11 V ol. 2, Nr. 2, July 2024 Uvodnik Religija je eno najstarejših področij raziskovanja v družboslovju in humanistiki. Sociokul- turna antropologija in etnologija sta prepleteni s študijem religije, mitov, magije in ritualov. Mnogi klasični avtorji, kot so James George Frazer, Émile Durkheim, Victor T urner in Mary Douglas, so zasnovali teorije, ki so poskušale razložiti številne razsežnosti vere in religio- znosti. Ideje doajenov sociokulturne antropologije in etnologije, čeprav morda v nekaterih pogledih zastarele, še vedno ponujajo neizčrpen vir navdiha za sodobne znanstvenike, kot se odraža v nekaterih študijah v tej številki. Prejšnja številka revije Svetov/W orlds, religija v toku 1: raziskovalne strategije, je sestavljena iz prispevkov, ki temeljijo na različnih vrstah empiričnih podatkov, etnografskih ali zgodovinskih, povezanih s srednjeevropskim kontekstom (Češka, Slovaška, Madžarska), in ilustrirajo pestrost sodobnih empiričnih raz- iskav religije. Kot kažejo študije v prvi številki, lahko različne metode pomagajo razkriti različne vidike vere in njene vloge v življenju ljudi. Druga številka, religija v toku 2: teorija in metodologija, združuje član- ke, ki odsevajo aktualna teoretična in metodološka vprašanja v raziskovanju religije. V prvi študiji, »Making  Porosity More Porous: An Open Call for Brainstorming After T anya Luhrmann’s Recent Findings« (Narediti poroznost bolj porozno: odprt poziv k raz- mišljanju po nedavnih ugotovitvah T anye Luhrmann), Juan Esteban De Jager raziskuje te- oretični in metodološki potencial »poroznosti« pri razumevanju »nadnaravnega«, zlasti v interakcijah z duhovi in bogovi in pri obravnavanju refleksivnih in fenomenoloških vidi - kov, hkrati pa zagovarja tudi bolj porozno transdisciplinarno komunikacijo. Avtor podpira transdisciplinarni vidik raziskovanja T anye Luhrmann v njeni »primerjalni fenomenolo- giji«. K poroznosti pristopa na dialoški način. V svojem prispevku De Jager proučuje raz- lične interpretacije koncepta »poroznosti« ter ocenjuje izzive primerjalne fenomenologije in teorije uma, pri tem pa ponovno pregleduje nekatere transdisciplinarne prepletenosti pretekle in sedanje antropologije. Sklene, da lahko raziskovanje prepletenega odnosa med metaforami, kot je »poroznost«, in teorijami uma pomaga premostiti nekatere discipli- Uvodnik Manca Račič in Michal Uhrin 1.20 Uvodnik DOI 10.4312/svetovi.2.2.8-13 12 SVETOVI / WORLDS leto 2, št. 2, julij 2024 narne vrzeli. Ugotavlja, da lahko tak pristop osvetli tudi nekatere slepe točke, s katerimi se morda sooča antropološki projekt, in prepreči, da bi raziskovalci zašli v slepo ulico. De Jagerjeva študija ponuja zanimiv in inovativen pogled na vprašanja, ki so v družboslovju in humanistiki vedno pomembna. Andrej Kapcar v članku »Pop Spirituality: The Application of Popular Culture in Contemporary Esoteric Practices« (Pop spiritulnost: uporaba popularne kulture v sodob- nih ezoteričnih praksah) obravnava porast zanimanja za ezoteriko in magične prakse v za- dnjih desetletjih. Osredotoča se na interakcijo med okultnim znanjem, predstavljenim z vizualnimi sredstvi v popularni kulturi, in magično prakso sodobnih magov. Kapcar opaža, da so magične prakse v zadnjih desetletjih doživele pomembne spremembe, pri čemer gre predvsem za premik k dostopnosti in individualnosti. Z naraščanjem priljubljenosti indi- vidualnih, po meri oblikovanih magičnih ritualov se je popularna kultura izkazala za enega najpomembnejših vidikov. Kapcar trdi, da so se nove šole magije, kot je vplivna Chaos Ma- gick, pokazale kot plodna tla za inovativne prakse. Avtor sklene, da povezava med sodobno magično prakso in popularno kulturo kot njenim medijem verjetno ne bo tako kmalu izgi- nila. Študija obravnava vpliv novih medijev in njihovo prepletenost z religijo ter tako odpira eno najnovejših raziskovalnih tem. Članek Michala Uhrina »Cognitive and Evolutionary Inspirations in the Study of Religion with Emphasis on the Development of Ethnology and Sociocultural Anthropolo- gy in Slovakia« (Spoznavni in evolucijski navdihi pri študiju religije s poudarkom na razvoju etnologije in sociokulturne antropologije na Slovaškem) podaja osnovni pregled temeljnih konceptov iz prvega vala kognitivne in evolucijske znanosti o religiji. Osredotoča se na izbra- ne učenjake, katerih dela in ideje veljajo za ključne pri razvoju tega področja. Čeprav lahko takšen pristop tvega izpustitev določenih dokumentov, knjig ali raziskav, je njegov namen izpostaviti širše splošne trende v razvoju kognitivne in evolucijske znanosti o religiji z upora- bo posebnih raziskovalnih interesov. Drugi cilj prispevka je orisati, kako so se kognitivne in evolucijske teorije religije odražale v etnologiji in sociokulturni antropologiji na Slovaškem. Kognitivni in evolucijski pristopi ne tvorijo prevladujočih trendov v etnologiji in antropo- logiji ne v tujini ne na Slovaškem. Kljub temu avtor trdi, da so pritegnili pozornost ozke skupine učenjakov, ki jih uporabljajo za raznoliko paleto raziskovalnih tem. Zadnji prispevek »Malinowski‘s Formative Contribution to American Folklore Stu- dies« (Formativni prispevek Malinowskega k ameriški folkloristiki) avtorja Franka J. Ko- roma, obravnava vpliv, ki ga je imel Malinowski na razvoj sodobnih raziskav performansa med folkloristi v Združenih državah Amerike. Natančneje, Korom se osredotoča na pisanje Malinowskega o jeziku mita in magije, saj so bili po njegovem mnenju to vidiki njegovega dela, ki so najbolj pritegnili ameriške proučevalce performansa v sedemdesetih letih 20. sto- letja. Ugotavlja, da so folkloristi daleč presegli poenostavljeni funkcionalizem Malinowske- ga, vendar so hvaležni njegovemu poskusu premostitve prepada med besedilom in konte- kstom. Koromov prispevek ponazarja, da so dela klasikov sociokulturne antropologije, kot je B. K. Malinowski, lahko velik navdih tudi za sodobno raziskovanje in so več kot vredna ponovnega premisleka. 13 V ol. 2, Nr. 2, July 2024 Uvodnik Od izida klasičnih antropoloških, psiholoških ali socioloških del na področju prou- čevanja religije je prišlo do več temeljnih sprememb v teoretičnih in metodoloških vidikih raziskovanja. Nekatere ideje iz teh del so bile zavržene, druge so bile premišljene in preo- blikovane, tretje pa so ponovno odkrite. Urednika verjameva, da lahko tudi klasična dela doprinesejo raziskovalcem v sodobnem svetu navdihujoče ideje in predloge za raziskovanje religije. T o trditev potrjuje tudi kar nekaj prispevkov v tej številki - nenazadnje že s tem, ko avtorji v uvodnikih tlakujejo lastne znanstvene prispevke s sklicevanjem na dela in zapi- se "ustanoviteljev" različnih znanstvenih disciplin. Meniva, da je premislek o teoretskih in metodoloških raznolikostih temeljni del akademskega raziskovanja, ne glede na akademsko disciplino ali področje raziskovanja. Soustvarjalci pa s svojimi znanstvenimi izdelki doka- zujejo, da sta raznolikost teoretičnih pristopov in uporabe metodoloških orodij (še vedno) ključna v sodobnem preučevanju religije.