po mene, ino me od tod >-?bo!ji. dom, gor v’ nebpfa popelja. X. Prija tli od da le zli. Tj-i leta fo pretekle, kar je burja Martina na te otok sanefla, Njp ftarilhi nifo vezh mil lili, de 1 he shivi, le v' nebefih ga fpet videti, fo fe nad- jali. 1) Toljkanj vezhi vefelje fo imeli do dru¬ gih fvojib otrok. Marta, she bliso 1 htirnajft let Hara, je bila prav pridna dekliza. Tud Andrej- zhek , kije takrat, ko fo Martina sgubili, lhe le devet let ftar bil, je sdaj ozhetu per deli she kar bodi dobro pomagal. Oba fta fe lepo zhedno sadershala. Eni ga dne, ravpo ob zhafu, ker fo orehi fpet dosorili, rezhejo njima ozhe : „0trozi! danef, ki je tak lepo jutro, ipo morje mirno , fe fkupej na selen otok peljamo. Jes fi grem po fhibja; vidva Ji pa lehko ktire jefbafe orehov nabere- ta. Letof fo tako polni, kakor pred trem le¬ tam’, ko je nafh rajni Martiuek fhe shivql,“ ») Trofhtali. 58 Ozhe ino otroka fe pr o petja jo. Ko fi f nihe dofli j hibja nareshcjo, fe vfedejo s’ njima pod drevo, fi vsemejo mleka ino krtifia, ter pravijo: ..Moja ljuba! ravno pod tem jagnetam fva st'vaj n im 1) ra tam Martinam sadnokrat kotla ! £i Perpovedu- jejo jima fhe enkrat, kako fe je ravno na tim mefti vfe to godilo. Pofebno je bilo shalollno f lit bati, ko fo pravli, kako je bila burja ftrafhna, ino kako je vbogi Martin klagoval ino jokal. Na sadnje fo jima : na rtiorje s’ perftam pokasuli, ino fo djali: „Poglejta, ravno tam le mi je v' Jhnmezhih valovih is pred ozhi sginil ! ££ ») Ozhetu fo folse v’ozhi ftople; Andrejzhe fe je v’tiran obernil ino f kri vaj folse otiral; Marta pa fe je prav milo rasjokala. Na to grejo k’ orehu, ino fi jerbafe orehov napolnijo. ,,Bodo pažh mati vefeli , ££ je Andrejv.hik djrfl , „toljko orehov Vi¬ deti ! u ' Marta je pa rekla : ££ O, mati fo vfe le j sha- loftni, kedar orehi Sasorijo. 2 ) Spomnijo fe vfa- kobart rajniga Martina. Te orehe videti, fe bojo gotovo bridko rasjokali ! u Ozhe fo fe hotli she fpet doma poverniti. Andrejzhik pa jih poprofi: ,,Ljubi ozhe ! peijte naj fhe poprej na unb goro; tam gor fo more dalezh okolj videti. <£: Tudi Marta je profila: ..Pazh, pazil, ljubi ošili h! Na fuho fe neki prav lepo vidi. ££ Ozhe grejo s’njima na verfhino. Bil je prelep jefenfki deri j de'malo tiikih. Nebo je bilo lepo jafno , ino srak tako zliift , de fe je dalezh dalezh vidlo. Otroka fla vfa samaknena j) Sibml 2) Cratajo. 59 dalezh tje ua 'ftiho gledala. Andrejzhik ie’sav*» same rekbzh: ,,Kako lepo zhifti, ’ zhe ravno le majhni fe vidijo hribi ino doline, fkalovje in<> liolVe, in toljkanj veli, gradov ino turnov! Ni jih rnozh lepihi sinalatiJ* — ,,Ino nafha vel u pravi Marta, „kako majhna je od dalezh, pa kako Aetna inoprijasna! Tn nafha hilha, jo vidifh An- drejzhe! kako lepo bela zhedno v f selenim drevji ftoji! — O kako fe majzhkina vidi! Okna fo ko zherne pike ; nizh vezhi fe mi ne sdijo , ko kobri, ki s’njimi jigrajo. Ino kako je jefen hoftei) lepo oromenila! Fa fhe dalej po fuhim, vidifh vifoke gore, kako v’ nebo kupijo, katerih is uafhiga doma ne vidimo, ker io nanii blishni kofhati hribi na poti. Oh, kako lepo je Bog vfe vltvaril! Kako dober je dn! Je vbnder lep fvet ! Kakfhine morajo fhe le-nebefa biti! u Andrejzhik fe sdaj po fiiirokim 'morji ogle¬ da , fe savseme ino ozheta saklizhe reko/,h: „Glejte, glejte! ozhe, kaj je to ? Kako fe tam is morja kadi!“ Vidli fo ozhe dim kvifhko fe valiti, ki fe je od vetra nekoljko' v'fttan vle¬ kel. — Bil je ravno dim is pogorenja Martinov- ga na otoki. „Ne vem, kaj bi to bilolo rek¬ li ozhe; „de bi fe le ktera barka ue bila usli- gala!“ „Bog ne daj l u pravi Marta, ,,to bi bilo ftrafhno; Bog jim pomagaj vhogim ljudem! zhe hozhejo ognju vbeshati, 'rnorjo v’vodi potoniti! !; t She bolj vprejo ozhe kje (Voje ozhi. ,Sonze je od tirani fjalo, ino morje fe je fvetilo; ko i) Gofhe. 6» zhifto frebrb. Ozhe pod rokq gledajo ino pra¬ vijo : ,,Sdi fe pi, kakor de bi tam na morji, kjer dim vdaja, temen kraj vidil, alj vidva nizh pe vidita ?“ Marta, kije imela prav biftre ozhi, hitro pogleda ino rezhe: „Jes tudi bobro raslo- zhim temno felo s’ dvema verhama.“ ,,Jes ga tudi vidim , u pravi Andrejzhe; „en verh je vi- 1 hi ko drugi. <{ ,,Barka phe ne more biti, menijo pzhe;“ „barka ima drugo podobo, ino na tako deljavo bi fe ne vidla tako velika. To mora otok biti, kf fhe dotlej vedel nifim sa-pj. Tam morjo ljudje prebirati, od kodi bi drugazh dim vdajal ?.“— ,,MojB°g!“ pravi Mbrta, ,,bi ne bilo mogozhe, de bi nafb ljubi Martin tam lhe shivel Andrejzhik ji poterdi, rekozh: j,To bi vtegnilo prav lebko biti; faj ga je ravno v'te kraj burja odnefIa.“— Od velelja je Marta obledela, ter je rekla : „0 ko bi fhe shivel , kakfhno vefelje bi to bilo! ,,Ozhe pa fo djali: „Bogu ni nizh nemogozhe; tako je tudi mogozhe, de ga je Bog ohranil ! u — ,,Tuko pa le bersh“, pravi Andrejzhek , ,,fe prepelimo ino po njega pojdimo P»- zhali, moj ljubi, pravijo ozhe; to ne more tako naglo biti, vender fkufil bom. Pa poprej moram vezhi zholn ino saftopne zholnarje dobiti. Sdaj pa le k' domu hitimo. Bersh perveflajo ozhe s’ otrokama damo. Vli terji hitijo materi pravit’, kaj lo videli, in kaj li domii hlujejo. Mati lo fe she te dobre mifli tako rasvefelili, kakor bi bilo she vfe go¬ tovo. Tudi drugi atrozi fo bli vli v’enim vefelji. 61 Ozlie inO mati poklizheta fofede i pa vfak je kaj drujiga mit lil. Eden is med tthf bolj vrefho- zhi.h -1) Te nar prej oglati ino prhvi: „Kje bi fe tam le otok vsel ? Nifim .fvoje shive dni nizh flifhal od njega. Gdtovd je morlA barka goreti/ 4 En drugi hozhe vfe bolj vedeti ino sallopiti, ter pravi: „Ni bila barka ne, le neki hrib je ogenj pluval. t Sim 1 'lit’hal, de pogofto takfhui hribi po nozhi is morja vftanejo. Al bi pazh sjaka naredili, ko bi tje vellali; lepo bi te v'ognen- jim plamenu alj pa na gorezhim kamenju fpek- li 4 — „Naj she bo hrib alj barka , 44 pravi fpet en drugi, ,,sa tavshent rajnifh fe v’zholnizhi, ki jih mi imamo, tako deljo na morje ne po¬ dam. 44 — ,She neki drugi rezhe: ,, t Sto rajniffi mi daj, Filip! tak ftavim fvoje shivlenje, dfu- gažh pa ne. 44 Sdaj jim ftafi Tomash, pofhten mosh, vmolkniti fezhejo ino pravijo: „ftbter Filip! na mojo roko , jes fe peljam s’teboj! Martina je bil vender le ljubesniv dezhek 2), ino jes fim mu boter. ,Szer fhe ni gotovo, tudi ne sdi te nam, de bi'shivel5 mogozhe je pa vender le. Sa to le podajva fe, zhe je tudi nevarno. On, ki nama k' temu ferZhnoft daja, nama bo tudi po¬ magal ! 44 Sdaj rezhe tudi Peter , mlad ino mo- zhen korenjak': ,,Zhe pa vi grefte, Tomash, grem jes tudi s' vama. t Seshimo fi v’ roke! t Saj tim she mnogokrat sa ktire ribe, - ki nifo nizh vredne bile, fvoje shivlenje poftavil, sakaj bi pa sa dobro delo to ne ftoril. Pa sa dnar ne 1) Labrazhov, 2) Pubizh. L- dajam fvajga shivlenja, nizh ne bom raj lat. Vfe ivoje shive dni bi me pazh vefelilo, ko bi ref mogli jakiga dezhka 2) domu perpeljati., To vefelje bi mi bilo plazhila $tdofii.“- — ,,Bpg nain daj to vefelje najti!“; pravijo Tomashi ,,Zhe bo jutro veter ino vreme sa to j gremo bersh, ko le den napozhi. {£ — Vfi drugi fofedje fo s’ glavo smajavali, prerokvjije , de ne bo dobro isifhlo, ino vlak gre na«fvoj.dom< Le ferzhna moisha, Tomash pa Peter , oftaneta fhe per Fi¬ lipu ,■ ožbetu . Martinovim, de bi le sa jutro (sajter} fhe kaj pogovorili. Mati Marjeta fo jeli sa popotnizo 2) potrebne hrane 3 ) perprav- Ijati s Tomash pa pravijo: „Nizh ne lkerbi- te! Vsefi moram Ivo j velik zholn sjadrami, ga bom she fam s’vlim pretkerbeU u Drug dan je bilo lepo, ino dober veter je vlekel. Mati s' otrozmi fpremijo ozheta ino una dva mosha dofzholna, Ko v’zholn ftopijo, pov- sdigtiejo mati fvoje ozhi k’ nebefam , ino prav perferzhno sdihnejo : ,,Jes bom pa s' otrozmi doma neprenehama molila, de bi frezhno fpet nasaj pril hli: Bog daj , de bi tudi mojga Ijubga Martinza s' feboj perpeljali Ralpnejo jadro, odrinejo , ino vosijo inemo selenga otoka na rav- noft tje , kjer fo o/.be Filip zherno lelze 4) videli, ki ga pa sdaj !’he nifo samogli vgledati. Pri¬ dejo sa eno milo dalezh od selenga otoka, kar kraj sagledajo, ino zhe dalje, vezhi je, ino 1 ) Vanzh fanta. . 2 ) Brafhnjo. 3) Jedi, 4) Plaz, mali kraj. GJ? • bolj ga raslozhijo. ,,PHjfttIa ! rezlie Peter ve- 1 Ido, ref je otok! Le humplajroo, kar je ino- 1 zhi! Vefla ino jadro naj nam perporoorejo, de ! bersh tje pridemo.“ 4 Shli To ko blifk! &a enkrat ‘ sakrizhijo Tomash : „Pozhafi! Jadro fpotegnita! | Tukaj je vfe polno fkalovja po morji, dobro glejmo , de fe nam zholn ne rasbije. u ,,Yezhi barke, kakor je moj zholn, ki jih poftavim kupzhovavzi imajo, bi gotovo tukaj obtezhale alj fe zelo ragbile.” Komej ino kumej fo Ikos pervellali. Peter fkozjri. nar pervi na fuho, ter rezke; ,-,\a otoki fino she, in zhe Bog da, bomo fvojga Martina tudi najdii. ,Kar fe s. Bogarn ino is prave ljubezni do blishniga pozhne., fe frezhno tudi sgotovi.i; Sdaj tudi unadva is zholpa ftopta, ino ga s’ vervjo na neko pezhino prav terdno pervesheta* Tomash pregledujejo ftrafhno nerodovitno ikalov- je; s’glavo smajujejo, ter pravijo: ,,Tu pazh ni sa, prebivati ! Zlie je bore Martin na tofkalovje prilhel, tak ne, vppj, kako bi fe bil mogel tri leta preshiveti.^ Sa?liqejo otok prejifkovati, p'eshejo na vifoke fkale ino lesejo v’ globoke prepade. Kar. ofledijo ftesizo , in. vidijo, ftnpinje v’ fkalo vfekane. ^Stopijo po njih, Pot je bil ravno v’ Martinov berlog. Njegov ozhe naprej poftopijo. Nekaj fo fe bali, nekaj nadjafi alj trolhtali, ter farni per debi pravijo: „Dober Bog ! le zhudo Tvoje dobiOtlivotti ino vfigamogoziinofti je, zhe bore fantizh fbe shivf! Le Ti, ki po ozljetovo sq vfe fkcrbifh , bi ga bil samogel tu ohraniti!“ G4 ¥ efJfo>e. 1 : s n I M o i bgL ! !~U;jUft"Ln : ilaa tuoT ojjdsmfH* i oidob . oq «j;/oi:Tjri ouloq dl*/ 3[ («>!]!'ii 1 ( ' :I Lepo je juterno fonze na nebi prifjalo. Martin gre v dolinzo, fvoje pogorelfhe gledat. Le¬ dina je bila s’ pepelam pofipana, in fpod pepela fe je fhe smiram kadilo. Vfe 1’kale okolj fo bile zherne od dima ino faj. Kar je bilo le- feniga, je vfesgorelo; tud od velikih dveh pre¬ lepih jelk alj hojk je malo kaj videl. Le krisha na Phali ogenj ni dofegel, njemu fe ni nizh t>5 sgogilo, Trt videti, pravi: ,,To mi je lepa prijasna podoba, de kader bo vfe prah ino pe¬ pel , kader bo enkrat zel fvet Ikos ogenj po- konzhan , nam vender 1 he oftane isvelizhanje, ki nam ga je nafh Odrelhenik perdobil , ker je is ljubesni do naf na krishu vmerl. a Martin pred-nj poklekne ino moli: „Ljnbi Ozhe nebel liki! pers.mefi mi, de iim bil tako ob- vupliv ino maloferzhen , de fe nifim rozhno fpora- nil na isgled Tvojiga Ijubga t Sina. V’ tvoji pre¬ veliki shalofti le je on vef v’Tvojo vo'jo isrozhil. Tudi mene mozhno 1 kerbi, ino groša me fprehaja sinil liti, de nimam kaj vezh shiveti; pa kakor je on moli!, tudi jes molim: >,Ozhe, zbe je mo- gozhe , odvsemi mi te kelih, vender ne moja, ampak Tvoja volja naj fe sgodi! Alj mi tega kel- ha odvseti nozhefh - daj mi laj kapeljzo odsha- lenja alj fladkiga trofhta; saAngelja, de bi me odshalil, bi bilo predersno i) profiti ! u Med tem ko je Martin tako molil , pridejo terji moshje., ino ga najdejo po pnfhavno oble- zhenga s' povsdignenira rokami pred krisham kle- zhati. Bil je toljko v' molitvi samaknen , de jih ' ni zhutil. Nar pervo ga ferzhen Peter sagleda, ino onima tiho pofhepta: „Vidita! tam le pobo- shen pnfhavnik klezhe moli. Morde nam on kaj ve povedati. Poprafhajmo ga!“ Na vef glaf saklizhe: ,,Zhujte! dober prijatel ! hi nam vedli povedati , alj na tem otoki ne¬ ki Martina prebiva V 1 Martin !e preftrafhi , tako nagloma zhloveihki glaf safliihati, ki ga J) Prevezh, 5 60 po imeni klizhe. Osre fe, fposna fvojga 07 ,he- ta, I^itro knji,m leti, jih objame, ter savpije : ,,0 moj ozhe ! -i Od prenaglila vefelja nifla mo¬ gla ozhe ne fin dolgo z ha la befedize prego¬ voriti, le od vefelja (ta fe jokala. Po tem rez h e Martin: ,,9 preljubi ozhe! vafsagledati fe mi je sdelo , de vidim Angelja, ki mi ga je Bog v’nar vezhi fili pollil! jo veližli, fpet tebe videti. Pa kaj fe bomo dolgo fprafhovali, tega bi donef konez ne bilo. Martin! ti nam nar po¬ prej od kraja vile po redi povej, kako fe ti je godilo: po tem bomo she tndi mi tebi povedali, kaj fmo doma pozheli. Tam gori le per krishu na fka i je lepa selena trata , ino tudi pepela ni tam: gor fe vfedimo, de te bomo potlufhali. a Grejo, fe vfedejo, ino Tomash rezhejo: ,,No, sdaj le sazhni, Martine!“ Martin perpoveduje vfe od tifte dobe. ker je ozheta sadnokrat vidil, noter do (ega zhafa, de jih je fpet vgledah Na tenko je vfe raslagal ino pravil, kako le mu je godilo, kaj je mit lil ino pozhel, fotebno kako je v’ terdi lili v’ Boga kli- zal, ino kako ma je Bog vfelej v’ potrebi pomagal. Sravno fe je fhe kterokrat rasjokal. Tudi ozhe (o fe morli pololsiti, ino kedar vfe safli- lbijo , rezhejo: ,,No, hvala Bogu, de te fpet imam, moj ljubi Martinek! ino de is tvoje per- povedi fposnam, de ti te na fvojira otoki mozh- no poboljfhal, ter li sdaj veliko bolj bogabojezh, ko fi bi! poprej !“ Tud Toraash fo ga prav tenko poflufhali, ino mu med perpovedjoj vezhkrat pri jasno perkimali. Sdaj pa sazhnejo rezhi: ,,Bef je, ljubi Martin! veliko poboshneji ino boljl hi fi sdaj! ,Se Ibe kaj vefh fpomniti, de t ira ti enkrat reke!: Bog te bo fhe v'neko pofebno Iholo pollal ?Tofe je sgodilo. Ja v’terplenju fe zhlovek nar bolji svuzhi! Tako ti le tudi ti svnzhil, Boga prav fposnavati, njega moliti, l jubiti ino sa prijete dobrote hvaliti. Vefe- lirae, de lipo tem j ko feje tvoje ferze v’ Iju- besni boshji bolj vnelo, tud na tem puliim otoki dobrotlivoft ino prijasnoft boshjo fposnal, zhe rav¬ no tu drujiga ne rafte, ko ktera jelka, alj kaki mah, alj pa kakfhne zvetlize, is katerih bili roshni- ga svitka alj pufhelza rad ne naredil. Kolkanj vezli perloshnofti imamo mi po vertih alj poijah fe Boshji modrofti ino dobrotlivofti zhuditi, ki ja vidimo sdaj na zvetozhim roshnim germi, sdaj na jabeljnu, ki lepo z.vete alj obilno ladu noti; sdaj 5 * na seleniin pifanim >) travniku, -sdaj na slatoro- menim polji ! — Tudi sa te del fim te velel, de li dobrotej ki na:n jih Bog po ljudeh daja, bolj fpnfhtovati fe svnzhil. Ko bi od drugih ljudi ne bil malo orodja, le lamo nobenga shebla alj knofeljze s’ feboj prinefil, bi bii moral na otoku konez vseti. Ravno tako hudo , pa fhe tudi huji bi bilo sa tebe, ko bi bil poprej sanikarn v’ vuku, de bi prelju- bigaBoga fposnal ne bil. Bres fposnanja Boshjiga bi moral obvupati. — iVled vfim mi pa v’tvoji perpovodi nar bolj dopade — zhervizhek v’ kluni majhne ptizhize, ino pa dim, ki fe je is otoka kadil. Kaj je manjlhi od zhervizhka ? Kaj ima manj vrednofti v' febi, ko dim ? Alj zhervizhek ti je pokasal ribe loviti, ino te fkos to lakoti ino fmerti otel. Dim pa je bil, kakor snamnje na nebi, ki nam je kasal, de je tukaj otok, de nek¬ do na njem prebiva, ino Izer ravno nalh ljubi Martinek. Te dim te je is vfiga terplenja re- ihi!. Vle to je Bo^shja roka ftorila! Tako Bog is malih velike rezhi naredi. Naj bo hvalena njega fveta previdnoft! u ¥fi fo obmolknili , ino v’fvojih ferzah Boga molili, ki fvojo modroft v'pergodbah ljudi tako zhaftitlivo rasodeva. Zhes eno malo rezhe Martin : ,,Mojga pogora dim vaf je tedaj is doma femkaj perpeljal? Moj Bog vender! sa nar vezhi ne- frezho iim ga imel. Na vi e kraje fim premit h- loval, kako frezho bi mi vtegnila ta nefrezha prinefti. pa mi ni nizh na milel prifhlo. Sdaj i) Prishanim, she ozhitno vidim, de je moja nar vezhi frezha. Is tega le prav fposna, deje relnizhua: Ni je nefrezhe bres frezhe! Relnizhno, Bog vle v' dobro oberne !" - „ftef je to, muTomash poterdijo; sa to bi imeli, kedar nalnefrezha sadene , vfelej mifliti , de nam bo prej alj posnej kaj dobriga prinefla; ino z h e fe nam kaj shalige permeri, mirno fe v' Boshjo voljo vdati ! 4 ‘ Na to Martin pobara, alj fe je dim. na luho vidil? Ozhe fo djali, de ne, de bi to ne bilo inogozhe; ino mu perpovedujejo, kako fo le na selen otok perpeljali, de fo, ker (o ravno orehi dosorili, tudi Andreja, ino Marto s’feboj vseli; kako Ita jih profila, verh gore na otoki snjima iti. Martin pravi: ,,.She kaj vefte , ljubi ozhe! kteio lepo priliko >) (te mi tam pod oreham pravili ? Rekli lie : Vfako terplenje je enako orehu, ki piid grenko ino terdo lulhino fladko jedro ima. Ino prav (te rekli. Ref teshko in grenko mi je djalo , ko liin bil vershen na ta otok; sdaj fim pa tudi fladko jedro okulil. Dobro je bilo sa mene tukaj biti; vle terplenje fe mi sdaj v? velel j e ipreineni . 44 Peter fe nafmeji, rekozh: „Taklhnih grenkih ino terdih orehov fim fvoje shive dni she vezh okufil. Zhe bom fhe kterga sgrisiti imel, bom vfelei na to pripodoba sunit lil . 6 ; 4 Martin pokashe sdaj ozhetu ino moshama fv oj berlog, ftndenz ino ribnik, inojimrib sa obeda) ponudi. Alj Peter pravi: „Prav lepe ribe fo, radi bil fe njih poflushili; tode donef povabimo mi tebe na kofilo. Imamo dovolj s’feboj. Grem • ) Prigliho. — s) Jushno, kofilo. TTT totje, kjer fe uri bol ji pot h’zholnn sdi od uniga, po katirim fmo mi prilhli, ino hozhera bersh obed perpraviti. 44 Hitro naprej h’zholnu hiti, ki je nja jamboro •) she od dalezh is sa fkalovja (lati vidik Drugi fe pa pozhalisa njim gredozh po¬ govarjajo. Ko tje pridejo, jim rezhe Peter: „Tam na lepi, seleni mahnati ledini imamo po- gerjeno miso ino ftole poftavlene; ino jedi fo she na miši. 4 ’ ltef je bilo kruha, mleka, putra, mer- slepezhenke, pezhenih rib ino I he druge hrane obilno. Kruh sagledati, Martina bolj rasvefeli, ko vfe druge jedi. Od velelja fe rasjoka ino ga poljubi (kulhne) rekozh: ,,0 ljubi kruhek ! koljki preshlahni dar Boshji fi ti! Tri žele leta i im fi ga shelel. Nar krepkejfhi shivesh sa ljudi je. Ilvala Bogu , de ga fpet vidim ! Sa vfak grishlej kruha bi imeli Boga sahvaliti! 44 Sdaj fe vfedejo, jejo ino fo prav dobre volje t She nifo fe isgovorili, de fe je ravno she vmrazhilo , ino ljuna fklede, verzhe, ino jedize tako reslvet ila, de fe je na seleni trati fenza sa njimi lepo posnala. Sdaj Tomash rezhejo: „Sa donef fmo fe she dofti pomenili! Jutri fe mi sdi, de le bo veter savernil: zhe bo to, fe nategama k domu peljamo. Doma fo gotovo she v'velikih I kerbeh ino naf teshko perzhakujejo. Torej pojd- mo sdaj pnzhivat, de bomo jutri sgodej vrtali. 44 S Tomash ino Peter grefta v' zholn, ter fi is jadra nekakihen fhotor a) napravita, de bi v'njim fpala. Martin pa ozheta v’ (voj berlog pelja, de bi tam ») Jambora je ravno drevo, ki na barki Hoji, do jadro na * nj perveshejo, — s) Uto. prenozliila. Prav fer/hao ga jo vefeiilo, fvojga ijubiga ozheta, ki jih je v’fenjah vezhkrat vi- dil, sdaj sa ref v' berlogi per febi videti. Dolgo fe fhe pogovarjata: na sadnje sahvaliia Boga ihe enkrat sa ta prefrezhen dan, ino lhe lepa polnozhi safpita. XII. Is s li a 1 o It 1 v e 1 e 1 j e. t^akor hitro dragi den sarja napokne, pride she Peter k’berloga kliz.it: ,,Le naglo vftanita ino pojta ! Toljko dober veter vlezhe , pravi,, de ga ni treba boljihiga. Bersh bomo zholn odrinili, de gremo doma / 1 Kinalo prideta is berloga. Martin poprali: ,,Le nekoljko ihe pozhajta! Preden de otok sapuftim, moram fhe Boga sahva- liti sa tolkani dobrot, ki mi jih je tri leta obilno delil, pa tudi sa vle teshave , ki mi jih je pofla!/ £ Poklekne po fvoji navadi pred k risba m na tkalo, ino Boga s' lolsuimi ozhrni prav ferzhno sahvali. To je ozhelu ino verlimu Petru toljko dopadlo, de fta tudi pokleknila ino prav poboshno molila. Vli terji grejo po tem k morju na breg'. O tem zlialu io Tomasii selenu jelkafto drevze po¬ tekali, ino ravno five, bele, rudezhe ino romene banteljze , ki io jih v'fhkatli s' fehoj prinefli, na-nj vesheju. Martina fe sazhudi ino popra- iha: ,,kzhemu pa bo to lepo ovenzhano drevze Tomash mu odgovorijo: „Tvoji lkerbni materi im, ko fmo is doma lhli, obljubil, vefelo snam- nje v’zholn poltaviti, zhe bomo tako frezhni , tebe najti. O kako fe bojo dobra mati velelili, to vefelo snamnje she fkorej od delezh sagle- dati!“ Nataknejo seleno, lepo opifano drevze verh jambore. Med tem perpravi Peter sajterk alj kolilze, ino ko fo odkolili, (topijo v’zholn ino odrinejo. Hitro in frezhno domu pervosijo. Kedar pridejo bliso fuhiga, ino Martin fvoj dom sagleda, mu je ferze od ve elja pofkakovalo. Pa tudi na fuhim je vfe od vefelja oshivelo. Mati ino otrozi fo she dolgo na bregu (tali, ino ko Martina vgledajo, mu roke naproti molijo, ino ga od dalezh prijasno posdravljajo. Is žele vefi mladi ino (tari pervro, in ko ga sagledajo, fe zhudijo rekozh : ,,Je she ref, de ga perpelja- jo!" ino k'kraju letijo. Ko Martin na fuho (topi, vfi velel glaf sashenejo. Ni mozh do¬ povedati vefelja , ki fo ga mati imeli, fvojga ijubga Martina, ki fo ga she tri leta sa mert- viga oshalovali, shiviga fpet objeti. Od vefelja hi ga bili s’ folsami potopili. Tudi Marta, nja feftra, ino brat Andrejzhe (ta bila lilo vefela. , Manjfhi otrozi pa ni!o vezh posnali fv- jga brata Martina, in savolj njegove nesnane obleke fo fe ’s pergiva nekoljko plafhili ino fe ga bali. 4 Starifhi pa jih nagovarjajo ga lepo posdraviti, i jn kmalo fo fe ga pervadli, de je vlak hotel blishej nja biti. Moshje ino shene , mladenzhi ino deklize fo mu od vfih (trani roke [i o d aj a 1 i, ga lepo posdravljal', in mu dobro frezlio k’ prihodu vol bili. Od famiga vefelja le Martin iasjokrt, ter pravi: „Moj Bog! vezhi radofti fi ne m rem mifliti! Le gor v’nebelih bo (h-> 73 vezhi vefelje, kedar naf bojo isvelizhani tako ljubesnivo ino prijasno fprijeli !“ Mati (o bili pofebno sheljni flifhati, ka¬ ko fe rau je godilo, sa to ga hozhejo na rav- noft domu peljati, pa drugi ljudje tega ne per- puftijo , ter pravijo: „Tudi mi bi ga radi fli- fhali, kaj >fe mu je zhudniga pergodilo!“ Pel- jajo ga pod veliko lipo fredi vefi , ino ga pro- 1'ijo , naj jim fvojo sgodbo pove ; ino de bi ga vfi lehko vidli, na klop ftopi. Vfak je hoteL blishej nja biti, ino vfak nja viditi; sakaj pri— jasen, lep, mlad pufhavnik je vlim grosno do- padil. Nekteri Co drugim na uho 1 heptali, dru¬ gi tudi na glaf govorili, rekozh : „l)of!ej fmo le ftare puihavnike vidili, kterim fe je she liže gerbanzhilo , ki fo glavo golo, in dolgo brado , imeli; te pa je gladkiga liza i) ino lepiga ob- rasa, kakor mleko ino kerv (kri), nja lafov flet- ne kodrize fe lepo po ramah gugajo , ino nja dolga rjava fuknja, de je ravno oj lira , fe mu prav lepo prileshe Vfe je sdaj vtihnilo, ino Martin sazhne pre¬ povedovati. 4 S perviga je bil nekoljko bojezh, ker ni bil navajen, v prizho tolkanj ljudi go¬ voriti; pa nja dobriga polno ierze mn je kinalo pomagalo, lehko govoriti. Toljko mizhno ino saftopno je govoril, de fo ga ljudje s’vefeljam pollufhali. Pravil jim je, kako je bil v’nevar- nofti fe vtopiti , sheje, lakote ino sime konez vseli; kako je sbolel, — de mu je vfe njego¬ vo premoshenje sgorelo; kako fe je fjret bal i) Gladke liže, alj gladkih liz. lakote vmreti, in vender ga je is vfake nevar- nofti Bog otel, ker je v’ njega savupal. Joka¬ je roke proti nebefam povsdigne, ino jim sa refnizo pove, de fposna to sa nar vezhi dobro¬ to Boshjo, de mu je da! na lamotnim otoku prebivati; de mu je na nerodovitnim ikalovji nar gori hi frezha prifjala , namrezh frezha, Boga bolj zhifto fposnati, ino de je tam med vifokim fkalovjam viioko fholo imel, v’ kateri fe je nar potrebnejl hih rezili svuzhil , nam¬ rezh le fvojih napzhnofti i) odvaditi, iuo po- boljihati. ,,V’ refnizi , je djal , ravno toljko hvalo vem Bogu , de me je od tod na tifii otok prefelil , kakor de me je fpet od unod domu pripeljal,^ Pravil jim je pofebno, de je lhe le v’ ' famotni pufhavi prav fposnal, kako velika Ire- j zha de je, med ljudmi shiveti. Ni mogel de¬ lti fvojga vefelja fkasati , de fe fpet per fvo¬ jih piijatlah , fofedah ino snanzih snajde. 4 She enkrat vfe prav ferzhno posdravi , ino na sadnje Boga s' perferzhno molitvizo sa- hvali. Svelto (o ga vfi poflufhali, kedar je pravil, fo mu perkimovali , ino ga omilovali: drugi zlo na glaf jokali, ino fo tako poku¬ šali, de fe jim je v’ferze vi mil il, ino de jih sdaj s’njim veleli. 4 ? Tud oni hvalijo Boga, ino fe s' hvaleshnim lerzam rasidejo. Martin pa fpremi fv oj e ftarifhe, brate ino feftre domu, in ko na prag ftopi, na katerim she tak dolgo vezh Hal ni, le mu od vefelja j) Pregrefhnofii. o folse vdero. Pridejo v’jifpo, ino fe sazhu- dijo, najti miso pogerjeno. Bogat Tomash fo dali velelo golivanje pripraviti, de domazhi materi faj tifti den ni bilo treba lkerbeti ino fe vboshati. Martin fe mora v' fredo med ve- fele ftarifhe vlefti. na eno plat sravno njih fe vfedejo Tomash, na drogo Peter; ino sa njima Marta, Andrejzhe, ino drugi otrozi po redi fedijo. Imeli fo mnogoterih jedil , ki jih Martin she tri leta vidil ni, sa. vfako je Bo¬ ga ferzhno sahvalil. Pofebno pa, ker she ne- koljko let ni drujga fadu videl, kakor jelkove zberi he , O je bil vefel polne jprbaize rude- zhih jabelk , romenih grufhek , l ivih lliv ino rjavih orehov ; fhe bolj pa ga je lepe ro- mene beline ino zherniga grosdja vefelilo. y ,Tudi te shlahni fad, je djal . fe le tamkej najde, kjer fo pridni ljudje! Bres njih bi bilo tudi okolj nafhe veli tako pufto, kakor na otoku, kjer 1 im jes prebival. Kamerkolj po¬ gledam, vfe me na novo rasveleli, in opomina, Boga hvaliti, de iim ipet med ljudmi.“ Kedar od mise vftanejo, gre Martin po sveshzhik alj punkelz fvoje (tare obnofhene obleke, ki jo je prej v' en kotez hranil , ino rezhe: ,,Tukaj fim vam, preljubi (tarifhi, brat¬ je ino fefterze, tudi kaj s’ leboj is otoka pri- nefil. u (Starifhi fo ga nekoljko po Itrani po¬ gledali , kakor bi jim to prav ne bilo : otrozi le pofmehujejo, Tomash s’ glavo smajujejo, ino Peter pravi: ,,Fuj te bodi, Martine! Kaj ») Stroke. je to? Te ftare zanje bi bil raji na otoku puftil. u ,,Martin fe pa le fmeji, odveshe,sves;h- zhik in fvoje lozhnate jerbafzhike >)■ vunkej jemlje.' V’ berlogi jih je bil s - hranil , ino ; tako ognju otel. Poprej ko je is otoka ihei , jih je ikrivaj v' t voje ftare zanje savil. Po - ftavi jih na rniso, in odkrije. Vfi okolj njega fo oftermeli , videti polne jerbatze biferov, belih ko (rebro , ino koralj, rudezhih ko ihkar- lat.“ Dete vender! sazhnejo To m a sil, ti fi pa velike saklade a) s’ Teboj prinelil , Marti¬ na! Ti le biferi To vezh tavshent rajni!h vred¬ ni, sakaj dofti jih je prav velikih ino berh- kih. 3 ) Tudi korale kaj veljajo. Sdaj , lju¬ bi boter ino botra!* vama ni vezh lile. Leh- kp dolge , ki fta s' njimi pohifhtvo naftopila, zhifio poplazhata, ino imata ihe Tvojim otro- kam kaj obilniga sa doto 4) dati/ 5 ,,Ne bo tako , u sazhnejo Martinov ozhe rezhi, ,,vidva jaka mosha, Tomash ino Peter, fta fe s’ menoj ko brata v’ nevarnoft podala: sa to fi bomo tudi saklad po braterno rasde- lili. Ko bi ne bila meni vidva pomagala, bi nikolj ne bil ne fvojga Martina, ne biferov, ne koralj vidik Tukaj tri kupze naredim, is voljta fi , nar pervo Tomash fvojga, potem Peter fvojga, kterga fi hozheta ; tretji pa me¬ ni , moji sheni, ino otrozhizham oftane.“ H’ konzu obeda fta tudi dva tiftih tno- shov , ki nifo bili per volji s’ ozhetam na otok s) is lozhja fpletene. — 2) ^haze, —- 3 ),Majshno lepih. —- 4) Erbfhino, 77 jti, farna od febe v’jifpo prifhla, menda, de bi fhe kakfhen koizhek prillregla. Ker fta t<» vidila, pravi eden njuj, ki bi poprej sa fto rajnilh komej bi! na vodo thel: ,,Glejte fi I tu bi bil zhlovek vezh ko fto rajnilh saflushil. Vfe lafe bi fi 'fpipal, tak me greva , de fe nitim s’vami podal.*? Drugi pa, ki bi fhe sa jeser (tavshent ) rajnilh fvojiga shivlenja v' tako nevarnoft poftavi! ne bil, je djal: ,,Ej ! ne le fto, fhe vezh ko jeser rajnifh bi bilo tukaj dobiti - ino sa toljko bi fe bil jes tudi lotil. 4 * Tomash to fiilhati , pravijo: „Poberta fe mi , obedva nifta trohe vredna! Drujiga vaj ni, ko heframna famogoltnoft, ki fe sa fvojga blishniga ne geaeta, preden dnarja ne vidita: prav vama je, de bota prašna llila. ££ Sdaj Martinovim ftarilham Tomash rezhe- jo: „Jes od teh biferov betva ne vsemem ! Vidva fta vboshna ino imata fedem otrozhizhov. Sa greh bi imel, jim le en bifer odvseti. Sa potrebo she imam, ino vezh li ne shelim. Peter pa mora fvoj lep del vseti, sa- kaj on je ref prav potreben, ino fpodobi fe, ( de sa ferzhnoft, ki fe je v' toljko nevar- noft podal, fvojo plazhilo dobi.** S hvalesh- nim ferzam je Peter fvojo obilno plazho vsel. Hvaleshb’« ozhe ino mati Tomasha fpet na¬ govarjata, naj fvoje vsemejo • »Tomash pa ie jima lepo sahvalijo , rekozh:** Mi je malo mar sa te rezili! Biferi ino koralje fo malo vredne rezhi, prodi tem, kar je Martin fhe shlahnejfhi s’ feboj is otoka prinelil. Nabral lij li je fhe drajfhi sakladov —fposnanje Boshje, I 78 terdno savupanjc in Ijabesen do Boga ino blishniga! To.fo pravi bileri, od kterih fv. Evangelj govori, teh fi nabirajmo! — Povem' vam, de me je pergodba Marti¬ nova v’dobrim, pofebao v’savupanji v’Boga, mozhno vterdila, ino to mi je toljko dobizh- ka, de sa vfe bifere v’ morji, ino sa vle ko- ralje, ne maram. Ja, preljubi moji prijate!i! Boshjo vTmilenje ino njegova previdnoft je globokeji, ko neismerjeno morje , v' katerim fo ti biferi bili. Naj bo tudi nalho savupanje v’ Njega tako terdno , kakor nepremaklive 1 kale ob morji, na katerih fo te koralje raftiie.“ Martin je Ipet med ljudmi ftanoval. Kar ga je na famotnim otoki laftno preraifhlo- vanje navuzhilo, po tem je sdaj ravnal. Is- ilekel je fvojo poprejlhno obleko, ino le fpet nol il po fhegi drugih mladenzhov v’ vel i. — Pomagal je fvojmu ozhetu jerbafe pletli , bo¬ tru Toinashu pa ribe loviti. Bil je šali mla- denzh, vfim drugim nar lepfhi isgled; gola zhednoft bila ga je. Bil je vefelje, pomozh ino shlahna jigla fvojim ftarifham. Njegov boter Tomash nifo imeli laftnih otrok, ino fo njemu fvoje pohiliitvo ino riblhino alj ribje fporozhili. Martin je bil pa tudi šali inosh , vef ljubesen do Boga ino do blishnigrf. Ime¬ li fo ga v« zeli vefi sa nar bolj pofhteniga ozheta, ino nar vezhi dobrotnika vbogih.' Vle ga je fpdhtovalo ino hvalilo; Ihe dolgo dol¬ go po njegovi fraerti je ilovelo njegovo le¬ po ime. ii 7 <} Previdno ft B o s h j a. Kak Naj Oh, Kak modro Bog vfe visha, Ohrani vfe ftvari ! vsdigne, alj ponisha, Vfe dobro naredi, (rezilen , kdor prebiva V’savetji 1 ) boshjimu ! mirno on pozhiva Na fveti revnimu 1 Le Bogu fe isrozhi, Ker On sa te lkerbi! Po dnevi in po nozhi Nad teboj On bedf. Potrebe tvoje snane t So Njemu zhifto vfe; Tvoj Ozhe On oftane <> Zhe ravno tepe te. Nikar fe mu ne brani Zhe tebi fhibo da; Glej, i hiba ti osnani, De te sa ljubo ’ma. Naj s’ enoj rokoj vdari , Sazelil s’drugoj bo; Obvupati fe vari , In dershi Nja svefto ! ») V’ varflyi. 80 Glej fonze lepo leje Sa hudim desliam fpet, In lepfhi nam ogreje Od desha rofen Cvet. Itavn tak sa folse tvoje Plazhijo tebi da, In sa terplenje fvoje Both enkrat hvalil ga. Le terpi voljno, dufha! t Saj kratko le terpifh; Tvoj Ozhe te pofkufha, Alj voljno preftojifh. Oh, kak ho velelilo V’ nebel ih tebe to; Terplenje vfe menilo, Veielje vezhno bo ! _