VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec E Veftag$po$tamt 9020 Kiagenturt E E izhaja v Cetovcu Er$cheinung$ort Kiagenturt Po$amezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. ?nmm)mmnt)ntm))tm)mnmuttmmm)m)Hm)t)))nm)H))t)ič HTMtK XXXii. CELOVEC, PETEK, 26. AVGUST 1977 ŠTEV. 34 (1828) Pomemben korak k internacionaiizaciji našega vprašanja Generalni sekretar OZN sprejei deiegacijo koroških Siovencev Ker sedanja ureditev, kakor jo predstavijo zakon o narodnih skupinah skupaj z izvedbenimi odredbami, nikakor ne pomeni rešitve naših živijenjskih vprašanj, po drugi strani pa avstrijska viada ne kaže nobene pripravijenosti, da bi zadovoijivo rešitev iskaia v sporazumu s prizadeto narodnostno skupnostjo, smo koroški Siovenci prisiijeni. skupno rešitev v sporazumu z avstrijsko vlado, le ne bo prišlo do vzajemne rešitve, potem je pomen srečanja tudi v tem, da smo Kurta Waldheima seznanili z možnostjo internacionalizacije problema." da v mednarodni javnosti iščemo razumevanje in podporo za naš boj. Mg poti internacionaiizacije našega vprašanja pa smo napraviti konec minuiega tedna izredno važen korak naprej: Med svojim kratkim obi-skom na Koroškem je generaini sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waidheim v soboto sprejei deiegacijo obeh osrednjih sio-venskih organizacij, ki ga je v kratkem pogovoru seznanita s trenutnim poiožajem ter ga ustno in ziasti z izčrpno dokumentacijo opozoriia, da z dosedanjimi ukrepi Avstrija ni izpoiniia svojih obveznosti, ki jih je prevzeta s čienom 7 državne pogodbe._________________________________________ Delegacija, v kateri so bili pred- Tako je predsednik ZSO dr. Fran-sednik dr. Franci Zwitter in tajnik ci Zwitter poudaril, da že samo dipl. inž. Feliks Wieser za ZSO ter dejstvo, da je generalni sekretar predsednik dr. Matevž Grilc in taj- Združenih narodov sprejel delega-nik dipl. jur. Filip Warasch za cijo koroških Slovencev in posvetil NSKS, je generalnemu sekretarju pozornost njihovi problematiki, OZN predočiia sedanji položaj ,predstavlja izreden uspeh za slo-slovenske narodnostne skupnosti na vensko manjšino in prvi večji ko-Koroškem, ki je nastal zlasti po rak k internacionalizaciji manjšinskega vprašanja". Predsednik ZSO prvojulijski zakonodaji, s katero so bile pravice koroških Slovencev bi- polnitve obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba, marveč nasprotno predstavlja očitno kršitev tega mednarodnega dokumenta. Ker taka ureditev za koroške Slovence ni sprejemljiva, ni izključeno, da bomo morali rešitev iskati pred mednarodnimi forumi. V skladu s tem so predstavniki koroških Slovencev izročili generalnemu sekretarju OZN peticijo, ki jo je le-ta sprejel in obljubil, da bo z njo seznanil ustrezne organe svetovne organizacije. Ob tej priložnosti je dr. Waldheim izjavil, da se kot funkcionar svetovne organizacije glede zadeve same ne more opredeliti, vendar pa je hkrati pristavil, da si prav kot funkcionar svetovne organizacije, ki se mora boriti za mir in razumevanje med narodi, želi, da bi se vprašanje rešilo po mirni poti in sporazumno. Ravno to je dr. Waldheim naglasil tudi na tiskovni konferenci, kjer je na vprašanje zastopnika našega lista izrecno potrdil, da si želi reši-fev, ki bi bila sporazumno dosežena med avstrijsko vlado in predstavniki koroških Slovencev. S tem pa je generalni sekretar pravzaprav potrdil naše stališče, da sedanja ureditev ni zadovoljiva in dokončna in zlasti ne vzajemna, kar pomeni, da bo treba iskati novo rešitev, in sicer v sodelovanju in sporazumno s prizadeto manjšino! Čeprav je bil sestanek delegacije koroških Slovencev z generalnim sekretarjem OZN le kratek, so ga predstavniki obeh osrednjih organizacij ocenili kot koristen in pozitiven. je izrazil upanje, da se bodo ures- slej ko prej želimo zadovoljivo Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je povedal, da je delegacija dr. Waldheimu pojasnila, da Avstrija ne izpolnjuje 7. člena, marveč so najnovejši zakonski ukrepi groba revizija državne pogodbe. „Kurt Wa!dheim je izrazil upanje, da bo to vprašanje končno rešeno na miren način in sporazumno z manjšino, kar je po mojem mnenju bistveni del njegove izjave". Na to dejstvo je opozoril tudi tajnik ZSO Feliks Wieser, ko je menil, da iz Waldheimovih besed lahko razberemo, da ureditev manjšinskega problema, ki jo avstrijska vlada jemlje kot dokončno in najboljšo, ni vzajemna, da torej izključuje koroške Slovence in da bo zato treba iskati novo rešitev. Prav tako pa je tudi tajnik NSKS Filip Warasch naglasil, da so najvažnejša točka srečanja besede Kurta Waldheima, da je treba problem koroških Slovencev reševati v enakopravnem in demokratičnem dialogu. Podkomisija OZN seznanjena s položajem koroških Slovencev V Ženevi zaseda trenutno podkomisija OZM za boj proti diskriminacijskim ukrepom in za zaščito manjšin. Ma zasedanju, ki bo trajaio do 1. septembra, bodo veiiko pozornost posvetiti manjšinski probiematiki, o kateri je biio za komisijo pripravijeno tudi posebno poročilo. Ciane podkomisije OZM pa sta posebej s položajem in probiematiko siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem seznanili tudi osrednji sioven-ski organizaciji. V dokumentaciji, ki sta jo Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Marodni svet koroških Siovencev posiaia v Ženevo, je prikazano vprašanje siovenske manjšine na Koroškem ter hrvaške manjšine na Gradiščanskem od podpisa avstrijske državne pogodbe do teta 197$; dodan je še kratek oris sedanjih pravnih razmer, nastaiih po skienitvi zakona o narodnih skupinah in izvedbenih odredb k temu zakonu, vse skupaj pa je opremijeno še s kartografskim gradivom. V spremnem pismu sta osrednji siovenski organizaciji opozoriti, da študija, ki jo je za sedanje zasedanje pripravi) znani itaiijanski izvedenec Fran-cesco Capotorti, vsebuje od avstrijske viade predioženo informacijo o poio-žaju siovenske narodnostne manjšine v Avstriji. .Ta informacija pa je enostranska in ne prikazuje probiemov, s katerimi je soočena manjšina," sta poudarita ZSO in MSKS, ki sta še posebej opozoriia na dejstvo, da v omenjenem poročiiu spioh ni govora o najnovejših zakonskih ukrepih avstrijske viade, s katerimi pa je bii poiožaj manjšin bistveno posiabšan. Osrednji organizacij) sta zaprositi tudi avstrijsko viado, da bi podkomisijo informirata o staiiščih siovenske narodnostne manjšine, vendar sta dobiti izmikajoč odgovor, češ, da je manjšini prepuščeno, da informira ustrezna teiesa OZM o svojih probiemih. Zato sta se organizaciji zdaj sami obrniti na komisijo in ji posredovati dokumentacijo, ki daje kritičen oris trenutnega po-stabšanja pravnega poiožaja stovenske manjšine. Ze omenjeno Capotortijevo poročiio, o katerem bo podkomisija predvidoma razpravijaia prihodnji teden, obravnava trenutni potožaj manjšin v 76 državah, med drugim tudi v Avstriji. Avtor poročita je navedet tudi vrsto ugotovitev in skiepov mednarodnih seminarjev o manjšinah, ki sta bita v Trstu tn Ohridu. Poteg tega vsebuje poročito števiine predioge o dvostranskem in regionatnem sodeiovanju med državami, v katerih prebivajo manjšine. Capotorti predtaga, da bi o tej probiematiki organizirati regionatne seminarje. Ziasti zanimiv pa je njegov predtog, ki gre za tem, da bi sprejeti posebno dekiaracijo OZM o pravicah manjšinskih skupin, z namenom, da bi zavarovati njihove pravice. stveno okrnjene. Pri tem je opozorila, da ta ureditev ne pomeni iz- ničile želje generalnega sekretarja OZN po mirni rešitvi problema. Kolikor pa znotraj Avstrije, kjer si immmmmmttmnimnmHmmmmimuntnmntmnmutmmmmmnutmnHuiHmHiuntmttmtmmmumum) s g = Krajevni odbor Zveze siovenske mladine ter občinski odborniki = pozivajo ob vse rojake n podpori obeh osrednjih in miadinskih organizacij protestno manifestacijo ki bo v petek, dne 26. avgusta 1977 v Piiberku. Zbrati se bomo ob 19.00 uri pred občinsko hišo na giavnem trgu. Rojaki! Siovenke in Siovenci, miadina! Zberimo se vsi, da bomo ponovno izpovedati našo neztomtjivo živijenjsko votjo, da bomo podkrepiti našo zahtevo po izpotnitvi čtena 7 avstrijske državne pogodbe, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu. Tudi v Ptiberku bomo dokumentirati, da smo proti vsakršni reviziji državne pogodbe, kakršno predstavijo zakon o narodnostnih skupnostih. Opozoriti bomo Avstrijo na njene obveznosti napram manjšinam, ki jih ni izpotnita predvsem pa na uradno diskriminacijo dvojezičnosti v ptiberški občini. VSt V PLtKERK! DNE V PETEK, 26. AVGUSTA 1977 VSt V PLtBERK! mnmHm)nm)i)m)nt)nmmnmmnmnmmnnmit)mium)tmtnnmm)mHnuiimt)nnunm)iUi)tmt)mmmui))) ODLOČNO Z^HMČ^MO biafenje našega pravičnega bo/a Po azaAonZtvZ aArepov, AZ j:/? je oA/ZAova/ Zn ZzsZ/Z/ AorošAZ NeZmat-JZenst ter jZh je v smZs/a trZstransAar-sAega dogovora ave/javZ/a avstrZjsAa v/aJa, smo se AorošAZ S/ovencZ znaš/Z v po/ožaja, Ao moramo na poJeJo-vanZ, sAozZ več Aot 2300 /et nase/jenZ JomačZ zem/jZ še/e JoAazovatZ, Ja sp/oh žZvZmo. S temZ aA rep; sta AZ/Z namreč Jve tretjZnZ našega /jaJstva oropanZ vse/? naroJnostnZh pravZc, ozem/je naše avtohtone nase/Ztve pa je Mo g/eJe na pravZce, AZ nam prZ-paJajo po č/ena 7 avsfrZjsAe Jržavne pogojne, zoženo na eno tretjZno (g/e-Je JvojezZčnZZ? napZsov ce/o na eno šestZnoj ter je M naš žZve/j potZsnjen v neAaj oAroMZA vasZ Zn zase/Aov o/? vznožja. ččaravanA. Več Aot 22 /et po poJpZsa Jržavne pogojne, s Aatero je ./4vstrZja spet Jo-Ma svoAoJo Zn neoJvZsnosf, je Jemo-AratZčna avstrZjsAa repaA/ZAa zače/a ave/jav/jatZ manjšZnsAo po/ZtZAo, AZ v AZstva pomenZ naJa/jevanje genocZJa, AZ ga nacZsfZčnZ režZm zaraJZ svojega /astnega pogZna nZ moge/ več ares-nZčZtZ. ZčajtZ zaAon o naroJnZh sAapZ-naA Zn z/astZ zaJnje ZzveJAene oj-reJAe pomenZjo spet z/og/asno pove-/je „Na'rntner sprZcA JeatscA/" z vse-mZ asoJnZmZ pos/eJZcamZ. 7aAZ po/ZtZAZ smo se AorošAZ S/o-vencZ apr/Z meJ vojno Zn taAo po/Z-tZAo najostreje oJA/anjamo ta J; Ja-nes. Nočemo amretZ, Aočemo žZvetZ svoAoJnZ Zn enaAopravnZ na svojZ zem/jZ, v prZjate/jsAem razamevanja z naroJom soseJom. Po Zn samo to je vseAZna našZA zahtev, AZ jZh postav-/jamo,* to Zn samo to je namen našega Aoja, AZ smo ga prZsZ/jenZ voJZtZ protZ ArZvZčnZm zaAonom, protZ revZzZjZ Jr-žavne pogoJAe — za popo/no Zn Jo-s/eJno aresnZčZtev vseh tZstZh pravZc, AZ jZA č/en 7 jamčZ vsem AorošAZm S/ovencem na ce/otnem njZhovem avtohtono nase/jenem ozem/ja. ččaAor moremo v Janašnjem oJre-Aanja Zn Aratenja. pravZc našema č/o-veAa v/JetZ /e naJa/jevanje genocZJ-ne po/ZtZAe, pa nas na JoAo nacZzma spomZnja taJZ načZn, AaAo Janes z araJne Zn nearaJne stranZ ArZmZna/Z-zZrajo Zn nZzAotno A/atZjo naš pravZč- nZ hoj. No smo se smrtnZ oAsoJAZ, AZ jo je naj našZm naroJom ZzreAe/ na-cZstZčnZ ArvnZA, apr/Z s pašAo v roAZ Zn se na stranZ vseh protZjaŠZstZčnZA sZ/ sveta AorZ/Z za pravZco Zn Jemo-AracZjo, so nas prog/asZ/Z za „AanJZte" Zn nam soJZ/Z Aot „sovražnZAom Jr-žave". /n Janes? /čer se nočemo aA/o-nZtZ JZAtata nemšAZA nacZona/Zstov Zn njZAovZA pos/ašnZA A/apcev, nas zmerjajo z „eAstremZstZ" Zn „terorZstZ"; Aer opozarjamo na ArZvZco Zn zahtevamo pravZco, nam očZtajo, Ja ne-tZmo nemZre, Ja ogrožamo JomovZ-no; Aer protestZramo protZ nam sov-ražnZm aArepom, smo Zzpostav/jenZ Arata/nema nasZ/ja varnostnZA organov Zn nas tZrajo prej šoJZšče. PoseAno nZzAo v tej gnasnZ Aam-panjZ protZ AorošAZm S/ovencem Zn njZAovema pravZčnema Aoja je paJe/ AorošAZ Ježe/nZ g/avar Aeopo/J Wag-ner. /VjegovZ tozaJevnZ ZzpaJZ v zaJ-njem raJZjsAem govora so naravnost A/asZčen prZmer z/oAnega samnZčenja Zn poJtZAavanja ter nZAaAor nZso v čast č/oveAa, AZ je AZ/ poA/Zcan na taAo vZsoA po/ožaj. VenJar pa AorošAZ 5/ovencZ taJZ prej taAZmZ Zn poJoAnZmZ oA/ZAamZ zastraševanja, ZzsZ/jevanja, prZtZsAa Zn nasZ/ja ne Aomo A/onZ/Z. NaJa/jeva/Z Aomo Aoj, AZ nam je AZ/ vsZ/jen. Naš Aoj je pravZčen — Aoj za naš oAstoj, Aoj za Jos/eJno ave/jav/janje vseh tZst/A pravZc, AZ so nam zagotov/je-ne v č/ena 7 Jržavne pogoJAe. žča-Aor prej teJnZ v 3entjaAoAa Zn 3Ao-cZjana, taAo se Aomo Janes zvečer zAra/Z v P/ZAerAa, Ja g/asno Zzpove-mo naš protest zoper ArZvZco Zn oJ-/očno postavZmo našo zahtevo po pravZcZ. V našem Aoja za Zzpo/nZtev 7. č/e-na avstrZjsAe Jržavne pogoJAe Aomo AorošAZ .S/ovencZ taJZ v AoJoče po-Aaza/Z, Ja smo enotnZ Zn Ja se ne pa-stZmo Je/ZtZ na raz/Zčne AategorZje. Enotnost, AaAršno smo ZzprZča/Z v aspešnem AojAotZranja agotav/janja manjšZne ČJ. novemAra /anZ, Aomo manZjestZra/Z taJZ v AorAZ protZ ArZvZčnZm aArepom. AZ merZjo na naše naroJnostno anZčenje. Turistična raznolikost v Sloveniji Kadar nanese v Sloveniji pogovor na turizem, lahko včasih slišimo tudi mnenje, da Slovenija v turizmu pravzaprav nima kdove kakšnih perspektiv, češ da je ta pokrajina le neke vrste ^turistični predor" ali „turistič-na cev", skozi katero skušajo tujci čim prej priti do morja. To mnenje ni povsem iz trte zvito, saj je Jadran bil, je in bo še dolgo zelo močan magnet, ki privlači s svojimi čari milijonske množice domačih in tujih turistov. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da je v desetmilijonskih množicah evropskih turistov vedno več tistih, ki se požvižgajo na poletno vročino in gnečo ob morju, na hrup in zmešnjavo v gostem cestnem prometu, na visoke cene in še kaj, pač pa si raje poiščejo za oddih mirne in prijetne kotičke na celini. Za takšne goste pa ima Slovenija v svoji turistični ponudbi kar precejšnjo izbiro. Čeprav ima Slovenija samo skromen delček obale ob Jadranu, je vendarle od Ankarana do Lucije pri Portorožu usposobila skoraj tretjino vseh slovenskih hotelskih zmogljivosti. Portorož je danes nesporno prvo in največje slovensko turistično središče s skoraj 5000 ležišč v hotelih vseh kategorij — od A in Lux do D. Pomembna letošnja pridobitev za Portorož je kompleks Bernardin, ki ima v več hotelskih objektih A in B kategorije že 1500 ležišč, v programu pa je še tisoč ležišč v apartmajskih objektih in bungalovih. Z več pokritimi bazeni je Portorož zanimiv v vseh mesecih, tudi pozimi, ko so enzijonske cene precej nižje. Za sno-ovsko navdahnjene tujce je v Portorožu na voljo tudi ena izmed redkih igralnic v SFRJ, kjer lahko na ruleti v nekaj minutah priigraš ali zgubiš čedne milijončke. Sicer pa ima Portorož tudi dovolj kavarn, slaščičarn, kinodvoran in drugih prostorov, kjer lahko turist preganja dolgčas ali zapravlja denar, ponujajo pa se tudi prijetni izleti v okolico, še zlasti v stari Piran s številnimi ozkimi ulicami in spomenikom slavnemu violinskemu virtuozu Tartinju. Kdor ima avto, lahko ob dnevih, ki niso primerni za kopanje, naredi kratek „skok" v slovito Lipico, kjer bo lahko v več kot 500 let stari kobilarni občudoval slavne konje lipicance. Sicer pa iz Portoroža tudi do Postojne ni daleč (okrog 80 kilometrov), za najrazličnejše nakupe pa se ob slovenski obali ponuja tudi bližina Trsta. Bled je nesporno drugo slovensko turistično središče, znano po lepem jezeru, čigar voda doseže poleti tudi do 23 stopinj. Bled privlači tudi s starodavnim gradom nad strmo skalo, v katerem je danes muzej in gostinski lokal, mikavna je tudi vožnja s starinskimi čolni, pletnami, otoček sredi jezera. Bled je letos odprl popolnoma na novo zgrajen hotel „Park" s približno 300 ležišči v A kategoriji, pred kratkim pa so izpopolnili še „Kompasov" gami hotel, ki je z nadzidavo dobil še okrog 100 ležišč in tudi klasično restavracijo. Tako premore Bled v hotelih vseh kategorij in v zasebnih sobah nekaj več kot 3000 ležišč. Pomembna dopolnitev za blejsko turistično ponudbo je pozimi smučarsko središče na Zatrniku (5 žičnic z zmogljivostjo do 4000 smučarjev na uro). Seveda je na Bledu še marsikaj, kar mika domače in tuje turiste: dva pokrita bazena, umetno drsališče, golf igrišče, ježa na konjih, pozimi kegljanje na ledu blejskega jezera. Le okrog 30 km od Bleda leži Bohinj s prelepim in tudi največjim slovenskim jezerom. Zaradi lanskega potresa so morali v Bohinju več hotelskih objektov zapreti, še letos pa bo v Ukancu, na koncu jezera, dograjen popolnoma nov hotel „Zlato-rog" B kategorije, kar bo za Bohinj pomembna pridobitev. Sicer pa je bohinjski kot pozimi še vedno zelo privlačno središče za smučarje, saj sta tu kar dva večja kompleksa smučarskih prog — na Voglu in na Ko-bli. Zlasti Vogel slovi s precej debelo in stanovitno snežno odejo v vseh zimah, včasih je na Voglu možna smuka tudi sredi maja. Kranjska gora si je v zadnjih letih z več novimi hoteli A in B kategorije (Larix, Kompas, Lek, Alpina) pridobila ne samo več kot tisoč novih ležišč, marveč se je nesporno uvrstila na prvo mesto med jugoslovanskimi smučarskimi središči. Zmogljivost številnih žičnic lahko zadovolji na uro do 7000 smučarjev, vrh tega pa so v Kranjski gori še tri naravna drsališča. Za tiste, ki bi radi smučali tudi poleti, pa se ponuja lep avtomobilski izlet čez Vršič (1607 m) in nato v dolino Trente do Bovca, kjer so na bližnjem Kaninu (2550 m) smučišča na voljo praktično vse leto. Slovenska turistična ponudba pa zajema v vseh letnih časih tudi številna zdravilišča, zlasti na Štajerskem in Dolenjksem. Najpomembnejši slovenski zdravilišči sta nedvomno Rogaška Slatina in pa Radenci pri Murski Soboti. Obe zdravilišči lahko zadovoljita tudi najbolj zahtevne goste v hotelih A kategorije (Donat in Radin). Seveda pa je v Sloveniji še precej manjših zdravilišč, kot n. pr. Moravske topli- Velika betonska pregrada v dolini Malte, ki je s svojimi 202 m najvišja v Avstriji in med najvišjimi v Evropi, je bila prejšnji teden dograjena. Ta velipi dogodek so graditelji in z njimi vred domačini in številni predstavniki javnega življenja slovesno proslavili. Graditelji so simbolično izpraznili zadnji čeber betona in ga vgradili v krono betonskega jezu. To proceduro je rra žalost zasenčila nesreča, pri kateri je bil težko poškodovan 40-let-ni ključavničar Stetan Oder iz Zgornje Avstrije. Gradnja te velike dolinske pregrade se je začela leta 1974. Kljub nekaterim težavam ki so nastopile, je bil jez v predvidenem roku zgrajen in poleg tega še nekoliko ceneje (za 40 milijonov šilingov). Za tem jezom nastaja veliko jezero, katerega dolžina bo znašala 4,5 kilometra. Površina umetnega jezera bo imela 255 ha (nekoliko manj kot Baško jezero), vode pa se bo nabralo za okrog 200 milijonov kubičnih metrov. Medtem ko je pregrada spodaj debela oziroma široka 40 metrov, pa je krona pregrade široka somo 8 metrov. Ogromne vodne mase za tem jezerom bodo gnale več elektrarn, ki bodo izravnavale razne primanjkljaje električne struje po vsej Avstriji. Za gradnjo te ogromne dolinske pregrade so morati pred leti zgraditi novo cesto za dovažanje gradbenega materiala. Naslednje leto bo ta cesta odprta tudi za turizem. Novo jezero med zasneženimi friti-sočaki bo seveda velika turistična privlačnost, ki bo omogočila številnejše pristope na drugače zelo samotne vrhove, kot so Hochalm-spitze (3362 m), Hatner itd. Posebnost doline Malte je tudi v tem, da je tam mnogo slapov, ki z velike višine padajo preko sten in napajajo Malto, da je po nekaj kilometrih že ce blizu Murske Sobote in ^atomske" toplice blizu Podčetrtka na Kozjanskem. Sploh pa je večji del Pomurja znan tudi kot bogato lovno področje, zlasti so lovišča bogata z zajci, fazani, jerebicami in drugo pernato divjadjo. V Pomurju slovi tudi motel „Čarda" v Martjancih, kjer lahko sladokusci uživajo v priznanih domačih špecialitetah, za boljši tek pa „sodeluje" prava ciganska glasba. Precej zdravilišč ima tudi dolenjska regija — od Dolenjskih in Šmarjeških toplic blizu Novega mesta do Čateških toplic, v velikem loku med Pomurjem in Dolenjsko pa so še zdravilišča Dobrna, Laško, Rimske toplice in še nekatera. Medtem ko toplice v Dolenjski regiji še ne morejo zadovoljiti zahtevnejših gostov s hoteli B in A kategorije, pa vabi takšne goste sodoben gami hotel na Otočcu z zimskim bazenom in številnimi ležišči v bližnjih motelih in bungalovih. Za tiste, k imajo radi romantiko, pa je kot nalašč stari grad Otočec sredi Krke, ki je preurejen v gostinski objekt, seveda pa je tu še pravi eldorado za športne ribiče. Slovenija pa v svoji turistični ponudbi nudi poleg morja, hribov zdravilišč, lova in ribolova še marsikaj. Za tiste, ki imajo radi mir in neoskrunjeno naravo, je precej možnosti zlasti na Pohorju, na približno 60 kilometrov dolgem masivu z nekaterimi vrhovi do 1600 m, ki se razteza od Maribora do Dravograda. Seveda pa je miru in lepih, prijetnih krajev v Sloveniji še na pretek, ponekod se je že začel tudi razvijati tako imenovani kmečki turizem, zlasti v Lučah in Ljubnem v Savinjski dolini, na Starem vrhu pri Škofji Loki in še kje. V starih gorskih kmetijah najdejo domači in tuji gostje tisto sprostitev in rekreacijo, ki jo včasih težko nudijo tudi najbolj slovita turistična središča, seveda pa ne smemo pozabiti, da oddih v kakšni gorski kmetiji precej manj osuši denarnico kot bi jo sicer v velikih turističnih središčih. Gospodarski vestHik kar prava reka. Nekaj teh slapov je sicer izginilo (vodo so odvzeli za napajanje jezera), večina pa še vedno krasi 1o dolino, ki nima zastonj zavidljivega imena .dolina padajočih slapov". Jugoslovanske banke, med njimi Ljubljanska banka, med naj večjimi bankami na svetu K%kor poročg Tanjag, so f Lon-doMK okjatd/i spisek 300 M%;večjik krmk na sfetK, k%r je navada fsako (eto. A g (ew spiska so t^di štiri velike jagoslovans^f kanke, in sicer Teograjs^a kank%, Ljnkij^nskd kun-ku, /Hgokankg in Privredng kunku 5argjefo. V primerjavi z lestvico kgnk, okjgvijeno v krnskem /etn, so nastopi/e nekatere sprememke v vrstnem rcdn k%nk in to g/cde na ko/jše dk skikše rezn/tnte nj:kovegu poslovanja pa tndi glede na stopnjo gospodarske rasti ter denarne ekspanzije posameznik držav. 5 sknpno aktivo 777,3 milijarde dinarjev je beograjska kanka na spiska na katerem navadno prevladujejo ameriške kanke, zavzela 720. mesto. V primerjavi s položajem v lanskem leta, ko je kila ta kanka na 737. mesta, je torej dosegla lep napredek. Fotencid! beograjske kanke je narastel za 34 odstokov v primerjavi z lanskim letom, pa tadi dinar se je kolj asfalt!. Ta razvoj, da so ja-goslovanske kanke in med njimi Ljakljanska kanka med največjimi na sveta, kaže veliko prizadevnost in sposoknost kančnega aveljavljanja na sveta. Po širnem svetu PEKiNG. — V Pekingu se je zadnji teden končal Xt. kongres Komunistične Partije Kitajske, hkrati tudi prvi partijski kongres po smrti Mao Cetunga. Delegati so soglasno sprejeli politično poročilo, ki ga je dal predsednik Hua Kuo Feng ter dokončno izključili iz partije „bando štirih". Ugotovili so, da se je prva proletarska kulturna revolucija končala. Z veseljem so ponovno izvolili Teng Hsiao Pinga v politbiro. Ko je kitajsko ljudstvo zvedelo o uspešnem poteku in zaključku Xt. kongresa in o edinosti cele partije in celega ljudstva, so v množičnih demonstracijah v vseh mestih Kitajske zagotovili, da bodo sledili revolucionarni poti Mao Cetunga. BEOGRAD. — Po izračunih zveznega zavoda za statistiko so julija letos zabeležili v Jugoslaviji 20 milijonov turistov, kar je za 7 % več kot v istem obdobju lani. Število domačih nočitev je bilo večje za 12%, medtem ko je število prenočitev gostov iz tujine padlo za en odstotek v primerjavi z julijem 1976. Statistični podatki kažejo, da je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta bilo 40,7 milijona prenočitev, to pa je za 6 % več kot lani. Pri tem so prispevali Jugoslovani 25 milijonov prenočitev, oziroma 12% več, tujci pa 15,5 milijona. tNDONEZUA. — Vse večje seizmološke postaje na svetu so minuli petek zabeležile zelo močan potres, čigar center je bil nekje v Indijskem oceanu na območju indonezijskega otoka Flores, med Balijem in Timorjem. Potres je imel moč 8,3 stopinje po Richterjevi lestvici, kar bi pomenilo, da gre za enega najmočnejših potresov v tem stoletju. Iz Djakarte se je zvedelo, da je potres trajal celo uro in da so ga občutili tudi v Avstraliji. Ta potres je ob 7.23 zabeležil tudi astronomski geofizikalni observatorij v Ljubljani. Njegovi strokovnjaki so povedali, da so aparature še štiri ure po potresu beležile valovanje zemlje. Isti dan je bil lažji potres tudi v Italiji. Potres, ki je imel nekaj manj kot pet stopinj po Mercallijevi lestvici in čigar epicenter je bil v Terniju, je zbudit ob 5.17 uri številne prebivalce Ter-nije iz spanja. Škode ni bilo. MOSKVA. — Dva tedna trajajoči poskusi na satelitu Kozmos 936 so se končali z uspehom, tako da lahko pričakujejo drugo načrtovano serijo raziskav, namenjenih možnostim izboljšanja pogojev v vesoljskih ladjah. Biološki del raziskav opravljajo z materialom in instrumenti iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, ZDA in Francije. Na kozmosu 936 preizkušajo elektrostatične obleke, ki naj bi ščitile vse-mirske potnike pred radiacijo. Poskuse delajo tudi na ogrevalnih sistemih v kabinah, ki jih je treba prilagoditi pogojem breztežnosti. Eden od poskusov je namenjen tudi uporabi centrifugalnega stroja za ustvarjanje umetne gravitacije. ČtLE. — Vlada čilskega diktatorja Pinocheta je sporočila, da so iz dežele izgnali tisoč političnih zapornikov, ki so bili obsojeni na različne zaporne kazni. Med njimi je 33 Čilencev, obsojenih na dosmrtno ječo. Na ta način se skuša hunta osvoboditi vseh tistih zapornikov, ki so imeli možnost oditi v druge dežele. Večino vstopnih vizumov za pregnane Čilence so odobrile vlade Zahodne Nemčije, Kanade, ZDA in Francije. V tej akciji reševanja političnih zapornikov je sodelovat tudi evropski medvladni komite za izseljevanje. TEL AVtV. — Ameriški veleposlanik v Izraelu Samuel Leviš, ki se je sestal z izraelskim premierjem Menahenom Beginom, je izjavil, da ZDA ne odobravajo izraelske odločitve o vzpostavitvi treh novih naselij na okupirani zahodni obali Jordana. Predsednik Begin je ameriškemu veleposlaniku odgovoril, da je postavitev teh naselij odobrila prejšnja vlada in da z njo ni prekršila mednarodnega prava. Izraelski premier je sicer zadnji čas večkrat izjavil, da po njegovem zahodna obala Jordana ni okupirano ozemlje. PRETORtA. — V mesecu avgustu je južnoafriška policija ubila na severu Namibije 17 pripadnikov narodne organizacije jugozah. Afrike (SWAPO). V uradnem poročilu, ki so ga objavili v Pretoriji, je rečeno, da so bili pripadniki gibanja SWAPO ubiti v šestih spopadih z južnoafriškimi varnostnimi silami, do katerih je prišlo ta mesec na ozemlju Namibije. 26. iesni sejem je uspešen Slabo vreme je za potek celovškega sejma ugodno. Kajti ljudje prihajajo potem kar radi na sejem, saj nimajo možnosti kopanja v jezerih ali do drugih zabav. Letošnje vreme pa je bilo tako slabo, da si je marsikateri tudi to premislil; zato pa tudi ni prišlo do novega rekordnega števila obiskovalcev, kakor so si to prireditelji predstavljali in želeli. Število obiskovalcev je znašalo točno 295.161. Vendar pa se gospodarski uspeh sejma ne meri po številu obiskovalcev, marveč po velikosti prometa in številu investicij. Zastopniki takih podjetij, ki so pripravljeni investirati v nove stroje in naprave pa se ne dajo zadržati od obiska sejma ne ob pasji vročini in tudi ne ob najhujši nevihti. In tako gledano je bil letošnji 26. celovški lesni sejem tudi uspešen, je dejal direktor sejma dr. Kleindienst. .Kdor bi v Evropi rad videl najnovejšo žagarsko tehniko, možnosti dovoza in transporta lesa, ta ne more več mimo Celovca", je rekel Kleindienst. Celovec je postal središče lesnega gospodarstva v srednji Evropi. Bank tur Karnten, ki je tudi letos vodila sejemsko menjalnico, je opazila močan dvig v menjalnici in računa z zvišanjem prometa za 25 "/o v primerjavi z lanskim letom. Izvrsten promet med razstavljalci so imele panoge strojne industrije in pa trgovci s kožuhi in tepihi. Zadovoljen s potekom sejma je bil tudi direktor Janez Eržen, zastopnik jugoslovanskih razstavljalcev. Obiskovalci jugoslovanskega paviljona so se posebno zanimali za možnosti letovanja v Jugoslaviji, za turizem in turistična podjetja, zlasti pa je še udarila nova restavracija v jugoslovanskem paviljonu, ki je garantirala najvišjo kvaliteto ponujenih jedi in pijač. Mednarodno zanimanje, ki ga vzbuja celovški sejem, dokazuje tudi udeležba razstavljalcev, ki je bila letos zastopana s 35 državami s celega sveta iz vseh kontinentov. Posebno močno zastopani proizvodi so bili poleg vseh vrst lesne industrije še posebno hišna oprema, montažne hiše, kuhinjska oprema idr. Ob priložnosti sejma pa se je sestal — letos že osmi — mednarodni simpozij s temo: .Gorski gozd — več kot samo obrat za usluge", katerega se je udeležilo 388 strokovnjakov iz desetih držav. Omenjeno zasedanje je vodil univerzitetni profesor dr. Eckmuller, ki je predsednik Instituta za gozdno in lesno gospodarsko politiko univerze za agro-kulturo na Dunaju. Ekskurzija, ki je sledila razpravam in diskusijam, je strokovnjake vodila v sosednjo Italijo, in tako dokumentirala dobro gospodarsko sodelovanje v lesnem gospodarstvu med Avstrijo in Italijo. K tej temi je spregovoril tudi direktor banke .Banca Nazionale det Lavoro", dr. Ezio Mauri, ki je dal svojemu govoru naslov: .Sedanji italijanski gospodarski položaj in avstrijski lesni eksport v Italijo". 20. avgusta pa je generalni sekretar OZN dr. Kurt V/aldheim, ki se je ravno mudil na uradnem obisku na Koroškem, počastil sejem s svojim obiskom. Dokončni gospodarski rezultati tega sejma pa bodo opazni šele čez nekaj časa, saj se večina kupčij in investicij dela šele po zaključku sejma. Pregrada v Maiti dograjena LOBNiK PR} ŽELEZNi KAPLi: Prvo posestvo Evropske kooperative Longo Mai v Avstriji V soboto 13. avgusta je bila ra kmetiji pd. pri Stoparju v Lobniku pri Železni Kapli otvoritev prve zadružne naselbine Evropske kooperative Longo Mai v Avstriji. Zapuščena kmetija Stopar, na kateri je bilo nekdaj zaposlenih 20 ljudi, bo naseljena z mladimi ljudmi, ki pridejo iz različnih evropskih dežel. Ti mladi naseljenci oziroma priseljenci bodo obnovili kmetijo, to se pravi, da se bodo bavili s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom in vsem tem, kar je potrebno, da se ohrani značaj kmetije. Posebnost te kmetije je v tem, da se bo vodila na zadružni podlagi. Otvo- ritvene slovesnosti so se poleg domačih udeležili tudi inozemski gostje, med njimi zastopniki švicarskih gorskih območij. Tudi starši zadružnikov, ki bedo delali in upravljali kmetijo, so se udeležiii slovesnosti. Med prominentnimi gosti sta bila tudi deželni glavar Leopold Wagner in kapelški župan Joset Lubas. Oba sta čestitala zadružnikom in jim želela mnogo uspeha. V okviru pozdravnih govorov je v imenu koroške kmetijske zbornice spregovoril gospod Roscher in podčrtal pomembnost te zadruge, ki koristno služi varstvu in ohranitvi našega okolja. Slovo dopisnika TANJUG-a od koroških Slovencev V popestritev otvoritvene slovesnosti je kulturna skupina iz Longo Mai-a zaigrala za ples in prepevala ljudske pesmi evropskih narodov. Evropska kooperativa dela že pet let na tem področju, da v alpskih deželah ustvarja tovrstne naselbine. Njen namen ni samo besedičiti (kot je to splošno navada), temveč v dejanjih pokazati, da je le možno nekaj prispevati v prid takšne Evrope, v kateri naj bi prišli do izraza človekove pravice in razumevanje med narodi. Druga posebnost te Evropske kooperative Longo Mai je prihod (v torek) ovčje črede iz Švice na Vzhodno Tirolsko v Matrei (nekdaj Windisch Matrei). 130 glav močno ovčjo čredo je prignalo skozi avstrijske Alpe in prekoračilo Visoke Ture 8 ovčjih pastirjev, ki so v Matrei-u priredili pravi miting s petjem in glasbo. Ob tej priložnosti so pekli jagnje na ražnju. Ovčja čreda bo nadaljevala pot na Koroško. Konec te dolge poti pa bo zgoraj omenjena kmetija pri Stoparju, kjer bo čreda našla svojo drugo domovino. V soboto 20. avgusta se je dolgoletni dopisnik jugoslovanske po-ročevalne agenture TANJUG, tov. Andjelkovič poslovil v Celovcu od zastopnikov koroških Slovencev. Navzoči so bili predstavniki ZSO in NSKS ter zastopnika Slovenskega vestnika in Našega tednika, nadalje še zastopnik SINDOK-a in predstavnik jugoslovanske ambasade na Dunaju, tov. Ribica ter jugoslovanski konzul v Celovcu, tov. Zupančič. Tovariš Andjelkovič je bil dober poznavalec avstrijskih razmer, zlasti pa še manjšinskega vprašanja. Bil je vesten dopisnik in tako informirat ljudstva Jugoslavije o dejanskem stanju manjšin v Avstriji. V kratkih nagovorih sta se mu dr. Zwitter in dr. Grilc v imenu ZSO in NSKS zahvalila za njegovo delo v najtežjem času koroških Slovencev v drugi republiki; želela sta mu še mnogo uspeha na novem delovnem področju v Beogradu, kamor se vrača. V svojem odgovoru je tovariš Andjelkovič dejal, da informiranje domače javnosti o problemih manjšin ni smatral samo kot poklicno dolžnost, ampak kot prijateljski dolg. Zagotovil je, da se bo tudi na novem delovnem področju z vsemi svojimi močmi trudil za vestno informiranje javnosti o našem problemu, saj mu novo delovno področje daje fe možnosti. V tem smislu mu želimo tudi mi obilo uspeha! Te!egram avstrijskega odporniškega gibanja itaijanskim antifašistom Po /)fga vo;wfga z/oč/nca Hfr/rerča Kapp/fr;a Zz /ta/i; 5 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ŠE O RAZPfSUJE ^ < > O m O O m ul > O 2 5 < > zMzarrtzdtzM iMzfectzj SZ) o O m r* O < > z 5! > HZ 5 -z uz O O sz) Z > O -j tu O O sz) tu sz) > O 2 5 < > kabaretističnih tekstov, ki obravnavajo v satirični, zbad-tjivi, ironični afi kritični obiiki situacijo okrog avstrijske manjšinske poiitike (Tafeišturm, posebno štetje itd.) Možne obfike so songi, protestne pesmi, skeči, satirični diaiogi, iitanije, vici, ironizirane novinarske reportaže, zbadljivi teksti na račun raziičnih izjav avstrijskih poiitikov, karikature (tudi samo ideja), kabareti aii raziični prizori, humoristično predavanje — skratka obiika kritično humoristične izpovedi je prepuščena vsakemu posamezniku. Omejitev giede doižine ni. VS) PRiSPEVKi BODO PRfMERNO HONORtRAN)! PET NAJBOLJŠiH PRiSPEVKOV PA TUDi NAGRAJENiH! Vsi prispevki pa bodo poteg tega še na posebni prireditvi bodisi uprizorjeni, prebrani oz. predstavijeni širši pubfiki. Podrobnejše informacije dobite po teiefonu štev. 32 5 50 (SPZ Cetovec). Prispevke pa poštjite do 30. septembra 1977 na nasiov; Stovenska prosvetna zveza, Ga-sometergasse 10, 9020 Ceiovec. VABiMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VSi — VABiMO VSE Ul O o m z— C m < Ul < > 5 2 O < Ul m Ul O o m r- o < > k" Še vedno odmevi z gostovanja naših pevcev v ZDA in Kanadi Potovanje in nastopi koroških Slovencev po Kanadi in ZDA še danes odmevajo pri naših rojakih na oni strani morja. Iz tega je razvidno, kakšen globok vtis je zapustila koroška slovenska pesem pri Slovencih v ZDA in Kanadi. Na tem mestu ponatisnemo pismo Franca Rosa, ki ga je objavil v kanadskem periodičnem slovenskem časniku „Diary-Dnevnik": Korošba je z/bc/ba S/ovencev, te Zw?Je m/ jc bot otroba govor/ja mai/. S/Zša/ sem j/b sboz/ vso šo/sbo r/obo. Ko? m/ar/cmč sem j/b bra/ v bnj/gab /w časopisih. N/bo/Z pa j/b msem r/oame/ Zn taJZ ne JozZve/ — vse Jo /eiošrijega Zeia. Daiies sem prepričan, Ja je žčorošba res z/be/ba nas S/ovencev, Zn b iemi* so pr/pomogZZ preprosi/ č/an/ sbap/ne „Tr/o Korotan s pevcZ". Že ve/Zbo Zet je preš/o, bar sem se poJa/ v iaje braje Zn se nase/ZZ iabaj v KanaJZ. Do seJaj sem ob/sba/ sboraj vsabo preJsfavo a/Z p/es, na baierem so nasiopa/Z ansamb/Z Zz S/oven/je, a me b/jab nj/bovema oJ/Zčnema izvajanja nobena pr/reJZtfv n/ Jaševno oJvfJZa nazaj v star/ braj. V ne-Je/jo, 22. maja popo/Jne sem prv/č v Jaha spet zaž/ve/ v Jomačem braja, bo sem yosZa)aZ pesm/ naš/b sester Zn bratov Zz Korošbe. V nj/bovZb me/o-JZjab sem s/Zša/ pesem svoje matere, b/ m/ je pe/a bot otroba.* s/Zša/ sem taJZ petje vaščanb ob z/msbZb večer/b Zn s/Zša/ sem pre/epo s/ovensbo cerbveno pesem, b/ jo zapojejo preprost/ poJeže/sb/ ZjaJje. Tabo moram pr/znat/, Ja sem ce/e Jve ar/ JožZvZjaZ s/ovenstvo tabaj, tabo Ja/eč oJ S/ovenZje, Zn b/Zčem; „Čast Zn sZava Zn pr/srčna bva/a vam, TrZo Korotan s pevci/" Pokticne prepovedi v Zahodni Nemčiji Gre sicer za naključje, vendar za zanimivo naključje. Brata Grimm sta avtorja čudovitih pravljic, manj čudovita pa je pravljica, da je Zahodna Nemčia resnično demokratična dežela. To dokazuje proces na upravnem sodišču, ki je na Trgu bratov Grimm v Kasslu, na katerem so obravnavali .zadevo" profesorice Silvie Gin-gold. Toda na upravnem sodišču tega zahodno-nemškega mesta ni sedela na zatožni klopi že omenjena profesorica, pač pa je sodišče le obravnavalo njeno zadevo in sicer na osnovi njene pritožbe proti sklepu socialdemokratskega prosvetnega ministra za hessensko deželo, ki je Silvio Gingold odslovil iz službe, točneje jo .te* suspendiral, ker je — članica Komunistične partije Zahodne Nemčije. Ko se je v Kasslu začel na upravnem sodišču obravnavati primer Silvie Gingold, se je pred sodno palačo zbrala množica ljudi, med katerimi so bili mnogi v zebrastih oblekah, ki so jih nosili v koncentracijskih taboriščah. V zebrastih oblekah so se tudi zbrati bivši jetniki iz Nizozemske, Avstrije, Luksemburga in Francije, ki so se pomešali med domače antinaciste. Največ jih je bilo iz Francije, kajti .zadeva" Silvie Gingold je v Franciji vzbudila še največ ogorčenja, saj so tu že ustanovili tudi solidarnostni komite za obrambo državljanskih pravic v Zahodni Nemčiji. Posebno ta komite je šel in gre določenim krogom v Bonnu „na živce" zaradi dejstva, ker ga vodi sam Mitterand, ki kot socialist postavlja avtomatično v dvom .najbolj demokratično in najbolj svobodno družbeno ureditev v vsej zgodovini Nemčije", kot se bahajo zahodnonemški socialni demokrati, ki že dalj časa upravljajo Zahodno Nemčijo. Ustavimo se za trenutek pri Silviji Gingold. Gre za nekaj nad 30 let staro profesorico, ki je končala študije pred šestimi leti in se zapostiia kot profesorica francoščine in angleščine na šoli v Neukirchnu. Toda v .najbolj demokratični" in .najbolj svobodni" Zahodni Nemčiji velja zakon, ki dopušča odpuščanje iz službe vseh, ki se pre- grešijo s svojim političnim .ekstremizmom*. Seveda prihaja ta možnost v poštev le pri levem .ekstremizmu", kajti desničarskih ekstremistov je po zahodnonemških državnih ustanovah na pretek in to tako med starejšimi državnimi funkcionarji, bivšimi nacističnimi funkcionarji, kot tudi med mlajšimi delovnimi ljudmi, ki so jih postavili na razne položaje prav tisti bivši nacisti, ki so poskrbeli za nadaljevanje svojih koncep-vni upravi. In na osnovi zakona, ki pre-e namestitev v javno službo ekstremi-bila Silvia Gingold — suspendirana že v takoimenovanem prvem valu lova na ekstremiste leta 1974. Ko so v kompetentnih krogih obravnavali njen primer in brskali po njeni preteklosti, se je izkazalo, da je zahodnonemška tajna policija zbrala .celo goro" podatkov, ki so .dokazovali" njeno ekstremnost. Po kartotekah tajne policije je Silvia Gingold že leta 1965, torej pred 12 leti, še kot študentka napravila .velik zločin", ker je sodelovala pri demonstracijah proti .umazani vojni", torej proti ameriškemu poseganju v Vietnamu. V policijski kartoteki je bilo nadalje zabeleženo, da je sodelovala pri demonstracijah proti izglasovanju zakona o izrednem stanju v času, ko je vsa zahodnonemška napredna javnost odklanjala ta zakonski predlog. Seznam njenih grehov še ni končan. V kartoteki tajne policije je zapisano, da je sodelovala v gibanju .za popuščanje in razumevanje med narodi", torej v tistem gibanju, ki je pospešilo pogajanja med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, med Vzhodom in Zahodom nasploh, torej v gibanju, za katero se je potegoval sam Willy Brandt, ki je tudi na ta račun dobil Nobelovo nagrado. Končno očitajo Silviji Gingold, da se je potegovala in da se poteguje za enakopravnost žensk in da je objavila celo članek v tem smislu, kar pa je zahodnonemška tajna policija ocenila kot .protiustavno dejavnost". Seveda je v policijski kartoteki še posebej zabeleženo, da je bila Silvija Gingold članica Komunistične partije Za- tov v ja poveduj stov, je hodne Nemčije. Res je, da je v Zahodni Nemčiji komunistična partija povsem legalna stranka, ki sodeluje tudi na volitvah, pa čeprav ne doseže velikih uspehov. Toda biti član komunistične partije pomeni biti član ekstremnega gibanja, kot to ocenjujejo v kompetentnih krogih, ki v tej .nadvse demokratični in najbolj svobodni deželi" odločajo. In zato je bila Silvia Gingold suspendirana, torej začasno odpuščena iz službe, čeprav je ves učni kolegij na njeni šoli soglasno potrdil, da je bila v svojem delu korektna in vestna, ter da se v šoli ni ukvarjala s specifičnim političnim delom. Tudi 300 podpisov učencev šole ni zaleglo proti suspenziji, kot ni zaleglo 700 podpisov staršev Neukirchna, ki so zahtevali ponovno namestitev vestne in sposobne profesorice. Kompetentni krogi so ji dovolili le, da je 6 mesecev poučevala kot honorarna učna moč, nakar je morala lani 1. septembra zapustiti zavod. Kot smo že rekli, je pri tem sklepu ministrstvo za prosveto .ugotovilo* da je Silvia Gingold članica KP, ki da ima .protiustavne namene". Poleg tega se je prosvetno ministrstvo sklicevalo tudi na načelni sklep zveznega upravnega sodišča, ki je odpustilo tudi iz službe profesorico Ano Lenhart prav tako zaradi dejstva, da je bila članica komunistične partije. In kdo je o tem odločal? V sodnem svetu, ki je sklepal o tem, sta bila tudi sodnik Edmund de Chapeau-rouge, ki je bil v času druge svetovne vojne v Hamburgu sodnik, ki je odločal o čistosti arijske rase in torej sodil in obsojal Jude. Drugi član tega sveta pa je bi) Rudolf Weber Lortsch, bivši visoki funkcionar na komisariatu tretjega rajha v zasedeni Norveški. Preden je prišel na Norveško, pa je Weber- Lortsch divjaj kot es-esovec v Ukrajini. Kot vidimo, so o Silviji Gingold in o Ani Lenhart odločali preverjeni .demokrati*. Silvia Gingold se je proti temu sklepu ministrstva za šolstvo uprla in vso zadevo spravila pred sodišče. V prvi instanci je sodišče ugotovilo, da pri sklepanju niso vzeli v poštev njenih strokovnih sposobnosti in da njeno delovanje v demokracijah pred 12 leti ne bi smelo biti sploh upoštevano v zvezi z njeno namestitvijo. Sodišče je tudi priporočilo ministrstvu, naj svoj sklep spremeni. Toda minister — socialni demokrat — Hans Kollmann tega predloga ni sprejel, pač pa je dovolil, da so Silvio Gingold, kot smo že rekli, honorarno zaposlili. Stalna namestitev pa je bila onemogočena. Toda Silvia Gingold ni klonila in se je ponovno pritožila ter je zadeva prišla pred upravno sodišče v Kasslu. O njeni zadevi je spregovorila tudi zahodnonemška TV, kjer so bile prikazane razne temne scene sedanje zahodnonemške državne uprave. Rečeno je bilo tudi, da izgublja zahodnonemška demokratična dežela svoj dober glas med zahodnoevropskimi sosedami. Končno je bil govor tudi o Silviji Gingold in njeni družini. Silvin oče Peter Gingold je moral kot Jud 1933 pobegniti pred nacisti iz Frankfurta. Umaknil se je v Francijo. Toda tudi v Francijo so prišli nacisti in zalo je Peter Gingold prešel v ilegalo, se vključi) v odporniško gibanje in kot član KP Francije sodelovat v francoskem odporništvu vse do aretacije. Ko ga je zajel gestapo, mu je vendarle uspelo pobegniti in se ponovno priključiti komunističnim partizanskim formacijam, v katerih se je boril do osvoboditve Francije. Za svoje junaštvo je bil odlikovan z dvema odlikovanjema, najprej s francoskim odlikovanjem za hrabrost, pred par leti ob 30-lefnici osvoboditve pa z drugim visokim francoskim odlikovanjem, ki ga je dobil prav v dneh, ko je bila njegova hči Silvia odpuščena iz službe. Peter Gingold, ki je dvanajst tet preživel v Franciji, se je koj po osvoboditvi vrnil v domovino. Tu so mu tudi izstavili dokumente in potni list, ki so mu ga sedem let pozneje odvzeli, ker je priznal, da je član komunistične partije. Ponovno mu vrnejo dokumente šele 1974, torej v času, ko je prišla .na vrsto" njegova hči ... Še bi lahko govorili o tem, kako v .nadvse demokratični" Nemčiji često odločajo o življenju državljanov, tudi Judov, isti ljudje, ki so o njih odločali pred desetletji, v času kljukastega križa. In če je res, da si ne morejo privoščiti tega, kar so si lahko privoščili tedaj, je tudi res, da se kaj radi maščujejo nad tistimi, ki so pripomogli k temu, da je njihov nacizem propadel. Primer družine Gingold je glede tega zgovoren. Skrajna nevednost ati zloba? ,Konjiček" mnogih ljudi zlasti planincev in turistov je študiranje zemljevidov. To je namreč pred vsako turo v gore ali pred potovanjem v tuje kraje potrebno, saj se na takšen način najlaže seznanimo s terenom in kraji, ki jih mislimo obiskati. Pri takšnih koristnih študijah zemljevidov ponavadi premno-gokrat naletimo na topogratska imena, ki so nam zelo tuja in skrajno nesmiselna. Namesto da bi se stremelo za tem, da bi se ohranila prvobitnost topografskih imen, ki niso nastala slučajno, temveč so produkt mnogoletnih spoznanj, se na tem področju žal mnogo greši; greši zaradi tega, ker imajo ravno na tem področju največjo besedo velikonemško inficirani ^znanstveniki", katerih glavni cilj je, zbrisati slovenska avtohtona krajevna imena, jih popačiti oziroma spremeniti v nemška. In ker se ta pojav ponemčevanja avtohtonih imen najbolj odraža v zemljevidih, je dr. Veiter to dejavnost odkrito označil s tiho germanizacijo zemljevidov. Da ima ta germanizacija samo ta namen, da se ustvari lažna slika, ki naj bi pokazala, da je zemlja na kateri živimo že od nekdaj nemška, v Avstriji ni nič nenavadnega. Danes hočemo na nekaterih primerih dokazati, da tisti ,izvedenci* na področju nomenklature, ki so si zadali sramotno nalogo po- Kmetijska strokovna šota v St. Rupertu pri Vetikovcu Novoustanovljena Kmetijska strokovna šola v Št. Rupertu bo vzgojno gradila na tradiciji dosedanjih gospodinjskih šol. Od nekdanjih gojenk, ki so obiskovale gospodinjsko šolo v Št. Rupertu, ponovno slišimo, koliko jim je šola pomenila in koliko jim je dala s seboj na življenjsko pot. Posredovala jim je primerno strokovno znanje, ki ga potrebujejo pri svojem delu kot gospodinje. Vpeljala pa jih je tudi v vprašanje vzgoje otrok, seznanila s poslanstvom matere v družini, v vaški in farni skupnosti. To delo bo nadaljevala tudi kme-tijsko-strokovna šola, ki jo bodo vodile šolske sestre v Št. Rupertu v novem šolskem letu 1977/78, v smislu novega kmetijskega zakona. Šola ima pravico javnosti in dekleta bodo deležna uradne podpore kot druge šole in vzgojni zavodi v državi. Na podlagi učnega načrta bo mogla šola pri svojem vzgojnem delu še v večji meri upoštevati potrebe današnje družbe. Pogoj za sprejem je uspešna zaključena osma šolska stopnja. Za deveto šolsko leto velja sedaj tudi kmetijska strokovna šola v Št. Rupertu. Pouk na šoli se bo vršil v obeh deželnih jezikih. Zavod šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu sprejema prijave za šolo še do začetka šole, torej do 12. septembra in sicer na sledeči naslov: Kmetijsko-strokovna šola 9100 Volkermarkt/Velikovec Klosterstrafše 2 ali telefonska številka (0 42 32) 796 Vodstvo Ktnetijs^o-stro^ovne šole v Št. Kaperta pr:' Vellbovca nemčifi avfohfona slovenska imena, bfesfijo v nesfrokovnem znanju, ki že meji na zlobnasf. Te sile imajo v svoji prepofenfnosfi res hvaležno nalogo, da se izživljajo na fem, da uničujejo slovenska avfohfona imena in fako vsaj na papirju (v zemljevidih) beležijo zmago za zmago. No pa si oglejmo nekaj .cvetk" nesmislov, ki so zrasle na vrfu .izvedencev" avstrijske nomenklature. Psinja vas, naselje pod Psinskim oziroma Sinskim vrhom, ki bi se moralo pravzaprav glasiti Pod-sina-vas, je dobilo vse prej kot za- Slovensko prosvetno društvo Vrtača vabi na KOROŠKi VEČER ki bo v soboto, dne 27. avgusta 1977 v hoteiu Lauseg-ger (p. d. Oiekar) v Siove-njemPiajberku. Vsi prisrčno vabijeni! vidljivo ime Hundsdorf, po nemško Pasja vas. Velik nesmisel se je delal tudi z imeni Peč, katerih je cela vrsta na Svinski planini (Sau-alpe), Golici (Koralpe) in Karavankah. Iz besede Peč, ki pomeni skalovje, pečovje, peč so naredili — Ofen; prevedeno v slovenščino: peč za kurjenje. Ta grobi nesmisel so od Avstrijcev prevzeli tudi Italijani in goro Peč (1556 m) na av-strijsko-italijansko-jugoslovanski tromeji imenovali M. Forno. Med nadaljnjimi podobnimi nesmisli .znamke" Ofen so še .Sapotnig-ofen" — .Sopotnikova peč" nad Djekšami, Sauofen, Forstofen in Barofen v pogorju Svinške planine ter Grof)ofen na Golici (Koralpe). Sedaj pa še k imenu Sauaipe — Svtnška planina. Le ta ima svoje ime po kraju Svinec in ne po kakšni prašiči oziroma svinji, kot so to prevedli avstrijski .izvedenci". Znana bohinjska gora v Vzhodnih Julijskih Alpah Črna prst je prišla do čudovitega prevoda Schwarzfinger (črni prst — na roki). Tudi ime Plešivec — kraj južno Št. Vida ob Glini in najvišja gora Za- hodnih Gur — sta bili ponemčeni v imeni Tanzenberg oziroma Tanz-boden. Da nemška prevoda nimata nič skupnega s kakšnim plesom, ni treba posebej poudarjati. Torej sama zavajanja in nesmisli. Naj navedemo še en primer, ob katerem res ne vemo, ali naj bi se jokali ali smejali. Neka avtorica članka, ki je bil pred letom dni natisnjen v KTZ z naslovom .Čudna koroška gorska imena", se je zanimala ali ima ime Trottelitzen (slovensko Tratica) pri Kleinkirchheimu kaj opraviti z besedo Trottel — tepec. Če se ne bi toliko in fako nestrokovno manipuliralo in ne bi bilo vse naperjeno samo v to, da se iztrebi slovenska avtohtona imena, bi prav gotovo ne moglo priti do tako naivnega vprašanja in tudi ne do takšne zmede v avstrijski topografiji, ki se na žalosf tudi do danes ni nič naučila iz preteklosti. Glede ugotovitve ali naj bi se jokali ali smejali, pa ne velja omenjeni avtorici temveč slavnim in neminljivim nestrokovnim junakom, ki so v teku stoletij te zablode in zmede zagrešili. Ne čudimo se torej, da ob takšnih gorostasnih strokovnih prevodih nekateri pošteno misleči ljudje, ki se interesirajo za gorsko in drugo topografsko imenoslovje in fo jemljejo fudi resno, ob vsem tem spoznanju da so jih pitali z nesmisli in da so bili opeharjeni, iz obupa vržejo puško v koruzo. Iz teh nekaj primerov je jasno razvidno, da gre tu za popolnoma nestrokovno akcijo, ki služi samo enemu namenu, če že ne drugače, narediti vsaj na papirju deželo nemško. OBJAVA Vodstvo Strokovne šole za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu javlja vsem tistim, k) v juliju niso mogle opraviti sprejemnega izpita za vpis v triietno strokovno šoio, da jim je dana možnost prijave za sprejemni izpit, ki bo dne 12. septembra 1977. K izpitu naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente. Vodstvo šoie Uspeta ekskurzija Zveze stovenskih izobražencev Zveza slovenskih izobražencev si je na zadnjem občnem zboru junija t. t. zastavita cilj, da bo delovala predvsem na področju izobraževanja odraslih. Temu namenu je služil tudi skupni obisk 12. mednarodnega grafičnega bienaia v Ljubljani, na katerega je vabila Zveza slovenskih izobražencev. Pod strokovnim vodstvom kustosa Moderne galerije v Ljubljani smo si ogledali reprezentativni prikaz grafične umetnosti iz 57 držav, med ... za božje deli, koj je le, da tejka Ičdi tota gre? A dečva mvoda ries ne vieš, da jormak nas ma plies... —bvlb— ... in to vse tri dni od sobote 3. do ponedeijka $. septembra 1977 v uti Siovenskega prosvetnega društva .Edinost" (Breznik) na sejmišču v Piiberku. igrajo priijubijeni ..VESEL) PLANŠARJi Za dobro jedačo in pijačo je poskrbijeno! Vsi od bitzu in daieč prisrčno vabijeni. Veseiimo se vašega obiska. SPD .Edinost' v Piiberku katerimi so zastopane poleg evropskih tudi severnoameriške, južnoameriške, ofriške in azijske države. Posebna strokovna komisija je izbrala za to razstavo nad 1100 grafičnih del, nagrajencem zadnjega mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani pa so odmerili poseben, častni prostor. Raznolikost slogov sodobne grafične umetnosti, tehnična iznajdljivost umetnikov in — kar je najvažnejše — njihovo umetniško sporočilo napravijo na gledalca res globok vtis. Izmed del avstrijskih umetnikov so udeleženci ekskurzije takoj razpoznali tri grafike našega rojaka Valentina Omana. Ob koncu ogleda razstave se je predsednik Zveze slovenskih izobražencev, dr. Pave) Apovnik zahvalil kustosu Moderne galerije v Ljubljani za informativen uvod v razstavo in za strokovno vodstvo skozi njo ter izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da ima slovenska grafična umetnost po vsem svetu izredno velik ugled. Udeleženci ekskurzije pa so izraziti željo, da bi Zveza slovenskih izobražencev priredila v bodoče čim več takih skupnih obiskov razstav, kulturnih prireditev in znamenitosti. Foto kino kiub .Diana", sekcija za Koroško - Siovenj Gradec R A Z P i S U J E medklubsko razstavo diapozitivov v času od 23. septembra do 9. oktobra 1977 Praviinik razstave: 1. Razstave se iahko poieg domačih fotoamaterjev udeiežijo tudi fotoamaterji iz zamejstva — Koroške, Primorske, in Benečije — z največ po 10 diapozitivov vsake grupe — teme, formata 5X5 cm aii 7X7 cm. Diapozitivi morajo biti uokvirjeni, zastekljeni. Na okvirčku mora biti naziv diapozitiva, ime avtorja ter oznake za projekcijo. 2. Teme: grupa A — Čiovek in njegova okoiica grupa B — Narava (fiora in favnaj grupa C — Prosta tema 3. Nagrade: Nagrade bodo doiočene kasneje (po šest za vsako grupo) 4. Prirediteij si pridržuje pravico razstavijenih de!, ter eventuai-ne objave v kataiogu. Z diapozitivi bomo ravnati pazijivo, ne odgovarjamo pa za morebitne poškodbe pri pošiijanju. Vsaka pošiijka mora biti dobro omotana, pritožen pa mora biti spisek diapozitivov po temah, s točnim nasiovom avtorja. Diapozitive morate dostaviti na nasiov: FOTO KiNO .DiANA", sekcija za Koroško, p. p. 4, YU 62380 Siovenj Gradec Pismo bratca V zvezi s pismom deželnega glavarja Leopolda Wagnerja občinskemu odborniku Volilne skupnosti Dobrla vas, Martinu Wastlu, objavljamo vsebino pisma oziroma odgovor, ki ga je slednji da) deželnemu glavarju. Zahvaljujem sc vam za pismo, bi ste ga TMs/ov:/: name bot zastoyw:Aa Volilne sbapnostl In v baterem Izčrpno bomentlrate resolacljo dobrol-sblh Slovencev. Čadlm se, Ja 7. av-gasta, bo ste M: v Dobrll vas:, po lastni Izjavi ničesar niste vedeli o naši resolacljl, bi jo pa v pisma name, datiranem s 4. avgastom, obširno obravnavate. Ne morem tadl razametl, zabaj misli b resolacljl niste že povedali ob prlllbl bonfrontaclje s Slovenci v Dobrll vasi, saj jlb je bilo možno zasledit: taboj zatem v borošbem tlsba. Vsebabor je moj Interes, da navedem glede Vaših, po mojem mnenja tendencioznih Izvajanj nebaj tebtnlb agovorov. .Stališče Slovencev tržne občine Dobrla vas b zabona o narodnostnih sbapnostlh In njegovih posledicah, bot je Izraženo v resolacljl, Imate vi za nezaslišano (angebeaer); v resnici pa je možno označit: bot nezaslišano le postopanje Vaše vladne stranbe In obeh dragih parlamentarnih stranb. Saj hočejo le-te stranbe Slovencem vsiliti rešitev, b: n: v sblada z zlv-strljsbo državno pogodbo. /Vaj se bot deželni glavar In pred-scdnlb S PO še tabo tradlte, da bi naredili dlbtat obasen tadl za bo-rošbe Slovence In naj ga v borošb: javnosti še tabo hvalite, dejstvo pač ostane, da smo Slovenci v tržni občini Dobrla vas — In tadl še v dragih brajlh — :*radno llbvldlranl. /Vaša občina po novih aredbah vendar ni več dvojezična. Prav v neposrednem žlvljenjsbem prostora — v občin: — slovensbo govoreči občani nimajo možnosti apo-rabe slovensbega jezlba v aradlh. VI, gospod deželni glavar, sbašate s pomočjo sfatlstlbe dobazatl, da v naš: občin: doslej ni bilo potrebe po aporabl slovenščine na občlnsbem arada, da tabšne potrebe tadl sedaj ni. Ta bi vam le rad rebel, da Ignorirate dražbeno stvarnost, v baterl prevladajejo manjšini sovražne sile. Ta stvarnost, s batero moramo ml Slovenci dnevno živeti, se Izraža ravno v tem, da slovenščina v javnosti In na aradlh ni zaželena. 7*o so tiste obollščlne, bi zaslažljo potrebo po aporabl materinega jezlba In bi so sad dolgoletne protlmanjšlnsbe poll-tlbe vlade In stranb. Proti tema naj bi VI, naj bi vlada baj storila. To bi bilo v smisla državne pogodbe. Kar pa se tiče nebaterlb od Vas naštetih pravic, bi jih menda Imajo posamezni Slovenci tadl v dobrol-sbl občini po zabona o narodnostnih sbaplnah v zvezi z Izvedbenimi areJbaml, je treba reči, da so to le borni ostanbl tistih pravic, bi so zajamčene s 7. členom državne pogodbe. Pa še te obrnjene pravice so zaradi zgoraj omenjene dražbene stvarnosti na Korošbem bistveno ogrožene. Da bi le VI, deželni glavar, videli realnosti, /az Vam zagotavljam, da se bom vedno tradll Informirati Ijadl o resnični vsebini zabona o narodnostnih sbaplnah In njegovih Izvedbenih aredbah In sicer v smisla sledečega prlbaza pravnega stanja, bot ga povzročajo nova zabonsba določila na področja naše občine.* Slovenci v dobrolsb: občini # nimamo pravice do slovensbega aradnega jezlba na občlnsbem arada, ne na obrajnem sodišča In v večini primerov tadl ne v odnosa do žandarmerlje,- # nimamo pravice aporabljatl slo-vensbl jezlb na področja zasebnopravne aprave pošte In železnice, bar pa bi bilo v dnevnem življenja zelo važno,- # nimamo pravice aradnega jezlba v vojašbl slažbl,* ^ smemo aporabljatl slovenščino bot aradnl jezlb na obrajnem glavarstva samo tedaj, če najdemo aradnlba, b: je vešč slovenščine In jo je tadl pripravljen aporabljatl,- Isto velja za finančni arad,-Isto velja za arad borošbe deželne vlade — to samo, če je pristojen v prvi Instanci,* ^ moramo svoje otrobe posebej prijavljati b slovensbema poaba, od-bar je veljaven prot: Slovencem sblenjenl manjšlnsb: šolsb: zabon. V manjšini sovražnem vzdašja. na Korošbem se starši bojijo posledic In težav, zato pogostobrat opastljo prijavo,- ^ nimamo otrošbega vrtca z dvojezično vzgojo. Te .pravice" In njih omejitve, mislim, povejo vse. Za Volilno sbapnost Martin Wast! Avtobusi v Ptiberk na manifestacijo dne 26. avgusta zvečer, vozijo iz Šentjakoba v Rožu (zbiraiišče na vaškem trgu) iz Bistrice v Rožu (zbiraiišče pri občini) iz Boroveij (zbiraiišče pred Konsumom) ob 18.00 uri ob 18.1$ uri ob 18.30 uri iz Škofič (parkirni prostor pri gostiini Biirger) iz št. iija (pred požarno brambo) z Gore (avtobusna postaja) iz Biičovza (izpred goztitne Ogris) ob 17.30 uri ob 17.45 uri ob 18.00 ur) ob 18.1$ uri !z!et radiških prosvetašev Gojitev družabnosti iahko mnogo pripomore k uspešnejšemu kulturnemu udejstvovanju na pevskem in igralskem področju. Radiški pro-svetaši so bili kot vedno tudi v minuli prosvetni sezoni zelo delavni, zato je bil tudi izlet, ki so si ga privoščili v nedeljo, dne 7. avgusta t. I. povsem zaslužen. Sproščena družabnost, dobra volja in obilica lepih vtisov so dali neumornim kulturnim delavcem le neko vidno priznanje za njihov trud, rav- Pred nedavnim je v Matnicah v 90. letu starosti umri Janez Kaveiar pd. Korenov oče. Pokopati smo ga v sredo 3. avgusta na farnem poko-paiišču pod Pečnico. Prelat Zech-ner iz Ceiovca je ob asistenci domačega župnika Petra Stickra opravi) v obeh dežeinih jezikih cerkvene obrede in v iepih besedah orisat tik rajnega kot vzornega družinskega očeta in srčno dobrega notako pa tudi pobude za povečano zavzetost za slovensko stvar. Zgodaj zjutraj je popeljal Sienč-nikov avtobus Radišane preko Ljubelja v Kranj, kjer so se kratko ustavili. Naslednja postaja je bilo letališče Brnik, kjer so si izletniki ogledali moderne naprave aerodroma, življenja na vzletnih stezah, pa tudi razstavljena stara vojna in civilna letala. Nato so se podali v Kamnik. Ker pričakovanega vodiča, ki naj bi Radišanom razkazal čioveka. Med mašo zadušnico je pei domači mešani zbor; ob grobu pa je pet pesmi zaiostinke „Potizei-chor" iz Cetovca, to pa zato, ker je njegov sin že dotga teta pripadnik cetovške poticije. Vsi pevci — razen pevovodje — so bit) v koroškem gvantu. Svojcem in sorodnikom izrekamo naše gioboko sožaije. mesto in njegove znamenitosti ni bilo, je bil ogled mesta dokaj kratek. Raje so se nekoliko prej odpeljali v Stahovico, kjer jih je čakalo naročeno kosilo. Ogled Kamniške Bistrice je posredoval izletnikom nekaj vtisov tiste čudovite in mogočne gorske narave, ki človeka vedno spet vabi in očara. Vzpon na Veliko planino naj bi bil najlepša točka tega izleta, žal pa je zaradi slabega vremena nekoliko izvodenela. Zato pa je bil zaključek na gradu Bor ob jezeru Črnavi v Preddvoru tem lepši. Lepo okolje, dobra večerja in valovi jezera so privabili tisto vzdušje, ki nima več sence. Zadonela je iz grl radiških pevk in pevcev slovenska pesem in njeni zvoki niso osrečili le pevce same, temveč so privabili na terase tudi številne goste, ki uživajo dopust v tem čudovitem kraju. Ločiti se je bilo treba, ko je bilo najlepše. In prav to bo morda vzrok, da se bo ta lepi dan mnogim udeležencem nepozabno vtisnil v spomin. Pečnica /f/tM SOLLTb /SLLE 5LaVčfVčtV \/ 6 R G ^ E M uOEP' P!ES^ DE^ fso-t 6/( ,S r DR. KI OPEINEH 3E6 m*'- F , —Mt M y. c TPMKSV ."M // n KAHNKN5 W.\KUMi" flAOLStt HELMUT .STUGKj-t/tMtHER 5 Ti F Tč A STR T Z. 3uz o GEA' pup r ; c a L.u vn c To je koroška stvarnost Pred dnevi je predavatelj na celovški univerzi in prijatelj koroških Slovencev dr. Stockhammer Helmut prejel dopisnico s to sramotno vsebino. Le-ta ponovno potrjuje to, kar se stalno dogaja v deželi in kar se je zlasti pokazalo na protestnem zborovanju v Škocijanu, ko so večno včerajšnji na najsramotnejši in nizkotni način psovali slovenske sodeželane in jim grozili z usmrtitvijo s plinom, z obešanjem in z izgonom preko Karavank. V državi, nasičeni s takšno miselnostjo, ki jo lahko identificiramo samo s fašizmom, so takšni izbruhi nekaj povsem vsakdanjega. Da se je tej protislovenski gonji pridružil tudi gost iz Nemčije, ni nič nenavadnega, saj avstrijski in koroški tisk mnogo prispevata k temu, da pride do takšnih nekulturnih izbruhov. Protislovenska propaganda torej rodi bogate sadove, ki zelo bremenijo ugled Avstrije. Gostje iz tujine so se lahko na lastne oči prepričali kako ^velikodušen" je večinski narod napram slovenski manjšini. Da takšni protislovenski izbruhi samo potrjujejo to, kar je obče znano, da je Avstrija najbolj manjšinam sovražna država v Evropi, torej ni težko uganiti. *i IM! IMI IMMMHMMI SPD ..Košuta" v Setah vabi v nedetjo 28. avgusta 1977 ob 14. uri pri šott na Kotu na prireditev ,,srečanj e oktetov" Koncert bo na prostem. V stučaju siabega vremena pa v Setah v farnt dvorani. Koncert prirejamo v spomin pokojnemu županu občine Seie in soustanovitetju našega društva Hermanu Veiiku. Sodeiovaii bodo: Zenski oktet iz Obirskega, mešani oktet iz Šent Vida v Podjuni, oktet „Jetovica" iz Škofje Loke ter Akademski oktet iz Ljubtjane. Prisrčno vcM/en;/ PtSMO BRALCA Brdo pri Šmohorju: Stara domača pesem še ni zamria V nedeljo 74. t. 1. s?no praznot?#!: ibnarš^i žegen. Sveta maša je in/a v /imarš&i cerkvi. Vas Tama rče je doMa po prvem odloga manjšinskega zakona Sadi dvojezično takio, ki je stala do konca. Sedaj pa zakon ne Kpošteva več naše okolice kot dvojezično ozemlje... Zato je tem kolj razveseljivo, da se je ..Anitami odkor Velika vas" odločil, da tej prireditvi, ki se v splošnem izvaja ok ziiskem žegnn, da vtis tradicije. Da je ie-ta nresničljiv samo v okiiki izročila našik prednikov, je pa seveda samonmevno. /z tega spoznanja se je sosednji ^Anitami odkor Velika vas" opogamii in pod vodstvom načelnika napravil pravi ziljski žegen s štekvanjem in rejem pod lipo. Da pa se to ne da izvajati krez za to pripravljenega petja in godke, je pa tadi jasno. Aer pa je naša okolica popolnoma odvisna od nemškega kapitala, je ra-zamljivo, da se slovenščina vedno zanemarja, kar ima za posledico, da prekajajo stare domače pesmi vedno kolj v pozako. Vaiti Novak in vodja krške glaske, /akok Aopitsck sta se tega zavedala in sta začela krskati za starimi pesmimi. Delo je kilo zelo naporno, saj sta moria okiskati tiste še živeče predvsem starejše ljudi, ki so še od svojik staršev vedeli, kako se je pred davnimi leti pelo ok štekva-njn in reja pod lipo. Oka sta izvrstna kaltarna delavca, ki jima velja za njan trad in znanje prav prisrčna kvala. Zakvala pa velja seveda tadi dolškema pevskema zkora pod vodstvom nadačitelja Franca Zvacka. Fa zkor ima zelo lepo izkrane glasove. Vsa okolica in pa tadi gostje iz taji-ne si želijo, da ki se pelo še več našik starodavnik pesmi, ne nazadnje pa so kaltarni delavci tadi odgovorni, da joikiora in starodavne pesmi ne pridejo v pozako. Aakor se je videlo niso kili samo domačini, ampak tadi gostje iz 7?ei-gije, Francije, FToiandije, Nemčije, Anglije in ne vemo še odkod veseli tek starik okičajev — pesmi in jol-klore. Vedno večje je zanimanje za jolkioro posameznik krajev in narodov. Torej vsem še enkrat najlepša kvala, posekno pa, kakor že omenjeno, Foltija Novaka in /akoka Ao-pitseka. Fe glejmo, da naša tradicija ne pride v pozako. Franc Wutti Dote, Brdo prt Šmohorju Nova pridobitev za otroke Nova atrakcija rožeškega živalskega parka je jezdenje na malih konjičkih — ponijih. Od sedaj naprej imajo otroci poteg otroškega igriščo na območju živalskega parka tudi možnost jahanja krotkih ponijev, na katerih lahko pokažejo svoje jahalne spretnosti. .Vsak začetek je hud" pravi ljudski rek, vendar pri konjičkih te vrste jahalna umetnost ni noben problem. Da je res tako, se najlaže prepričate sami s tem, da pripeljete svoje malčke, da to kavbojsko umetnino sami preskusijo. Starši boste z otroci vred srečni, ko boste videli svoje hčerkice in sinove, kako ponosno jezdijo in .vrtijo" kroge po živalskem parku. 3 V A N CANKAR 4 Črtice in novele 1907—1909 PRAVtČHA KAŽEM BOŽJA .Resnično je občutit kesanje, resnično se ga je Bog usmilil!" je izpreteteto učitetja Šviligoja in gtoboka radost se mu je izlita v srce. In je rekel nagtas: „Lepo se da živeti v