DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Pofit. Ook. rne. Sl 0-18127
Leto II. - Štev. 26
Gorica - Trst, 25. junija 1948
Izhaja vsak petek
Demokratična pravica združevanja in »ljudska demokracija"
Ena izmed štirih svobo; ščin, ki so svete vsakemu poštenemu političnemu re* du, je svoboda združevanja. Ta svoboda obsega polno pravico za vsakogar, da \ osnuje svoja neodvisna j društva in svojo samost o j- \ no politično organizacijo, \ fer da to organizacijo tudi dalje poveže s sličnimi zve? zami, v kolikor in dokler bi to smatral za potrebno. Zadnja svetovna vojna je pokazala, da so koalicije neodvisnih strank z lastno politično organizacijo zmož; ne storiti za obrambo svoje domovine pred zunanjimi in domačimi sovražniki več i kakor pa katerakoli diktU1 rana unifikacija. V Angliji' je med vojno, v najtežjem obdobju njene zgodovine, vladala koalicija vseh an; gleških strank z W. Chur--chillom na čelu. V Ameriki' sta obe politični stranki, demokratska in republikan; '< ska, sodelovali v vseh vpra; \ šanjih v skupnih naporih za zmago nad fašizmom in nacizmom.
Zveza enakopravnih strank
Koalicija enakopravnih strank je močna in učinkom j vita prav zato, ker si edino ob svobodnem tekmovanju vsaka izmed strank res pri* zadeva, da svoj program, svoje delo čim skrbneje pripravi in izvaja. Delo za skupnost je pravi cilj politične stranke, in ne morda želja po oblasti. Volitve so sodba naroda, ki odločajo o nsodi političnih strank in vlad. Pod fašizmom in na; cizmom te možnosti ni bilo. Pod komunizmom, ki se je med vojno slučajno moral pridružiti zapadnim zavez- j nikom — to je izključna za; | sluga Hitlerja — tudi ni pro- j štora za tak nastop. Komu;1 nizem zatre tako j pri kore;1 ninah vsako pozitivno ide; jo, iskro, ki bi mogla kdaj zajeti večjo skunino ljudi. In prav taki skromni začet* ki, majhne politične mladU ke, ki se pojavijo med kakim narodom, so zmožne spremeniti tok zgodovine kakega naroda ali celo vse; ga sveta. Iz misli, nanizanih v spisih svobodomiselnih in katoliških piscev je koiv cem 18. in v 19. stoletju vznikla osebna, gospodar; ska in politična osamosvo; jitev večine evropskih na; rodov.
Vera v demokratično, mi; roljubno osebnost črpa svo; jo silo iz naravnega prava, ki sloni na narodnih, social; nih, verskih in etičnih načelih, na svobodomiselstvu in dolžnostih do bližnjega, kot to uči krščanstvo. Ta miroljuben, demokratičen posameznik — in njegova svobodna družba — pa zna, kot je pokazala zadnja voj* na, prostovoljno, a disciplinirano sodelovati v višjih, močnejših organizacijah, koalicijah, ter se z uspehom zoperstaviti domačim in tu; jim oboževalcem materije in nasilja.
Oglejmo si, kakšna- je konkretno pravica združe; vanja pod samozvanimi »ljudskimi	demokracija-
mi«, po besedah enega pr-vih komunistov Titove Ju; g oslavije:
Diktatura proletariata in ljudska fronta
Komunist Moša Pijade, ki ima v Politbiroju, glavni celici jugoslovanske kom* partije, eno najvažnejših funkcij — tako zvani zako* nodajni sektor — t. j. nalogo, da kot prišepetovalec daja navodila za »spontano« predlaganje in izglaso-vanje komunističnih zako* nov, je napisal 12. t. m. v beograjski »Borbi« celo; stranski članek z naslovom: »Sistem — mehanizem — ljudske demokracije v Jugoslaviji«. »Siva eminenca«, kot nekateri imenujejo PU jado zaradi njegove tajin; stvenosti in zakulisnega vpliva, je napisal velik referat, v katerem se trudi, da bi pokazal, da je Jugoslavi; ja v revoluciji šla po svoji samostojni poti, ker je u--stvarila »ljudsko demokra; cijo«, v razliko od Leninove »diktature proletariata«. Na koncu svojega članka pa mora stari komunist z res; nico le na dan in priznati, da »vzporejajoč sistem dik* tature proletariata in sistem naše ljudske demokracije, moremo ugotoviti globoko načelno sličnost«, ker »u* smerjajoča sila (beri: komu; nistična partija), ki jamči za nadvlado proletariata, je povsod ista«.
O	»ljudski fronti«, ki so jo med vojno komunisti in agitatorji za OF in partizanstvo z ginjenostjo ope; vali kot demokratično telo in kot koalicijo samostojnih in neodvisnih strank, pravi Pijade dobesedno to-
i e: »Čeprav Ljudska fronta' poleg drugih masovnih organizacij obsega tudi vod; sivo nekaterih političnih strank, ona ni nikoli bila koalicija ali blok raznih političnih strank. Vpdstvo komunistične partije v fronti
—	tako za časa vojne, kot v povojnem času — je bilo vedno očitno, splošno pri* znano in od nikogar ospo* ravano. Partija se v tem občenarodnem gibanju, ki je njeno lastno delo, ni ni; koli razplinjevala, se ni nik; dar gubila, niti ni kadar koli obstajala taka nevarnost. Niti enega člana ljudske fronte, poedinca ali organis zacije, ni, ki se ne bi zave* dal osnovne vodstvene vlo; ge komunistične partije v Ljudski fronti, kakor tudi v vseh ostalih masovnih or; ganizacijah. Ne samo, da naša partija fii skrivala svojega lica pred masami članov Ljudske fronte, tem* več ona tega. sploh ne bi mogla izpeljati — tudi če bi hotela — tako, da je fron; tovcem jasno, kdo daje smer in pravec politiki in delovanju Ljudske fronte, in katera je tista osnovna sila, ki fronto vodi. Pri nas Ljudska fronta iz vsega za* četka osvobodilne borbe ni bila nikaka koalicija strank, temveč enotna organizacija (gibanje) pod čvrstim vod* stvom naše partije, medtem ko so fronte v drugih drža* vah ljudske demokracije (beri: s komunistično diktaturo) do včeraj bile take koalicije ter so se šele zad* nje čase začele razvijati po vzorcu naše Ljudske fronte..«
V Jugoslaviji ni svobodnega združevanja
Tukajšnji komunisti in tudi sam Tito so že lani jav; n o preklicali, da bi Ljudska fronta bila kaka koalicija samostojnih političnih organizacij. Ker pa je bil Pi*
Kdor daruje »Dobrodelnemu društvu" v Gorici, Risa Piazzutta 18 I, pomaga revnim in potrebnim, ki Jim Je življenje težko in viasih tudi obupno.
jada tisti, ki je pripravil in režiral vse Brozove maške; rade o ljudski demokraciji v Jugoslaviji, so njegova iz; vajanja in priznanja najbolj uradna izjava partije, da v Titovi Jugoslaviji ni svobode združevanja. Poleg tega je to dokument o kršitvi slovesnih domačih in med; narodnih obljub o demokra; ciji in svobodi v novi JugOf slavi ji, ki so jih komunisti širili med vojno, tudi s po; močjo tujih, zavezniških ra; dijskih postaj.
Politični špekulanti, ro; par ji in morilci so pod stre; ho Pijadine diktature, »ljud; ske demokracije«, dobili polno zakonito priznanje.
V	nagrado za gorje in smrt, ki so ju povzročili milijo; nom svojih sodržavljanov, so pripadniki »čvrstega vodstva « tisti, ki edino smejo ukazovati in ki žive v razkošju na račun svojega obubožanega naroda. Potem, ko se je komunistična partija nasilno polastila oblasti, jo hoče obdržati za vsako ceno, kljub nedvomnemu nasprotovanju 95 % ostalih državljanov. Zato mora Pijadina komunistič; na diktatura, »ljudska demokracija«, vladati s špijoni in ovaduhi, z OZNO in z ognjem in mečem.
Dva taka demokrata — kot se po boljševiški dialektiki pravi tiranom — sta tudi hotela vladati za vsako ceno, potem ko sta si kri* vično prisvojila oblast, a sta že neslovesno končala. Bližamo se dnevu, ko vsa dialektika, vse laži in kameleonsko pretvarjanje ne bo; do več mogli rešiti »čvrste* ga vodstva« in njegove »ljudske demokracije«.
Tržaški sprehodi
SVOBODNJAKI - SPREGLEDOVALCI - KRIVOPRISEŽNIKI
Od časa do časa me pot zanese v Trst. Od 15. sep* tembra m. 1. dalje smo tudi Goričani po zaslugi raznih vrhpoljskih diplomatskih veleumov: Kardelja, Baeb* lerja, Wilfana in podobnih zapravili vse, kar se je po tej vojni dalo zapraviti : slovenska narodna ozemlja, narodno čast in ponos, slo« vensko značajnost, solidno vzgojo in predvsem sloven* sko narodno premoženje. Vse to je bilo žrtvovano ko* munistični oholnosti in prevzetnosti. Tako so na papirnati zavesti, ki loči Trst od Gorice, nastale manjše nevšečnosti, ki jih je treba premagati, Če ho* češ nemoteno v Trst. Slo* venski človek je kljub te* meljitemu razdejanju zopet izgrebel zapuščino dedov in pradedov. Kakšna silna raz* lika med današnjo miselno* stjo našega kmeta in delav* ca in ono stalno se ponav* Ijajočo, do obupnega dolgo* časja obrabljeno lajno laži, prevare, kričavosti in priki* movanja.ki je še pred dve* ma letoma polnila avtobuse.
železniške vagone, ulice in ceste! Nič več slavospevov goeringovskim gizdalinom v Beogradu, nič več poveli* čevanja včerajšnjih faši* stov, nobenih superlativov titovščini in prav nobenih tolmačenj mitingov in se* Stankov. Kakor da je vsa ta nedavna preteklost zakopa* na, kakor sta zagrebena Hitler in Mussolini.
Komunistične trdnjave ni več
Tudi gostilne v Trstu ne kažejo drugačne slike. V openskem tramvaju nisi smel pred letom dni izvleči iz žepa nekomunističnega časnika, če se nisi hotel iz* postavljati sovražnim po* gledom in grožnjam števil* nih komunističnih plačan* cev obeh spolov. »Lavora* tore«, »Corriere« in »Pr. dn.« so tu gospodovali pod udarniškim varstvom open* ske OZNE.
Pot me je zanesla v to nekdanjo tržaško komuni* stično trdnjavo št. 2. Sobo* ta je bila. Kar pet potnikov nas je bilo zatopljenih v či*
tanje »Demokracije«. En sam par oči obupnega oz* novca me je sovražno o* švrknil. To je bilo vse. Spomnil sem se svojega prijatelja iz Opčin, redkega gospodarstvenika, ki «a ni uklonil fašizem in ki tudi pred komunizmom ni skri« vil hrbtenice. Pred dvema letoma mi je dejal: »Le po* čakaj, ne bo dolgo trajala današnja komunistična pi* janost, že danes je polovica brodolomcev med njimi. Kmalu bo na zapuščeni o« penski komunistični barki ostal sam kapitan. Openci niso šalobarde! Nekaj časa jih že vlečeš, potem pa ti pokažejo hrbet. Pri nas je mnogo več pameti kakor pa misli Kraigher na P.N.O.«. Mislim, da nisi pogrešil, dragi prijatelj! Tako sem preudarjal in tako so me prepričali kasneje tudi sami Openci. Dokler je bilo lir še v izobilici in je stala na* bito polna blagajna v sredi* šču mesta, so se številni a« genti pridno vozarili in z vnemo krpali opensko ko* munistično barko. Sedaj pa
so te lire spuhtele. agenti so se močno razredčili, zato : pa so ostali dolgovi. Koliko ! težko prisluženih milijonov je v obliki posojil pogoltnil komunistični propagandni aparat. Če pa revež, ki je takrat svoj zadnji tisočak .v dobri veri položil na »ol« tar svobode« in kateremu so pod svečanimi prisegami obljubljali stokratno plači* lo, poprosi, da bi mu nekaj S vrnili (saj je z razvrednote* njem lire itak izgubil 6/10 vrednosti), ga naženejo s; psovkami. Da, da na Opči* nah vlada težak moralni ma* ček. Pa Openci ga bodo i kmalu »pocajtali« in našli samega sebe pod tisto za*; stavo (— brez rdeče packe j na sredi — ), pod katero so se borili za slovenske pra* vice v Trstu njihovi očetje: in dedje/ Ze danes je pod to čestitljivo zastavo rnno* go, mnogo več Opencev, ka* kor pa jih sproti sešteva o* penski rdeči kapitan. Ne bo dolgo in Opčine bodo zopet to, kar so bile pred 35. leti
— duša in ponos slovenske narodne zavesti.
Dragocena zapuščina pok. Andreja Čoka, ki se je skri* žala celo na njegovi lastni njivi, krepko puli plevel in slak ter poganja s svežimi nepotvorjenimi sokovi in korajžno odkriva pogumne zajedavce, ki so tudi to na* rodno premoženje razlašča* li in vpregali v komunistič* no oje. Zora puca, biče dana!
Vesela in žalostna srečavanja
Ko takole stopam po me* stnih ulicah, srečavam stare edinjaške obraze; pogum jim sije iz oči, zaskrbljenost se je umaknila vedrosti. Za* vest svobodnega človeka jih navdaja, ko jim stiskam desnice. Drugi, ki so mi pred leti ob srečanju komaj prikimali, se mi približuje* jo, me sprašujejo vsi željni ohrabrujočih vesti. Še jih spremlja senca komunistič* nega ustrahovanja in le z največjo previdnostjo ti od* krivajo svoje misli. Pa tudi ti so na poti proti soncu, čeravno jih velika svetloba še slepi. Jutri bodo zopet z nami, kakor so bili včeraj oni in njihovi roditelji.
Hodim dalje po ulicah in opazujem vrvenje tržaške« ga mest^, ki je tako pestro, tako razgibano in tako raz* noliko, da ga ne pohabiš. Po pločniku se mahadravo priziblje nekam znana po* stava. Nekdanji znanec, mogoče celo prijatelj ali vsaj sodelavec... Povojna doba mu je nanosila na te* lo nekaj ducatov kg masti. Nekdanji, po zadnji modi oblečeni in skrbno negova* ni gospodek se sedaj s ce* vastimi hlačami in zamašče* nim jopičem ,neobrit in brez kravate — pravi hoj star
— preriva skozi vrvež. Od daleč se srečava s pogledi. Kakor da bi sama strela tre* ščila vanj se mu sesuje gla* va na prsni koš in brez* hrbtenični križ se globoko ukloni. Krivoprisežnik... Za skledo polente, za oblast orožniškega narednikar za prividne komisarske našlo* ve je prodal samega sebe. Senjorina v moških hlačah! Bili pa so še drugi vzroki. Zato, da bi zadostil vsaj enkrat v življenju svojim nagonom in nasitil neuteš«
ljivo lakoto maščevalnosti duhovno pokvečenega bit* ja. Pa tudi zato, da bi se njegov podedovani čut manjvrednosti napil krvi in solza lastnih bratov. To je bil njegov življenjski cilj, ki je edinega pod dežnikom Ozne tudi dosegel. Sedaj na* paja svoj žolč po komunističnih pamfletih, po mitin* gih in demonstracijah, na* paja ga proti vsemu, kar je-boljšega od njega samega. In ker je tega strašno mno* go, kriči in vpije že brez sa* pe. Oglaša se mu sicer od časa do časa vest, ki ga op o* minja na minljivost dikta* tur in mogoče tudi na to. da med svojmi novimi go* spodarji ne bo nikoli preko* račil položaja komunistič* nega valpeta. Ali pot nazaj je zaprta, odprt je edino še skok v praznino. Zato one temne sence na obrazu, zato mrki pogledi, zato tisti te* žak greh, ki mu odseva iz oči.
Nekaj takih senc sem srečal na tržaških ulicah in težko sem občutil madež, ki ga bodo slovenska poko* ljenja gotovo odstranila, ki pa vendar moti našo pode* dovano čistost. Zato vzemi* mo krpe in ščetke ter se po* trudimo, da bo slovensko narodno oblačilo čimprej brez madeža ,vsaj tu, kjer se v obilici pretakajo vode svobode! Utrjujmo svoja prepričanja, da se bodo te čiste vode že kmalu usmerL le proti vzhodu, kjer se naš rod že skoro potaplja v mlakuži !
Od srede
do srede-
17.	JUNIJA : Sovjeti so demon* slrativno zapustili sejo skupnega poveljstva v Berlinu in tako raz--bili že drugo najvažnejšo skupno ustanovo štirih velesil v Nemčiji.
■— Francoska narodna zbornica je odobrila londonski sporazum še? stih držav o Nemčiji. — Iz. sovjetskih uradnih statistik je razvidno, da znaša dohodek sovjetske* ga delavca danes 50°!o manj kot pa teta 1928 in 40"‘m manj kot I. 1938.—Ameriško vojaško letalo na te akcijski pogon je doseglo brzis no 1600 km na uro. — Novi češkoslovaški ministrski predsednik je v svojem g ovoru napovedal o j a--ienje policije proti notranjemu sovražniku. — V Anglijo je pri* bežalo z »izposojenim« letalom spet 17 pilotov iz Češkoslovaške.
—	Samo 20 odstotkov vsot, ki jih bo nakazala Amerika v okviru-Marshallovega načrta bo mišljenih kot redno posojilo. Ostalih 80° / o je navadno darilo. Ameriški zunanji minister Marshall je izjavil, da kakršna koli sprememba ame: riške zunanje politike ne pride v poštev, ker bi pomenila vojno. —
V	Solnogradu je pristalo romun* sko letalo z 23 osebami, ki so zbe> Žale iz domovine. Eden med njimi pa je baje izjavil, da se želi vrt niti. — Senat Združenih držav je odobril zakonski osnutek, po ka* terem se bo v Združene države-lahko vselilo v dveh letih 205 tU soč evropskih beguncev — Bivši češkoslovaški poslanik Juraj Slavi k je izjavil, da ima dokaze o tem, da so Masaryka umorili kot munisti, preden so ga vrgli skozi okno. — Ameriškosjrancoske čete izvajajo v bližini mesta Friedrich: shafena skupne manevre z letal*
stvom in kopnimi oddelki. _________
Grška redna vojska je bomben dirala »glavni stan« banditskega poveljnika Markosa.
Od srede ____________do	srede.
18. JUNIJA : V francoski zbori rtiči so se stepli komunisti in so* cialisti, ko so razpravljali o ne--davnih nemirih in stavkah v Clermont * Ferrandu. — Amerii čani bodo podvojili število lovi skih letal v Evropi. — Ameriška predstavniška zbornica je odobril la zakonski načrt, ki predvideva zvišanje oboroženih sil USA v mirnem času na 2 milijona mož.
— V zahodnih področjih Nemi čije so objavili denarno reformo.
— Turška vlada je prejela od parlamenta zfiupnico. — V češko* slovaških knjižnicah bodo odstrai nili vse knjige, ki so v navzkrižju z komunistično ideologijo. Tudi študentje, ki ne uživajo komunii stičnega zaupanja, ne bodo mogli več študirati. — Bolgarski diploi mat Todorov je v znak protesta proti sedanji bolgarski politiki odstopil in ostal v Parizu, kjer je pristopil k narodnemu odboru gii banja za svobodo.
19. JUNIJA : Tudi sovjeti prh pravljajo na svojem področju v Nemčiji denarno reformo. — Madžarski komunistični general Palffy je ostro nastopil proti pai cifiznui in dejal, da marksisti ne morejo, ne smejo in ne znajo biti pacifisti. Treba je izgraditi zanes sljivo »ljudsko« vojsko, ki bo nai pravila »red« na svetu. — Sveti oče je sprejel bivšega irskega mii nistrskega predsednika De Valera.
— Ves promet po kopnem med Berlinom in zahodno Nemčijo je za enkrat jukinjen. — Namestnik avstrijskega notranjega ministra Graf je izjavil, da so sovjeti v zadnjem času začeli s sistemaliči nim in surovim preganjanjem av--strijskih uradnih predstavnikov, ki so drugega mišljenja kot sovi jeti. — V Pragi se baje vrši sestai nek kominforme in je tja prispel tudi voditelj italijanskih komunii stov Togliatti in tajnik glavnega odbora sovjetske kompartije Žda> .nov. -yr Komunisti so na Češkoi slovaškem proglasili »amnestijo« za vse one, ki se vrnejo v 3 mei secih iz inozemstva, kamor so zbežali pred nasiljem.
20. JUNIJA :	V Nemčiji so strogo zastražili mejo med zahodi nimi in med sovjetskim področi jem in aretirali že preko 5 tisoč tihotapcev, ki so skušali tihotapiti denar ob priliki denarne reforme na zahod, področjih. — V Jugoi slavi ji pričakujejo novo veliko čistko 'najvišjih komunističnih osebnosti. — Združeni narodi so poslali prvo skupino svoje »voj* ske«, to je 42 mož v Palestino, da bodo nadzorovali t izvrševanje predpisov premirja. — Kljub vse-, mu Titovemu nasprotovanju so le določili Beograd za mesto mednai rodne konference o podonavski plovbi. V Beogradu vlada velika nervoznost spričo prihoda tolikih diplomatov in časnikarjev, ki bo-, do imeli priliko videti Titovino od blizu. — Praški nadškof je izobčil patra Plojharja, ki so se ga komunisti tako radi poslužet vali /,a svoje politične intrige. Ameriška republikanska stranka je sklicala 1000 delegatov na kon ferenco v Philadelfijo, kjer bodo izbrali republikanskega kandidata za predsedniško mesto. — Velika ofenziva grške vojske proti konun nističnim tolpam ugodno naprei duje. — V Kairu je bila velika eksplozija v židovski četrti. 40 oseb je ubitih.
21. JUNIJA :	Sovjeti se silno razburjajo, ker so zavezniki brez ozira na sovjetske načrte uvedli v zahodni Nemčiji novo marko. —r Sestanek kominforme, ki naj bi se vršil v Pragi, bo verjetno presta\'ljen v Bukarešto. Tajno, tajno... — Avstrijski notranji minister Helmer je komentirat aretacijo avstrijskega uradnika Mareka z besedami: Avstrijsko ljudstvo ne more več prenašati naraščajočega ustrahovanja s stra ni sovjetskih zasedbenih čet. Dei portacije, izginotja, preganjanja in nepravične obsodbe, ki jih izrei kajo sovjetska sodišča, žalijo naš najosnovnejši čut pravičnosti.
Na Madžarskem dozorevajo velike stvari. Vsa katoliška javnost
ZAHTEVAMO
ČISTKO!
CELOVEC,
v drugi polovici junija
Pred nedavnim se je »Slo* venski vestnik« zgražal nad pomanjkljivo denacifikaci* jo na Koroškem. Kolikor je ta njegova pritožba umesti na in v kolikor odgovarja resnici, je stvar kontrolne* ga sveta za Avstrijo, kate* remu je OF poslala toza* devno noto, in pa koroške deželne vlade, ki je odgo* vorna za red v deželi. Pred* no pa o tej stvari dalje go* vorimo, jč treba ugotoviti, kateri izmed piscev raznih
je kot en mož zavzela svoje sta--lišče napram nezakonitemu podn ž avl jen ju cerkvenih šol. — V Linču so ustanovili nov odbor evropske kmetske zveze, ki se bo borila za obnovitev demokracije v državah, ki so padle pod boljše: viški jarem. — Komunisti so zai čeli z veliko dejavnostjo v vzhod-, ni Aziji, kjer so na delu posebej izvežbani oddelki rdečih terorii stov. Na Malajskem so po zadnjih poročilih aretirali več stotin koi munističnih ustrahovalcev. — V Lizbono je priplula skupina 14 ameriških ladji, med njimi velike oklopnice in letalonosilke. — Na Češkoslovaškem so podaljšali čas za delavce. Napredna ljudska oblast skrbi za delovno ljudstvo, da se ne poleni.
22. JUNIJA : Komisija Zdriu Ženih narodov je na svojem zasei dan ju sprejela mednarodno deklai racijo o človeških pravicah. Za deklaracijo o osnovnih pravicah, ki jih naj uživa vsako človeško bitje so glasovale vse države. Sovi jetska zveza in napredna ljudska demokracija Jugoslavija pa sta se glasovanja vzdržali. -— Predsednik konference ameriške republikani ske stranke je označil komunii stično partijo ne kot politično stranko, temveč kot mednarodno zarotniško gibanje, ki stremi za uničenjem svobodnih vlad po vsem svetu. — Grški komunistični poglavar razbojniških tolp Markos je poslal nujen poziv »maršalu« Titu naj čimprej pošlje pomoč. — Sovjeti pripravljajo v Avstriji državni udar. — V romunski koi munistični partiji so začeli z vei liko čistko, ker so odkrili, da je velik del stranke »krivoveren«. — Tri ameriške težke križarke so na poti na »vljudnostni« obisk v Ca-, rigrad. — Inozemci, ki so se za časa vojne borili v vrstah amerii ške vojske, bodo v kratkem poi stali ameriški državljani.
23. JUNIJA; Mednarodna ori ganizacija za begunce je izdala poročilo, ki pravi, da bodo v prii hodnjih 12 mesecih poskrbeli za stalno naselitev 400 tisoč beguni cev. — Vsi poskusi, da bi dosegli sporazum o denarni reformi na vseh 4 zasedbenih področjih v Nemčiji, so dokončno propadli. — Nemška socialistična, liberalna in krščanska demokratska stranka so zavrnile povabilo komunistične enotne socilistične stranke za soi delovanje pri rešitvi sedanjega napetega položaja v Berlinu. —.
V	Varšavi so komunisti nenado--ma sklicali konferenco vseh satei litskih zunanjih ministrov in važi nejših komunističnih »diplomai tov«. Pripeljal se je tudi sam Molotov, kajti pravijo, da gre za najvažnejšo konferenco, ki jo je svet videl po vojni. — V Berlinu komunisti prirejajo nemire in de-, monstracije, ker so silno prizadeti zaradi denarne reforme v zahodi nih področjih. — Avstrijska vlada je izročila zavezniškemu svetu na Dunaju noto, s katero zahteva ukrepe za obrambo življenja in imetja avstrijskih državljanov. Podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Lovett je izjavil, da bodo Združene države verjetno pristopile k obrambnemu sistemu zahodne Evrope, — Senator Vani denberg bo med kandidati repui blikanske stranke za predsedniško me^jto USA.
pozdravnih brzojavk in protestov je dejansko upra* vičen govoriti v imenu ko* roških Slovencev in kdo je dejansko »vodstvo« koro* roških Slovencev, za katero se prikazujejo različni a* gentje OF. To »vodstvo« pa ni nič drugega, kot pla* čana skupina mednarodnih, komunističnih agentov, ki ga je nemogoče enačiti s ko* roškimi Slovenci. Tej agen* turi se je pridružila skupina neznačajnih aventuristov, ki hočejo za lastne koristi prodajati interese koroških Slovencev.
Najbrže je že skrajni čas, da se s svetlo lučjo posveti v ta kot in se tako pokaže vsemu narodu, kdo so ljud* je, ki bi ga hoteli »voditi«.
„Voditelji“
Poglejmo si najprej pred* sednika pokrajinskega od* bora OF in najnovejšega lastnika »Slovenskega vest* nika« g. dr. Petka iz Veli* kovca. Če izvzamemo nje* gove obiske iz leta 1938, ki jih je tudi delal »v imenu koroških Slovencev«, nam še vedno ostane na dlani njegovo službovanje pod nacisti, kjer ga najdemo kot »Stabsarzt*a der Deutschen Wehrmacht«, v čigar svoj« stvu je na tisoče svojih slo* venskih sorojakov poslal v Hitlerjev krvavi mlin, na* mesto da bi se kot dober patriot in Slovenec posta* vil v. prvo vrsto protinaci* stičnih borcev.
Če se ne motimo, je mno* grm »memorandumom« in duhovitim' člankom v »Slo* venskem vestniku« nekak »duhovni oče« dr. Martin Z\vitter. Je li ta že kdaj v svojih komunističnih govo* rancah povedal, da se je še 5. maja 1945 boril za »rajh«? Ali je morda že po* zabil, da je bila v Ljubljani tako imenovana »Pruef* stelle«, ki je bila v najožjem sodellovanju z gestapom in nemško varnostno službo. Vsekakor je začudenja vredno, da vodilni krogi OF v Ljubljani in stari partizan* ski borci še zaupajo takim ljudem. Gospod dr. Martin Zwitter se je ponašal z uni* formo nemškega »Sonder* fuehreja«. kar ni bilo vsake? mu dano. Žal jo je nekoliko prepozno slekel, da bi nam mogel kot navdušen in do* rrfovini vdan partizan impo* nirati.
Prej nacisti — zdaj komunisti
Značilno je, da se vodilna plast OF poizkuša, čeprav brez pravega članstva, pri* kazati kot voditeljica koro* ških Slovencev in da se krog nje zbira samo enaka družba nacističnih ljubljen* cev mlajših let. Tu bi ome* nili Anico Sporn iz železne Kaple, ki je bila komaj šti* rinajst let stara (1939. leta) že članica BDM. Iz stotin drugih primerov je znano, da leta 1939. ravno na deželi ni bilo potrebno brezpogoj* no pristopati k BDM. Toda Anica se je pri BDM nauči* la metod, radi katerih je tu* di v krogu OF dobrodošla. Njen partner, Danilo Kup* per, gotovo ni smatral za potrebno, da bi se kot pre* pričan »demokrat« izognil nacističnemu » F 1 i e g e r * k o r p s * u « . K tej organi* zaciji ni bil nihče prisiljen, posebno pa ne tako, da bi moral biti tako delaven kot
Kupper, ki je bil proti kon* cu za svojo brezmejno vda* nost »Fuehrerju« postavljen celo za »Scharfuehrer*ja«.
Razen tega ne bi bilo do* bro govoriti o OF*arjih, ki so imeli leta 1938. med pr* vimi na svojih hišah rdeče zastave s kljukastim kri* žem in uporabljajo zdaj iste cunje za manifestiranje svo* je »demokratične« miselno* sti, le da so odstranili kiju* I kasti križ in belo polje. Tu* | di o raznih poslovnih ego* | istih, ki so se pod nacisti varno greli na svojih pečeh, ni dobro govoriti, čeprav si danes že želijo zemljo svo* jih sosedov, ki po njiho* vem mnenju niso pravover* ni komunisti in so kot taki njihovi »demokraciji« ne*, varni.
Žalostno je dejstvo, da! se sredi 20. stoletja na tak; način blati svetla tradicija koroških Slovencev in da j pada blato tudi na pošte* j njake. Kje so možje, ki i* majo v sebi toliko poguma,!
da bodo s tem blatom po* metli in ga zvozili tja, ka* mor spada? Hvala Bogu, na Koroškem jih je še dovolj, ki bodo enkrat za vselej po* metli z lažno OF; to doka* zuje najbolj njen notranji razkroj in če dalje večja osamelost odbornikov. Mi se gotovo ne varamo, če pri* pišemo, da je »Slovenski vestnik« edino še, kar ima* jo, a še ta je po najnovejših dogodkih last dr. Petka in ne več OF, kot to izpričuje napis na zadnji strani. S tem je tudi OF na Koro* škem sama dokazala, da de* jansko ne obstoja in da ji za to ni treba lastnega gla* sila. To glasilo je potrebno danes le še dr. Petku, Mir* ku in Francilu Zwittru ter še nekaterim, ki so med ko* roškimi Slovenci izgubili to* liko ugleda, da jim ne kaže drugega, kot ustanoviti svo* jo »masovno« organizacijo, v kateri bo ravno toliko čla* nov, kolikor odborniških mest.
f Dr. IVAN - MARIJA ČOK
Iz New Yorka je prišla vest, da je tam pred ®ekaj dnevi nenado* ma umrl dr. Ivan Marija Čok. Komaj mesec dni je, kar je od* potoval iz Trsta s svojo družino in preko Londona dospel v Ne\v! York, kjer je poročena njegova starejša hčerka. Tam v inozem* stvu je prerano končal svoje živ* Ijenje.
Rojen v Lonjeru pri Trstu 1.' 1887 iz znane družine Čokove (žu* panove), je študiral gimnazijo v Ljubljani in. univerzo na Dunaju in Pragi. Po vseueiliščnih študijah, se je vrnil v Trst, kjer se je po* | svetil političnemu življenju in; advokaturi. Ob prevratu 1. 1918. je imel važno vlogo pri polaganju temeljev nove Jugoslavije. Šel je na pariško konferenco, kjer je za* stopal s pokojnim dr. Otokarjem Rybašem lin drugimi odposlanci Primorsko. Bil je član Jugoslo* vanske ustanovne skupščine v Beogradu. Po ustanovitvi Jugosla* vije, se je vrnil v Trst, ‘kjer je deloval v političnem dnevniku
»Edinost« za obrambo slovenskih pravic. Leta 1928. mu je koperski fašijo podtaknil s podlo zvijačo zastavo Pevskega društva pri Po* begih, vsled česar je bil na perfi* den način aretiran, odpeljan v Koper, stavljen pod proces in ob* tožen radi sodelovanja pri tatvini podtaknjene mu zastave ter ob* sojen na 3 mesece zapora. Goro* stasni proces, ki je bil zgled fa* šistične justice, odvisne od koper* skih rasov je vsled svoje krivič* nosti izzval celo Mussolinijevo zgražanje. Po procesu se je dr. Čok, ki mu ni (bilo več obstanka v Trstu, izselil v Jugoslavijo, kjer je bil izvoljen za predsednika pri* morskih beguncev. Pred napadom na Jugoslavijo 1. 1941, je šel iz Jugoslavije v Palestino, od tam v Egipt in nato v Ameriko. Bil je predsednik Jugoslovanskega od* bora iz Italije. Leta 1943. je pri* šel zopet v Egipt, od tu v Lon* don, kjer se je pridružil gibanju za TitosSubašičev sporazum, pre* pričan, da bo ta sporazum res
podlaga nove demokratske in svo* bodne Jugoslavije. Jeseni 1. 1945 se je vrnil iz Londona v Trst. Od tu je bil poklican v Ljubljano, od koder se je vrnil v Trst razoča* ran, kakor so1 bili razočarani nad Titovo Jugoslavijo vsi demokrat* sko misleči Jugoslovani. Tu je nekaj časa sodeloval pri študij* skem odseku PNO, dokler ga niso komunisti izrinili, ker niso našli v njem človeka, ki bi se jim bil klanjal in klečeplazil. Posvetil se jc zopet advokaturi in se odtegnil političnemu življenju.
Ko so marca 1947. polagali v Trstu prve temelje za slovensko demokratsko gibanje, je dr. Čok soglašal s to tzamišlijo. A bil je mnenja, da je to gibanje prerano, prehitro, brez večjih denarnih sredstev neizvedljivo. Drugi so pa bili prepričani, da je skrajni čas za nastop in pričetek organizira* nja demokratskih nekomunističnih sil. Prevladalo je to mišljenje in tako je izšla 25. aprila 1947 prva številka »Demokracije« brez dr. Čoka. Od takrat je dr. Čok ves čas ostal izven slov. demokrat, gibanja. Bil pa jo prepričan o nje* govi potrebi in upravičenosti ter je z zanimanjem sledil njegove* mu razvoju.
Med Nagodetovim procesom v Ljubljani ga je komunistična pro* paganda hudo napadla. Razočaran nad Titovo Jugoslavijo in v Trstu od komunistov zasledovan, je od* šel v tujino, kjer mu je prerana zavratna smrt nenadoma pretrgala nit življenja.
Za slovenske Primorce in po* sebno še za Trst in Tržačane si je dr. Čok stekel nevenljive zasluge s svojim delovanjem v inozem* stvu, zlasti v Ameriki. Njemu in njegovi v Ameriki izdani brošuri o Trstu, gre zasluga, da je bil tržaški problem v svetu populari* ziran in se je pričela široka sve* tovna javnost zanimati za ta ko* šček zemlje oh Adriji. )Brez dr. Čokove propagande med vojno bi ne bili na mirovni konferenci v Parizu dosegli niti f—■ Svobodnega tržaškega ozemlja.
Z dr. Čokom je izginil z jugo* slovanske politične pozornice spo* soben politik, mož s širokim živ* ljenjskim izkustvom in prepričan Jugoslovan. Njegovi družini — iskreno sožalje!
POLITIČNI OBZORNIK
0 tretji svetovni vojni
» Kaj bi bilo'svetu prihra* njeno, če bi bili odgovorni ljudje bolj pozorno brali Rauschningovo knjigo »Po* govori s Hitlerjem«! Kaj utegne biti prihranjeno sve* tu v bodoče, če bodo odgovorni ljudje hoteli brati pričevanja tistih, ki so se iz notranje odločitve odpo* vedali diktaturi komuni* stičnih strank ter s svojimi spoznanji odpirajo oči sve* tovni javnosti! «
S temi besedami začenja švicarski neodvisni dnevnik » Die Tat« poročilo o načr* tih sovjetskega generalnega štaba za tretjo svetovno vojno. Poročilo je napisal sovjetski general Čaparid* dze, ki je bil do pred krat* kim vodja nekega boljševi* škega vojaškega odposlan* stva v tujini in se po oprav* 1 j eni nalogi ni maral vrniti domkov. Ostal je v Parizu, kjer s svojimi stvarnimi od* kritji vzbuja pozornost e v* ropske in svetovne javnosti.
General Čaparidze, ki je na svojem službenem me* stu imel vpogled v vse skrivnosti sovjetske voja* ške politike, je prepričan, da niti Stalin, niti politbiro sovjetske komunistične par* ti je ne marata vojne, mar* več se je bojita. Sovjeti bo* do storili vse, da se izogne« jo slehernemu oborožene* mu spopadu večjega obsega. Po drugi strani pa sov* jetski prvaki s Stalinom vred sodijo, da je zaradi najnovejšega razvoja sve*
tovne politike odločilni spo* pad med Sovjetijo in Zdru* ženimi državami neizogi* ben. Zato skušajo storiti vse, da bi se nanj čim bolje pripravili.
Navzlic vsemi prizadeva* njem in naporom sovjeti l^red letom 1952. na kako resno vojno ne morejo mi* sliti. Do konca druge sve* tovne vojne so sovjetski vo* jaški načrti bili izrazito ob* rambni. V vojni z Nemjčijo je poveljstvo rdeče vojske ugotovilo, in to po hudih iz* kušnjah ugotovilo, da ima v vojni vsaj v začetku ved* no prednost napadalec. Če bi torej prišlo do nove voj* ne, hočejo biti sovjeti tisti, ki bi prvi udarili, zato so njihovi vojaški načrti da* nes izrazito napadalni.
V	čem so torej ti načrti?
Sovjetski generalni štab predvideva za bodočo voj* no tri razdobja. ,V prvem bi rdeča vojska morala čim prej zasesti vso zahodno Evropo. Upajo, da bi ji za to zadostovale sedanje sile in da bi ta cilj bilo moči do* seči v kakih treh tednih.
Drugo obdobje bi obsega* lo naglo ofenzivo proti Špa* i niji, da bi se s tem polastili | poglavitnega oporišča za* hodnih sil v Evropi. I lkratu i bi sovjetske armade skuša* le prodreti skozi Perzijo do i Sueškega prekopa. Zasedba Španije, sodi rdeče vrhov* : no poveljstvo, ne bi bila po* sebno težavna, ker bi moč* nim sovjetskim padalskim oddelkom pomagale Špan*
ske komunistične tolpe. Turčije v tem razdobju ne bi napadali. Če bi se jimi po* srečilo zasesti Španijo in Prednjo Azijo do Sueza, bi skušali čim nagleje osvojiti še severno Afriko.
Zatem bi skrbno zavaro* vali evropsko obalo proti morebitnim napadom iz Anglije. Računajo, da bi za to zadostovalo kakih 100 divizij. Polovico teh divizij bi morale dati Jugoslavija, Bolgarija in Češkoslovaška.
Ko bi te svoje pridobitve za silo utrdili, bi prišlo do glavnega sunka na Daljnem Vzhodu. V načrtih sovjet* skega generalnega štaba je
i	kot poglavitno bojišče v prihodnji vojni zapisana | Kitajska. Sovjeti bi s kitajskimi komunisti ondi imeli ! kakih 300 divizij. Računajo,
| da bi vojna v Aziji trajala vsaj dve leti. Ko bi bila Ki* tajska trdno v komiunistič*
! nih rokah, bi skušali skleniti z Ameriko kompromisni mir. Podlaga mirovne po« nudbe bi bil predlog, da si Sovjeti ja in Amerika raz* delita ves svet. Sovjeti bi si ! pridržali Evropo brez An* glije, bližnji in srednji Vzhod, Severno Afriko in ! Kitajsko; Indija, Indonezi* ja, Velika Britanija ter nje*
| ne kolonije in Japonska pa j bi prišle pod ameriški vpliv.
Vidimo, da ti načrti niso posebno izvirni in močm> diše po zamisli nekoga, ki je bil tudi prepričan, da se mu bodo posrečili. Kakor Stalin je tudi on računal sa* mo s svojo močjo in svojo prebrisanostjo, pa mu je spodletelo.
Človečanske prašiče
Komisija Združenih na- j. rodov je končala svoje tret* je zasedanje in sprejela mednarodno deklaracijo o človečanskih pravicah. Za sprejem je glasovalo 12 dr* žav, proti nobena, države sovjetskega bloka (Sovjet« ska zveza, Bela Rusija, U* krajina in Jugoslavija) pa so se glasovanja vzdržale. Besedilo deklaracije bodo predložili na prihodnjem zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta in nato v končno odobritev Glavni skupščini..
Uvod navaja, da. so »na« rodi Združenih narodov sklenili potrditi svojo vero
v	osnovne človečanske pra* vice in v dostojanstvo člo* veške osebe, delati za so* cialni napredek in za zbolj* sanje življenjske ravni v čim, širši svobodi«.
Deklaracija nadalje pri? znava, da so pravice ome« jene v prvi vrsti zaradi »pravic drugih«, v drugi vr* sti zaradi »zahtev morale, javnega reda in splošnega blagostanja v demokratični družbi«.
Deklaracija tudi proglas ša. da »ima vsakdo nravico do naštetih pravic, brez razlikovanja rase, spola, barve, jezika, vere in poli« tičnega mnenja ali socialnih prilik ali narodnosti«.
Gospa Roosevelt je ozna* čila načrt, ki je bil sprejet po dveh letih trdega dela, za »dogodek velike važno* i
sti za ves svet«. Izjavila je, da so jezikovne razlike predstavljale pri sestavlja* nju Listine težko oviro, da pa je končno le uspelo u* streči vsem članom komi* sije.
Položaj g Palestini
Grof Bernadotte, odpo* slanec Varnostnega sveta za Palestino, je na običajni dnevni tiskovni konferenci izjavil, da ima veliko upa* nja, da bo lahko sporočil že ob koncu tega tedna nekaj konkretnega o svojem delu za dosego miru v Palestini. Pripomnil je, da so mu a* rabski in židovski izveden* ci, ki so prišli na Rod, pred* ložili zadnje dni mnogo gradiva, iz katerega bo črpal potrebne podatke za rešitev palestinskega vprašanja. Dne 21. t. m. je posredova* lec Združenih narodov pri* redil sprejem arabskim in židovskim! zastopnikom.
Med arabskimi državami
Transjordanski kralj Ab* dulah bo odpotoval v Kai* ro, kjer se bo sestal z egip* tovskim kraljem Faroukam. Spremljala ga bosta zunanji minister ter načelnik glav* nega stana. Po obisku v Kai* ru bo kralj Abdulah odpo* toval v Saudovo Arabijo na razgovore s kraljem Ibn Saudom. Predvidevajo, da bodo arabski kralji razprav« Ijali o palestinskem vpra* šanju.
ZA PRAVICO ALI
ZAKAJ SMO SE BORILI?
Pred dnevi je tržaški ka* sacijski dvor izrekel zani* rpivo razsodbo. Zagovorni* ki Žarka Besednjaka so zah* tevali, da sodnija razvelja*
vi	razsodbo porotnega so* dišča, s katero so bili obso* jeni Žarko Besednjak in njegovi tovariši — v zna* nem procesu proti openski »zaščiti« radi umora treh fa« šističnih miličnikov — na podlagi člena 16. mirovne pogodbe z Italijo. V tem členu se je Italija namreč obvezala, da ne bo prega* njala italijanskih državlja* nov, ki so se med 10. juni* jem 1940 in 15. sept. 1947 borili na strani zaveznikov jfroti Italiji. V primeru Žar* ka Besednjaka bi bil ta člen docela uporaben in sodišče
bi moralo upoštevati zahte* ve zaveznikov. »Zločin«, ki naj bi ga bil zakrivil Besed* njak, je bil izvršen med o* menjenimi termini, na prav* no še italijanskih tleh, od italijanskih državljanov, proti italijanskim fašistič* nim vojakom, ker so ti vo* jaki bili fašisti. Ako bi bil Trst del Italije, bi se bilo moralo postopanje proti Besednjaku ustaviti. Ker pa je Trst samostojen, so sod* niki mislili, da morajo biti bolj papeški, kot papež sam in so kasacijski rekurz za* vrnili. Te pravne logike in te justice ne moremo razume* ti. Ali ni absurd trditi, da ona določba čl. 16, mora biti, borcem v korist, upo* rabljena le od sodnikov v
Italiji, ne pa od sodnikov v Trstu? S takim presoja* njem se krši duh in beseda mirovne pogodbe.
V	teku 25. let simo videli v italijanskem sodnem apa* ratu edino justico, ki se ni podredila političnim zahte* vam rimskega mogotca in je ohranila svojo neodvis* j nost. Mar se hoče danes tr* žaška justica izneveriti sta* rim tradicijam?
Kje si pravica?
Major Bavliss je gentle* man. Spoznali smo ga v do* bi zadnjih treh let, kot spretnega predsednika sodi* šča ZVU. Zadnje dni je vo* dil razpravo proti »Primor* j skemu dnevniku« radi ne* katerih člankov, ki jih je priobčil omenjeni list in jih smatra ZVU za žaljive. Tu* di major Bavliss nas je raz* očaral. Ne spuščamo se. v razmotrivanje, ali so članki žaljivi ali ne, saj že vsak, ki čita » Primorski dnevnik « . ve, da	ta list sploh	ne	zna
pisati,	ne da	bi žalil.	Ne
moremo se strinjati pa s stališčem, ki ga je zavzel maj. Bayless glede slovenskega	jezika,	ker	je	to
zmotno. Zastavili bi maj. Baylissu samo eno vpraša* nje, kar se postopka tiče. Maj. Bavliss je prepovedal branilcu dr. Kukanji, da brani obtoženega urednika v slovenščini,	češ,	da	on
(Bayliss) tega ne razume, pač pa da lahko brani v an* gleščini ali v italijanščini, ker maj. Bayliss razume ita* lijanski. S tem, da hoče ob* toženčevo stališče »olajša* ti«. Neglede ;na to, da ni le* ta 1945 g. major Bayliss nik* dar zabranil zagovorniku govoriti slovenski, bi radi vedeli, če bi on zahteval, a* ko bi znal slučajno slo ven* ski in ne italijanski, od ita* lijanskega odvetnika, ki bi znal tudi slovenski, da pred sodnijo govori slovenski, ko brani Italijana?
Kurz proti Slovencem na ST O* ju se je zadnje čase poostril. In ravno justica, ki jo upravlja ZVU, bi se morala dosledno izogibati vsega, kar bi utegnilo vzbu* uiti pri ljudstvu občutek za* postavljanja slovenskega jezika.
* * *
Povabilo »Udruženja in* dustrijcev« vabi na preda* vanje, na katerem bo g. dr. Coceani predaval o Mar* shallovem načrtu (!!) dne 29. junija v neki dvorani Trgovske zbornice. G:, dr. Coceani je sodeloval z
Nemci, a sodnija ga je o prostila: dejstvo, da je bil pod Reinerjem prefekt Tr* sta, ni smatrala sodnija kot zadosten dokaz za sodelo* vanje z okupatorjem...
Dejstvo, da je ta človek sprejel od Nemcev mesto prefekta in da je celo ostal še na položaju potem, ko so njegovi gospodarji pomorili onih 52 nedolžnih žrtev v ulici Ghega, bi moralo one* mogočiti dr. Coceaniju, da zopet stopi v javno živi je* nje. Čudimo se »Udruženju industrij cev«, da na to ne polaga važnosti in da dolo* či ravno bivšega, od Nem* cev imenovanega prefekta, kot tolmača mišljenja indu* strijskih krogov o Mar* shallovem načrtu. Iz tega bi lahko kdo sklepal, kakšna so načela »Udruženja indu* strijcev«.
Ko primerjamo položaj Coceani*ja — ki je od prve* ga do zadnjega dne okupa* cije bil na strani Nemcev — s položajem Besednjaka, ki se je boril od leta 1940. pa do leta 1945. proti fašizmu in nacizmu; ko vidimo ka* ko zapostavljajo naš jezik v mirovni pogodbi, se upra* vičeno vprašujemo — in vprašamo vse zaveznike — za kaj smo se borili? B. A.
ZANIMIVOSTI
Ko pridejo na oblast...
Glavni odbor češkoslovaških sindikatov je objavil, da je mi* nister za socialno skrbstvo pred* ložil vladi osnutek odredbe, po kateri naj hi vse tvornice spet uvedle šestdnevni delovni teden namesto petdnevnega. Povišanje tedenskih delovnih dni. za en dan naj bi bilo potrebno, po mnenju ministra, da se doseže najvišja proizvodnja zmoglivost.
Več zibelk kot krst
Po zadnjih statistikah ameriške* ga urada za štetje prebivalstva je prebivalstvo Združenih držav v lestu 1947 narastlo za dva odstot* ka. Rojstva so dosegla skoraj 4 milijone. To je precej več kot leta 1943, ki je s številko treh milijonov predstavljalo tedanji rtskord. Nasprotno pa število smrtnih primerov pada. Kar se tiče razmerja med številom mo* ških in žensk je prišlo leta 1947. 975 moških na tisoč žensk. Leta 1910. pa je bilo razmerje 106 mo* ških proti 100 ženskam. Kasneje pa je priseljevanje razmerje spre* menilo, ker so prihajali v Zdru* žene države predvsem moški.
• Sovjetska država:
Ideološka vojna
(Walter Dushyck)
Že čez eno leto je ves sovjetski tisk brez izjeme, od ravnateljev in piscev časopisja do čitateljev, upre* žen v kampanjo, ki naj omaja mjoralno neopore&iost ameriškega novinarstva. Komunistično preziranje vse* ga, kar je ameriško, ni novo; to pot pa so nenavadno ostri napadi naperjeni proti točnemu cilju: na ameriški tisk v njegovi celoti, in ne zaradi določenih smeri (kot na primer zaradi Marshallovega načrta ali zunanje po* litike Združenih držav).
Ameriški tisk po trditvah sovjetskih novinarjev ni svoboden; in Sovjetska zveza je edina dežela na svetu, ki ima »svoboden tisk«. Zato je važno proučiti pojme o svobodnem tisku.
Združene države imajo svobodo tiska za nedotak* ljivo pravico svobodne družbe; vsak poizkus omejeva* nja tiska od strani vlade bi pomenil kršitev svobode državljanov.
SVOBODA IN ODGOVORNOST TISKA
Lani je iz uglednih ameriških osebnosti sestavljena komisija po naročilu uredniškega odbora »Britanske Enciklopedije« ter ravnatelj revij »Life«, »Time« in »Fortune« proučila sodobni tisk in sestavila nato poro* čilo pod naslovom »Svoboda in odgovornost tiska / v katerem je poudarjena tudi sledeča točka:
»Svoboda tiska je bistvene važnosti za politična svobodo. Tam, kjer ne morejo ljudje drug drugemu svobodno izražati svojih misli, ni nobena svoboda za* gotovljena. Kjer obstoja svoboda izražanja, je že po* dana podlaga svobodne družbe in sredstva za širjenje svobode. Svoboda izražanja je torej edina svoje vrste: ona pospešuje in ščiti vse druge svobode.«
Politično razvita družba, katere temelji slonijo na pravici in na človeškem dostojanstvu, se ne boji dej* stev, temveč hoče poznati resnico in naslanja na res* nico možnost svojega obstoja in napredka.
SOVJETSKA NAČELA
Na papirju se sovjetsko pojmovanje ne razlikuje od pojmov zahodnega sveta. Kos papirja, za katerega gre v tem primeru, je ravno sovjetska ustava iz leta 1936, ki pravi v členu 125 tako:
»V skladu s koristmi delavskega razreda in v na* menu ojačenja socialističnega sistema jamči zakon dr* žavljanom URSS:
a) svobodo besede;
b) svobodo tiska;
c) svobodo zborovanja, tudi množičnih zborovanj;
č) svobodo povork in demonstracij na ulici.
Te državljanske pravice so zajamčene s tem, da ima delavski razred na razpolago tiskarne, papir, javne zgradbe, ceste, komunikacijska sredstva in druga sred* stva, ki so potrebna za izvrševanje teh pravic.«
Toda primerjava ne pride preko sličnosti besedil.
V	praksi nima sovjetsko novinarstvo ničesar ali skoro ničesar skupnega z novinarstvom svobodne države.
Skozi leta in leta se je sovjetski tisk pokoraval brez protesta cenzuri. Niti v dobi »liberalizma« od leta 1905. do 1917. ni uspelo ruskemu tisku odtegniti se nadzor* stvu. S prihodom komunističnega režima pa je bil tisk postavljen pod najbolj trinoški sistem cenzure, kar jih pomni zgodovina. Za časa carjev je bil ruski tisk vsaj neodvisen in se je boril proti cenzuri in Ohrani. Zdaj pa je orodje države, ki je strogo kontrolirano. Naloga sovjetskega tiska je razširjanje določenih doktrin in posebnih idej po navodilih sedanjih vlastodržcev.
Razlogi za opravičilo takega okrnjenja so značilni za marksistično dialektiko. Sistem sovjetskega novi*
Moderno suženjsfuo
Pred časom je skupina tujih časnikarjev prosila sovjetsko vo* jaško poveljstvo v Draždainih, da bi dovolilo obiskati skrivnostne predele v saškem Rudnem pogo* rju. kjer sovjeti z mrzlično nagli* co kopljejo uranovo rudo. Kakor toliko prošenj, tako je bila tudi ta odbita, in sicer pod pretvezo, da tam razsaja kužna bolezen.
Nekaj tednov zatem se je pa dvema mladima nemškima delav* cema posrečilo pobegniti iz tako imenovanega sovjetskega urano* vega pekla. Vse kaže, da sta to dozdaj edina človeka, ki sta se re* rešila iz krajev, od koder pelje pot samo na pokopališče * ali pa v Sibirijo. Iz njunega fantastične* ga poročila o strahotah življenja v saških uranovih rudnikih posne* ma list »Der Slandpunkt« nasled* nje najznačilnejše odstavke :
Blizu sovjetsko * amerikanske razmejitvene črte pri bavarskem mestecu Hof so neke zimske noči nemški in ameriški obmejni poli* cisti, našli nekaj, kar je hil<< po* dobno čepečemu človeškemu oko* stju. Ko so pogledali natančneje, se je izkazalo, da je v okostnjaku šc iskra življenja. Enemu izmed sužnjev v sovjetskem uranskem
peklu se je posrečilo najti vrata v svobodo, j Na prisilnem delu v rudnikih je bil ta človek zaznamenovan sa* mn s številko 16.137. Deset tednov poprej jo še bil v nekem taborišču za nemške vojne ujetnike v An* glijii. Ko so ga izpustili, je moral najprej za 14 dni v sovjetsko pre* hodno taborišče, zakaj doma je bil na Pomorjanskem, ki je pod sovjetsko zasedbo. Doma je bil samo tri dni, potem so ga neko noč ob treh zjutraj vrgli iz poste* ljc in z) njim| vse moške v tisti uli* ci. Naslednji dan je bil že trpin v najdiščih uranove rude na nemški strani Krkonošev. Nihče ga ni vprašal, ali hoče, ali noče Na le* pem se je znašel v skupini brez* imnih sužnjev. Vse, kar je tam zvedel, jo bilo, da mora izpod ze* ml je prinesti na dan po 15 nalirb* tnikov kamnite rude. Za vsak na* hrbtnik je moral po 28 lestvah na dno rudnika, potem po vseh štirih 250 metrov daleč do najdišča. Tam je moral v nahrbtnik naložiti 40 kg kamenja, ga po kolenih vleči do lestev in po njih na svetlo Pet* najstkrat na dan! Za vsak nahrb* tnik je dobil znamko. Če na dan ni zmogel norme, to je, da ni zne*
sel iz rudnika 15 tovorov, je mo* j ral to nadomestiti prihodnji dan.j Kdor tega ni storil, so mu zmanj* j šali obrok živeža. To je bila prva j kazen. Druga je-bil odgon vjSibi* rijo, ali, če je ibiil že preveč izčr* pan, pot na pokopališče.
Edina oblast, ki jo je suženj št.
16.137	poznal, je bil posadili vod* ja, bolje priganjač, gospodar nad ^življenjem in smrtjo. To ni bil Rus, marveč nemški vojak iz ar* made maršala Paulusa, orodje v rokah nevidnih sovjetskih komi* sarjev, do kraja »izgrajen« za svo* jo vlogo. Edina beseda, ki jo je ta človek poznal, je bila »harašo«. Naj so mu sporočili, da ie spodaj zasulo tri lAože, ali da sta se po* noči v baraki dva sužnja iz obupa obesila, ali da je deset mož brez sledu izginilo * v Sibirijo, * je bil njegov odgovor vedno isti: »Ha* rašo!« To je bilo vse, kar so slišali iz njegovih ust, da morajo vsak dan izpolniti normo.
Mož s številko 16.137 je po dveh dneh vedel, da ga bo konec, če se mu v tednu dna ne posreči uiti. Preden so je to zgodilo, je videl in doživel še zanimive stvari. Na primer :
Vse osebje v rudnikih je nem* ško. Nemci so kopači * domačini, Nemci prebiralci ob tekočem tra* ku, Nemci nosači z nahrbtniki, Nemci znamstveniki, po laborato*
rajih, Nemci nadzorniki, Nemci ovaduhi, pregnanci in umirajoči. Rusa ni videti nikjer, nikjer komi* sarja s samokresom ali brzostrel* ko, toda vsakdo živi v nepretrga* nem strahu, ki mu je ime norma. Od tega, ali bo dosegel normo! je odvisno, ali bo 'še nekaj dni živel ali ne.
Delajo 24 ur na dan v treh izme* nah. Po izmenih vsakega sužnja stehtajo, da vidijo, s kakšno na* glieo telesno propada, in da ugo* tovc, koliko časa ibo še za rabo
Vse rudniško področje je raz* deljeno v blcjfe, zaznamovane s črkami. Vsak delavec sme delati in govoriti v svojem bloku. Kdor hri pri oddaji rude iz enega bloka v drugega delavcu, ki njegov to* vor prevzame, dal najmajše z.na* menje, izgine. In vendar sužnji vedo, kaj sc godi v posameznih blokih.
'Najvažnejši od vseh je blok »M«. Tam so velike dvorane, kjer rudo preiskujejo pod vodstvom znanega nemškega strokovnjaka za radioaktivne snovi. Ta je isto delo opravljal že za Hitlerja. On i jc na tem področju odkril Ura* 1 nium 235, poglavitno surovino za J atomsko bombo. Profesor spada ■ med osebje prvega razreda. Plače , ima kakih 30.000 mark na mesec, j Njegova hrana in hrana njegovih; družinskih članov vsebuje j>o 4500
kalorij. Poleg rednega obroka do* hirajo vsi vsak teden še zavoj slanine, mesa, masla, jajc in me* du. Profesor je za sovjete morda še bolj dragoe.c.n kakor ruda sa* ma, zato ga nosijo na rokah.
Kamenje, v katerem profesor in njegovi pomočniki ugotove uran, zlože v posebne zaboje. Zaboji romajo na avtomobile in potem pod stražo na skrito letališče. Vsak večer odleti od tu veliko prevozno letalo, ki pelje v Sovje* tijo vsaj 25 zabojev uranske in radioaktivne kammine.
Blok »M« ponoči razsvetljuje na stotine reflektorjev. Ne vanj, ne iz njega ne more nihče, tudi profesor ne. Kakor bloki, tako je tudi vse ozemlje, na katerem le* že rudniki, nepredušno ločeno od ostalega sveta. Preden so poteg* nali ograjo okoli njega, so izselili od tu 85.000 ljudi. V prazne vasi zdaj noč za nočjo prihajajo av* tomobili, polni živega tovora. Ne* vidna oblast skrbi i samo zato, da prihahajajo sem novi sužni in da nihče ne odide. Kaj se tu godi z njimi, tega ji ni mar. Vsak dan se primeri večja ali manjša ne* sreča. Včasih zasuje na stotine ljudi, ker so rudniške naprave za* remarjene in podporniki trhli. Rešuje jih niholi nihče ne. Saj bo* do prišli novi! Ti, ki so zasuti, ta* ko ne morejo več uiti in izdati
skrivnosti o sovjetskem tiranskem peklu. Sužnji stanujejo po vaseh in po hišah, odkoder so izselili kmete. Razdeljeni so v enake sku* pinc kakor pri delu. Vsaka skupi* na ima toliko celic, vsaka' celica svojega vodjo, ki ga ne pozna ži* va duša, a se ga vse boji. Nad* zorstvo je tako popolno, kakor more biti le pod sovjeti.
Ozemlje je zavarovano s tremi zapornimi pasovi, po katerih ne* prenehoma kražijo patrole z volč* jaki. Straže imajo nalogo, ubiti vsakogar, kogar zalotijo tam. Vse* povsod so napeljane skrite žice. Če se človek katere dotakne, se po vsem uranskem področju ogla* sijo sirene, potem se začne lov. Od središča področja do naj* bližje točke zunanjega varnostne* ga pasu, to je, do svobode, je 25 kilometrov. To pot mora tisti, ki se hoče rešiti, prehoditi ponoči v desetih urah. Po desetih urah ve* do straže na vsem ozemlju, da je nekdo pobegnil. — Dozdaj se je posrečilo samo sužnju številka
16.137	in še nekomu, da je ušel. Bili so v treh, med njimi mlado dekle. Rešila sta se samo on in dekle, tretji jc dobil kroglo. Samo dva, od kdo ve, koliko tisočev in deset tisočev! Vendar dovolj, da je zdaj prišla na dstn resnica o pe* klu v sovjetskih rudnikih urana.,.
\
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto II. - biev, 26
narstva — tako se zatrjuje — mora služiti »koristim proletariata«. Te koristi zahtevajo eno samo smernico v smislu vsakokratne splošne politike, ker so za kre* meljske poglavarje: proletariat, komunistični sistem in^ komunistična vlada ista stvar, postaja sovjetski tisk nujno tako imenovano »demokratsko izražanje in so* glasno izrazanje« množic.
STRAHOTNA ENOTNOST
Vsi sovjetski časopisi so bodisi lastnina v zadrugah organiziranih delavcev, bodisi komunistične stranke ali vlade sarme. Noben sovjetski državljan si pač ne bi drznil izdajati neodvisnega časopisa ali revije, kot bi v smislu zgoraj navedenega člena 125 to navidezno bila njegova pravica; obtožili bi ga takoj »koristim proleta* riata nasprotnega« delovanja, ali z drugimi besedami »sabotaže« ali »protirevolucionarnega delovanja« in brez odlašanja bi bil obsojen.
Vse informacijske vire Sovjetske zveze kontroli* rajo državne agencije. Uvodniki in članki o raznih fa* zah sovjetskega življenja so sestavljeni in pisani v skla* du s politično linijo in potrebami komunistične stranke. Ker obstoja ena sama »smernica«, predstavljajo vse pu* blikacije Sovjetske zveze, pa naj so pisane v katerem koli jeziku, absolutno istovetnost naziranj. Tako gredo vesti, ki jih dobavlja »TASS« listoma »Izvestja« in »Pravda« v Moskvi, ravno tako dobro ukrajinskim ča* sopisom v Kijevu, Harkovu in Lvovu, beloruskim v Minsku, baltskim v Kovnu, Rigi in Talinu.
Ako obstoja kaka najmanjša razlika v mišljenju, držijo to razliko strogo v komunističnem1 okviru. Lah* ko se na primer stavi predloge »sovjetom« okrožnih in pokrajinskih komitejev komunistične stranke in tudi lahko kritizira organe tiska, toda le pod pogojem, da se istočasno poveličuje komJunizem in sovjetsko drža* vo. Ako čitamo v našem časopisju, da kritizirajo de* lavci neke tovarne v Leningradu svoje voditelje ali kaj sličnega, moramo vedeti, da jih ne kritizirajo zaradi tega, kar so storili, temveč zaradi tega, kako so to sto* rili. Ne smemo tudi pozabiti, da so vse smternice, navo* dila in in odločitve, ki so jih izdali komunistična stran* ka in njen »vozd«, genialni Stalin, nezmotljive. Kriti* zirati metode, to se mogoče dopusti; toda kritizirati po* litične smernice ali celo Stalina, to pa nikoli; to je ne* dotakljiva stvar.
(Konec prihodnjič)
Vesti
S
Tržaškega
Državljanstvo STO in odpuščanje Slovencev
Zaključna proslava slovenskih srednjih šol v Trstu
Zaključek šolskega leta so slo* venskefsrednje šole slovesno pro* slavile. Po sv. maši so se zbrali vsi srednješolci v telovadnici Via della Valle. Tu je nastopil pevski zbor nižje srednje šole. V uvod* nem govoru je prof. Peterlin po* zdravil prisotne goste, med njimi polk. Marchalla s soprogo, šefa prosvetnega oddelka dr. Ježa. rav* natelje in profesorje in številne starše. Koncert je' obsegal:	štiri
narodne pesmi in štiri umetne, katerih tri je uglasbil vodja zbora prof. Filej. Na sporedu sta bili tudi dve točki ritmičnega plesa, ki so ju izvajali pod vodstvom prof. Suhadolčeve. Prireditev je lepo uspela. Pevci so pokali veli* ko tehnično znanje, ubranost in dobro podajanje tudi težjih pe* smi. Kocert je pripravil prof. Filej, opozoriti, da njihovi izpadi ; kd pa je nekaj dni pred nastopom niso bili nikaka politična j zbolel. Zato je dirigiral namesto kritika, ampak proste Ža* njega dijak Danev Albert, učenec litve.	!	III. razr. nižje srednje šole. Kljub
Obtoženec Gbdina, ki je ; 'Radosti je pokazal lepo /mož* baje pravnik in advokat, je! nost in pogum. Vso prireditev je bil najbolj odkritosrčen.! oddajala radijska postaja. Postavil je značilno trditev 1
o totalitarizmu komunistič* Vrnjena ameriška vojaka ne politike; češ, ker se je i
večina (?) slovenskega in Jugoslovanske oblasti so na jugoslovanskih narodov iz* cestnem bloku št 8 lzročile amc* rekla pri volitvah 1945. za rlški, oh"1cjni str,až' dva amcr,ška komunistični režim v Jugo* i vwjak:l’Ik’. ,u m h]l° nazaj k,n,jU5 slaviji, se morajo vsi Slo* | nlma edmicaraa od 9- ™ dalJe-venci pokoriti diktaturi ko* munistične stranke, ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi
Komunistični prvaki Branko Babič in tovariši pred sodiščem
Včeraj, 24. junija, se je nadaljevala kazenska raz* prava pred tržaškim sodi* ščem proti Branku Babiču, Dušanu Hreščaku. Srečku Vilharju in Albinu Godini, radi krivičnih napadov, bla* tenja in žuganja proti dr. Agnelettu Josipu in dr. Ve* selu Franu na zborovanju aktivistov OF dne 11. jan. 1948.
Obtoženci so se čudno zagovarjali. Eni so trdili, da njih namen ni bil žaliti ose* be dr. Agneletta in dr. Ve* sela, ampak samo kritizira* ti njihovo politično delova* nje. Zato jih je moral predsednik sodišča večkrat
■j tvoje *— je moje, in kar je moje, ! je moje«.
Oni štiri zadnji mavhinjski to* | variši so drugi dan pod komando vrlega »kaposkvadre« zbirali po* | datke o škodi, ki so jo povzročili I na njivah udarni tovariši iz Trsta.
I In tako je .nečastno končala »adu* J ndta« v Mavhinjah s popisom po* kradenih češenj. ..
* * *
Ko je bil ta članek spisan že teden dni in je čakal v redakciji, da pride radi pomanjkanja prot štora na vrsto, je gospod »kapo* skvadra« iz Mavhinj le nabral podpise. Nabral jih je celih 65 (če
vsaj enkrat verjamemo »Primor* skemu dnevniku«, ki prinaša v/his čen neverjetno vest).
Žalostno, dragi »Dnei'nik« za tvojo OF, če ji je res potrebno pobirati podpise okrog po Krasu, da dokaže, da ni že pokojna! Kako vam gre za nohte ona »mala stranr čica«, če ji ne odpustite, ko se predrzne sešteti vaše in njene pristaše! Kar se Mavhinjcev tiče, mislim da je še vedno vaš Babič bolj merodajen kot mavhinjski »kaposkvadra« in zato raje njemu verjamem, ko govori o 'razkroju OF v Mavhinjah. In to kljub 65 podpisom.
Vesti
Goriškega
Razstava
Glasom čl. 21 !2 mirovne pogodt be z Italijo, je prenehala suveret nofst Italije nad STO s 15. sept. 1947. S tem dnem je prenehalo tudi italijansko državljanstvo pre* bivalcev tega ozemlja. V smislu člena 6. permanentnega statuta za STO, čigar določbe se imajo aplit cirati, v kolikor so uporabljive tudi na dobo provizornega režima, so postati državljani STOtja vsi italijanski državljani, ki so prebit vali na ozemlju STO*ja 10. junija 1940. Do danes pa to tržaško dr* žavljanstvo ni prišlo še nikjer do praktičnega izraza in veljave. Ko je jeseni 1947. tržaška policija žit go sala stare osebne izkaznice, se ni mogel ne smel nihče izjaviti za tržaškega državljana, češ, da obstoja še vedno no STO", za vse bivše ital. državljane, edinole ita* iijansko državljanstvo. To nazi* ranje je pravno zmotno in net združljivo s pravnim in faktičnim obstojem državne tvorbe STO.
Istovetenja tržaškega in italijant skega državljanstva ima, seveda, dalekosežne pravne in praktične posledice. Lokalne oblasti in ZVU priznavajo polne pravice it ali jan* skim državljanom, ki so se slučaji no naselili v Trstu po 10. juniju 1940, v zadevah gospodarskega udejstvovanja, dela, služb in so* cialnega zavarovanja, kakor bi oni bili pristni tržaški državljani. Odrekajo pa te pravice vsem ost ut lim državljanom, — tudi onim, ki so bili v Trstu rojeni in so na to ozemlje tesno povezani po svot jem rojstvu in svojih tradicijah, pa so se morali pod fašizmom iz* seliti v Jugoslavijo, od koder so se mogli vrniti šele po zrušenju fašizma, - čim nimajo italijanskega državljanstva.
Tedaj, na mesto, da bi delilo prebivalstvo Trsta v tržaške drt žavljane, ki uživajo vse pravice, ki so državljanu pridržane, in ne* tržaške državljane, komur spada> jo italijanski, jugoslovanski, avt strijski državljani itd., so lokalne oblasti zatajile tržaško državljani stvo in priznavajo originalnim trt raškim državljanom le italijansko državljanstvo, da tako lahko trak* tirajo na enak način Tržačane in slučajne naseljence z italijanskim državljanstvom. Ti poslednji užit
\ na tleh STO. In zato, da ne ; smejo Slovenci nikjer, kjer ! žive, ustanavljati strank in | organizacij, ki so v na* ! vzkrižju z režimom, ki vla I da
| vajo vse pravice državljanov STO, \ dočim ne morejo v Trstu rojene osebe, ki so se po 10. juniju 1940 ! vrnile domov, dobiti niti stalnega [ bivališča, niti delavskih knjižic v ; svrho dela in Zaposlitve. Ta dvoj* ! na mera na škodo slovenskega i življa na teritoriju, ki ga upravlja ; ZVU, je težka krivica za žrtve bivšega fašističnega režima.
ZVU je pričela v zadnjem času odpuščati onih par svojih name> j ščencev, ki so slovenskega rodu in nirftajo v Trstu stalnega bivališča,
! odnosno so brez delavske knjižit j ce, četudi so bili v Trstu rojeni j in so se morali pod fašizmom izt | seliti. To odpuščanje Slovencev se \ bo skušalo opravičevati s sklicet j vanjem na naredbo, da mora biti vsak, kdor hoče biti zaposlen, v ; posesti delavske knjižice, odnosno | stalnega bivališča. Toda ta argut mentacija izgubi vso svojo moč, nasproti dejstvu, da je v Trstu na j tisoče in tisoče italijanskih delavt j cev in uradnikov, ki so se naselili ; v Trst po 10. juniju '40, in ki niso j postali tržaški državljani. Kot Hat lijani so dobili brez težav priznat no stalno bivališče in delavske knjižice, česar Slovenci niso dot segli.
Zato apeliramo na ZVU, da bi takoj ustavila odpuščanje onih par nameščencev slovenske narodno--sti iz zgolj formalističnih razlot gov, da ne iztrebi iz vrst svojega uradništva še ono neznatno peščit c o Slovencev, medtem ko ostat jajo tisoči netržaških Italijanov nemoteno v javnih in državnih službah, četudi nimajo danes na ST O t ju prav nič več pravic, kakor vsak drugi tujec — Netržačan.
Še nekaj o „adunati“ v Mavhinjah
V zavezniški čitalnici v ulici Trento št. 2 so otvorili fotograf* sko razstavo o organiz.aeiji in de* Javnosti bojskutskih organizacij; v Združenih državah in Trstu. ...	,	Občinstvo si lahko ogleda razsta*
V Jugoslaviji. Tako ra* vo vsak dan Od 10. do 13. ure in zumejo komunistični advo*j ocj ^ i>]_ ure Vstop je prost, kati svobodo misli, govora in zborovanja in se upajo celo pred sodnijo širiti to svoje mišljenje, ki bije v obraz najenostavnejšim principom svobode, demo* kracije in človečanskih pra* vic.
Dr. Kukanja, zagovornik komunističnih prvakov, se je trudil v svojem dolgem govoru prepričati sodnike, da pod obtožbo stavljene žalitve in žuganja niso po zakonu utemeljene. Zahte* val je, naj sodnija popolno* ma oprosti vse njegove kli* jente.
Naš članek o »adunati«, ki jo je priredila OF pred tedni v Mav* hinjah, je neverjetno razburil vr» le tovariše. Posebno jih peče naša ugotovitev, da v celih Mavhinjah imajo za seboj še, reci in piši, šti* ri ljudi. Zato je prišel .nalog iz Trsta, da na vsak način se mora zbrati podpise vseh Mavhinjcev, kot protest proti tako »žaljivemu« pisanju. Nalogo za zbiranje pod* pisov je dobil bivši »kaposkva* dra« fašistične milice, poglavnik onih štirih zadnjih mavhinjskih . tovarišev. Z isto vnemo kot je Sodni dvor pa je spoznal ; prccj ley agitiral za starega du*
KULTURA
»Zgodovina umetnosti in obrtništva v Gorici"
Pod naslovom »Storia dell’arte e delFartigianato in Gorizia« je iz* dal znani goriški zgodovinar Ra* nieri Mario Cossar novo obširno zgodovinsko delo, v katerem pod okvirjem zgodovine umetnosti in obrtništva obravnava vso goriško zgodovino na splošno. Knjiga je plod več kot tridesetletnega po* drobnega dela in obsega obdobje od 11 stoletja do danes.
Babiča, Hreščaka in Godino za krive, dočim je Vilharja oprostil. Obsodil je Babiča in Hreščaka vsakega na
82.000.— lir, Godino pa na
72.000.— lir globe. Vse tri še na 30.000.— lir stroškov za zastopnike civilnih strank, na povračilo škode in na objavo razsodbe v »Demokraciji« in »Primor* skemu dnevniku«.
Dva milijona osem sto tisoč
lir globe odgovornemu „Prim. dnevnika"
Včeraj, 24. junija se je j pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu zaključi* la razprava proti odgovor* nemu uredniku »Primorske* ga dnevnika« Stanislavu Renku, ki je bil obtožen ža* litev in obrekovanja Zavez* niške vojaške uprave na STO. Sodišče ga je spozna* lo za krivega in ga obsodilo na dva milijona osem sto tisoč lir globe, ki jo mora plačati do 7. julija 1.1. ali pa obsedeti eno leto zapora.
Razsvetljena bolnišnica
Prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. bo britanska vojaška bolnišnica v Trstu zvečer v proslavo 500 letni* ce ustanovitve krajevnega sanitet* nega zbora razsvetljena.
čeja, agitira danes za novega; kot je pred leti agitiral za »neumr* 1 ji vi a fašjo, tako danes pobira podpise. Ta eksponent novega re* da se je sicer že enkrat zavzemal za drugo »nue ordung«, saj se še vsi Mavhinjci spominjajo, kako ie — verjetno edini Primorec — šel prostovoljno služit takratnemu »firerju« v Nemčijo.
Ko pride v razne hiše nabirat podpise se mu ljudje smejejo kar v lice, a to ne ustraši vrlega bor* ca za »svobodo«; s pozdravom »Viva il duce«, pardon »Živio Tito« gre naprej. . .
Mavhinje so se res izkazale ob priliki one »adunate«. Domačini so šli na razne izlete samo zato da jih ne bi ibilo doma. V vasi so visele le one zastave, ki so jih previdni organizatorji prinesli s seboj. Ker je bilo to reakcionarno postopanje preveč očitno, so ven* dar skušali prisiliti nekaj domači* nov, da bi le izobesili »njihove« zastave. Kako je bilo pri srcu raznim »firerjem«, ko je neka žen* ska izjavila, da je pripravljena izobesiti saruo slovensko zastavo brez, zvezde, nikakor pa ne ono z komunističnim znakom? Ubogi Babič, pravi zaton bogov! In še kako neizprosen!
Da je OF komunistična, so nam dokazali še enkrat nekateri udele* žencii »adunate«, ki so se lotili z vso vnemo mavhinjskih črešenj, poslužujoč se znanega komuni* stičnega gesla, ki pravi; »kar je
Slovensko iHojzijeviSče na cesti
Pod tem naslovom priob* čuje zadnji „Slovenski Primorec uvodnik, v katerem se bridko pritožuje, da vpra« sanje Slov. Alojzijevišča, ki so ga zlonamerno uničili fašisti, tudi sedaj ne najde pravičnega umevanja. Pri* družujemo se obtožbi »Slov. Primorca« in apeliramo na merodajne kroge, naj po* pravijo krivice, ki jih je Slovencem: zadal fašizem.
Sprejemni izpiti na slov.
srednji nižji šoli v Gorici
Sprejemni izpiti za I. raz* red nižje šole (gimnazije) v Gorici se pričnejo v po* nedeljek, 5. julija, ob 9. uri zj. s pismeno nalogo iz slo* venščine. Učenci, ki so se prijavili za ta izpit, naj bo* do vsaj četrt ure prej na šoli v ulici Randaccio št. 22 in naj prinesejo s seboj sa* mo pero, ker jim bo črnilo in papir priskrbela šola.
Zapor
za tihotapce s tobakom
Vlada je izdala zakon, ki pred* videva tudi zaporno kazen za ti* hotapce s cigaretami in tobakom tujega in domačega izvora. V pr* vem primeru bodo krivci kazno* vami z zaporom do 18 mesecev, v drugem pa do 12 mesecev.
PODGORA
Skrbno se pripravljamo na novo sv. mašo, katero bo pel v naši župni cerkvi briški rojak č. g. Anton Prinčič na praznik sv. Pc* tra lin Pavla ob 10. uri. Nova sv. maša je bila med Slovenci vedno vseljudska slovesnost, praznik vseh src. Ob novomašniku, naj* večjem božjem daru, smo se vsi čutili bratje. In zato pričakujemo v torek v Podgoro široke množice.
Sovodnje
Pri nas se pleše in pleše vsako nedeljo kot za časa bivšega »do* polavora«, ko je bil g. Marini za predsednika. Sedaj je ista pesem, samo v drugačni barvi, G. Marini je pustil plesni oder po tedne na soncu in dežju. Prav tako se do* gaja sedaj pod nadzorstvom naših skrbnih »frontašev«, ki se zelo tru* dijo, da se naša mladina kulturno vzgaja (s plesi namreč). Radi bi vedeli, ali je »Prosvetno društvo«, ki prireja te plese, ali je pa mor* da kaka druga organizacija, ki nima niti toliko denarja, da bi od nevihte razdejano plesišče uredila, ;Kam gre zaplesani denar? Pričakujemo odgovora.
Sovoden jci
Odškodnina bivšim ujetnikom
Odlok od 7. junija t. 1. štev. 599 določa izplačevanje posebne od* škodmine vsem bivšim ujetnikom in iza ves čas ujetništva. Odškod* nina se priznava in izplačuje v znesku od 1100 lir mesečno za ge* nerale do 250 lir za podčastnike in navadne vojake. Izvzeti so tisti, ki so že dobili od države, ki jih je zajela, nakazila po določilu čl. 23 ženevskega in poznejših dogo« vorov, in nadalje tisti, ki so že
prejeli od tiste države ali od ita* lijanske vlade zneske, ki so bili začasno ustavljeni v času ujetni* štva. Prizadeti naj se obrnejo na vojaško področje (distretto mili* tare) za pojasnila in za dosego odškodnine.
Za klobuk...
Komunistična »Nova Gorica«, ki izhaja v Solkanu, je dne 11. t. m. priobčila pod naslovom »Ali je mogoče?«, članek, ki ga pona* tiskujemo brez pripomb :
Da bi še enkrat prišla do jzraza krepka vez bratstva, skovana med primorskim in gorenjskim liud* stvom v težkih letih narodno osvo* bodilne borbe in da hi v prisrč* nem tekmovanju na prosvetnem področju prispevali h kulturnemu dvigu našega delavstva, so člani sindikalno podružnice jeseniških kovinarjev priredili v Ajdovščini zelo dobro pripravljen koncert s pestrim sporedom.
Ko so se navdušeni pripravljali i:a pot, si jeseniški delavci prav gotovo niso predstavljali, kakšen sprejem jim bo priredilo mesto Ajdovščina, to mesto, ki bi rado slovelo kot kulturno središči; Vi* pavske. Na kolodvoru jih je spre* jela ena sama tovarišica, članica prosvetnega društva, jih pozdra* vila in jim pokazala pot do prve gostilne. To bi tudi sapii lahko našli, saj so vsi pismeni. No, tam so lahko odprli svoje kovčege in nahrbtnike ter se malo pokrepčali.
Ob pol štiirih, ko bi se moral pričeti koncert, je bila dvorana še popolnoma prazna. Edina okrasi* tev so bile široke mlakuže vode na podu; tako-smo morali stopati po deskah. Člani pevskega zbora in njihove žene, ki so bile edina publika, so se osuplo spogledo* vali:	»Kje je zavest ajdovskega
prebivalstva, kje toliko opevana ljubezn do našo pesmi?«
Ob štirih si lahko videl v dvo* rani peščico gojencev Dijaškega doma, ducat civilistov in dva vo* jaka.
Kljub temu so peli. Vodja sku* pine je pozdravil Primorsko s plamtečim nagovorom. Prsa mu je krasil red dela, iz oči- mu je sijal tisti borbeni zanos, ki so ga imeli gorenjski fantje, ko so se v edinaeah IX. korpusa borili za osvoboditev Primorske. Nato je zadonel pevski delavski pozdrav v prazni dvorani. Nikogar ni bilo, da bi vrnil gostom prisrčni poz* drav, da bi jim stisnil roko v ime* nu našega delavstva.
Tovariši, člani Mestnega odbora, zastopniki sindikalnih podružni^ in množičnih organizaciq, v va» šem imenu sem sc sramovala, strašno sramovala poraznega vtisa, ki so ga odnesli s Primorske člani sindikatov jeseniških tovarn, to naše najnaprednejše delavstvo, ki s svojimi žulji plodi to, kar je bilo priborjeno s krrvjo.
Ena izmed navzočih.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Ker v Renčah ne marajo »Nove Gorice« in za mesečne prispevke 1000 lir; P. za mesečne prispevke 200 lir; ker je Števerjan skoraj čist nesrečne Titove rdečice, da* rujejo vaščani 2000 lir; begunec 1. lir 500; begunec II. lir 400.
•Iskrena hvala!
Odgovorni urednik; Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici