UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Osnovna šola za odrasle 82:31 Izobraževalni program osnovne / šole za odrasle// UMETNOST GLASBENA 520 PREDMET2.11. OBVEZNI PREDMET 21 1 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Glasbena umetnost UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: glasbena umetnost Predmetnik osnovne šole za odrasle Prilagojeni predmetnik osnovne šole za odrasle s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik osnovne šole za odrasle z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre Prilagojeni predmetnik osnovne šole za odrasle za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja 5. razred 6. razred 8. razred 9 9 18 PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Silvan Baša, OŠ Franceta Prešerna Kranj; Rebeka Bračič, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava; Manca Černe, OŠ Veliki Gaber; Suzana Čopi Stanišić, OŠ Šmarje pri Kopru, Gimnazija Piran; Sonja Đevenica, OŠ Bežigrad; Mojca Dolinar, Zavod RS za šolstvo; dr. Ada Holcar, Zavod RS za šolstvo; dr. Barbara Kopačin, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; Anamarija Krvišek Zavec, OŠ Turnišče. Podskupina v izobraževalnem programu za odrasle osnovna šola za odrasle: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Barbara Kopačin, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; Danijela Terbižan, GŠ Koper in Ljudska univerza Koper. JEZIKOVNI PREGLED: Mojca Blažej Cirej OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/osnovna-sola-za- odrasle/2025/Didakticna_priporocila_k_ucnemu_nacrtu_glasbena_umetnost_oso_2025.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 260806915 ISBN 978-961-03-1453-0 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 248. seji, dne 20. 11. 2025, določil učni načrt glasbena umetnost za izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 248. seji, dne 20. 11. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu glasbena umetnost za izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle s prilagojenim predmetnikom osnovne šole za odrasle za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Namen predmeta .................................... 9 Temeljna vodila predmeta ...................... 9 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 10 Kažipot po didaktičnih priporočilih ........ 10 Splošna didaktična priporočila ............... 11 Splošna priporočila za vrednotenje znanja .............................................................. 13 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ................................ 15 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 18 GLASBENI JEZIK ....................................... 19 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ......28 Didaktična priporočila ........................... 28 Glasbeni jezik ....................................... 28 PRILOGE ...............................................30 8 2 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 2 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Namen predmeta glasbena umetnost je omogočiti udeležencu doživljanje in spoznavanje glasbene dejavnosti z izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem. Učni proces temelji na razvijanju glasbene komunikacije, s katero udeleženci celostno spoznavajo glasbo v njenih različnih zvrsteh ter prostorskih in časovnih razsežnostih. Iz ciljne in procesno-razvojne naravnanosti udeleženci pri predmetu razvijajo glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Poleg tega spodbuja razvoj kulturnih potreb in estetskih vrednot, kritično mišljenje, ozaveščenost o družbeni in socialni vlogi glasbe ter oblikovanje lastne kulturne identitete. Eden najpomembnejših gradnikov predmeta je ohranjanje in spoznavanje slovenske glasbene umetnosti in kulture. TEMELJNA VODILA PREDMETA Učitelji ob upoštevanju razvojnih značilnosti udeležencev in njihovih interesov avtonomno izbirajo glasbene vsebine za izvajanje, ustvarjanje in poslušanje, s katerimi uresničujejo cilje glasbenega jezika. Udeleženci z glasbenimi dejavnostmi izkustveno razvijajo glasbene sposobnosti in spretnosti, gradijo pojmovne mreže, spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce in poustvarjalce ter razumejo glasbeni simbolni sistem in elemente glasbenega oblikovanja. Procesni učni cilji se s premišljenim izborom glasbenih vsebin razširjajo in poglabljajo, njihovo uresničevanje pa spodbujamo tudi z vključevanjem šolskega okolja v glasbeno-kulturna okolja in z neposrednim stikom z umetniki. 9 Izobraževalni program za odrasle osnovna šola za odrasle | Glasbena umetnost 8 2 : 3 1 / / / 5 2 0 . DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2 1 1 . 2 1 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr)) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f68315i)) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd. Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. 8 2 : 3 1 / / / SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202.1 Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje in usvajanje znanja ter optimalen 1.2 psihofizični razvoj udeležencev prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje in učni 1 proces graditi na predznanju ter izkušnjah udeležencev. Pri tem upošteva: » obseg ur, ki je manjši od programa redne OŠ, » strnjen obseg tem in skupin ciljev, » položaj in ugotovljene izobraževalne potrebe v osebnem izobraževalnem načrtu udeležencev. V ta namen v učnem procesu uporablja različne izvedbene modele (v živo, na daljavo ali kombinirano, sočasno, asinhrono, učenje s pomočjo ogleda posnetkov itd.) in raznolike didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi udeležencem izobraževanja omogoča aktivno sodelovanje pri učnih urah in tudi uspešno samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in naravo učnih ciljev ter glede na učne, poklicne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega udeleženca, učne skupine ali oddelka. Ob tem udeležencem izobraževanja daje najrazličnejše oblike učne podpore, npr. možnost pogovornih ur v živo ali na daljavo, možnost dodatne strokovne pomoči v sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci, ko to prispeva k uspešnosti udeleženca. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja spoštljivo in varno ozračje v učni skupini: medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj poklicnih interesov, različnih potencialov in morebitnih talentov; » udeležence aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje (starosti in izkušnjam udeležencev primerno) in organizira samostojno učenje (individualno, v dvojicah, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » udeležencem omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » v učnem procesu prepoznava in upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe udeležencev; » udeležencem postavlja ustrezno zahtevne in relevantne učne izzive (npr. glede na delo, ki ga opravljajo) in si prizadeva za njihov napredek; » pri udeležencih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » učni proces prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov udeležencev; 8 2 : 3 1 / / / » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti 5202 in predmetnimi področji (npr. modularni pristop); .11.2 » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj 1 učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta udeležencem omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje znanja/zmožnosti ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medsebojnega učenja in povratne informacije med udeleženci, » namena in poteka ocenjevanja znanja. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo udeležence k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Glede na potenciale, potrebe in motivacijo udeležencev smiselno načrtuje učne dejavnosti za razvijanje ustvarjalnosti, inovativnosti, kritičnega mišljenja in drugih prečnih veščin. Učitelj, kadar je mogoče, izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe udeležencev, opredeljene v osebnem izobraževalnem načrtu (OIN), v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. 8 2 : 3 1 / / / Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju 5202 samostojnega in domačega dela udeležencev in njihovega dela na daljavo, ki naj bo osmišljeno .11 in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. .21 Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za osmišljanje izobraževanja, predvsem pa za razvijanje interesov in potencialov udeležencev ter njihovih talentov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost udeležencev s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, udeležencev z učnimi težavami, priseljencev ter udeležencev iz manj spodbudnega socialnega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki udeležencem iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v osebnih izobraževalnih načrtih načrtovane prilagoditve učnega procesa za udeležence iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja udeležencev skozi celotni učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju znanja (ugotavljanje predznanja in znanja udeleženca na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj načrtuje učni proces v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom udeleženca, na temelju katerega kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega udeleženca, mu daje kakovostne povratne informacije in ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja njegov napredek. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na podlagi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na poklicni interes, zmožnosti in potrebe posameznih udeležencev ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti učnega procesa, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako udeleženec dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; » spodbuja udeleženca, k doseganju ciljev na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh zahtevnosti; » spodbuja uporabo znanja za reševanje življenjskih problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje itn.; 8 2 : 3 1 / / / » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti 5202 in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; .11.2 » ugotavlja in analizira udeleženčevo razumevanje učnih vsebin ter predlaga rešitve za 1 odpravljanje vzrokov za nerazumevanje in napačne predstave; » udeleženca spodbuja k premislekom o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost in uspešnost soudeležencev po načelih kritičnega prijateljevanja; » udeležencu sproti daje kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve in konkretne napotke za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj omogoči udeležencu, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je udeleženec spoznal v procesu učenja. Pri tem si prizadeva zagotoviti optimalne pogoje za izkazovanje znanja, tako da upošteva potrebe udeleženca, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve, opredeljene v osebnem izobraževalnem načrtu. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin, zajetih v ciljih učnega načrta, jih pa pri udeležencu sistematično spodbuja, razvija, spremlja ter mu o njih daje povratno informacijo. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi in pojasni udeležencu. Če udeleženec v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi udeleženec izkaže svoje znanje. Izdelki in dejavnosti, ki jih učitelj ocenjuje naj bodo povezani z interesi in življenjskim kontekstom udeleženca. To pomeni, da si udeleženec lahko izbere tematiko izdelka ali dejavnosti skozi katero bo izkazoval svoje znanje in spretnosti. 8 2 : 3 1 / / / SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202. PODROČJA/PREDMETA 11.21 Učni načrt predmeta glasbena umetnost v osnovni šoli za odrasle usmerja učitelja pri izboru učnih strategij oziroma k ciljem usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz temeljnih didaktičnih načel ter interesov in potreb udeležencev. Pouk glasbe izvaja ob upoštevanju načel umetniške in kulturne vrednosti, razvojne stopnje udeležencev, njihovih individualnih potreb, znanstvenih (strokovnih) izhodišč, načel sistematičnosti in postopnosti, nazornosti, življenjske bližine, trajnosti znanja, sposobnosti in navad, socialne integracije, zagotavljanja uspeha ter ekonomičnosti. Učitelj upošteva različne ravni glasbenih izkušenj in predznanj udeležencev, ki izhajajo iz njihovega neformalnega in spontanega glasbenega učenja ter morebitnega izobraževanja v glasbenih šolah. Poleg uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij in glasbenih metod učenja v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi izven njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki na avtentičnih prizoriščih pomembno širijo njihovo glasbeno znanje, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje. Glasbeno znanje in spoznanja prispevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetniške glasbe, udeleženci širijo svoje znanje ter spoznavajo raznovrstnost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov. Zgradba učnega načrta Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom udeležencev. Cilji se nadgrajujejo iz razreda v razred, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno vertikalo od prvega do tretjega vzgojno-izobraževanega obdobja. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. Cilji s področij vrednotenja in sodelovalnih veščin nimajo pripadajočih standardov, zato dosežkov udeležencev na tem področju ne ocenjujemo. V vsakem razredu se uresničujejo vsi cilji glasbenega jezika, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo. Glasbene dejavnosti naj bodo smiselno vključene v posamezno učno uro, pri tem pa naj bo razvidna rdeča nit učnega procesa. V daljšem časovnem obdobju učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih razredih. Strokovni termini so zapisani tam, kjer se prvič pojavijo, omenjajo ali obravnavajo. V naslednjih razredih se dosledno uporabljajo in nadgrajujejo. 8 2 : 3 1 / / / Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja 5202.1 Pouk glasbe ponuja oblike, metode in didaktične pristope, ki sami po sebi ustvarjajo pogoje za 1.2 diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven 1 zahtevnosti zmožnostim udeležencev. Delo lahko individualizira tudi znotraj posamezne glasbene vsebine: glasbeno nadarjenemu udeležencu ponudi bolj samostojne oziroma solistične vloge (npr. kot pevec ali instrumentalist), skupini udeležencev s podobnimi izkušnjami omogoči sodelovanje v manjših zasedbah, udeležencem, ki potrebujejo več podpore, pa dejavnosti v večjih skupinah. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost udeležencev pri izvajanju, poslušanju in ustvarjanju. Glasbeni pouk, osredinjen na udeleženca, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem udeleženec postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Učitelj pri udeležencu spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, v okviru katerih udeleženec praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge. Delo z udeleženci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami Učitelj prek inkluzivne prakse ustrezno prilagaja poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za udeležence z učnimi težavami, udeležence s posebnimi potrebami, nadarjene udeležence, priseljence in tujce ter udeležence iz manj spodbudnega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, časovno razporeditev in rabo didaktičnih pripomočkov z namenom doseganja oziroma preseganja ciljev in standardov znanja. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na napredek udeležencev. Osnovno izhodišče učiteljevega delovanja v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju je spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti udeležencev, ob hkratni vzpostavitvi lastne inkluzivne poučevalne prakse. Takšno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti edinstvenih posameznikov. To zahteva oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa, ki omogoča enakovredno vključevanje vseh udeležence glede na njihove potrebe. Medpredmetno povezovanje Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot tudi vsebin in pojmov. Povezovanje vzpostavlja v čim večji možni meri s timsko obliko dela ter s prožno organizacijo učnih ur. Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja Široko zastavljeni cilji in standardi znanja učitelju omogočajo avtonomijo pri načrtovanju in izvedbi pouka. Iz ciljev, ki jih je mogoče objektivno preveriti, so izpeljani standardi znanja. Cilji s 8 2 : 3 1 / / / področja doživljanja, razvoja pozornosti in vrednotenja nimajo pripadajočih standardov, zato 5202 dosežkov udeležencev na teh področjih ne ocenjujemo. Standardi znanja se uresničujejo z .11 vzgojno-izobraževalnim delom v živo, z medsebojnim prepletanjem tem, ciljev, vsebin, metod in .21 oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov učitelj upošteva individualne značilnosti glasbenega razvoja udeležencev. Učitelj preverja in ocenjuje dosežke glasbenih dejavnosti, ne samo faktografsko znanje ter vrednoti dosežke glasbenega učenja, ne pa prirojenih sposobnosti (npr. slušne občutljivosti). Predvsem pa ocenjuje udeleženčevo znanje pri glasbenih dejavnostih, ne le s pisnimi preizkusi. Skupni cilji Cilji predmeta glasbena umetnost podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti (gl. didaktična priporočila pri temi Glasbeni jezik). TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 8 2 : 3 1 / / / GLASBENI JEZIK 5 2 0 2 . 1 1 . 2 1 OBVEZNO OPIS TEME Glasbeni jezik je sistem glasbenih simbolov, pojmov, zakonitosti in pravil, ki omogočajo glasbeno izražanje in komunikacijo. Predstavlja temeljno orodje sporazumevanja z glasbo ter pomemben del identitete posameznika, kulture in naroda. Udeleženec glasbeni jezik spoznava praktično, z izvajanjem, ustvarjanjem in poslušanjem. Cilji so usmerjeni v poglabljanje glasbenih sposobnosti (posluh, zbranost, spomin), izpopolnjevanje spretnosti (glasovni obseg, pevska tehnika, tehnika igranja na glasbila) ter v razširitev pojmovnih mrež, konceptov in znanj s področja temeljnih značilnosti glasbe (glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestavi, glasbeni slogi, žanri in zvrsti). S tem udeleženec razvija razumevanje, analizira in vrednoti glasbene vsebine ter krepi zmožnost glasbenega mišljenja in izražanja. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj kritično pregleduje didaktično gradivo, dostopno v različnih informacijskih virih, ter ob njem razvija lastno učno gradivo za avtentično učenje glasbenega jezika z izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem. V vsakem razredu uresničujemo vse cilje teme glasbeni jezik, pri čemer učitelj cilje načrtuje uravnoteženo z izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem ob in v glasbi. Posamezni tematski sklop učitelj opredeljuje glede na prevladujoče procese ter cilje učenja in poučevanja, pri čemer se glasbene dejavnosti medsebojno prepletajo in povezujejo. V daljšem časovnem obdobju učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz udeleženčevih usvojenih spretnosti in znanj iz predhodnih razredov. Cilji s področja vrednotenja in sodelovalnih veščin nimajo pripadajočih standardov znanja, zato dosežkov udeležencev na tem področju ne ocenjujemo. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Poučevanje glasbenega jezika temelji na izkustvenem učenju, pri katerem udeleženci glasbene vsebine usvajajo z aktivnim izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem. Pomembno je, da učitelj ustvarja učne situacije, ki temeljijo na pridobivanju konkretnih glasbenih izkušenj, saj to omogoča razvoj glasbenega mišljenja in razumevanja. Posamezne glasbene vsebine, strokovne termine in glasbene zakonitosti udeleženci urijo s ponavljanjem, vajo, utrjevanjem in pogosto rabo v glasbeni komunikaciji, s čimer širimo pozornost in glasbeni spomin udeležencev. 8 2 : 3 1 / / / Petje ima pri tem osrednjo vlogo. Udeleženci s skupinskim petjem razvijajo pevsko tehniko, 5202 poslušanje, usklajenost v intonaciji in ritmu ter občutek za interpretacijo. Ob petju .11 udeleženci razvijajo higieno glasu in spoznavajo zdrav način petja, prilagojen lastnim glasovnim .21 zmožnostim ter razvojnim značilnostim. Z ritmično izreko izštevank, rim in ritmiziranih besedil udeleženci razvijajo občutek za metrum in artikulacijo. Igra na glasbila udeležencem omogoča razvoj koordinacije, glasbenega posluha, ritmičnega zaznavanja in glasbenega spomina. Dejavnost vključuje igranje na razna glasbila (telesna, improvizirana, ljudska ali Orffova) in poteka samostojno ali v kombinaciji s petjem, ritmično izreko, plesom ali poslušanjem glasbe. Udeleženci tehniko igranja usvajajo prek raziskovanja, imitacije ali ob uporabi notnega zapisa, pri čemer se spodbuja tudi skupinska usklajenost in pozornost do zvočnega izraza. Poslušanje glasbe je temeljni proces oblikovanja aktivnega poslušalca, ki zna glasbo zaznavati, doživeti, razumeti in vrednotiti. Poslušanje mora biti načrtovano, postopno in večkratno, podprto z doživljajskimi ter analitičnimi nalogami. Izbor glasbenih del mora biti kakovosten, tako po izvedbi, zvočni sliki kot vsebinski vrednosti, in prilagojen starosti ter interesom udeležencev. Izbor glasbenih vsebin naj bo različen po glasbenih zvrsteh, slogih, oblikah, izvajalcih, obdobjih in krajih nastanka. Udeleženci ob poslušanju razvijajo občutek za tonsko višino, zvočno barvo, glasbene prvine in oblike ter izvajalska sredstva. Poslušalska izkušnja se poglablja z aktivnimi odzivi, kot so gibanje, igranje na glasbila, vizualno izražanje zaznav ali ustvarjanje ob glasbi. Tak način poslušanja utrjuje glasbeni spomin in omogoča povezovanje z drugimi umetnostnimi ter splošnoizobraževalnimi področji. Ustvarjanje z glasbo ali ob glasbi z improvizacijo, oblikovanjem lastnih glasbenih vzorcev ali zvočno interpretacijo pesmi in besedil krepi udeleženčevo samostojnost ter domišljijo. Vključevanje različnih izraznih sredstev, kot so glas, telo, gib, likovno ustvarjanje in različna glasbila, omogoča razvoj glasbene ustvarjalnosti ter poglobljeno razumevanje izraznih možnosti glasbenega jezika. Medpredmetno povezovanje z drugimi predmetnimi področji, kot so slovenščina, likovna umetnost, družba in zgodovina, omogoča udeležencem celostno razumevanje kulturnih in umetniških pojmov ter poglobljeno doživljanje glasbene umetnosti. Glasbeni jezik tako postane most med vsebinami in disciplinami, kar krepi medsebojno povezanost znanj in odpira prostor za raziskovanje umetnosti kot celote. Sodobni pouk vključuje tudi uporabo digitalnih orodij, ki omogočajo raziskovanje glasbenih vsebin, snemanje, ustvarjanje in poslušanje ter bogatijo učni proces z ustvarjalnimi pristopi. Udeleženci z njihovo uporabo razvijajo digitalne kompetence, hkrati pa se vzpostavlja povezava med tradicionalnimi in sodobnimi oblikami glasbene pismenosti. V procesu vrednotenja je ključno, da učitelj sistematično spremlja napredek udeležencev pri razvijanju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. Vrednotenje ne vključuje estetskih in odnosnih vidikov, temveč se osredotoča na opazovanje in refleksijo napredka pri izvajanju, 8 2 : 3 1 / / / poslušanju in ustvarjanju. Evalvacija naj bo sprotna in formativna ter naj vključuje tudi 5202 samorefleksijo udeležencev in njihovo soudeležbo pri evalvaciji lastnega napredka. .11.2 Poseben poudarek je treba nameniti tudi neposrednemu stiku z živo glasbo. Udeleženci naj 1 obiskujejo glasbene dogodke, kot so koncerti, opere in baleti, saj ti omogočajo avtentično doživetje glasbenih izvedb, razvijajo občutek za kulturno vedenje ter spodbujajo zavedanje o vlogi poslušalca pri sooblikovanju glasbene izkušnje. Pred obiskom dogodkov učitelj udeležence na to primerno pripravi, da lahko glasbo spremljajo pozorno, odprti za umetniško doživetje. Nenazadnje pouk glasbenega jezika vključuje tudi vzgojo za zvočno ekologijo. Udeležence učimo spoštovanja tišine, zmanjševanja hrupa in zavestnega oblikovanja ustreznega zvočnega okolja. S tem razvijamo občutljivost za kakovost zvočnega prostora, kar pomembno prispeva k celostnemu razumevanju vloge zvoka v vsakdanjem življenju in umetnosti. Skupni cilji Cilji predmeta glasbena umetnost podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti. V okviru pouka glasbene umetnosti udeleženec: Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost » spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2); » analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1); » razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo (1.1.5.1); » vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1); » svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2); » živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1). Trajnostni razvoj » gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1); » sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1). Zdravje in dobrobit » razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2); » glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev (3.2.3.2); » z gibalnimi dejavnostmi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja (3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1); » razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1). 8 2 : 3 1 / / / Digitalna kompetentnost 5 2 0 2 » 1. pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih 1 uporablja digitalno tehnologijo 2. (4.2.1.1), (4.3.1.1). 1 Podjetnost » uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1); » vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2). CILJI Udeleženec: O: razvija pozitiven odnos do glasbenih dejavnosti (izvajanja, poslušanja, ustvarjanja) in raznovrstnega repertoarja glasbenih del ter spoznava pomen glasbe za zdravje in dobro počutje; (1.3.1.1 | 3.2.3.2 | 3.2.4.1) O: z izvajanjem, poslušanjem in ustvarjanjem spoznava zakonitosti glasbenega jezika (glasbene prvine, izvajalska sredstva in sestavi, glasbene oblike), razvija glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter glasbeni spomin; (1.1.5.1 | 1.3.5.1 | 1.1.2.2 | 2.1.3.1) O: poglablja znanja o slovenski ljudski glasbeni dediščini in razume njen pomen v kontekstu trajnostnega ohranjanja kulturne identitete; (1.3.2.1 | 2.4.2.1) O: razvija sposobnost vrednotenja glasbenih dosežkov na področju izvajanja, poslušanja in ustvarjanja, krepi sodelovalne veščine in presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev; (3.3.3.2 | 5.3.5.2) O: Izvajanje: poje raznovrsten pevski repertoar – ljudske in umetne pesmi, domačega in tujega izvora; (1.3.2.1 | 3.1.2.2) O: izvaja ritmizirana besedila in nadgrajuje zanesljivost ritmične izreke; (1.1.4.1) O: igra spremljave, instrumentalne dele in celote, pri čemer usvaja tehniko igranja; (1.1.4.1) O: spoznava in uporablja pojme s področja glasbenega opismenjevanja ter razvija osnovno orientacijo v glasbenem zapisu; (1.1.2.1 | 1.1.2.2 | 1.1.4.1) 8 2 : 3 1 / / / O: Poslušanje: pozorno posluša, slušno spoznava in prepoznava izbrani repertoar glasbenih del 520 vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne, ljudske in umetne, slovenske in tuje glasbe 2.1 ter glasbe različnih stilov, žanrov in zvrsti; 1.2 (1.3.1.1 | 3.3.2.1) 1 O: pri glasbenih dejavnostih (npr. iskanju informacij o glasbi, izbiri glasbe, poslušanju, ustvarjanju, urejanju in deljenju glasbenih vsebin) smiselno in varno uporablja digitalno tehnologijo; (4.1.1.1 | 4.2.1.1 | 4.3.1.1) O: Ustvarjanje: v glasbi raziskuje, pevsko in instrumentalno dopolnjuje glasbene vsebine in ustvarja spremljave ter krajše glasbene vsebine; (1.3.4.2 | 3.1.4.1 | 5.1.2.1) O: glasbena doživetja in zaznave izraža z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti (likovno, besedno, gibalno, plesno, uprizoritveno). (3.2.1.2 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Udeleženec: » skozi glasbene dejavnosti izkaže razumevanje glasbenega jezika (glasbene prvine, glasbene oblike, izvajalska sredstva in sestave) in poznavanje slovenske ljudske glasbene dediščine; » zapoje raznovrstni pevski repertoar; » izvede ritmizirana besedila; » zaigra spremljave, instrumentalne dele in celote; » uporabi pojme s področja glasbenega opismenjevanja ter izkaže osnovno orientacijo v glasbenem zapisu; » prepozna in poimenuje izbrana glasbena dela; » dopolni glasbene vsebine, ustvari spremljave ali krajše glasbene vsebine; » glasbena doživetja in zaznave izrazi z izraznimi sredstvi drugih umetniških zvrsti. TERMINI ◦ ZNAČILNOSTI GLASBE, IZVAJALSKA SREDSTVA in SESTAVI: ljudska glasba (ljudska pesem, ljudski ples, ljudska glasbila), umetna glasba, popularna in narodno-zabavna glasba, muzikal; družine glasbil (po načinu izvajanja); vrste glasbe (vokalna, instrumentalna, vokalna-instrumentalna glasba), orkester, zbor; himna (slovenska, evropska); glasbeni poklici, glasbene ustanove (v šolskem okolju, nacionalne) ◦ GLASBENO OPISMENJEVANJE: notno črtovje, 8 2 : 3 1 / / / violinski ključ, končaj, taktnica; tonsko trajanje, pavza; ritem, melodija 5 ◦ OBDOBJA: barok, 202 klasicizem, romantika ◦GLASBENE OBLIKE: koncert, opera, balet, samospev .11.21 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Predlogi tematskih sklopov in glasbenih vsebin po razredih V PETEM RAZREDU udeleženci s pomočjo glasbenega jezika preučujejo slovensko ljudsko dediščine, spoznavajo vloge ljudske glasbe, plesa in glasbil. S tem krepijo kulturno identiteto in povezanost z domačim okoljem ter hkrati spoznavajo razlike med ljudsko in umetno glasbo. Teoretično znanje povezujejo z izkustvenim doživljanjem glasbe, pri čemer uporabljajo simbolni jezik glasbe, zlasti notno črtovje ter druge glasbene simbole (npr. tonska trajanja, pavze), povezane z glasbenim opismenjevanjem. Udeleženci razvijajo sposobnost povezovanja zapisanega in slišanega ter prepoznavanja čustvenih in izraznih razsežnosti glasbe. Poleg tega spoznavajo pomen glasbenih ustanov in poklicev, kar omogoča povezavo z realnim svetom glasbene kulture. Priporočena skupina terminov: ljudska glasba (ljudska pesem, ljudski ples, ljudska glasbila), umetna glasba, glasbene ustanove (v šolskem okolju, nacionalne); glasbeni poklici, notno črtovje, violinski ključ, končaj, taktnica; tonsko trajanje, pavza; ritem, melodija. V ŠESTEM RAZREDU udeleženci vstopajo v svet glasbene različnosti, kjer spoznavajo različne vrste glasbe glede na način izvajanja in sestavo izvajalcev. Razločevanje med vokalno, instrumentalno in vokalno-instrumentalno glasbo jih vodi k prepoznavanju različnih zasedb, od manjših komornih skupin do orkestra. S tem razvijajo razumevanje vlog posameznih glasbil in pevskih glasov ter širijo znanje o družinah glasbil. Prepoznavajo značilnosti zborov in različnih instrumentalnih sestavov, kar prispeva k njihovemu razumevanju zvočne in izrazne pestrosti glasbe. Udeleženci razvijajo tudi občutek za strukturo glasbenih del in se seznanjajo s koncertnim bontonom kot delom glasbene kulture. S praktičnimi dejavnostmi (petje, igranje na glasbila, gibanje) razvijajo poslušalske in izvajalske sposobnosti, s čimer gradijo temelje za poglobljeno razumevanje glasbe. Priporočena skupina terminov: družine glasbil (po načinu izvajanja); vrste glasbe (vokalna, instrumentalna, vokalna-instrumentalna glasba), orkester, zbor; himna (slovenska, evropska). Udeleženci V OSMEM RAZREDU razširijo svoje znanje na obdobja baroka, klasicizma in romantike, pri čemer prepoznavajo glasbene značilnosti posameznih obdobij. Seznanijo se z glasbenimi oblikami, kot so glasbeno gledališče (opera, balet) in samospev. Udeleženci raziskujejo različne glasbene zvrsti, kot so popularna in narodno-zabavna glasba ter muzikal. Pri tem prepoznavajo vlogo glasbe kot medija za izražanje sodobnih družbenih in kulturnih vsebin. 8 2 : 3 1 / / / Priporočena skupina terminov: barok, klasicizem, romantika; koncert, opera, balet, samospev; 5202 popularna in narodno-zabavna glasba, muzikal. .11.21 Priporočeni seznam slovenskih ljudskih/ponarodelih pesmi za razredno petje, razvrščenih po abecednem redu: Adlešičko kolo, Barčica po morju plava, Dekle je po vodo šlo, En hribček bom kupil, Izidor ovčice pasel, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Kje so tiste stezice, Lipa zelenela je, Marko skače, Moja mati kuha kafe, Na planincah sončece sije, Ob bistrem potoku je mlin, Pleši, pleši črni kos, Po Koroškem po Kranjskem, Regiment po cesti gre, Sen jo vido gore, dole, Škrjanček poje, žvrgoli, Tri tičice. Priporočeni seznam glasbenih del za poslušanje vključuje dela slovenske in svetovne glasbene dediščine. Učitelj seznam dopolni s svojimi primeri, samostojno ali skupaj z udeleženci. Priporočeno je večkratno poslušanje istega dela, s čimer udeleženci poglabljajo glasbeno zaznavo. Dela so razvrščena po abecednem redu priimkov skladateljev, ločeno glede na vrsto glasbe: 1. Instrumentalna glasba Johann Sebastian Bach: Toccata in fuga v d-molu, BWV 565 Johann Sebastian Bach: Suita za orkester št. 2, BWV 1067, Badinerie Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 9 v d-molu, op. 125/Finale Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 (V mesečini) Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 Johannes Brahms: Madžarski plesi Frédéric Chopin: Valček op. 64, št. 1 (Minutni) Antonín Dvořák: Simfonija št. 9, Iz Novega sveta Edvard Grieg: Peer Gynt, Suita št. 1, op. 46: 1. Jutro, 4. V dvorani gorskega kralja; Georg Friedrich Händel: Glasba za kraljevi ognjemet, HWV 351 Joseph Haydn: Simfonija št. 94 v G-duru, Hob I/94, 2. stavek: Andante (Presenečenje) Franz Liszt: Madžarska rapsodija za klavir št.2 Felix Mendelssohn-Bartholdy: Sen kresne noči, Poročna koračnica Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 13 za godala (Mala nočna glasba), K525 Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir št. 11 v A-duru, K331, 3. Alla turca Niccolo Paganini: Capriccio za violino solo, št. 24, op. 1 8 2 : 3 1 / / / Modest Petrovič Musorgski: 5 Slike z razstave, Bydlo, Promenada202.1 Maurice Ravel: Bolero1.21 Nikolaj Rimski-Korsakov: Čmrljev let Bedřich Smetana: Moja domovina, 2. Vltava Johann Strauss ml.: Na lepi modri Donavi 2. Vokalna glasba Jakob Aljaž: Oj, Triglav, moj dom Benjamin Ipavec: Domovini Gustav Ipavec: Slovenec sem Davorin Jenko: Lipa Stanko Premrl: Zdravljica Miroslav Vilhar: Po jezeru 3. Vokalno-instrumentalna glasba Carl Orff: Carmina Burana Franz Schubert: Erlkönig, op. 1, D 328 4. Opera, balet Peter Iljič Čajkovski: Hrestač, Ples sladkorne vile Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal, duet Papagene in Papagena, arija Kraljice noči Jacques Offenbach: Hoffmanove pripovedke, duet Lepa noč, ljubezni noč iz 3. dejanja (Barkarola) Giacomo Puccini: Viljem Tell – uvertura Gioacchino Rossini: uvertura k operi Viljem Tell Gioacchino Rossini: Seviljski brivec – uvertura, kavatina Figara Largo al factotum Bedřich Smetana: Prodana nevesta, duet Janka in Kecala Giuseppe Verdi: Nabucco – uvertura, zbor Va, pensiero (3. dejanje) PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno (npr. razlaga, opis); » pisno (glasbeni zapis, likovna upodobitev, besedilni opis); 8 2 : 3 1 / / / » glasbena izvedba (glasbena, plesna, gibalna; samostojno ali skupinsko), nastop; 5202.1 » glasbeni izdelek (npr. zvočni posnetek, preprosta partitura, improvizacija). 1.21 OPISNI KRITERIJI Glasbeni jezik » razumevanje in uporaba pojmov in pojmovnih mrež usvojenih skozi glasbene dejavnosti (izvajanje, poslušanje, ustvarjanje). Izvajanje » samostojno, doživeto izvajanje; » orientacija v glasbenem zapisu. Poslušanje » smiselni opis; » pravilno poimenovanje in razlikovanje. Ustvarjanje » obsežno, smiselno in izvirno ustvarjanje; » skladnost ter samostojna izvedba ustvarjenega dela. 8 2 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 2 POGLAVJIH DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil) Holcar, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS. GLASBENI JEZIK Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil Holcar, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS. Borota, B. (2015). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper. Kopačin, B., in Birsa, E. (2022). Prožne oblike učenja in poučevanja glasbenih ter likovnih vsebin. Univerza na Primorskem. Kuret, P. (2004). Zgodbe o glasbi in glasbenikih. Didakta. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Mladinska knjiga. Izvajanje Cvetko I. (2017). Otroške igre od A do Ž. Celjska Mohorjeva družba. Gruber, K. (2016, 2017). Katjina upevalnica 1, 2. Glasbena delavnica Orfej. Gruber, K. (2019, 2022). Učne pesmi 1, 2. Glasbena delavnica Orfej. Gruber, K. (2024). Pesmi sestavljanke. Glasbena delavnica Orfej. 8 2 : 3 1 / / / Gruber, K. (2020). 5 Gibalnice: 33 pesmi za igro in ustvarjanje. Glasbena delavnica Orfej. 202.1 Jež, J. (2000). Pregled glasbil. Opis glasbil. DZS. 1.21 Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Slovenska matica. Novak, N., Kmetec, M., in Lubej, N. (2021). Sija, bija, kam pa gre – priročnik za otroško ljudsko izročilo v šoli. Zveza KD Maribor. Pesek, A., in Pettan, S. (2000). Pesmi in plesi ljudstev sveta za otroke. Mladinska knjiga. Šivic, U., idr. (2005). Družinska pesmarica: 100 slovenskih ljudskih pesmi. Mladinska knjiga. Poslušanje Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. DZS. Reichenberg, M. (2007, 2009). Glasbeni kažipot 4–6, 7-9. Zavod RS za šolstvo. Vrbančič, I. (2020). Poslušam glasbo. Didaktični in metodični vidiki. Založba Obzorja. Ustvarjanje Kopačin, B., in Birsa, E. (2022). Prožne oblike učenja in poučevanja glasbenih ter likovnih vsebin. Univerza na Primorskem. Kroflič, B., in Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje: metodični priročnik za usmerjene ustvarjalne gibno-plesne dejavnosti. Pedagoška obzorja. 8 2 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 PRILOGE 2