LETO XX. — številka 88 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, fikotja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sreda, 22. 11. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N EGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Prihodnje leto izredni prispevek Na Gorenjskem bodo od 23. novembra do 10. decembra zbori zavarovancev v večjih delavnih organizacijah, na katerih bodo razpravljali predvsem o letošnjem položaju sklada zavarovanja delavcev in o izhodiščih za finančni načrt in program zdravstvenega varstva v prihodnjem letu. Tako so sklenili na sobotnem sedmem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zava- rovanja delavcev v Kranju. Pri tem so poudarili, da bodo morali biti ljudje, ki bodo vodili zbore zavarovancev, dobro pripravljani, saj se bodo na teh zborih reševala pomembna, vprašanja. Zaradi ukrepov, sprejetih v začetku letošnjega leta, se je lanska izguba 497 milijonov S din v skladu zdravstvenega zavarovanja zmanjšala na 320 milijonov S din izgube v letošnjih desetih mesecih. Prvi znaki kažejo, da Bohinj lahko pričakuje lepe rezultate od letošnje zimske turistične sezone. Se vedno pa je predmet razprav ozka in vijugasta, povsem neprimerna bohinjska cesta. Razprava o tej cesti se vleče že več kot eno leto, vendar od samega razpravljanja cesta ni prav nič pridobila glede varnosti in hitrosti. Foto: F. Perdan Ce želite kupiti po vašem okusu, obiščite naše specializirane prodajalne za žensko perilo MODA na Titovem trgu 15 in nogavice NOGAVIČAR na Titovem trgu 18 Vaše želje lahko uresničite le v specializiranih prodajalnah ELITA KRANJ Vse kaže na to, da bo treba po novem letu predpisati izredni prispevek za kritje izgube. Glede dodatnega prispevka so sklenili, naj bi skupščina predpisala najvišjo možno mejo, to je 25 odstotkov od osnovnega prispevka enako kot letos. Letošnje izkušnje kažejo da bodo morali pri načrtu delitve izdatkov za zdravstveno varstvo in ostale izdatke upoštevati večje izdatke za porodniške dopuste. Letos je bilo namreč kar za četrtino več izdatkov, kot pa je republiško poprečje. Primerjava bo jasnejša, če navedemo, da je na Gorenjskem za 2 odstotka večji delež aktivnih zavarovank kot v Sloveniji. Zavod za socialno zavorova-nje bo pripravil dve varianti načrta delitve izdatkov. Pri prvi bo upošteval normative, ki veljajo za republiko, v drugi pa bo upoštevana že prej omenjena značilnost večjega števila zaposienih žensk. Prihodnje leto bo poenoten tudi prispevek za posamezne stroške zdravljenja v Sloveniji, zato bo tudi na Gorenjskem nekaj sprememb. Razen plačila 500 din za obisk zdravnika na domu, je predviden enak znesek tudi za obisk pri specialistu z napotnico. Prispevek za recept bo prihodnje leto 300 din. Določen bo tudi prispevek 8000 din za zdravniški poseg ob prekinitvi nosečnosti ter za pomoč pri zastrupitvi z alkoholom. Na zasedanju skupščine so zelo kritizirali tudi delavce v zobozdravstvu. Skupščina je sklenila zahtevati poostreno kontrolo nad neprijavljenimi zobozdravstvenimi storitvami Prav tako so sprejeli sklep naj sc ponovno uvede plačevanje po storitvah in ne več po pavšalu. L. Mencinger Nižje cene volni! Volno iz uvoza za ročno in strojno pletenje v 24 različnih barvah po znižani ceni od 15.000 do 10.500 S din, lahko kupite v prodajalni BLAGOVNICA — Kranj Kot vedno kakovostno in poceni! Se priporoča! KOKRA KRANJ Z občnega zbora škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta Nagrajevanje po delu -pogoj za uspeh Na četrtkovem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Skofji Lcki so bila v ospredju predvsem gospodarska vprašanja, nagrajevanje po delu, samoupravljanje in problem nezaposlenosti. . . . V zadnjih dveh letih škofjeloško gospodarstvo skoraj ni napredovalo, saj ; že dve leti praktično dosega enak obseg proizvodnje kot leta 1935. Res je sicer, da se je kvaliteta in izbor izdelkov popravil, vendar rezultati v gospodarstvu nikakor niso zadovoljivi. Eden izmed razlogov za takšno stanje je slaba strokovna zasedenost vodilnih in vodstvenih delovnih mest v podjetjih. Čeprav so bile izdelane analize o strokovnosti teh ljudi in čeprav je bilo slišati kritike v posameznih kolektivih, se vendarle na tem področju ni skoraj nič spremenilo. Dokaz za to je, da ob zadnji reelekciji ni bil zamenjan niti en direktor, čeprav bi bilo to v marsikateri delovni organizaciji potrebno. Tudi na področju samoupravljanja v številnih podjetjih še niso prišli na čisto. Mnogo je še zagovornikov »močne roke« in zapostavljanja zavesti in znava samoupravljavcev, čeprav vemo, da sedanje težave v zvezi z reformo zahtevajo sodelovanje čim širšega kroga ljudi. Dogaja se, da se delavci, ki jim je bila storjena krivica, nikoli ne obračajo na lastno sindikalno organizacijo, temveč te pritožbe pošiljajo na višje sindikalne organe, predvsem zato, ker sa bojijo posledic. Treba bo doseči, da bodo sindikalne podružnice ščitile delavce v takih primerih in na ta način pridobile večje zaupanje. Tudi pri nagrajevanju po delu v škofjeloških podjetjih še ni vse urejeno. V mnogih podjetjih še nimajo izdelanih pravilnikov za spodbudno nagrajevanje. Na zahtevo (Nadalj. na 2. str.) Obrazi in pojavi Delovnih konferenc sindikalnih podružnic v kranjski občini so se skoraj povsod udeležili tudi predstavniki upravnih in strokovnih služb v podjetjih. Na večini konferenc so ti tudi največ razpravljali, hkrati pa so bile njihove razprave tudi najboljše. Motile so le malo prevečkrat poudarjene besede »mi in vi«. Pri tem so z »mi« mislili sebe z »vi« pa delavec v proizvodnji. Morda bo kdo rekel, kaj je pri tem čudnega. Kdo pa danes še govori diugače? Konec koncev iz tega res nima pomena delati problema. Vseeno pa se vsiljuje misel, kakšno je v podjetju sodelovanje med vodstvom in neposrednimi proizvajalci. Kje je meja med »mi in vi« in zakaj je sploh potrebna? Se mar tisti, ki menijo, da so »mi«, ne znajo ali nočejo približati delavcu? Je mogoče to posledica polpreteklega odnosa med delodajalci In delavci, ki se je tako zakoreni-nila, da je postala že prazna beseda?! Kakor koli že, iz tega najbrž res nima pomena delati problema. Res pa je, da takšno razlikovanje psihološko samo utrjuje mejo med upravnimi in strokovnimi službami ter neposrednimi proizvajalci. In ne nazadnje, to lahko škodi tudi samoupravljanju in odnosom v podjetju. Zato bi bilo prav, da se predstavniki vodstev (in to ne samo v podjetjih) kadar raz* pravljajo in omenjajo pri tem še samoupravljanje zavedajo, da besedica »mi« v naši družbi ne pomeni samo njih. še manj pa Je v takšnih primerih upravičeno razlikovanje med »mi in vU. A. Žalar Občinski sindikalni svet Kranj Predlogi k osnutku zakona o otroškem varstvu Predlog programa razvoja otroškega varstva v kranjski občini naj bo začetek akcije za izboljšanje otroškega varstva Proslave ob 30 - letnici Letos bo 30 let, ko je tovariš Tito postal generalni sekretar komunistične partije' Jugoslavije oziroma zveze ko. munistov Jugoslavije. Ta prihod je pomenil hkrati tudi prelomnico v zgodovini naših narodov. V teh tridesetih letih smo jugoslovanski narodi veliko dosegli. Zato je prav, da jubilej primerno proslavimo. Izvršni komite centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije je poslal vsem organizacijam zveze komuni, stov posebno pismo, v katerem predlaga, naj bi zlasti občinske organizacije ZK posvetile pozornost temu jubileju. Tako je občinski komite ZK Kranj na prvi seji po sprejemu sklepa o organizaciji zveze komunistov v občini sklenil, da bodo jubilej proslavili v kranjski občini decembra. Predvideno je da bodo pri. hodnji mesec v občini razna predavanja za člane ZK o revolucionarni poti ZKJ. Prav tako bodo javna predavanja, na katerih bodo občane, posebno mladino, seznanili o delu zveze komunistov pred vojno, med njo in po njej. Ta mesec bodo tudi v vseh organizacijah ZK v občini posvetili največ pozornosti pomlajevanju ZK oziroma pripravi in sprejemanju mladih v zvezo komunistov. Razen tega bodo ob obletnici tovariša Tita za generalnega sekretarja posvetili tudi del drugega zasedanja občinske konference, za poseben aktiv občine pa bodo pripravili predavanje, kjer bo predaval član predsedstva CK ZKJ. Občinski komite je na seji predlagal, naj bi občinski komite ZMS skupaj z garnizijo JLA in drugimi pripravil jav. no tekmovanje ob 30-letnici ZKJ. Na srednjih šotah pa naj bi pisali posebne naloge, najboljše pa bi potem nagradili. Komite je predlagal tudi gorenjskemu muzeju, naj pripravi razstavo Pot maršala Tita po Gorenjski Nazadnje pa so sprejeli sklep naj programe praznovanja tega pomembnega jubileja pripravijo tudi vse druge druibe-no-poli lične organizacije v občini. A. ž. Ni še tako dolgo, ko smo v našem časniku že dvakrat nekaj več zapisali o otroškem varstvu, ki postaja iz dneva v dan bolj pereče. Tako v kranjski občini, kot drugod, bo treba ■ to vprašanje čimprej rešiti. Prvi koraki so ponekod že narejeni, saj je npr. v Kranju že izdelan predlog programa razvoja otroškega varstva do 1970. leta. Pred kratkim pa je o osnutku zakona o otroškem varstvu in programu v kranjski občini razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Za osvetlitev nekaterih posebnosti v osnutku zakona samo nekaj podatkov: G Zakon predvideva 2-od-stotni prispevek od osebnih dohodkov kot stalni vir za izplačevanje otroškega dodatka in za financiranje novih varstvenih ustanov. ® Varstvo otrok (predšolskih in šolskih, skrb za prehrano in zdravstvo) naj bi urejali organi Temeljnih skupnosti otroškega varstva (skupščine in upravni odbori), # Otroški dodatek naj bi znašal prihodnje leto 50 N din za otroka. Dobili pa bi ga tisti otroci, kjer mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne bo večji od 550 N din. Razen tega naj bi zaposleni delavec dobil pravico do otroškega dodatka že po 6. mesecih dela in ne po 11. kot je bilo sedaj. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je po razpravi o osnutku zakona sprejelo sklep naj bi bil 2-odstot-ni prispevek od osebnih dohodkov stalen, da bi delovne organizacije že vnaprej lahko Izračunale obremenitev dohodka, hkrati pa bi družbenopolitične skupnosti laže programirale razvoj otroškega varstva na svojem področju. Prav tako so predlagali, da bi bilo bolje, če bi imeli Temeljne skupnosti otroškega varstva, kot pa ustrezne sklade. V Temeljnih skupnostih bi namreč lahko sodelovalo več občanov, kot v skladih. Predlagali so tudi, naj se denar, ki bo ostal po izplačilu otroških dodatkov, porabi predvsem za gradnjo novih prostorov. Zakon pa naj bi tudi uredil delež Temeljnih skupnosti na zbranem denarju — predvsem zato, ker imajo občine z večjim številom zaposlenih, tudi več težav z reševanjem otroškega J varstva. Predsedstvo je na seji obravnavalo tudi program otroškega varstva v občini do V soboto, 25. novembra, ob 20. uri bo kranjski pevski zbor Franceta Prešerna priredil v kinu Center svečano proslavo v počastitev dneva repubililke. V programu bo sodeloval tudi mladinski godalni orkester glasbene šole in recitatorji. že v petek, 24. novembra, ob 17.30 pa bo svečana proslava tudi v zadružnem domu na Primskovem. V programu bo sodeloval moški pevski zbor s Primsko-vega pod vodstvom Franca Grudna, mladinski godalni orkester glasbene šole iz Kra- VIII. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 26. XII. 1967 1970. leta. Ugotovili so, da je program ponekod premalo izdelan, vendar pa je vseeno dober za začetek reševanja otroškega varstva v občini. Zato je občinski sindikalni svet imenoval posebno komisijo, ki se bo povezala z izvršnimi odbori sindikalnih podružnic. . Predlagali so tudi, naj v delovnih organizacijah preučijo težave, s katerimi se srečujejo zaradi neurejenega varstva otrok zaposlenih delavcev. Tako bi namreč v reševanje tega problema lahko vključili tudi sindikalne podružnice. A. Zalar nja, učenci osnovne šole s Primskovega itd. Minulo soboto pa je v počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije in dneva republike priredilo svečano proslavo tudi kulturno-umet-niško društvo Stane Žagar v Kropi. Nastopili so harmonikarji glasbene sode iz Radovljice, folklorna skupina iz Gorij, ki se je predstavila z gorenjskimi in banatskimi plesi. Proslave se je udeležil tudi Vinko Hafner, ki je udeležencem govoril o pomenu oktobrske revolucije za razvoj jugoslovanskih narodov. A. ž. V soboto je bila v mladinskem domu na Ravnah svečanost, ki jo je priredila organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov Tržič ob 50-tletoici oktobrske revolucije, 30-letnioi KP Slovenije in 20-letnici organizacije vojaških vojnih invalidev NOB Tržič. Ob tej priložnosti so 50 članom ZVVI NOB Tržič pode- (Nadalj. s 1. str.) Nagrajevanje po delu-pogoj,.. sindikalnih organizacij, da se taki pravilniki izdelajo, odgovorni pravijo, naj te izdela sindikat, čeprav je jasno, da sindikalna organizacija ni pristojna za to in lahko samo sodeluje. Pri tem so na zboru poudarili, da sindikati niso proti visokim dohodkom tistih, ki v svoje delo vlagajo večje napore in s tem prispevajo k večji produktivnosti dela. So pa proti delitvi visokih plač v primerih ko le-te niso odraz boljšega dela. Nezaposlenost postaja v Škofjeloški občini resen problem. Sindikat je prvi začel reševati vprašanje in je že dal nekaj predlogov. Med drugim se zavzema za uvedbo več izmen v podjetjih, v okviru razpoložljivih sredstev iz sklada skupnih rezerv pa naj bi se odprle nove zmogljivosti; predvsem v Poljanski dolini, kjer je problem nezaposlenosti največji. Podpirati je treba zaposlovanje mladih strokovno usposobljenih kadrov, predvsem v razvojnih in komercialnih službah podjetij, ki sedaj niso ustrezno zasedene. Sindikat tudi predlaga, da se zaposluje nove delovne moči samo prek zavoda za zaposlovanje, med drugim tudi zato, ker večina kadrovskih služb v podjetjih nima strokovnjakov, ki bi lahko delali ustrezne teste pri prosilcih za zaposlitev. S. Zupan lili diplome v znak priznanja za nesebično delo v 20 letih njenega obstoja. Diplomo je dobil tudi Peter Uzar, udeleženec oktobrske revolucije, revolucionar in nosilec spomenice iz NOB. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki družben op eliti oni h organ i zaci j v tržiški občini. Program so izvajali recitatorji DPD Svobode Tržič. -dh Upravni odbor AVTO MOTO DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA razpisuje licitacijo za oddajo avtomehanlčne delavnice v najem s 1.1.1968. Razpisni pogoji so na razpolago v društveni pisarni med uradnimi urami, v škof ji Loki, Jegorovo predmestje 10. Licitacija bo v petek, dne 8. decembra 1967 ob 16. uri v prostorih društva. Ponudbe je oddati najkasneje do prl-četka licitacije v zapečateni ovojnici z napisom »Ne odpiraj — Ponudba za licitacijo«. V ponedeljek Je obiskal Tekstillndus v Kranju senator čilskega parlamenta in generalni sekretar partije Cile Luis Corlovan s soprogo. Pogovarjal se je s predstavniki delovne organizacije in samoupravnih organov. Pogovorov sta se udeležila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar ln sekretar občinskega komiteja ZK Martin Košir. Luis Corlovan s soprogo je na obisku pri nas kot gost CK ZK Jugoslavije — Foto: Franc Perdan Proslave za dan republike Podelitev diplom v Tržiču Kupujte v trgovini Elektrotehne v Kranju Prešernova ul. 9 # gospodinjski aparati © akustični aparati, televizija ® elektroinštalaeijski material V LTH os Ti Prodaja hladilnih naprav je iz leta v leto večja — Nove možnosti za izvoz — Ustreči željam kupcev Loške tovarne hladilnikov je podjetje, ki se je v gospodarski reformi dobro znašlo. K temu je veliko pripomogla pravilna usmeritev proizvodnje ter prilagajanje tržišču, še pred nekaj leti so tovarne, ki danes sestavljajo LTH, proizvajale elektromotorje in gasilne črpalke. Proizvodnja le-teh sedaj zaostaja In danes delajo največ hladilne in klimatske naprave. Obseg proizvodnje v LTH ( kupcev, ki bodo ponudili že od leta 1985 precej enakomerno narašča, približno za 17 do 20 odstotkov letno. Hkrati pa se je spremenila udeležba posameznih panog v celotnem obsegu proizvodnje. Tako se je na primer proizvodnja hladilnih naprav v devetih letošnjih mesecih povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 45 odstotkov, medtem ko se je proizvodnja električnih strojev in opreme za gasilstvo zmanjšala. Predaja izdelkov sicer letos ni tako uspela kot lani, ko se je povečala za kar 34 odstotkov. Razveseljivo pa je, da se je prodaja hladilnih naprav v primerjavi z lanskim letom še povečala, čeprav je bil že lanski uspeh zelo dober. Tako dobre rezultate v prodaji pa jim ni napelo ponoviti pri plačani realizaciji. Trenutno dolgujejo kupci podjetju že nad 20 milijonov novih dinarjev. To sicer za podjetje, ki prodaja investicijsko blago, ni izredno slabp, vendar trdijo, da bi z boljšo izterjavo prav gotovo lahko dosegli hitrejše plačevanje. Da bi zmanjšali vezavo sredstev, bodo morali izboljšati tudi nabavo reprodukcijskega materiala s tem, da bi material kupovali od daljše plačilne roke. Kljub temu pa so s prodajno organizacijo v podjetju zadovoljni, saj uspešno c vaja trg in konkurira ostalim jugoslovanskim pedjetjem, pa tudi Italijanom in drugim kupcem, ki pegosto ponujajo svoje blago na kredit. Pcdjetje že nekaj let uspešno izvaža predvsem sestavne deb za hladilstvo na zahodno tržLče. V prv?m letošnjem polletju so sicer manj izvozili kot lani, vendar imajo dovolj naročil. Dosedanji kupci so naročili za pol milijona dolarjev, precej pa so naročili tudi kupci, s katerimi doslej niso poslovali, tako da bodo le težko ustregli vsem in bedo prisiljeni nekaj naročil prenesti na naslednje leto. Računajo, da hodo letos izvoz'ii več kot lani. Pohvalno za podjetja je tudi, da doslej še niso izgubili nobenega zunanjega kupca, s katerim so začeli poslovati. Doslej so izvozili večinoma na zahod (Amerika, Danska, Francija, Avstrija), zdaj pa so se lotili tudi vzhodnega tržišča. Računajo, da bodo v bodoče uspeli prodati precej svojih izdelkov v Vzhodno Nemčijo. Odpirajo pa se možnosti tudi za prodajo v Egipt. Da bi si zagotovili Med obiskom v kranjski občini si je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher minuli četrtek ogledal tovarno SAVA — Foto Perdan čimbolj stalen izvoz na zahodno tržišče, skušajo prodati svoje blago še drugim zahodnim državam. Trenutno imajo največ možnosti v Angliji- Pri prodaji njihovih izdelkov je veliko pripomogla pravilna razvojna politika. Tovarna je že pred leti ustanovila zavod za hladilno tehniko, ki opravlja razvojna in projektivna dela. Hiter razvoj je namreč v tej panogi zelo potreben, saj se zunanjost in sestava hladilnih naprav zelo hitro menjata. V zadnjih dveh letih so oblikovno in konstrukcijsko spremenili eno tretjino izdelkov. V tovarni menijo, da bi morali nekako v petih letih eipremeniti svoje izdelke, da bi lahko ostali konkurenčni. Letos je razvoju uspelo izdelati novo konstrukcijo skrinje za globoko hlajenje. Za zdaj so jih izdelali le toliko, da so lahko poslali vzorce največjim popraševalcem na domačem tržišču. Zanimanje za ta izdelek je precejšnje, zato ga bedo prihodnje leto lahko začeli redno delati. Da želi pcdjetje ustreči kupcem, dokazuje tudi to. da so začeli delati specialne hla-dilnke in.klimatske naprave po želji kupcev. Tako so v tem letu izdelali posebne hladilne naprave za najmodernejšo trgovino v Jugoslaviji, ki jo je zgradila Prehrana Ljubljana v Osijeku, za hotelsko pcdjetje Zelena Laguna v Poreču, za Medeks in Bonboniero Rotovž v Ljubljani. Razen tega so izdelali precej klimatskih naprav, tako za hotel Kristal v Opatiji, za računski center v Sveto-zarevu, za kupca v Novem Sadu pa so izdelali komoro za vzgojo rastlin, v kateri se lahko uravnavajo vsi najvažnejši biološki činitelji. Ta izdelek je eden izmed tehnično najzahtevnejših v dosedanji proizvodnji. Na zagrebškem velesejmu so letos prvič razstavili »ledomat«, avtomat za izdelavo ledenih kockic za gostinska podjetja. V 24 urah avtomat naredi 20 do 24 kg ledenih kock. Postopek za izdelavo je popolnoma avtomatičen. Obenem s to napravo pa je podjetje na zagrebškem velesejmu razstavilo še hladilne naprave za mlekarstvo. Tako bodo v bodoče izdelovali manjše hladilne naprave za ohlajevanje mleka v posodah za manjša gospodarstva in večje naprave za zbiralne centre. Da bi čimprej osvojili pro- izvodnjo omenjenih hladilnih naprav, posebno večjih, so "se povezali s podjetjema Alfalaval na Dunaju in z Agrotehniko v Ljubljani. S temi sodelavci so letos že izdelali 20 hladilnih naprav za zbiralne bazene za mleko. Kupci so bili predvsem kmetijske zadruge iz 1 drugih republik. i Z dobrim delom, predvsem ' pa s trdnejšo povezavo raz- i voja in proizvodnje, se je j podjetju LTH posrečilo zadr- i žati domači trg in se obe- j nem uspešno vključilo v izvoz. Tako ima LTH danes razčiščen proizvodni program in upa na uspešno poslovanje tudi v prihodnje. S. Zupan Električna luč v Tamarju Kdo ne pozna prelepe doline Tamar pod Triglavskim pogorjem? Še pretekli teden js tam brlela petrolejka, še pretekli teden in nikdar več. V soboto je električna luč zasvetila v planinskem domu Tamar in v karavli pri grani-čarjih. Elekriko so napeljali od transformatorske postaje v Planici do nove postaje v Tamarju. Postajo v Tamarju je postavilo SGP Sava, montiralo pa Eloktro Kranj, distributivna enota Žirovnica. Jarek za 10 kV kabel so izkopali vojaki graničar ji. Vrednost celotne investicija z nizkonapetostnim priključkom za planinski dom Tamar in karavlo zn^ša okrog 49 milijonov starih dinarjev. Investitorja sta bila Jugoslovanska ljudska armada (gra-ničarji) in planinsko društvo Medvode, lastnik planinskega doma Tamar. J. Vidic Razvoj komunalne dejavnosti v tržiški občini do leta 1970 Prednost blokovni gradnji Gospodarska reforma je prinesla spremembe tudi v komunalni dejavnosti. Predvsem se je spremenil položaj komunalnih podjetij, sistem gospodarjenja in financiranja stanovanjske izgradnje. Glede na to bo obseg stanovanjske izgradnje odvisen predvsem cd tega, koliko sredstev bodo zbrale gospodarske organizacije in kakšne bodo možnosti banke za kreditiranje. Te pa bodo v precejšnji mer; odvisne od tega, v kolikšni meri bo banki uspelo zainteresirati občane in druge za stanovanjske hranilne vloge. V Tržiču predvidevajo, da bedo v obdobju 1965-1970 zbrali 11.960.OC0 novih dinarjev. Ker torej denarja ne bo na pretek, bo potrebno stanovanjsko gradnjo čimbolj uskladiti s potrebami in ekonomskimi možnostmi bodečih stanovalcev. Anketa, ki so jo izvedli v začetku tega leta, je pokazala, da bi do leta 1970 morali zgraditi v Tržiču 385 stanovanj, od tega 192 individualnih stanovanjskih hiš in 193 stanovanj v blokovni gradnji. Tako razmerje pa že izdelani urbanistični plan zaradi racionalnejše izrabe razpoložljivih zazidalnih površin ne dopušča. Zato bo v bodeča dana prednost blokovni gradnji, saj bo tako do konca leta 1970 doseženo razmerje 75: 15 v korist blokovne grad n e. Gradili bodo predvsem v Bistrici, Kovorju, Pristavi, Ca-dovljah in Jelendolu. Pri trda celo z naj^" štivčeva o boljševjkih komaj kaj vih pridig, iz Možinovcga pripovedovan1*., to, da boljševiki plenijo in jemljejo ® ( štvem nagrabljeno imetje, predvsem p** skrite zaloge živil, tako kakor so jih ,1" tistemu kmetu. jj »Kragulju?« vzkipi v Roziki, ne zaf3" tistega bedastega Kranjca. m »Zaslužil je skoporitec!« se postavi * ne toliko zaradi nepremišljenega tujca*.,4 o Jakobu, s katerimi bo lahko razvesel' aa se bo vračala dc novicami, med njin smrti. Rozi pa, ki se s šteti skoro nikoli kakor se ta hi;> nabira v njej žolč pi'^L nikoli, začne klicati cel pekel na prav * skega bedaka.« j »Samo ta norec je kriv, da je naše 1 »Doslej še nikogar ni,« pravi Štefi in * t ker takih besed, ki jih rabijo za S\o\e ] najbolj bedasti primorski bedaki, prav : Slovence samo bedasti Gorenjci, a še ob^, »Le brani ga, če misliš, da je vsak vika, že boljševik! Ta tepec . . . « . »Nikar, Rozi! Ne imenuj človeka, ^ v Judenbergu ali pa prepozno pobegnil'', tudi Stivčeva, prav tako kakor je pono^ in jih spomniti, da so še nekaj dni pop1^ vika« nikoli ne prišii živi domov. »Sam saj so možje priznali, da je boljševik ič, propadel, ker so pričeli pri mezincu na po glavi. Take reci je tre?a začeti in \A Dunaju in v Budimpešti in drugih vel1' gnezdu kaker Jr Je zaPomm'a samo Itašenr zemljo, z oderali vojno nakopičene in :< /.r.ov predlog pobrali Kragulja, marveč zaradi L zopet Roziki po robu t^0r zaradi dobrih novic očeta; Pa se je že bala, mifli 'n zaskrbljujočimi V ino novico o Jakobovi prebirala, a tako ostro, Svoji najljubši sestri, še j kranjsko norega kranj- ttrila nesreča!« ^roti, da bi ostala mirna, ina severni strani gora L kakor za primorske Največkrat v šali. ki se ima za boljše- : katerega bi naši ostali iskuša Roziko obrzdati >,jzkušala obrzdati može •rdili. da bi brez »boljše. S ga je pripeljal mednje, tiprej uganil, da bo upor namesto da bi udarili '»vati v prestolnicah, na mestih, ne pa v takem i-; nižji od najnižjega ce-'.akim dunajskim davkar- i jem snel prvi cilinder z glave in se priklonil tako globoko, da bi z nosom kakor s plugom zaoral po cestnem prahu. Tako je ta boljševik, ki ga je prav med naše pripeljal bog iz tiste karantane, rekel in jih še pravočasno pripravil, da so nabrusili pete,« pripoveduje Štivčeva in uporablja besede, kakršne so rabili možje. »Njemu se imajo zahvaliti za rešitev!« »A tudi za pogubo!« »če so ga poslušali, so morda že iz nevarnosti, razen ...« »Kaj, razen?!« Rozi skoro izzivaje trmasto pogleda Štivčevo. »Razen, če niso poslušali Andreja, ki je trmoglavil, naj bi ostali m počakali, in ki je — ne zameri mi! prav tako grdo in nehvaležno zmerjal kakor zdaj ti!« Rozi osupne, saj jo tak poudarek prijateljičinih besed žali. žali njo in Andreja! Kaj takega od Štivčeve ni pričakovala. Zato v osuplosti ne najde takoj dovolj ostrih besed, s katerimi bi se postaja za Andreja, ki je v njenih očeh, od ljubezni sebičnih očeh najboljši in najpopolnejši moški na svetu, po pameti in po vseh drugih lastnostih vsaj za glavo nad možmi, s katerimi ga je družila ubežniška usoda. »Kakor zdaj jaz .... kakor jaz?« ponavlja z drhtečimi, od užaljene razburjenosti rdeče vročičnimi lici. »Kakor jaz ... kakor jaz ...« »Da, samo on se je še protivit, da bi šli na Kranjsko, medtem Ko so se drugi že sprijaznili in... / »Sramota! Potegnili s tujcem namesto z rojakom! Poslušali Kranjca!« »Poslušali pamet!« pravi Štefi in jezno ošine sestro. »Da, pamet,« mirno, skoro šepetaje ponovi štivčeva. »Pamet? Kranjsko, ha,« prešine užaljeno in že skoro zlobno razburjeno Rozi kratek, posmehljiv nasmeh. »Zdravo človeško pamet!« poudari Štefi. »In previdnost,« zašepeta Štivčeva, ki bi rada prijateljico pomirila, kakor je ponoči svojega moža, ki se mu tudi ni dalo iti od nje; Rozika bi morala zato pomisliti, da tudi njej ni lahko in da Dl tudi ona raje imela moža - ubežnika v bližini doma kakor v nekem škofjeloškem hribovju, katerega ne pozna in kjer še nikoli ni bila. Toda Rozika na to ne pomisli. »Pamet? Previdnost? Zares!« ji zajedljiv posmeh še bolj spači drugače tako lep in ljubek obraz. »Zares po pravi previdnosti so se lotili Kraguljevih nagrabi jenih zalog, ha! In po pravi trdi kranjski pameti, ha! Kdaj pa so Kranjci že znali ravnati in živeti po svoji pameti? Naša pamet jih prekaša! Kar v življenje poglejte! Med ugledne in pomembne ljudi! Katerih je več? Naših ali kranjskih? No, povejta! Povejta!« Štefi zmajuje z glavo. Razume, da je Roziki zaradi Andreja hudo. Ne rr.zume pa, da blebeta po pregovoru: Vsak berač svojo malho hvali! Blebeta, kakor blebetajo na primer Brici, kadar se imajo za boljše in plemenitejše od Kraševcev: »Gada pustit, Kra-ševca ubit!« ali briška dekleta, kadar so ljubosumne na Benečice in Gorjanke: »Gorjanka-ciganka! Benečice-beračice!« in se — same uboge — imajo za bolj bogate od prav tako ubogih deklet z Gora, kakor v Brdih pravijo gorskemu svetu nad Brdi, in deklet iz revne Slovenske Benečije in Rezije. Tako bi najbrž Rozi obkladala z zasmehljivimi reki, ki jih ima skoro sleherni slovenski kraj za sosedni slovenski kraj, sleherna slovenska pokrajina za drugo slovensko pokrajino, vsa slovenska zemlja, ki je uradno še vedno ni, saj je razkosana z deželami in deželnimi oblastmi na Kranjsko, Koroško, štajersko, Goriško, Istro in vzhodni del celo pod Madžarsko, preračunljivo razkosana, saj mnogi Nemci pa tudi tržaški in goriški Italijani, ki so vse do italijanske vojne napovedi uživali prednost pred slovenskim ljudstvom, še vedno trdijo, da Slovencev sploh ni, marveč da so samo Kranjci, Korošci, Štajerci, Istrani, Primorci in da so si jih izmislili šele pred kakimi sedemdesetimi leti tisti, ki bi radi med Adrijo in Dravo s svojimi sanjarijami ustvarili nekakšno Slovenijo in s Hrvati, Srbi in Bolgari nekakšno slovansko državo od Triglava do Črnega in Egejskega morja vse tja dol do Soluna, in tisti, ki zdaj z nekakšno deklaracijo terjajo samostojno jugoslovansko državo v okviru, a še raje brez okvira sedanje monarhije. In prav taka obkladanja z zasmehljivimi reki so odraz dolgega in namernega netenja neenotnosti in poizkusov razpihovanja sovraštva ali vsaj nestrpnosti prebivalstva neke slovenske dežele proti drugi slovenski deželi. Zato štefi tako težko posluša Rozikino natolcevanje in zasmehovanje »trde kranjske pameti«, prav tako kakor bi ne mogla trpeti natolcevanja kakega »pametnega« Kranjca proti Primorcem in še bolj proti Štajercem, ko bi slišala tisto, med ljudstvo vrženo za-smehljivko, da »lažje najdeš zelenega psa kakor pametnega Štajerca«. In zato bi najraje šla ven k Slavku, ki se danes začuda rad igra z »otrokom«, malim Žefkom, ob potoku, ki teče mimo hiše, ob potoku, kjer dela za petletnega Žefka mlinčke, kakor jih je svojčas delal v Penzbergu v strugi potočka, ki je tekel čez Ebnerjev vrt. »V Penzbergu?« odžene takoj misel na ta na veke prekleti kraj. Komaj senca se je dotakne, senca, v kateri je zgoščena preteklost v brezličnost: vse in vsi, ki so ji grenili usodo od Franca do tašče, penzberških mogotcev, ki so ji hoteli iztrgati otroka, do zlobnih blebetavk in opravljivk. Samo senca, ob kateri se ji zazdi, da tudi Rozi ta hip ni boljša od njih in da jim je s svojim posmehljivim pačenjem celo podobna. GLAS * 11. STRAN GLAS * 12. STRAN PO PREŠERNOVIH STOPINJAH SREDA — 22. novembra 1967 Pesnikov V prejšnjem zapisu smo obljubili, da se bomo še vrnili k snovi »Prešeren in gledališki oder.« Seveda pa se bomo morali v teh dveh sestavkih, ki si bosta sledila, omejiti le na suho naštevanje odrskih del v zvezi z našim pesnikom — za kake podrobnejše ocene in analize za zdaj še ni pravega časa. Hiteti mam reč moramo s snovjo o Prešernu — ki se nam je kar nehote razvlekla skoro na vse tedne zadnjih štirih let — da bi se mogli poslej pogovoriti še o drugih starih gorenjskih pisateljih in pesnikih. V mislih imamo Valjavca, Alcšov-ca, Finžgarja, Jalna, Kersnika, Mandelca, Tavčarja, Aljaža, Vido Jerajevo in druge. Josip Stritar: PREŠERNOV GOD V ELIZIJI Hkrati z ustanavljanjem Čitalnic je na Slovenskem zavladala tudi prav posebna vnema za prirejanje najrazličnejših proslav. Tako so Čitalnice leto za letom proslavljale Valentina Vodnika, le redkokdaj pa so se spomnile tudi na Prešerna ... Bojevitim mladoslovencem, kot so to bili Levstik, Jurčič in Stritar, to seveda ni bilo prav po volji. Leta 1863. se je v čitalniškl dobi prvič zgodilo, da sta škofjeloška in kranjska Čitalnica počastili Prešerna s posebno »besedo«. Ves zadovoljen je Levstik pisal v »Naprej u«: »Ko smo dosedaj Slovenci uže toliko storili Vodniku v čast, veseli oznanjamo, da bode v Kranj i v sredo 11. t. m. ob 10. uri črna maša za Preširnom, našim največjim, edinim pravim pesnikom, in zvečer pa »beseda« v Loki. Prihodnje leto se misli v Kranji tudi praznovati Preširnov rojstni dan; gotovo bi naš največji pesnik zaslužil, da ga tudi Ljubljana praznuje.« Zoper omalovaževanje Prešerna s strani ljubljanske sta-roslovenske gospode, je mladi Josip Stritar, sicer stalno živeč na Dunaju, napisal 1. 1868 literarno satiro »Prešernov god v Eliziji«: V onostranstvu se slovenski duhovni velikani (Trubar, Zois, Linhart, Vodnik, Metelko, Kopitar in Čop) spomnijo Prešernovega godu. Njim se pridružijo še zastopniki svetovnega pesnišbva (Homer, Petrarka in Goethe).Prešeren ob koncu povabi vse svoje častilce h kupici vina. Slede zdravice, ki merijo na slovensko kulturo, na politiko in na bodočnost. Posebno pomembna je zdravica Čopova, ki je namenjena mlademu pesniškemu rodu: »Bog živi naše nadepolne, njih pesmi naj ne bodo tako bolne!« Levstiku se je zdela Stritarjeva satira dobra in vredna natiska, drugim kritikom pa ni bila všeč »zaradi grobega humorja«. — T'-:..' atski prizor je bil sicer res še isto leto natisnjen v »Mladik:«, I odrski lik kake uprizoritve pa, razen ene same 1899, zazdaj niso v razvidu. Luiza Pesjakova: FRANCE PREŠEREN Slovenska pesnica in pisateljica Luiza Pesjakova (1828 — 1898), hčerka Prešernovega dolgoletnega ljubljanskega šefa dr. Blaža Crobatha, je v svoji literarni ost al ini zapustila tudi nedokončano žaloigro »France Prešerin«. Napisala je štiri dejanja, manjka pa igri še peto. »Pre-šerina« je Pesjakova pisala v 1. 1871, v tisku pa, kot nekompletno delo seveda ni izšel. V 'žaloigri nastopajo poleg Prešerna še Cap, Smole, Ka-stelic, gostilničar Dolenc in njegova hči Zateka, Katra in »uboga kmetiška žena«. — Prvo dejanje se dogaja 1. 1829., drugo 1. 1833, tretje in četrto 1. 1835, peto pa 1. 1849. Prva štiri dejanja se odvijajo v Ljubljani, zadnje (ki v rokopisu manjka) pa v Kranju. Nas bi seveda najbolj zanimalo prav to, peto dejanje. Saj bi morda prav iz njega zvedeli za kak, še neznan podatek izza Prešernovih kranjskih .let. Pesjakova je utegnila o Prešernovih nazorih in navadah dosti vedeti, saj je kot otrok in že kot dora-ščajoče dokle, več kot deset let bila dan za dnem v pesnikovi družbi. Nekaj spominov na Prešerna je Luiza objavila 1. 1886 v Ljubljanskem Zvonu. Anton Aškerc: PREŠEREN V GOSTILNI »PRI ZLATEM GROZDU« Ljubljansko slovensko gledališče je 20. marca 1899 uprizorilo Stritarjev »Prešernov god v E lizi j i« in Aškerčev prizor v gostilni »Pri zlatem grozdu«. — Dejanje Aškerčevega delca se dogaja 1. 1847, tik pred Prešernovo odsclitvi-jo v Kranj. Podoba je, da je Aškerc položil Prešernu na jezik svoje trpke misli: »Mi pesniki vse povemo, kar smo kdaj užili, mi vse povemo, kar smo pretrpeli.« Ali pa: »In ko že iz-trohnelo je telo, trepeče naše še srce. In svet naslaja s tem se trepetanjem ter ogleduje to srce ubogo z očmi si kritičnimi.« Zagrenjeni Aškerc je v tekst, ki bi moral biti poetično pridvignjen zapisal celo tako vsakdanjo modrost: » ... v gostilni se človek najlaže pokaže človeka.« Fran Zbašnik: PRIZOR IZ ELIZIJA V precej prozaičnem dramskem prizoru » ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani« je Zbašnik »zbasal« v svoje delce celo vrsto dialogov med Prešernom in Petrarko, med Julijo in Lav-ro pa med Prešernom in Ano, med Ano in Julijo Zbašnikov »prizor« je bil objavljen 1. 1905 v Ljubljanskem Zvonu. Uprizorjen pa seveda nikoli ni bil. lika Vaštetova: VISOKA PESEM Po biografskem »Romanu o Prešernu« znana pisateljica Vaštetova, se je v prvih letih po osvoboditvi lotila še dramatizacije Prešernovega življenja. Napisala "je »Viscko pesem« in jo podnaslovila kot »dramo o Prešernu.« Krstna predstava »Visoke pesmi« je bila dne 7. februarja 1947 na odru šentjakobskega gledališča v Ljubljani. — V knjižni obliki je dramo izdala Ljudska presveta Slovenije v »knjižnici ljudskih iger« leta 1953. V petdeja.ns.ki drami nastopa poleg Prešerna še dvain-trideset oseb! Mimo Čopa, Smoleta, Kastelica, Zupana, Kersnika, Crobatha, Bleivvei-sa, Terpinca in Pacenjka tudi Julija, njena mati in snubec Scheuchcnstuehl. Na oder pridejo tudi Ana Jelov-škova kot pesnikova »Netka«, Prešernova sestra Katra, go-stilničarka Jalnovka in še vrsta drugih mož in žena. Dejanje prične v ljubljanski gostilni »Pri Blažu« z nagajanjem ovaduškim policijskim agentom. Čas prvega dejanja je leto 1824. — Naslednje dejanje se dogaja že v letu 1834. Za prizorišče je sedaj ljubljanska Kazina, med nekim plesom. Ko je Prešeren izročil Juliji svoj »Sonetni venec« ... Tretje dejanje drame, leta 1835, poteka na Julijinem domu in v Crobathovi pisarni. Ob koncu dejanja zve Prešeren za nesrečno smrt Čopovo. — V četrtem dejanju, ki se dogaja 1. 1846, tik pred odse-Iitvijo pesnika v Kranj, zvemo za njegovo tragično ljubezen do Netke in otrok. Dejanje se konča z veselim Net-kinim upanjem v srečo ob ljubljenem možu. Zadnje dejanje gledamo že v Kranju, jeseni leta 1848. Prvi prizor se dogaja pred uradnim poslopjem, vsi naslednji pa v Jal novi gostilni, kjer Prešeren gosti svoje prijatelje. Za slovo poslušamo dialog med pesnikom in potepuhom Pacenjkom. Temu je dal pred dnevi eno od svojih dveh srajc. Pacenjk: Ampak srajci ste imeli samo dve! Prešeren: Ti pa nobene! Nič ne skrbi! Odslej bom potreboval samo eno srajco. Tudi največji bogatin potrebuje tam — samo eno srajco, Preseneča pa dokaj šn j a preciznost Vaštetove, ko podaja oris oseb, posebno Prešerna in Ane Jelovškove. Kar poslušaj mo: »V prvem dejanju je pesnik star 24 let, srednje velik, vitek, lasje kostanjevi, do ramen segajoči, gosti, valoviti, nakodrani, obrvi močne, črne, nos kljukast, ustne lepe, majhne; govori razločno in s poudarkom z baritonskim glasom. Sicer pa je miren, zamišljen, včasih rezko posmehljiv, sprejemljiv za šalo.« Slede orisi pesnikove vna-n j os t i, navad in temperamenta v naslednjih njegovih desetih letih. Ko je postajal Prešeren v telo vedno bolj močan, debelkast, ko ni bil več tako skrben v oblačenju in ko je postajal vedno bolj krilo široko naščeperjeno, okrog ramen temčičast šal, frizura s prečo po sredi glave in dolgimi kodri ob ušesih, zadaj visoko pripeta kita, živahna, vročekrvna.« Tudi oris drugih oseb v »Visoki pesmi« je že na prvi pogled studiozan. Kaže, da se je pisateljica v snov resnično poglobila in brižno črpala iz vseh dostopnih pisanih virov. »Visoko pesem« Vaštetove so uprizorili že na številnih odrih; tudi v Kranju večkrat v več sezonah. Zavzeto poslu-šajočih gledalcev ni nikoli zmanjkalo. Podoba je, da bodo »Visoko pesem« na Slovenskem še in še uprizax-jali, če ne več naš, pa prihodnji rodovi. Še besedo ali dve o pisateljici liki Vaštetovi. Rojena Dolenjka iz Novega mesta, je pred tremi meseci ugasnila v Ljubljani. Dnevi so se ji iztekli v starosti 76. let. Vaštetovo smo v letih po vojni uvrščali med najbolj brane in priljubljene slovenske pisatelje. Njen Roman o Prešernu je izšel kar v več ponatisih, zelo pa so bila čitana tudi druga njena dela, kot so npr. Gričarji, Upor, Izobčenec (roman o Janezu Trdini) in avtobiografske Podobe iz mojega življenja. — Prizor s čitalniške »besede« v Kranju zagrenjen; posebno od Čopove smrti dalje. »V petem dejanju je Prešeren že zelo postaran, bled, j močno osivel, lasje so še vedno gosti, moge v blatnih škor-njih, ogrnjen je v širok plašč s pelerino, težko se opira na močno palico, na glavi ima potlačeno čepico s ščitnikom, j Je že hudo bolan, toda v de- j batah še vedno neuklonljiv, J dasi mu je pogled že n.°pre- ! stano uprt v smrt.« i Ano Jelovškovo, Prešerno- j vo, »Netko«, je Vaštetova ori- j sala takole: »Stara 25 let, majhne čed- ! ne postave, cigansko lepega obraza, temnih las, obleka bi-dermajerska, poletna: do ramen izrezana, v pasu tesna, Vaštetova je postala s svojim delom prava ljudska pisate-Preseneča pa dokajšnja pre-in oporo zavest, da piše za preproste ljudi, za ljudi z odprtim srcem za vse dobro in plemenito. To je bilo tudi njeno kulturno poslanstvo, ki ji ga vsi priznavamo. Naj bodo zato te skromne vrstice položene namesto nage! j na s pesnikovega groba na njeno šfi svežo gomilo. Ime iskrene prešerno!jubke ne bo pozabljeno. Ob pesnikovem imenu bo zaradi Romana o Prešernu in zaradi Visoke pesmi živelo ■ tudi njeno ime ... (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zoreč Nesreče preteklega tedna Zaradi deževnih dni se je več nesreč na gorenjskih cestah pripetilo zaradi mokrih, spolskih cest. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti je voznika osebnega avtomobila KR 120-74 Jožeta Kupca iz Kranja zaneslo v levo s cestišča, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je le lažje ranil, na avtomobilu pa je za 7003 N din škode. Na Koroški cesti v Kranju je v petek opoldne zaneslo osebni avtomobil KR 50-06, ki ga je vozil Jože Tomažin, tako da je zapeljal s ceste v sadovnjak in trčil v drevo. Na avtomobilu je za 5500 N dinarjev škode. Pozno ponoči se je v petek na cesti I. reda Kranj — Naklo pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila LJ 439-22 Janez Er- žen je v blagem ovinku zavo-zil preveč levo in zadel obcestni kamn. Pri tem je voznika in njegovo ženo vrglo iz avtomobila, avtomobil pa se je preobračal še 20 metrov po travniku. Pri nesreči se je voznik hudo ranil, na avtomobilu pa je za okoli 15.000 N dinarjev škode. L. M. Tovarna motornih vozil TOMOS KOPER NIČ ZATO — ČE JE DALEČ DO VAŠEGA DELOVNEGA MESTA, — ČE NIMATE NA VOLJO VELIKO DENARJA, — ČE SO CESTE SLABE. Tomosov moped collbri T-12 vas bo vselej hitro, poceni, udobno in varno pripeljal na cilji Izrabite kreditne ugodnosti za nakup mopeda v zimski sezoni v naših prodajalnah v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani in Kopru ter v prodajalnah naših večjih trgovskih zastopnikov! POHITITE! NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI I Zahvala Ob prerani in težki izgubi našega brata in strica Jožeta Zormana se iskreno zahvaljujemo gasilskemu društvu Velesovo in AMD Šenčur ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: bratje Janez, Franc, Andrej z družinami, sestre: Katica, Cilka, Metka z družinami in Marija Praprotna polica, Šenčur, Smlednik, Kranj, Orehovlje, Niča — Francija Zahvala Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Miha Kalana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni vsem gasilcem, tov. Jaku za poslovilne besede, sodelavcem Modnih oblačil in Tekstilindusa, uslužbencem KŽK obrat kmetijstvo, uslužbencem nabave in šoferjem Planike, dijakinjam la AS, K. K. Odredu Ljubljana, pevcem društva upokojencev, č. duhovščini in vsem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Roza, sinova Rajko, Nejo združino, hčerke: Olga, Marija, Joži z družino, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Kranj, 16.11. 1967 V nekaj stavkih ŠKOFJA LOKA — Okoli sto vojakov škofjeloške in tolminske garnizije že več tednov gradi nov vodovod med Ho to vi jami in Škofjo Loko. Škofjeločani si že dolgo žele novega vodovoda in so zato vojakom za njihovo delo nadvse hvaležni. V zahvalo in pa za zbližanje pa so jim dijaki škofjeloške gimnazije v nedeljo popoldne pripravili kulturno-zabavni program, v katerem so sodelovali člani vseh sekcij MKUD gimnazije in nekateri študentje. Ob tem srečanju je odprl razstavo svojih najnovejših del tudi slikar Ive Šubic. GOLNIK — Foto sekcija tega društva je že vrsto let med najbolj delavnimi. 29. novembra bodo odprli že peto samostojno razstavo fotografij v počastitev dneva republike in 50-letnice oktobrske revolucije. Za razstavo je deset fotoama-terjev pripravilo okoli 60 fotografij. Najboljšim bodo podelili devet nagrad v fotografskem materialu. Institut za pljučna obolenja in tuberkulozo pa bo podelil tri nagrade v skupni vrednosti 25.000 S dinarjev. JESENICE — V soboto zvečer so v delavskem domu na Jesenicah odprii razstavo pod naslovom Oktobrska socialistična revolucija. Razstavo je uredila Ani Benedičič, kustos Gorenjskega muzeja v Kranju, nekaj eksponatov pa je prispeval tudi oddelek za delavsko gibanje in NOB tehničnega muzeja železarne. V mali dvorani je razstavljenih 200 fotografij udeležencev oktobrske revolucije z Gorenjskega, ki so v Rusijo prišli kot vojni ujetniki in se borili na strani delavcev iti kmetov. V soboto so družbenopolitične organizacije za udeležence oktobrske revolucije priredile slovesen sprejem. Padel je pod konja V petek popoldne se je na cesti IV. reda med Sp. Gorja-mi in Poljanami pripetila huda prometna nesreča. Voznik vprežnega vozila Martin Pretnar, rojen 1907, iz Podkočne je vozil proti Poljanam. Iz neznanega vzroka je padel z voza pod konja in se pri tem hudo ranil po glavi in rokah. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Posredno je bil splašeni konj vzrok prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti Kranj — Mengeš pri Sp. Brniku. Voznik osebnega avtomobila MB 263-62 Franc Kranjc je pravilno po desni strani pripeljal v križišče, kjer se cesta odcepi proti Cerkljam. Z desne strani je pripeljal voznik vprege, ki se mu je prav v tem trenutku konj splašil. Voznik Kranjc je avtomobil takoj ustavil, od zadaj pa je v tem trenutku trčil vanj tovornjak KR 21 50, ki ga je vozil Janez Maček. Pri nesreči je nastala le materialna škoda. L. M. Triletni otrok padel v vodo V petek popoldne so se otroci igrali ob vodi, ki je speljana v železarno na Jesenice. Pri tel je triletni Nenad Vervič padel v vodo in utonil. L. M. PRIMSKOVO -KRANJ Proslava v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije in dneva republike bo v petek, 24. 11. 1967 ob 17.30 v dvorani Zadružnega doma. Vabljeni! Neprevidni kolesarji V nedeljo popoldne se je na cesti II. reda v Železnikih pripetila huda prometna nesreča. Voznik Franc Marčua iz Strahinja pri Kranju je vozil iz Železnikov proti Škofji Loki. Iz nasprotna smeri so vzporedno vozili trije kolesarji, med katerimi je Janez Vrhunc iz Železnikov vozil po levi strani. Pri srečavanju je avtomobil trčil v kolesarja, ki se je pri padcu hudo ranil. L. M. Nogometni w turnir v Škofji Loki V počastitev 50-letnice oktobrske revolucije in 29. novembra bo v dneh od 24. do 26. novembra v škofji Loki nogometni turnir. 24. novembra se bosta pomerila NK Škofja Loka in NK Medvode, naslednji dan NK Ločan in NK JLA škofja Loka, v nedeljo 26. novembra, pa zmagovalca prvih dni. Združenje šoferjev in av- lomehanikov podružnica Tržič organizira TEČAJ ZA KVALIFIKACIJE voznikov motornih vozil za svoje člane. Nečlani pridejo v poštev za dopolnitev števila tečajnikov. Prieetek tečaja bo 13. decembra 198"?. Prijavijo se lahko šoferji* ki imajo dokončano osnovno šolo ali vajeniško šolo. Prijave sprejema do 5. decembra tajnik društva Jože Goričan, Tržič, Trg svobe-de 9. f Radio L J SREDA — 22. novembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.OD Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne in domače melodije — 12.10 Med romantičnimi uverturami — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni nape- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 171, 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 111 n iimi i laaMmg— vi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Našii poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni in-termezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalno-sti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno ČETRTEK — 23. novembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 12.10 Odlomki iz opere Zrinski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo za vas — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital klarinetista Mihe Gunzka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrkov simfonični koncert —- 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno PETEK — 24. novembra 8.08 Koncertna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Narodne v priredbi za trio in vokalni tercet — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Tisoč pisanih taktov — 12.10 Malo glasbene romanike — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Veliki valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Plesni zvoki — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Slovenskega okteta — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne nemške glasbe — 23.05 Literarni nokturno - Televizija SREDA — 22. novembra 13.50 Nogomet CSSR : Irska (Intervizija) — 17.00 Porcčila, 17.05 Lutkovna igra (RTV Skopje) — 17.25 Spominčki in priljubljeni konjički, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Združenje radovednežev, 19.00 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 Portreti dokumentaristov (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20 30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 V smeri kažipota (RTV Zagreb) — 21.40 Srce — 5. oddaja, 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Eeograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Ekspedicija, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.40 Glasba za vas (RTV Beograd) — 21.55 Ustvarjalec in njegovo delo, 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — 23. novembra 9.40 TV v šoii (RTV Zagreb) — 10.35 Angleščina (RTV Beograd) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 1545 Angleščina (RTV Zagreb) - 16.10 TV v Šoli, 17.05 Poročila, 17.10 Vi-javaja — ringaraja, 17.55 TV obzornik, 18.15 Po sledovih napredka (RTV Ljubljana) — 18.35 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Propagandna m::d>gra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnev- ) nik, 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.10 Risanka (RTV Ljubljana) — 21.20 TV drama, 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 21.10 Propagandna oddaja, 22.20 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 24. novembra 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 17.55 TV obzornik, 18.25 Glasbeni magazin, 19.05 Na sedmi stezi, 19.25 Cik cak, 19.40 Domiselnost in snobi-zem (RTV Ljubijana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.40 Giuseppe Verdi — italij-film (RTV Ljubljana) — 22.20 Šlager sezone (RTV Zagreb) — 22.35 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.25 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Znanost 67, 19.05 Mozaik 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spo. red italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagand, oddaja, 20.40 Celovečerni film, 22.25 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) Jesenice RADIO 22. novembra nemški film UBIJALEC S TEMZE 23. novembra špan. italij. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC 24. novembra franc. barv. film GALANTNE SVEČANOSTI Jesenice PLAVŽ 22. novembra špan. italij. film PRODAJALKA VIJOLIC 23. novembra sovjetski film ŽENSKE 24. novembra sovjetski film ŽENSKE Dovje-Mojstrana 23. novembra franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST Kranjska gora 23. novembra nemški film UBIJALEC S TEMZE 24. novembra franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST Kamnik DOM 22. novembra češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI ob 20. uri 23. novembra češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI ob 17.15 in 20. uri Skofja Loka SCRA 22. novembra angl. barv. CS film BEATLESI V POPOLDANSKEM RITMU ob 18. uri, franc. italj. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE ob 20. uri 23. novembra franc. italj. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE ob 20. uri 24. novembra franc. italj. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE ob 18. in 20. uri. Prešernovo gledališče SREDA — 22. novembra ob 16. uri za red DIJAŠKI II, ob 19.30 za red KOLEKTIVI PETEK Remec: DELAVNICA OBLAKOV, gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Vstopnice so tudi v predaji. ČETRTEK — 23. novembra ob 16. uri za red DIJAŠKI I, ob 1.9.30 za red KOLEKTIVI ČETRTEK Remec: DELAVNICA OBLAKOV, gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Vstopnice so tudi v prodaji. Le vrhunski VISOKI C mojstri dosegajo visoki C @ Ženske in moške obleke @ Perilo — najmodernejše blago ® Vedno ugodne ponudbe Trgovina s tekstilom za vsakogar Otroške obleke Že en sam obisk se vam splača Graz. Annenstrasse 13 Knittelfeld, Herrengasse 16 Judenburg, Hauptplatz 16 Klagenfurt, Getreidegasse 1 GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s podružnicami na JESENICAH v RADOVLJICI ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU STIMULIRA SVOJE VARČEVALCE IN SICER: z obrestmi: 6,25 % na hranilne vloge na vpogled 7 % na hranilne vloge vezane na 1 leto 8 % na hranilne vloge vezane za 2 leti z velikim nagradnim žrebanjem, ki bo v januarju. Razpisanih je 78 lepih nagrad. Prva nagrada avto »ŠKODA«. Prodam Prodam PRAŠIČKE. Povije S, Golnik 2487 Prodam dobro ohrajen MOPED T-12, registriran s 3000 jem. Ziherl, Podpurfelca 8, šk. Loka 2497 KRANJ modno blago Maja Prešernova 11 Prodam električni ŠIVALNI STROJ. Kranj, Vodopivče-va 2 2483 Prodam VOLA, vajen vsakega dela. Brezovica 4, Kropa 2549 Prodam KOTEL za žganje-]aiho. Prebačevo 43, Kranj 2550 Prodam 5 PRAŠIČEV, 30 — 35 kg težke. Lahovče 39, Cerklje 2551 Prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 2552 prodam FIAT 750 letnik 1963. Kranj, Jezerska cesta 92 2553 predam TELICO, 500 kg težko, ki bo decembra teleti-la. Zg. Bitnje 50, Zabnica 2554 Prodam KONJA, starega 8, let. Rečiška 8, Bled 2555 Prodam FIAT 600, letnik 1960. Jeraj, Zapoge 16, Vodice 2556 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Breg 15, Komenda 2567 Kupim suh smrekov borov LES 25, 40, 50, 80 mm. Špik Jurij, Gasilska 16, Kranj ' 2557 Kupim KRAVO, dobro mlekarico, najraje s teletom. Cesta na Klanec 19, Kranj 2558 Ostalo Sprejmem DEKLE za pomoč v gospodinjstvu, pridno in zdravo. Naslov v oglasnem oddelku 2559 Odstopam od vsebine pogovora, ki sem ga imel dne 6. novembra 1967 v delavnici tajništva cestnega prometa v Kranju. Ivo Sekne, Skalica 11, Kranj 2560 GARAŽO oddam v najem. Cesta St. Žagarja 48, Kranj 2561 Iščem enosobno stanovanje v Kranju ali samo prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 2562 Elek trodela vnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrassc 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro Hotel Grad Podvin Podvin pri Radovljici, vljudno obvešča cenjeno javnost, da bosta restavracija in hotel prenovljena od petka, 24. novembra redno obratovala. Cenjene goste obveščamo, da hotel razpolaga s primernimi prostori za konference in drugih oblik posvetovanj. Posebni restavracijski prostori za družinske svečanosti, poroke itd. Ob sredah, sobotah in nedeljah, koncertna in plesna glasba. Igral bo priznani ansambel »ŠANI«. Sprejemamo rezervacije za novoletne praznike. Za obisk se priporoča Hotel Grad Podvin Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Knific Tilki, Prebačevo, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. ROZMAN FILIP, Prebačevo 45, Kranj 2563 Vzamem DOJENČKA na dom. Hraše 4, Smlednik 2564 GOSTILNA BENEDIK v Stražišču sprejema zaključne družbe, rezerviran prostor, jedi po naročilu, primerno za slavnostna kosila, večerje, poroke in podobno. Solidna postrežba, pristna vina predvsem cviček iz Gadove peči. Vsak petek sveže domače krvavice. SE PRIPOROČAMO. Telefon 22-888 Oddam GARAŽO v najem. Kranj, Ul. Vide Šinkovčeve 9 (Primskovo) 2568 Zavarovalnica Jesenice posreduje prodajo karamboliranega avtomobila znamke VW Standard leto izdelave 1960, prevoženih ima 76.000 km. Vozilo bo prodano na javni licitaciji v petek, 24.11. 1967 ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Jesenice, C Maršala Tita 16. Izklicna cena je 3.000,— N din. Ogled vozila je možen v Gasilskem domu na Jesenicah. Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Gradišče 2 GOSPODINJE udeležite se predavanja, katerega prireja Elektro Kranj z Zavodom za napredek gospodinjstva Ljubljana v sredo, 22. novembra 1967 ob 16. uri v prostorih »Grajščine« na Linhartovem trgu št. 1, o elektrifikaciji v zasebnem gospodinjstvu Teme: avtomatski pralni stroji električni štedilniki hladilniki Vstopnine ni! v I NE POZABITE! G LAS SPORT SREDA — 22. novembra 1967 Najboljši gorenjski športnik Zadnji glasovalni kupon za najboljšega gorenjskega športnika Danes objavljamo zadnji, peti, glasovalni kupom za Izbiro najboljšega gorenjskega športnika. Bralce opozarjamo, da bomo upoštevali le tiste kupone, ki jih bomo prejeli v uredništvo najkasneje v petek, 24. novembra. športniki, med katerimi izbiramo najboljšega (po abecednem redu): Majda Ankele, Albhi Felc, Blaž Jakopič, Silvo Logonder, Vlado Martelanc, Marjan Mesec, Polde Milek, Peter Stefančič, Lidija Švarc, Jože Turk in Ludvik Zaje. Vsak bralec ima pravico poslati neomejeno število glasovalnih kuponov. Točkovanje bo po ključu: 5, 4, 3, 2, 1. Najboljši gorenjski športnik bo prejel prehodni pokal Glasa. Glasovalni kupon Najboljši gorenjski športnik 1...................................................................................................................... 2....................................................................................................................... 3...................................................................................................................... 4. ...................................................................................................................... 5....................................................................................................................... Naslov Podpis Gorenjska košarkarska liga — ženske Tudi letos zmagal Tabor (Žiri) Tako kot v moški in pionirski ligi tudi pri ženskah (mladinkah) ni šlo brez težav. V začetku se je pet ekip potegovalo za naslov prvaka: ŠŠD Janez Peternelj (gimnazija škofja Loka), KK Medvode, ŠŠD Mladi rod (škofja Loka), ŠŠD Tabor (Žiri) in OŠ Trata (Škofja Loka). 80, J. Peternelj 66. Medvode 27. ekip zelo Največ upanja za osvojitev prvega mesta so imele Medvcdčanke, vendar so z maloštevilno ekipo zdržale le polovico tekmovanja. V jesenskem delu so odnehale zaradi pomanjkanja tekmovalk in čeprav so vse tekme (4) tega dela izgubile z 20:0 in odbitkom ene tečke, še vedno niso zadnje. Odlična ekipa iz Zirov (lanski prvak) je tako zmagala tudi letos, vend?r ne posebno prepričljivo, kajti drugo-uvrščena Trata ima enako števi'o tečk, le da ima slabšo raziiko v koših. Na tretjem mestu je vrsta Mladega rodu (osnovna šola Škofja Loka), ki je z ekipama pred seboj izgubila le za eno točko, kar dokazuje, da kvalitetno za njima ne zaostaja. Lestvica: Tabor Trata Mlađi red Medvode — IZVAJANJE OSEBNIH NAPAK: Tabor 102:54 (53%), Mladi rod 88:44 (50 %), Medvode 26:11 (42,4%), Trata 112:31 (27,7%), J. Peternelj 50:9 (18%). — NAJBOLJŠE STRELKE: 1. Strel (MR) 101, 2. Hafner (Tr) 55, 3. Jurjavčie (Ta) 50, 4. B. Jeras (JP) 47, 5. Bajt 44, 6. Tušek (obe Ta) 39. 7. Lukanc (MR) 38, 8. Cešnovar 30, 9. Berginc (obe Tr) 29 košev itd. Iz vseh treh loških bi lahko sestavili eno kvalitetno, ki, bi lahko nastopala v slovenski ligi, vendar prvo leto ne bi smeli zaradi mladosti in neizkušenosti pričakovati preveč. Igralke v gorenjski ligi so namreč še povečini pionirke. Zanimivo je namreč, da je bila kombinirana ekipa loških ekip na letošnjem republiškem prvenstvu peta. Stalni uspehi mladih ekip iz Žircv (moških in ženskih) kažejo na lepo bodočnost košarke v tem delu Slovenije. Športni red se ne uveljavlja le zaradi posnemanja vzornikov, ampak zaradi skrbnega in sistematičnega dela nekaterih športnih privržencev. P. Pokora Po pionirskem prvenstvu Gorenjske v nogometu Triglav in ne Kranj Opomba: Izrežite kupon in ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1. Kupon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa oddaste v uredništvo. 8 6 2 208:151 12 8 6 2 173:134 12 8 2 6 198:195 4 8 4 4 115:156 4 (- 4) J. Peternelj 8 2 6 141:199 3 (- D — OSFBNE NAPAKE: Tabor 111, Trata 81, Mladi red Kranjski strelci ocenili svoje delo Jesenski prvak pionirskega prvenstva v nogometu je i Triglav in ne Kranj. Protest Triglava glede tekme Triglav : Lesce 0:0 je namreč ugodno rešen in je tako nastala zamenjava na vrhu lestvice. Uvrstitev drugih ekip je ostala več ali manj nespremenjena. Zaostalo srečanje Svoboda : Lesce bo odigrano pred začetkom pomladnega dela prvenstva. Tekmovanja, ki so bila določena v strelskem koledarju, so končana. Strelci so se že preselili v dvorane in pridno vadijo ta prve nastope z zračno puško, že v decembru bedo na vrsti prva tekmovanja, zato morajo biti do tedaj dobro pripravljeni. Svoje delo so strelci kranjskih strelskih družin ocenili pre;ckk> nedeljo na plenumu občivskega strelskega odbora. Poleg članov sekretariata se ga je udeležilo večje število najboljših tekmovalcev, povabilu pa se je odzval tudi sekretar SZ Slovenije tov. Miro Mam. Predsednik ObSO Kranj tov. Laknar je v svojem poročilu najprej o-menil nekatere uspehe kranjskih strelcev na letošnjih tekmovanjih, prikazal pa je tudi vrsto pomanjkljivosti in težav, s katerimi se spoprijemajo člani ObSO in posameznih strelskih družin. Zaslugo za uspehe tekmovalcev na republiških in državnih prvenstvih je treba pripisati predvsem tekmovalcem samim, ki vadijo verjetno v najtežjih razmerah na Gorenjskem. Seveda pa je hvale vredno tudi priznanje organizatorjev tekmovanj, ki so uspeli pripraviti vsa tekmovanja, ki jih je predvide, val strelski koledar za leto 1967. Teh je bilo prek 30, veliko pa so jih vodstva družin pripravila sama. Tako lahko ugotovimo, da skoraj ni bilo nedelje v letu, da ne bi bilo kakega tekmovanja. Prav zaradi težkih razmer pa vzgoja mladih tekmovalcev in tekmovalk ni zadovoljiva. Večina strelišč za zračno puško iti MK orožje ni primerna za kvalitetno vadbo, strelci pa so često prepuščeni lastni vzgoji, kajii kvalificiranih vaditeljev je za veliko število strelcev vse premalo. Tako ni megeče zbrati strelcev k skupnemu pouku, kar bi vsekakor izboljšalo danafhje razmere. V razpravi je sodelovalo več predstavnikov družin in sekretar SZ Slovenije. Tov. Miro Mam je orisal težave, s katerimi se spoprijema tudi republiška organizacija. Po. manjkanje sredstev za vzgojo kadrov, zmanjševanje regresov za rekvizite in vrsta tehničnih težav nujno vpliva, jo na dosežke slovenskih strelcev, ki že nekaj let ne morejo več dohiteti tekmovalcev iz sosednjih republik. Tako ostaja vse na ramah občinskih strelskih odborov in vodst -v družin, ki marsikje uspevajo le zaradi volje in delavnosti posameTjiikov. čeprav za svoje de'o ne prejemajo nobenega plr.^i'a. Predstavniki družin so ob. ravnavali težave v njihovih organizacijah . Občutiti je bilo tiho željo po večjem sodelovanju kvalificiranih trenerjev pri vajah članov strel, skih družin, posebno pa zahtevo po skupnih pripravah tekmovalcev, ki bi zastopali kranjsko občino na republiških in državnih prvenstvih. Vsi pa so želeli končno več razumevanja organov skupščine Kranj pri dodelitvi lokacije za zgraditev novega strelišča za zračno puško in MK orožje. Sedanje razmere jim ne dajejo prav nobenega upanja, da bi se lahko v prihodnje postavili z večjimi uspehi. Ob koncu je tov. Laknar podelil priznanja, diplome in značke mojstrov streljanja najboljšim družinam in posameznim tekmovalcem, ki so se izkazali s požrtvovalnostjo in doseženimi uspehi na občinskih republiških in dr. lavnih prvenstvih. B. Malovrh Končna lestvica Triglav 8 6 11 19:3 13 Kranj 8 5 2 1 18:5 n Tržič 8 5 0 3 14:11 li Naklo 8 3 3 2 12:7 9 Jesenice 8 3 3 2 12:8 9 Železniki 8 2 3 3 6:11 7 Svoboda 7 12 4 8:10 4 Lesce 7 12 4 4:17 4 Ločan 8 0 2 6 1:22 Z P. Didić Novi naslovi kegljsčev Par Rozman-Čadež državni prvak Minula nedelja je prinesla zopet nove uspehe keglja-čem Triglava iz Kranja. V Slavonskem Brcdu so keg-ljavke osvojile na državnem j prvenstvu v parih naslov pr-i vakinj, v Kranju pa sta prvi dve mesti v tekmovanju starejših članov v parih prav tako pripadli Triglavu. Preberite mimogrede 0 Namiznoteniška igralka Darinka Zerovnik iz Kranja je osvojilo prvo mesto na prvem mladinskem pozivnem republiškem turnirju v Trbovljah. Njena klubska kolegica Luinova je bila šesta. Nastopilo je 12 igralk. t Med mladinci je na pozivnem republiškem turnirju v Ljubljani zmagal Zekš iz Murske Sobote. Triglavana Stare in Puce sta osvojila tretje oziroma deseto mesto. © Ekipa državnega hokejskega prvaka Jesenice je igrala prvo srečanje z Diissel-I dorfom neodločeno 4:4. Strel-I ci za Jesenice so bili Felc, I F. Smolej, I. Jan in B. Jan. Kranjčanki Rozmanova in Cadeževa sta bili zelo izenačeni — 407 in 4C0 podrtih kegljev ter tako zanesljivo zmagali pred Zagrebčankama in Ljubljančankama. Na izbirnem tekmovanju, ki je bilo v soboto, pa si je poleg tega Cadeževa še zagotovila nastop v državni reprezentanci. V Kranju sta na prvenstvu parov pri starejših članih zmagala Kranjčana Stare in Potušek pred klubskima kolegoma šegulo in Rozmanom. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.—N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki Imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.