g e o g r a f s k i  o b z o r n i k26 27
poročilo
ZDA - aktualno 
ali kaj sploh še 
preostane velikim?
Kaj pravzaprav v svojem jedru skriva-
jo Združene države Amerike - poli-
tična, gospodarska, vojaška, tehnolo-
ška itn. velesila? Posebna tretja izda-
ja (prvi dve sta bili namenjeni širjenju 
EU in iraški vojni) Fischerjevega Welt-
almanacha skuša odstreti nekaj tančic 
z izbranimi reportažami, eseji, komen-
tarji in intervjuji, ki so od leta 2001 iz-
hajali v časopisu Die Zeit. Nekoč so 
bile ZDA slavljen, opevan svetovni 
velikan, ki je danes precej podvržen 
kritikam. Tovrstno "prijetno" opravilo 
pogosto zahaja v klišeje, besedičenje 
in splošni resentiment. 
Publikacija (Der Fischer Weltalmanach, 
USA aktuell; Die Zeit & Fischer 
Taschenbuch Verlag, Frankfurt am 
Main, 2005) na 192 straneh prinaša 
prispevke različnih avtorjev, nemških 
in ameriških, živečih v in zunaj ZDA, 
ki z različnih vidikov (gospodarski, po-
litični, zgodovinski, kulturni, jezikovni 
ipd.) osvetljujejo ameriško stvarnost. 
Upoštevajoč nemško doslednost in 
sistematičnost so seveda pridani po-
datki in dejstva ter (maloštevilni) gra-
fični prikazi iz rednih izdaj Fischerje-
vega almanaha, kar bralcu omogoča 
tudi celovit, skrben in natančen (se-
veda so prisotni tudi drobni lapsusi) 
vpogled v historiat in ozadje izbrane 
problematike. Na ustreznih mestih so 
zapisani tudi medmrežni naslovi, na 
koncu pa dodan tudi zajeten seznam 
sodobne literature, ki bralca usmerja 
k poglabljanju (in razumevanju!) dolo-
čene tematike.
Izhodiščno je vprašanje, kam pravza-
prav "krmarijo" ZDA po predsedniš-
kih volitvah leta 2004, kakšne posle-
dice (gospodarske, okoljske, geopo-
litične, vojaške itn.; predstavljeno na 
Prvo posvetovanje 
slovenskih 
geomorfologov 
(Pohorje, 
21. – 23. 10. 2005)
Geomorfološko društvo Slovenije 
(deluje od leta 1998) spodbuja razvoj 
geomorfologije v Sloveniji in povezuje 
vse poklicne in nepoklicne geomorfo-
loge. Med glavne društvene aktivno-
sti sodi organizacija ekskurzij, strokov-
nih in poljudnoznanstvenih predavanj, 
okroglih miz ter simpozijev (http://
www.geomorfolosko-drustvo.si/). 
Ideja o posvetovanju slovenskih geo-
morfologov je zorela kar nekaj časa. 
Predhodno so na sedmih tematskih 
okroglih mizah avtorji in poslušalci 
obravnavali različne tipe površja, kar 
je pripomoglo k ugotavljanju stanja v 
slovenski geomorfologiji. 
Ob njihovem zaključku smo organi-
zirali prvo posvetovanje slovenskih 
geomorfologov, namenjeno vsem, ki 
jim je geomorfologija temeljno de-
lovno področje, in tistim, ki lahko 
z njeno pomočjo dopolnijo svoje 
znanstveno ali strokovno delo. 
Posvet je bil zamišljen kot srečanje 
strokovnjakov z različnih raziskovalnih 
področij, predvsem geologije, geogra-
fije in gradbeništva. Tridnevno srečanje 
so zaznamovale tri dopoldanske eks-
kurzije na območju Pohorja, Hude 
luknje in Velenja, oba popoldneva sta 
bila namenjena predavanjem.
Uvodna predavanja (dr. Marko Vra-
bec, dr. Jurij Kunaver, dr. Karel Natek, 
dr. Andrej Mihevc) so predstavila 
osnovne tipe reliefa v Sloveniji, 
dr. Nina Zupančič pa geološke zna-
čilnosti Pohorja. Ostali udeleženci so 
imeli priložnost prikazati svoje delo 
na področju geomorfologije s kratkimi 
predavanji in posterji. 
Posveta se je udeležilo 59 znanstveni-
kov, strokovnjakov in študentov z raz-
ličnih raziskovalnih ustanov ter fakul-
tet, med njimi tudi trije predstavniki s 
Hrvaške ter dve študentki s Češke.
Dobra udeležba, zanimivi terenski 
ogledi, poučna predavanja in nena-
zadnje tudi sproščeno vzdušje je pri-
pomoglo k vsesplošnemu zadovolj-
stvu ob zaključku posvetovanja … 
zato smo se odločili, da si bodo po-
dobni dogodki sledili na štiri leta.
Irena Mrak
Udeleženci posveta slovenskih geomorfologov (foto: Andrej Mihevc).
g e o g r a f s k i  o b z o r n i k26 27
recenzija
131 straneh) lahko pričakujemo? So 
se ZDA po nekaterih zadnjih do-
godkih (vojna proti terorizmu, iraška 
kriza, okoljski predpisi) na novo po-
zicionirale? Kako ocenjevati politiko, 
ki si je za postulat postavila boj proti 
terorizmu? Kako je politika spremenila 
vsakodnevno življenje Američanov – 
pa tudi svetovne politične scenarije? 
Kako se je razvijalo gospodarstvo 
ZDA v preteklih letih, v kakšnem stan-
ju sta konjunktura in delovni trg gos-
podarskega velikana? Nadalje sledijo 
prispevki, povezani z ameriško druž-
bo: kako globoko so se v zadnjih letih 
spremenile vrednote – na to posku-
šajo odgovoriti primerjalne študije o 
gospodarski, okoljski, izobrazbeni po-
litiki, zaključujejo jih izredno zanimiva 
potepanja po ameriški kulturi.
Drugi del (50 strani) prinaša zanimivo 
in uporabno podatkovno bazo s pod-
ročja demogeografije, naravnogeo-
grafskih značilnosti in gospodarstva, 
vsebino pomembno dopolnjuje po-
globljen pogled na zgodovino ZDA; 
priložena je tudi časovna pregledni-
ca in obširna kronika dogodkov od 
leta 1989. Na kratko je predstavljena 
vsaka zvezna država. 
Da pričujoča knjiga ni le dolgočasno 
pojasnjevanje splošno znanih dejstev, 
govorijo tudi (izbrani) zanimivi naslo-
vi prispevkov: Ameriški napuh, Ko go-
vori argument moči, Krvave meje is-
lama (intervju s Samuelom Hunting-
tonom), "Mi smo zelo ponosni", Cali-
fornia Dreaming, United Shoppers of 
America, Otroci - ameriške sanje, Pazi 
- salsa!, Biti svoboden ni dovolj, …
V današnjem času ameriška prevlada 
na različnih področjih ni več tako sa-
moumevna, kot je bila pred kakšnim 
desetletjem. Številne države, njene 
nekdanje zaveznice, se odmikajo od 
včerajšnjega edinega in velikega hege-
mona. V hladni vojni sta obstajali dve 
supersili, zdaj obstaja le ena in pol du-
cata regionalnih sil (S. Huntington); v 
začetku drugega desetletja 21. stolet-
ja se bo verjetno geopolitična os pre-
maknila na Tihi ocean. ZDA so se na-
mesto sodelovanju z mednarodnimi 
institucijami zapisale unilateralizmu. 
Vzroke temu ni iskati samo v seda-
nji politiki Washingtona, ampak je uni-
lateralizem eden temeljnih kamnov 
ameriške kulture. 
Pa tudi Kalifornija ni več to, kar je bila: 
najbogatejša država, generator inova-
cij, svetovni laboratorij visoke tehno-
logije. Predvsem je zanimiv natančen 
pogled v ozadje vzrokov za njeno 
skoraj stoletje in pol trajajoče boga-
tenje. Trenutno ne kaže, da bo nada-
ljevala svojo pionirsko tradicijo. Že 
volilno zmagovito geslo sedanjega 
guvernerja "Bring California back" na-
kazuje, da so se razmere zelo spre-
menile. Mogoče pa bo postala vo-
dilna svetovna sila v - izgradnji za-
porov. Izglasovan je bil namreč zakon, 
po katerem mora nekdo, ki je bil tri-
krat kaznovan (za krajo v trgovini ali 
vlom) odsedeti 25 let ali je celo ob-
sojen na dosmrtno ječo. V praksi to 
pomeni, da je imela leta 2000 Kalifor-
nija 162.000 zapornikov v 33 jetnišni-
cah: celokupni njihovi stroški so pre-
segali izdatke za vseh 34 državnih uni-
verz v Kaliforniji. Ameriške sanje?
Čeprav zapisi niso oblikovani po pra-
vilih pisanja znanstvenih člankov, niti 
ne izstopajo podrobne analize, so za-
nimiva slika ameriške stvarnosti. Spet 
se je Fischerjeva izdaja izkazala kot 
"mala, priročna, aktualna, zanimiva in 
vsebinsko bogata knjižica", ki bo za-
dovoljevala tiste, ki ne marajo večur-
nega (neuspešnega) klikanja po med-
mrežju, saj jim bo v zgoščeni, zanimi-
vi in privlačni obliki ponudila vrsto 
informacij, razlag, novih trendov, pa 
tudi nakazala številne nove dimenzije 
in vprašanja o ZDA. Nekaj dvomov 
bo mogoče razrešenih, a verjetno bo 
v številnih tematikah bistvo ostalo 
očem skrito.
Irma Potočnik Slavič
Spoštovani 
naročniki!
Morebitne spremembe naročniš-
kih razmerij (prijave, odjave) in 
spremembe naslova sporočite 
upravniku revije na naslov: 
Primož Gašperič, 
Geografski inštitut Antona Melika 
ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 
Ljubljana, telefon (01) 200 27 21, 
E-pošta: primoz.gasperic@zrc-
sazu.si. 
Veljati začnejo s 1. januarjem 
2006 oziroma s prvo številko 
naslednjega letnika.
Spremembe naročniških razmerij 
začnejo veljati s prvo številko 
naslednjega letnika (med letom 
sprememba ni možna), spre-
membe naslova pa takoj, ko prej-
memo vaše obvestilo. 
Primož Gašperič