Največji slovenski dnevnik v Ameriki. 4 Velja $3*00, za leto. as aroaa List slovenskih delavcev v cAmeriki. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1S03, at the Post Office at New York, N. Y., nnter the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, V SREDO, 1. MARCA 1905. .asi Portartfhurci« SPREJEM IN POBSATTMSTVO Z PORTARTETJRSKIMI JUNAKI V KLITBiOVEJ HIŠI NEWYOS.SK EGA VSESLAVJANSKEGA ZDRUŽENJA. NajvesaJejš« re vseslavjanskega kl*¥a. Brat z bratom, srce z srcem in dmša z dnao. •NA MNOGAJA LTETA!" Položaj v Rusiji. VLADA JE PRIVOT.TT.A V VSE ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV, DA SE TAKO RAZVOZ VOJNIH POTREBŠČIN NE OVIRA. Razširitev štrajkarskega gibanja Varšavi. — Bode Gorkij deportiran? AGITACIJA NA DEŽELI. Petrograd, 2S. febr. Da bi zakas-nelost v razvažanju vojnih potrebščin škodljivo ne t pij i val a na vojno ina Daljnem Iztoku, je vlada izdala odredbe. ktere bodo storile konee štraj-ku železničarjev. Vlada je privolila v zahteve glede plače na vseh državnih železnicah, kar velja tudi za delavce v vladinih arzen al i h, orožarnah in druzih takih vladinih podjetjih. Kazim tega je pa vlada ;zdala tudi odredbo, vsled ktere je štrajkujoče železničarje r vojnih časih takoj zapreti ter jih kaznovati po določhah pr&kega soda. Železniški minister Cilkov, je o ioza-devnih kaznih sporočil vsem železničarjem Varšava. 28. februarja. Semkaj se poroča iz dežele, da je tudi med kmetovalci opažati nezadovoljstvo. Ker je na ruskem Poljskem 7,000,000 kmetovalcev, zamore postati to gibanje zelo nevarno in sicer mnogo ne varneje, siego so štrajki delavcev jx> mestih. Sedaj so se [x> vseh krajih na deželi pojavili agitatorju kteri imajo lahko delo, kajti ker skoraj 70% kmetske-ga prebivalstva v poljskih gubernijah. ne zna čitati, jim vsakdo rad verjame. Tozadevno gibanje se je pričelo v Pruszki, od kjer se je je!o razširjati preko Plozk.i dalje in je doseglo svoj Fseda-nj vrhunec v Sjedlcah med gr-ško-kntoliškimi unijati. Ker menijo unijati. da ruska vlada njihovo vero zatira, so se -ribanju hitro pridružili in zahtevajo oil p isestoiikov zemljišč povišanje plače za Ker posestniki niso v to privolili, so takoj z delom prenehali. Tz kakih štiridesetih vasi -e poroča tudi o razn-ih .'.g-redov domačinov. Seljaki na Poljskem se pritožujejo Je radi zaničevanja njihovega jezika i:i zahtevajo nektera gospodarska iz-j boljšanja. dočim na revolucijo narav-] no ne mislijo. Krajevne oblasti ho-j čejo namreč povsodi uvesti ruščino kot obligaten jezik. Dosedaj je baje že 130 vasi izjavilo, da ne bodo sprejemale uradne razglase v rit-kem jeziku. Policaji v Varšavi zahtevajo, da i se jim plača v soboto poviša, toda me-j sto je že danes v to privolilo. Vslužbenci predmestnih železnic so tudi z delom prenehali in mestni gasilci zahtevajo povečanje plače. Petmgrad. 2.S. febr. Maksim Gorkij je bil le nekaj časa prost. Ko so ga proti 5000 rubljev varščine izpustili, so ga takoj zopet zaprli in sedaj ostane toliko časa v zaporu, da se določi, v ktero oddaljeno mesto naj se pošlje v pregnanstvo, ker tam ne bode vladi tapo nevaren, kakor v Petrogradu. Gorkija so izpustili po naročilu generalnega gubernatorjaTrepova. Toda isti Trepov ga je ukazal takoj na to zopet zapreti, ker je "prepričan", da je Gorkij vladi — prenevaren. --o-- PRAZNIK V SAN DOMINGU. Republika obhaja 621etnico svoje neodvisnosti. San Domingo, 2S. feb . Včeraj je minolo 02 let. odkar je postala nekdanja kolonija San Domingo, neodvisna republika. Tem povodom vrsd se je v vladinej palači sijajen sprejem diplomatov in konzularnih zastopnikov, katerim so -!a! ki levico pomožne čete . Mukden. 2S febr. Semkaj se javlja, la so Japonei zasedli pr 'az Ta i udi prelaz, ki se nahaja mad ■ r\v menovauim in prelazom Ivatu. Japonska fronta se razprostira laj od reke Hun vse preko reke Tai-f se. "\"reme je postalo za bojevanj« :opet neugodno. Petrograd, 2S. febr. ob 0. n; i zve-et*. Tukaj se zatrjuje, da je Kuro-»atkinov položaj pri reki Shake v ne-arnosti. ker so dosegli Japonci ob cvici vspelie. Radi tega se bode Ku-j opatkin umaknil najbrže do prelaza i i'ie, o čemur je baje že sporočil carju ; vikolaju. Tudi ta vest še ni potrjena, i PO POŽARU V NEW ORLEANSU. Velikansko opustošenje in razdejano blago. New Orleans, La.. 2S. febr. Požar, kteri je vničil pristanišče Illinois centralne železnice ob Mississippiju, je divjal vso noč in še le tekom včerajšnjega dne se je gasilcem posrečilo po-žar omej ti. Skoda znaša, ako je zelo aizko cenijo, najmanj $5.000.000. Pri-s.anišče je bilo veiiko kakob 10 blokov kterih večina .je vpepeljena. IVIed dru- I gim sta z.arorela dva glavna žitna skla-diš a in več druzih skladišč 2.1.000 za-' vojev bombaža; 700,000 bušljev žita;! 15,010 sodov sladkorja, 13 vagonov 'a. o i tovornih vaa: nov itd. ! Tudi več parnikov je bilo v nevar-1 " : i. t< bi r:'-.iin dveh so vse rešili.} ISeduja dva, imenom Indian in Cycle,] V zelo poškodovana. \Po zakonu določena zvestoba. Orje vam, o/i-njeni možje! In tri-I kratVorje crtri, kteri v predpustnem ! 'asu Vz por čnimi prstani v žepih) j j 'ra.Š;V j>o j>1 *-nili dvoranah in se se-1 '.nan:A» z lep:mi mladimi — "lar-i ami'klNaeij' a.adna liga za vzdrževa-1 ■ je (miW'-'.no) čistosti je sedaj že v j -:nič a a.'Ja postavni predlog, kteri j jia.lo-ča. .ft se zakonska nezvestoba ka-cni z ueAri o v zneskih od $1 do -r 100. \ \r letošnVj sezoni upa liga, da bode njen predIV gotovo obveljal. Krogi greha postSajo na -ta način vedno ožji in kmafi bede natančno po paragrafih določbo, kaj, kako in kedaj naj jemo, pvemo, kadimo, ljubimo, plešemo in pduiemo. Kako krasno je živeti. Pes kot detektiv. Da skrije svojih $SOO prr-d tatovi, je John Pochura v McAdoo. Pa., zakona! svoj zaklad pod kočo, v kterej so prenočevali njegovi psi. Pri tem delu je pa opazil j eden njegovih psov. in v mišljenju, daje njegov gospodar zakopal kako kost za slabe časa. pričel na onem mestu kopati. Baš ko je hotel zavitek bankovcev natančneje preiskati. prišla je na J*ce mesta gospodarjeva hči in k sreči denar rešila. Pa metnemu psu ne uide ni jedna tajnost. Zaljubljenčevo maščevanje. Chicago, TIL, 2S. febr. Policaj Herman je včeraj na Miclfgan Boulevar-du vstrelil 23 let staro učiteljico Mary Mulveilovo, ker se ni hotela z njim poročiti. Morilec je učiteljici neštevi!-nokrat ponudil zakon in bil pri tem zelo nadležen. Končno se njegova žr-iev že ni več upala na ulico. Mulveil-ova je podedovala po svojem str.cu •rl50,000. Po umoru je Herman tudi sebe ustrelil. -o- Črni v Belej hiši. Slavnostna inauguracija predsednika Roosevelta dne 4. marca, bode prava ''Black and Tan" afera. Zamorske dame in gospodje so si že nabavile vstopnice k 'dvornem" plesu, kjer bodo z belimi plesali za stavo. Predsednik je namreč izjavil, da se med gosti ne sme de'ati razlike. Vest. da je dobro znana Hannah Elias dobila posebno povabilo, še ni potrjena. VEC LET BOLAN — KMALO OZDRAVLJEN jfc.V--,. aMSM ^lis -.. 2l . ŠmEV. 50. Z današnjo šte® povečali list, Is htevala po CM ipmms: in Newvorpko Taeslavjanstvo še n imelo praznika, niti tolke ia sti, ka,kr včer»j, ko s.> se — da s< iskrruo iJp-aeimo — odprle i naj globo kejše Vbdlin« slavjanskih, n r njim »jedro i kmečkih src. V naši sred in v srcu Vmer škrga Slarjanstva. p^v zdravili «mV naše rojake Ruse. same ča-tnike carsko ruske vojske, kteri S( pr> jt-,lne.b'tfem boj-vanju vračajo do na v v milo matjuško. ne le =amo ko! njeni ns»'jvemejši sinovi, lemveč ko! junaki, ktrrih imena bodo ž vela > zsrikd •.•rini. ko že nas in n^ših potom eev nr bode več v:\ svetu — in kteri s£ vračajo t našo slavjansko zemljo kol iskr«ni in nardušeni SUrjan1. Doklei ima Rusija take sinove, kakoršni sc naši. žal prerano odhajajoči pobra-timi. potem sr ni bat njej. s z njo za-jedno niti Slavjmnstvu. onega propada 0 kterem nepn-uicin in opetovano pi-st " ča.*>pi-je" žiiloTsko-i-il<*alne podlage Kakor smo ▼ "<^1. Naroda" že sporočili počastil: so nas v blubovej hiši v dom vino vračajoči po rt art barski "bojevniki: poveljnika Edvard Cezno-vič ill Nikolaj Essen (poveljnikoklop-Sevastopol)')); kapitan Nikolaj Saks; poročniki: Anatolj Bestnjev lliumi:-. Nikolaj Krotko v. Serge j Kovale vsk'j. Pave!j Ostelejskij. Aleksander Ovamler; podp>roeniki: Sergej Sirtor Zmagodav Denisov, Zmago-slav But kje 'ič, Vladimir Peklemišev U1 Meksej Kijev, vsi častniki carske rojtw mornarice. Vojsko na kopnem je r-i zastopal poročnik 1'jotr Veseljkin. KaV.r'h'.ro so dospeli avtomobili, .. • i , ij: jjjiJe tjoste v našo sre-.:'.!(» so jih slavjanske dame, 5 . •.• . m . riimo f -spe Bori- lni r:: vo_iri.ni /:!'tavicaui'. ; .-..''• • ,.•,-r- ;i •_: nerr i- Kf»n- •i r , ; » • v dnmskem par- .V'. jer je gosiom velel klubov i. • ' ii 1 b'.u ". na kar c-fi jt. , (kiik Nik laj Kssr-n v inv.-nu , z v. Ko -o vtihnile čase „ ,,. , ' koni U S. general 0TBierne, Č:-til'dv. io.U 't čili veteran državljanske vojsk-- naše repu- 1 r.(l y dem d > -kra n sti navdu-v, "i 'tov. ru je general OJ \ii-rne velel v inu in z:< v v-. iUegu ameriškega ljudstva, a še posebej v imenu irskega naroda, gostom prisrčen dobrodošli, na kar je napil matjuški Rusiji kot najstarejši in najzvetejši prijateljici Zjedinjenih držav. Poveljmk v. Essen je na to napii predsedniku T!ieo-dore Rooseveltu. Bratu Essenu sledil je 7. navdušenim govorom upravitelj Tiev/vorške pravoslavne cerkve sv. Ni-; kol«; a. Be v. lioioviekij. ktereea je pa '»(•••kinol »-k-presni sel. koj: mu je prinesel zaboj, v kterem so bile tri — bombe iz čokolade... Neka gospa, k*era je stala kraj glasovira, se je skrivnostno nasmejala... toda — ži-vela!! ker nič boljšega ni mogoče pogodil i. Atašej carskega ruskega poslaništva r "\Vashingtonu, prinesel je v imenu poslanika, grofa Cassinija, našim gostom pozdrave iz zvezime metropole. Pri večerji, kteri "menu" smo objavili že včeraj, prišlo je kakor je to samo ob sebi umevno, do pobratim stva z Portarthurei. Tem povodom napil je Mr. Frank Sakser v imenu slovenske skupinje "na zdorovje" žena in j dece portarthurskih junakov, kteri se-| daj, ko so sijajno zavrsili svoje dolžin -ti do carja in domovine, hite v naročje svojih dragih, da jim pripovedujejo, kako se živi in kako se umira za I ; svojo kri. za kri slavjansko. — Na-š i urednik Mr. Z. Valjavee nap'1 je "na I mnogaja Ijeta" carju Nikolaju in vsej .'obitelji Romanov, na kar je sledila ruska himna "Bože carja hrani" in ; urneb. >pi hura-kliei. — Poročnik Ser-; .:• ■ K'-valevskij napil je Slovencem in : v-cm Sinvjanom in pri tem je došlo i oo ;• bra!ii'dje. kterej je sle.lila v.-e-. slavjanska himna "ifej Slovani". \ tin in Hrvatov na]~;I je gostom,; n k; ■. i nar ■! '. a -e j • ••! -bej rn-'-e-! :• a ' :,stvu. rojak Si i- ; ko Brozovič.j urr ' iik dm vu.ika "Narodni L -t", na' kar se je v imenu Rusov zahvalil po-i r ".iik Aleksmder Alekscjevič Ovan- T. k*> so m: i >le -ate ure...; naši i-maki odidejo v domovino, v daljno | i:i največjo c, - v:n >. A mi. kteri ostanemo tukaj, pridružujemo jim naša srea ip duše v poj' o!nem prepričanju, j b-.d., prišedši na rodno svojo rolo, ve-e1 ina sivem pripovedovali preko-i . r-kim rojakom, da na zapadnejj •bali Atlantika žive bratje, kterih srea tolčejo z njihovimi zajedno za —j Ia rabimo izraz Kovalevekega — za slavjanski vek. $100,00 ŠKODE. Požar v Williamsburgu je povzročil med Italijani paniko. i V iztočnem Brooklvnu je včeraj zjutraj nastal požar, kteri je napravil Škode za najmanj $100,000. ^Največjo škodo ima Iron Clad Manufacturing To. na Flushing Ave. Nasproti tovarne stanujejo Italijan:,'-kateri so bili vsled požara tako razširjeni, da so pričeli z rev. Iverji strela-ti. da tako kolikor mo_o.'e temeljno op z re policijo na požar. Pri tem *>• Ta v razburjenosti streljali z ostriAj fcaboji m ko sta prišla koneno.na. h< i m. : dva policaja, nista zamogla d* al ril • a zaboja, ker so krog njih1 p , ,, štj gasilci na lice mesta ■ 'i f o varna v ognju, radi &sar -'»"•''»zvali na ŠČe Še dve V» 'i; at - > se tudi tenementne HK>e U Fi Aye. m G< k St. vnele, toda ■ i m se je veduo posrečilo Osvcta coronerjn. Pr. Scdiob-r je potovo povsem nene var, u vik, i;; ako bi nesreča ne ho-tela, da . -tal v New Yorku coroner, bi g t . . o ne imel ni jednega sovražnika. Nekdo, kteri ga je sovražil, trd trgal je Is« čevljev železne ograje pred njegovo hišo in napravil tako škodo za $50. Na to je izdal coroner naslednjo uradno izjavo: "Ako bi imeli v New Yorku boljšo policijo, bi se kaj tacega ne pripetilo." Vsi meščani se mu glede izjave pridružujejo. Za milijose. TRETJA POROKA NEWYORSKE-GA 1HLIJONAEJA WOODA. OTROCI Z NOVO MAČEHO mao ZADOVOLJITI. Pri obiteljskej seji so sklonili, da jej odvzamejo bogati plen in razveljavijo zakon. SREČNA IGRALKA. -o- Pittsburg, Pa.. 28. febr. Y tukajšnjem mf:-tu je obudila poroks. igralke Preraldi-ne L. Mohrove z milijonarjem Alan W. Woodcm, > eMran-k » stinza-c jo. Vsa Wnculova r 'dbiun je vzruja-na in je že zboro.ala. da -j. -razumno določi, kaj je stor.-;i . svrii » razveljavljen ja zakona. Richard G. Woo brat trikrat p-'-o-čenega Alana, je od po; -.val v Ne'v York, da svojega bra::; pregovori, da dopusti upravo h milijon«or v prid otrok, ne pa v prid že t št. 'j. Sedaj se tukaj 74. j da so jo Wood poročil v stanju, kterem ss mu je mešalo, r.j li česar u čejo sedaj njegovi sorodniki zak >a razveljaviti. Mr. Wood je pred me.-eeem dni naznanil svojim hčerkam, da sc je poročil. Jedna njegovih hčera gaje pri tem vprašala, je Ii resnica, da se je poročil, na kar jej je odvrnil, da ne vt, je li poročen, ali ne. Na to odgovor se bodo otroci opirali pri sodnem postopanju proti svojemu očetu. -o- Monroe doktrina. KRITIKA O RAZŠIRJENI ROOSE- VELTOVI MONROE DOCTRINE DEBATA V SENATU. Povodom posretovanja o momaričnem proračunu je prišlo do napada. —o— SANDOMINŠKA AFERA. -o- Washington, 2S. febr. Povodom se-nafske debate o momaričnem prora-čuiiu. prišlo je tudi do kritike, tako-zvane razširjene Monroe doktrine", ka : v jo v novejšem času nekteri na-' vije jo. Podlago debate je tvorila naravno znana san 1 :m nška afera. Re-"u'd'.kani-:, kakor tu li demokratje, so kritizira1.;, pi vi vsekako prikrito, drugi pa v daljših govorih in dokaj odkrito. Senator ITale iz Maine odobraval predlog za nabavo dveh novih oklop-aic. toda pri tem je svoje odobravanje nekako izsmetiljivo vtemeljeval, češ. la sta vojni ladiji potrebni za vzdrža-vanje miru v — Panami in San Do-mingu. V tern Hale naravno ni bil osamljen, kajti senator McCumber se je na isti način izrazil, dočim drugi republikanci z njim soeuvstvujejo. Med demokrati so se pa senatorji dorman, Blackburn in Carmaek bolj >dkrito izrazili. Pri tem je predsednika branil nje-rov prijatelj senator Lodge iz Massa-diusettsa. Gorman je dejal, da senat nima po-foda. da bi privolil v zahtevano svoto ;a nabavo dveh novih oklopnic, zlasti -edaj ne, ko živimo v miru. Toda naša idada sedaj prekaša v svojej politiki "»očetje angležke vlade pred jednim stoletjem. Senator Carmaek je dejal, da vlada iri gradnji cest in druzih javnih na-trav zelo varčno postopa, da ].;a za nornar'co denar kaj,- v vrečah meče --k' zi okno Kiir ) vsem takim .govorom je pa iil mornarični proračnji vštevši svote a gradnj;, dveh novih oklopnic, sprejet. -o- Peto kolo. Prvi inauguracijski 11 crank" je že j h .-spol v Washington. On si domišlja, la b »de '• generalisimus" vse parade :i zahteva v kipitolu, da kongres sve-:;no na znan- ljudstvu njegovo nalogo. 'Oeneral'' se imenuje tl vodja ]>ere dra-nke", toda v kapitolu so mu delali, da je peto kolo pri vozu nepo-rebno. ■L Stara "pravica," |®teraj je newyorsko sodišče obso-^^^edem nelicencovanih posestnikov gr:še v denarno globo po $25. Kako litro posluje zakon proti malim greš-likom, in kako počasi ter previdno je sodno postopanje proti — Standard )il Co. "Več let sem bil bolan na želodcu in dasiravno sem rabil razna zdravila nisem za mogel dobiti niti zdravja. :nti pomoči, tak.-, da sem bil zelo bi z. pope'noj oslabelosti. Na J«, so rni pri-• ! d-::čili Truierjevo amer:-,ko grink vino in za ista se moram čudili, kak; ro sem postal zopet zdrav. Seda.' -e čutim popolnoma zdravega in priporočam to izvrstno zdravilo vsem materam, ktere imajo rodbine. Gospa Julija Badaila, Duquesne. Pa.-" Tri-aerjevo ameriško grenko vino doseglo je vedno najboljše vspehe in sicer v ■seli slučajih bolezni želodca. Ono s>,-polni okus in tek ter vstvari novo, či--to kri. ktera tvori podlago zdravju. Zdravila, v kterih je živo srebro, ne 1 am o rej o nikdar očistiti kri, pač pa pokvarijo zdravje za vedno. Kot nabavni kričistilec^ Trinerjevo ameriško irenko vino nimt para. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. KRETANJE PARNTXOV. Dospeli so: Ka'-er Wilhelm der Grosse. 2^. febr. i • lb . .u na. ; f ir -,-er Km uieift 2S. febr. iz P-re-nn . K:'. . •»'• 1 2S. fflfcp, Antwe . na. iboo-.- L-. !ebr. iz .-..a. Dospeti ime.ju • Nunidian iz ^laasgpowa. Viet ri:-u iz L verp,- !a. Teutonic iz I-iverpoola. K enig AH ert iz Genove. Pennsylvania^ iz^Hamburg:'. Asioria z Clasgowa. St. Pa:-i iz Southamptom. 1 * Lorraine iz Havre. Zee!and iz Antwerpena. Odpluli so: Ryndam 1. marca v Rotterdam. Baltic 1. marca v Liverpo I. Odpluli bodo: La R ret agne 2. lS®eat v Havre. Bluecher 2. marca v Hamburg." Plulade'"hia 4. marca v Southampton, kroonlad 4. marcar v Antwerpen Koen g Albert v Genovo. Ktruria 4. .marca ^Idverpo d Iz ifi%ast?a. KOŠUT OSTAHIŠ; ZVEST SVOJIM RADIKALU* 1ATEVAM. — GROF TISSA KRALJU frah joarpu. Dijaški izgredi T Jfinakn. — Šole ▼ Batumn so »opet odprte. KONEC ŠTRAJKA V JEKATERI-noslavd. -o- Budimpešta, 1. marca. Avstro-o^r-ska kriza dosegla je takozvano "mrtvo točko'-, in poti iz sedanj* p^. ene zmešnjave, ne more nihče najti. Nbi Dimaj;i je cesar Fran J^sip sprejel r avdijeneo bivšega ogr;ke_-a rd-ii-;erske;ra predsednika, gr fa Štefana l<7- Najbrže sta se posvetovala, bi 5 !l> umestno ogrski drža\mi zbor po-'at 1 !i ter - ■ pri tem ne bode zrn !e : - ' ; - ' bi s te jasne be-- ' - r a i -ad.:ar--ke š -viniste še bolj - I i ' 1 - * . ; \ - '• 'rfl-^p-ti - -j, i "i s v. .bh zahtev. 1 ■■ J- mar: a. 1' - .; ; > ! -v*:- : ; > m i na rja so z km ".""' !"V;,;i hišo ravnatelja, t j yt-' ' - b"evi m uradu se b:;.ii _j Ibr ■ i. !. rnarea. Tuk-i' ; • . - ' zyjiet odprli. ■ i'■ : L marca. Nad i I . «-oogarjev je z- . : • ri-eelo Z delom. ( a- 1- marca. N »r. -ki fi- nančni minister Miehelsen i:: 7 r ni :ajnik J. 31. Sehoening, sta i- '.-t. ^ D una i. 2!). febr. Predsedniško deželice Bukovine v Avstriji je i • lalo odredV»o, da morajo vsi ruski de>?r-terji. kterih se je tamkaj nabralo ka-cih- 3000, tek. m šestih tednov Bukovino ostaviti. Vzrokom tej odredbi nagajajo avstrijske oblasti, da deze:--terji domaČim delavcem škodujejo, zla-ti sedaj, ko je itak malo dela. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor. ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street. New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta..... ....... 1-50 Za Evropo, za vse leto....... 4.^0 " «« «« pol leta.......2.50 «« « »< četrt let t...... 1.75 V Evropo pošiljajo list skupno dve Stevi: ki._ "GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-vzemši nedelj i:» praznikov. "GLAS NAHODA" ("Voice cf the People") Issued every dav. except Sundays and Hi lidays. . Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Izvirna poročila iz Ljnblfane. V Ljubljani, dne 12. febr. Umno zadružno gospodarstvo je danes velikanskega pomena. Ozrimo se samo na jedno panogo gospodarstva. to je na žrvinarstvo Slovenci so poljedelci, a poljedelstvo je najtesneje spojeno s živinarst.vom. To je znano. Do najnovejših časov ni slovenski kmet imel od živine tiste koristi. ktero bi lahko imel, ako bi na ■ pr. mogel vse pridelke razpečavati. Tu pa zlasti mislimo na mleko, ktero se porablja doma, in ako ga ima gospodar tudi kaj odveč, ne more ga spraviti v denar. Vzemimo si za vzgled samo na.se Notranjsko in poglejmo, koliko se je tu storilo in doseglo. odkar so se ustanovile v raznih krajih mlekarne. Poglejmo, koliko koristi donaŠa umno mlekarstvo našim kmetom na Notranjskem. Notranjske mlekarne niso stare. V zadnjih desetih letih se jih je ustanovilo okoli 20, in sicer leta 1S0G v Tvošani in Trnovem, leta 1S9S v Po-stojini, na Ledinah, v Žireli in v Lo-irateiu leta 1S09 v Planini in Ilru-Ševju, leta 1000 v Kočah, leta 1901* v Šmihelu m Oirknici, M a 1002 v Vršniku in Rovtah, leta 1903 na Do-bračevem. v Landolu, v Zagorju, zadnji čas pa v Prestranku in na Vrhniki Vse te mlekarske zadruge na No-trnnjskem imajo dobro organizovano vodstvo. Voditelji so zanesljivi možje in -azumejo svoj posel, in zato se vse mlekarne dobro razvijajo. Danes štejejo naše zadruge kakih 2500 članov ■ in pridela vajo na leto čez 2 in pol m-lijona litrov mleka. Liter mleka se plačuje povprečno po 10 do 12* vinarjev, in to znači. da gospodarji na Notranjskem dobivajo vsako leto za mleko okoli 300.0p0 kron' To je samo na Notranjskem in to je gotovo znat- ] na pomoč. Kar dobivajo mleka te mlekarne, vse se lahko prodaje. ''Notranjee*? nam namreč poroča, da se /a mlekarske izdelke ljudje kar tepejo. Vsi izdelki se pošiljajo v Trst, Pulj, Opa- : tijo in na Reko ter se dogaja, da so ' mlekarne večkrat v zadregi, ker ne 1 morejo zadoščati potrebam odjemalcev. Kupčija gre toraj sama od sebe. ali treba že danes pomisliti, da G zlati ('•asi ne bodo trajali vedno "Nevarnost 1 ne prihaja toliko z G . j-njskega, zla- : sti iz Bohinja, a^ pak s Koroškega. ' Štajerskega in Ogrskega. Ako bodo toraj hotele naše notranjske mlekarne obstati in napredovati, morale se bo- : do okoristiti z moderno mlekarsko ' tehniko. Morale bodo iti v šolo k A-merikancem ter si pri vas ogledat-i ■ umetno napravljene in naravne hladilnice, ktera ne branijo samo mlečnih izdelkov, ampakvkterih se sprav- ' ljajo in ohranjujejo tudi jajca, sadje, ! meso in žito. Ali to so stvari, o kterih naj pre- ! miši ju je jo voditelji slovenskega zadružnega gibanja. Od mlekarskih zadrug na Notranjskem učimo se vsi, koliko koristi nam donaša zdrava gospodarska organizacija V zadnjem času govori se in piše mnogo o Trstu. Posebno nam ugaja, da se naglasa v prvi vrsti trgovinska važnost Trsta za ves slavjanski jug. " Edinost" se s tem problemom mno- ' •ro bavi in nas je opozorila na nekaj, kar bi se moralo storiti v Trstu. Izdalo se je namreč geslo: ''Slavjani, osvojimo si tržaški jug!" Istina je sicer, da imamo v Trstu slavjanskih trgovcev; ali istina je tudi, da ti tr- . govei niso vsi "naši", večina njih so : odpadniki, in ie malo je častnih izjem. Vsa velika trgovina je v rokah Židov, od kterih so odvisni slavjanski j trgovci. j Ali bi ne bilo mogoče, da bi si mi sami osnovali svojo trgovino v Trstu? . To je pereča vprašanje, in zato se nam zdi jako umestno, da se je izprožila 1 misel, naj se sklice v Trstu shod naših trgovcev, kteri naj se j>osvetujejo o položaju. Na ta shod treba povabiti 1 slovenske, hrvatske in srbske trgovce. 1 in ti naj sklenejo močno trgovsko zvezo. In kakšna naj bode ta zveza? V na-šem času ni težko uganiti. Osnujejo naj se delničarske družbe. To danes uspevajoni težavno, saj vidimo, da ta- ■ ke družbe dobro uspevajo povsod. Delničarska družba bi oddajala blago svojim članom, kteri bi od tega imeli dvojno korist: dobrq dividendo in blago. Vsa Slovenija, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina, to je široko polje, ktero se samo od sebe odpira taki trgovski delničarski družbi v Trstu. Recimo, da se v Trstu ustanovi delničarska družba za razpošiljanje južnega sočivja. Ako bi to podjetje pridobi-'"k si Is Češko in Moravsko, moralo bi izhajati. Stopiti bi morali v zvezo z Rusijo, ktera potrebuje ogromno množino južnega cadja in je danes navezana le na židovske tvrdke, ponajveč v Varšavi. Vse re daje doseči, samo trdne volje je treba, saj še posamičniki dosezajo krasne uspehe. Ljubljansko zelje je na pr. znano po celem svetu. Znana ljubljanska tvrdka razpošilja zelje v Afriko, v Indijo in celo v Avstralijo Čisto naravno je toraj, da bi delničarske družbe v Trstu dobro napredovale, saj bi vsi delničarji delovali v njih pro-speli. Danes kupujemo kavo, riž, olje m mnogo druzega blaga od Židov, doeim ,,Siromašni inorodci." bi si lahko osnovali svoja zastopstva, svoje družbe v Trstu. Vse to je treba pomisliti. Ako si osnujemo svoje družbe, pregnali bo-demo vse židovske agente, kteri danes zalagajo veš nas slavjanski jug. Vprašanje je le, ali imamo na jugu toliko podjetnih mož, kteri bi hoteli oživotvoriti izproženo misel. Ne upam se odgovoriti na to vprašanje, ker mi celokupne razmere niso in ne morejo biti znane. Čehi so v tem oziru že mnogo storili in dosegli; nam je le treba, da jih posnemamo ali pa nekaj podjetnih Čehov pokličemo na slavjanski jug. Skupni gospodarski interesi bodo ojačali tudi naše vzajemno narodno stališče. Zavedali se bodemo, da smo vsi Slavjani na jugu jeden narod, da nam je jednaka osoda in jednaka bodočnost. Ali zavedati se moramo; le vsled svoje nezavednosti smo še danes sužnji ptujega vpliva na gospodarskem polju. Pripovedovati vam hočem, kako se na pr. Nemci na Kranjskem izkoriščajo z nezavednostjo slovenskega naroda. Spominjamo se še prav dobro one dobe, ko smo se Slovenci, začeli osamosvajati na narodnogospodarskem polju, kn smo namreč začeli snuvati hranilnice, kako so se Nemci, namreč kranjski Nemci, zagnali z vso srditostjo v nase hranilnične institucije. Ljubljanski 1' Woehenbl at t" se je kar |K>ivl jeze in ni np'iajal niti trohice kaj dobrega na naših denarnih podjetjih. Grajal je njih vodstvo, upravo, celo smešil je pred svetom našo naprave in je tako pisaril, samo da bi le izpodkopal zaupanje občinstva v slovenske hranilnice. Vsi smo takrat vedeli, da je ta konkurenčna gonja izhajala iz srede — kranjske hranilnice v Ljubljani. Nikomur namreč niso mogle biti na potu slovenske hraniln:ce, kakor samo kranjski hranilnici v Ljubljani, ktera je imela do takrat hranilnični monopol na Kranjskem in ktera je slutila, da jej preti zdrava konkurencija. No, knnkurencija je res nastala. Ako bi Kranjska hranilnica do današnjega dne ostala sama in jedina na Kranjskem. imela bi gotovo v svoji upravi kakih 25 milijonov kron več, ker bi slovenske stranke bile prisiljene izročati jej svoje denarje kot vloge. Toda to se je s tem, ker se je osnovalo šest slovenskih hranilnic, docela preprečilo. Izdalo se je geslo: Hic Rhodus, hic salta, in Slovenci zjedinjujejo svoje glavnice v slovenskih hranilnicah in tako pri]>omagajo, da bodo slovenske hranilnice nekdaj s svojim dobičkom pospeševale eminent no slovenske namene. Vidi se že danes pri vlagateljih Kranjske hranilnice v na-šej Ljubljani, da se njih število krči od leta do leta, kar je dokaz, da sicer v malih odstotkih raste zavednost rojakov Slovencev. A ta narodna zavednost, ta narodnogospodarska osamosvoja. raste počasi, da prepočasi. Naše ljudstvo ne misli na bodočnost, ne preračunja narodnogospodarskih posledic, ktere bi gotovo nastopile, ako bi se Slovenci zavedali in ako bi se zbirali pod slovensko zastavo, a ne pod frankfurte-rico. Za frankfurterico dela vsakdo, kdor podpira gospodo, ktera prisega na vsenemško zastavo. Gospoda v nemški hranilnici so dobri politiki. S slovensko stranko govore po slovenski, saj kmet ne zna nemški, in tako se našemu kmetu dozdeva, da je v čisto domačem zavodu. Ne misli toraj naš kmet, da je v nemškem zavodu, kadar prihaja v Kranjsko hranilnico, saj uradniki govore z njim po domače. A kaj je temu konec? Kdo se pri tem smeje? Samo Nemci. Oni si zbi rajo slovenske kapitale, z njimi delajo dobiček in dele ta dobiček vsako leto med svoja druživa. Podpirajo nemško gledališče, šulferajnsko šolo, nemške korporacije, sploh vse, kar je nemško. Tako pripomaga slovenski kmet, da si Nemci okrepčujejo svoje nemške postojanke. Kaj nam pomaga kričanje na ulici, pred kazino; to ne uči, delati je treba, jedino narodno delo bode nas ojačilo. Človek bi mislil, da slovenski kmet dobiva sam med v nemški hranilnici, da tako rad in konservativno hodi v njo. A kaj še! Še poroštva nima takega, kakoršno mu ponujajo slovenske hranilnice. Poroštvo slovenskih hranilnic je trdno kakor skala, ker to poroštvo dajejo slovenske občine, a za Kranjsko hranilnico v Ljubljani ne jamči niti jeden davkoplačevalec na Kranjskem. Rekli smo, da gospodje v Kranjski hranilnici prisegajo na frankfurtari-co in da to nemško gospodo, ktera smeši naš jezik v trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, podpira ravno slovenski kmet! Luekman, kteri je predsednik Kranjski hranilnici v Ljubljani, smeši javno naš jezik, a njegovi, to je hranilnični uradniki so najstrastnejši nemčurski agitatorji. Kranjska hranilnica v Ljubljani daje ljudi in denar za nemško propagando. Ko so se še nedavno udeležili Nemci volitve v mestni zastop ljubljanski, agitovali so med sk> venskimi obrtniki, kteri so odvisni od Kranjske hranilnice, najbolj hranilnični uradniki, in jeden hranilnični uradnik se je zelo predrznil, da je na magistratu "nadzoroval" prihajajoče volilce! Kdo mu je to dovolil? Kranjske hra nilnice vodstvo, ktero javno podpira nemško propagando. Teptajo nas našim denarjem, a ti, slovenski kmet, id i zopet tja v nemško hranilnico in se klanjaj tej zagrizeni nemški gospodi, ktera te ub'.ja s tvojim denarjem (Konec prihodnjič.) Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. j Nesreča na železnici. Ponesrečil je t dne 12. febr. na kolodvoru v Šmarjah ^ pod Ljubljano Josip Habjan. posest- jj nik iz Luč pri Žalni. Peljati se je ho- i tel iz Šmarja v Žalno ter šel kljub c opominu železniškega vslužbenea pro- ^ ti vlaku št. 2215. Medtem ga zgrabi j lokomotiva prihajajočega vlaka štev. * 2215 ter ga podere. Veliko čudo je, * da ga ni popolnoma raztrgalo. Po- ► škodovan je na glavi. Prepeljali so J z vlakom, ki dohaja ob pol 9. uri ^ zvečer v Ljubljano na južni kolodvor > in od tod z rešilnim vozom v deželno ~ bolnišnico. 3 Poneverjenje. Dne 12. febr. je pri- - čega. Obdolžena je, da je defravdirala d že pred fi meseci 300 kron, ktere je p nekdo iz Amerike poslal svoji ženi. Potovka trdi, da jih je izgubila, ali F pa da ji je kdo denar ukradel, da je 1 zapazila to takoj, pa si ni upala po- z veda ti Žganje na delu! Posestnik Simen Lukan iz Lazov pri Zg. Tuhinju je dne 9. febr. že precej pijan prišel na r Selo k Petflinšku, kjer so ravno "S- si govee" kuhali. Tu je še pil, šel v v listnjak in — umrl. Ali se je v njem n žganje vnelo, ali ga je zadel mrtvo- ] ud. ali je zmrznil, to bode določil 'sod- v nijski ogled, ki je pa počasen. Zadnji pok v železniškem predoru. Iz Bohinjske Bistrice dne 9. febr. —M. Včeraj so minerji zanetili zadnjo mi-no v predoru. Ko so težaki odvedli razstreljeno kamenje ven. so minerji f: prostor, kje je počila zadnja mina. s < krasili z mlajem, zelenjem ter napi- '' som: Bog daj srečo — Glueck auf! s Zapeli so par slovenskih pesem in ra- p dostnim obrazom še ie na večer po ° napornem delu prišli peš iz predora.! Podjetnik jih je radostno sprejel ter jim poleg hvale podelil še precejšnjo : svoto nagrade. V spomin na končano r delo dobi vsak delavec še posebno ko-' u lajno (svetinjieo). Na tej je na jednej n strani vtisnjeno gorovje s Črno prstjo ; u in sv. Barbara, držeča roko nad por-j talnm predora; na drugi strani pa je. napis "v spomin" ter ime podjetni-| I štva grofa Cecoui. Na farnem pokopa-J t. iiščn bode podjetnik postavil dostojni v naerobni spomenik onim, ki so med č delom umrli, aii se ponesrečili. Prav- o zaprav se je ponesrečil ves čas le je- n den, edino ta je bil, kojega so mrtvega p iz predora prinesli. Drugi so večinoma v umrli v bolnišn ci. Nagrobni spomenik bode marmornat veličasten _ obelisk. n Na njem bodo vpisana imena umrlih z delavcev. Tudi bode oskrbel podjetnik j da se bode vsako leto na dan sv. Bar- bare opravila za vse časa sv. maša za g umrle delavce pri grajenju predora. v Močno ljubezen je imel brezposelni j, ključarski pomočnik Al. Lanziner iz y Salfeldna. Dne 10. febr. zvečer je šel n v neko gostilno v Kolodvorskih uli- ^ cah v Ljubljani in si najel takoj sobo. u Potem se ga je bil pa preveč navlekel j in začel tako razgrajati, da so ga mo- v rali oddati policiji. Ko je bil po pre- d stani kazni prost, si ni mogel iz srca p izbiti natakaričine lepote in se je zo- g pet podal v dotično gostilno pit. V ^ vinu mu je prikipela ljubezen do vr- s hunca in kar nenadoma je zaželel na- E takaričinih poljubčkov, in ker jih ni z dobil, je bil tako užaljen, da je odprl nož in grozil natakarici, da jo zabode ako ga ne poljubi vsaj enkrat. V tem se mu pa pokaže izza hlač kakor ban- ^ džar velik kuhinjski nož, ki ga je bil j. najbrže kje ukradel, kterepra se je bila natakarica zelo prestrašila in ste- kla v vežo. Lanziner pa. ki se je bal priti zopet pod ključ, je vrgel oba no- 7 ža na mizo in zbežal — najbrže takoj . 1 :z mesta — in si bode moral iskati n drugod poljubčkov kranjskih deklet. V Ameriko. Dne 11. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljub- ' ljani v Ameriko 5 Slovencev in 7 Hr- J1 vatov. k Nesreči. Dne 11. febr. so pripeljali 2 v deželno bolnišnico v Ljubljani Zma- j" goslava Faturja iz Zagorja na Notranjskem, kteri je bil padel pri jaha- * nju raz konja in mu je ta stopil na r glavo ter ga težko telesno poškodoval. 11 — Posestnik Josip Habjan iz Luč v " litijskem okraju je padel v Šmarju pri Ljubljani pod železniški stroj in se na glavi močno poškodoval. Ko bi 1 ne bil strojevodja Rozman vlaka tako ^ naglo ustavil, bi bil Habjan gotovo 1 žrtev smrti. Tudi tega so pripeljali v ž deželno bolnišnico. — Oba so prepe- * Ijali z južnega kolodvora v bolnišnico J z rešilnim vozom. i Aretovan je bil hlapec I. Tihelj, ; ker je v soboto 11. febr. v Stoecklin- < gerjevemu hlevu na Rimski cesti št. ' 17 v Ljubljani naskočil hlapca Petra -Špinka, ga najprvo pretepaval z rokami, potem pa pograbil bič in ga ta- . ko udaril po glavi, da ga je telesno ' poškodoval. Povod pretepa je dalo, , ker je bil Spinko prodal Tihelju čevlje, na ktere mu je bil zadnji dal krono, a ko je odšel stran, je Spinko zahteval ves denar, in ker mu ga Tihelj ni hotel dati, mu je vzel čevlje nazaj. ŠTAJERSKE NOVICE. Znamenje časa. V nekem graškem listu se je ponujala služba blagajni-čarke z mesečno plačo 60 kron. Za to službo se je oglasilo 11S gospodičen, med kterimi jih je bilo več tudi veščih obojnega knjigovodstva, stenografije, strojne, ptujih jezikov itd. Za službo kuharice z me.-ečno plačo /il lrT»/%n cf o n AiTTn « n n a «*•> mm AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4. floor. Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure ijutraj ao 5. ure popoladne i«» vzemši nedelj in praznikov. se oglasile le tri ženske, med njimi 2 ">()—Ui) let stari. Iz tega je razvidno, da se s kuhalnieo lažje preživi, kakor pa z dvojnim lenjigovodstvoml Bela zastava. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah za vi liral a je dne 11. febr. nb deseti uri dopoludne bela zastvava raz s-nI no hišo. PRIMORSKE NOVICE. Dopisi naj se pošaljajo City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Slovensko katoliško podp. društvo o svete Bar ZJedlnJene držav© Severn© Amerik* Sedež: Forest City~, Pa. o ane 3». januarja IruStvo sv. Jožefa, št. 29; J. 8. K. J., v Imperial. I'a.. je pri zadnji mesečni seji znižalo vstopnino in sicer za polovico, veljavno za pristop v mesecu januarju iufebruarju. llojakoiu iz imperiala in okolice nudi se torej lepa prilika, tla lahko pristopijo za nial denar k našemu društvu. Keilue društvene seje vršijo se vsako tretjo nedeljo v mesecu. Anton Tavželj, (13-1 13-3 2xw) predsednic. ZASTONJ ! D«* se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udornačiio, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosed«ij še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to jc darilo. Kedar »gubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled. otrpljerija živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. *i> Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Obiinn priznanja. Vaš elcktriCni pas je toraj vse uiinil, kar ste mi obljubili, in ie več, pas me je irnova zopet pomladil. Fran Jenčjč, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L Jaz sem uporabljal vas električni pas za neko zelo hudo in skora neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Iv»n GuliČ, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor— in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: - Jersey Specialty Co., 125 Cedar Su, New YorK, N. Y. VAŽNO! Cenjenim rojakom naznanjam, da prodajem vsled prevelike zaloge svoje domače črno vino po znižanih cenah n sicer; Štiri leta staro vino po 50c gaL, tri leta staro po 40c gal., od lanskega leta (1904) po 30c gal. Posodo zaračunam posebej po lasf nej eeui. Od 5—10 gal. $1; do 35 ga' $1.50; 50 gal. posoda je $2 50. Na vsakih 100 galon dam 5 galon zastonj, jri 1000' gal. pa 50 galon po vrhu. Vino je domačega pridelka, narano ter najboljše kakovosti. — Prevozino plačajo uaročniki, kakor tudi hago pri sp«—®—u Te :ja jo do 1. marca 19^- -r-nštovanjem UJSOKirr. BXMONIC, Mirabel Mine, Lake Co.r Jal. (1-2 1-3 tgl) Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovenccm po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., bližji 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na. razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dpfcro urejeno keRlišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča * Mohor IVlItidič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. NAZNANIL.O. Rojakom Slovencem In Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. MoJ SA LOON se nahaja pod It1 409 W. Michigan St., I in ie samo pol .bloka oddaljen od kolodvora. Kadat prideš iz dipe, i kreni aa. desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se ta nadalje najtopleje priporočam in vsakemu najboljšo postrežbo zagotavljam. S -tjoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINN. $400'in več po $5 na me>ec so dobiti lepi loti v Brdx, blizo 3. Avenue nadcestne železiiške postaje in blizu podzemske žele2st, ktera pre- , ti ameriškim n: •• se.laj tudi ne ; vedo, kako bi v laraseajoče šle- , vilo naseljen' njšali, ali jim , pa izkrcanje - lemogočili. do- ! kler jim novi ' -i zakon ne da na razpol:: ■ > 1 'žje, s kterim < bodo prišli bli i želji, oziroma i pr.polnej prep. -eljevanja. Za sedaj sm.r umestnim, da i pri l.ibo javno .iroti našel jeva- : nju, kar upajo s tem. da raz- i Širjajo vse ni"'j i o naseljencih, i d., tako saj ne . upravičijo bru- < talno p.istopanji aseljc-nei v našel ni šk; h uradih. t Med drugimi ami, ktere pre- ' te po mnenju na -r v deželi od na- 1 seljevamja. nave.]. glavni na>elni- r Ški komisar tudi ;-l:tev, da so zavodi * za uboge, kakor bolnice napol- ' njene z inozemei. 7. žirom na to na- f vajale so se po črkopisih in uradnih ( poročil:h tako ve! številke, da se • je moral vsakdo i r.. hote euditi. Baš 1 radi tega dal si je r-a newyo-rr.ki do- 1 brodelni urad prt,-: y/6ljno in hvale- * vredno nalosro. da navedeno trditev 1 natančno preišče. T • se je tudi z go- ' iilo in baš preiskava je dosrnala, da 1 naselniški komisar ne ljubi resnico. Število inorodcev namreč v označenih 1 dobrodelnih zavod'h nikakor ni večje, { kakor ono doma<* in vrhu tega so ' omenjeni inon de izključno že po ' več let v Amer: : Ino so bili pri- : sil jeni naprosili ."-i v javnih zavodih. Oni toraj « več inozemei, 1 temveč izključi. ameriški držav- ' ljani. ] Ideja, ktero i< 1 komisar z navedenimi lažnjiv litvami obuditi j med prebivalst v. »r-ro naj bi mi-slilo, da irre ve.- i-Ijcnc-ev kmalo ' |X) prihodu v A tj v razne dobrodelne zavode, tj splavala po ^ v idi. Ako pri vse u še pomisl:mo, | la je za naselj. .-ba za obstanek " v Ameriki mmc ■ a, ne:ro za do- . marina, ozirom: tu rojenega in j; rzirojenega dr/a . — in ako pri- ' mer jamo potem , v dobrodelnih 1 zavodih se nah: h inorodcev z -mim domačinov, , ,tem zamoremo \ mirne duše trdil . > .$:i0.50 z.a kapelico Matere P»>žj-> na Cerkvišeah, fara Podzemelj, nr. D. lenjskem. Nabiratelj i'.rek a t< m po-!'im vsem darovalcem i.-kreno zahvalo. Darovali so: Ivan Stnbler. M. TTnsič In -T. Uusii' po ."-'J. — M. Gregorič. Iv Stublar. .1. Fraeol, Iv. Perus cli, A. Hren. M. Zn-ge 1. Iv. Požek, P Crme po $L — d. Jakovcič. Iv. Jaklič. Iv. Jaklevič. Jernej Jaklevič. Iv. Klemenčič, M. Mi-:■ k, Iv. Križe. Iv. Lukanie, P. lvralj. J. Kralj, Iv. Križan. M. Savor, Jakob Čudovan. Jos. HusiŠ. M. Costella. J. VlašiČ. M. Vlašič. Mih. Vl^ič. iNLat. Vardjan, Vida Seljau po r>0e. — Iv. Simec. Jos. Težak, J. Cerni"-. A. Petrovič. Iv. Kralj. Fr. Kolih, Iv. Toth. J ar. Moravec. Jur. Pazderc iMariji Planine, Mona Cernič. Fr Pirkovič. A. Kosmerl, Sini. Luzar. Blaž ( gar po 25e. POXOS^L! ' Rojakom Slovencem in liratom Hrvatom se priporočam n.^topleje ter natD.inj.ini. iin prvd.-.jjinJ ra^nuvritn* parobrodn« listke, nisiiW.va.jn nove«, er odpošiljam denarje *\etaro domo-nao. j Postrežba solidna in puSt&t^a. Z ve.espoStovanjem \ BOŽO GOJZOVIC •23 C r rat an-. St. J0HN3T0W^, PA. Na prodaj -o dv »je kranjske harmonike', na tri tone. še popolnoma nove in narejene >r Zeoiii: rja \ Gradcu, htatnimenta A :nata trikratne " a-e. Cena za \saka ■ je r50. — Pojasnila daje: fl "Glas Naroda". (24-2—3-3 Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. F«- riRADNIKI • .TOHV HAW AN. F. O. Box 80«, Ely. Mina. PodT>r~WniV JOHN KERŽIŠNTK. P O. Bo* 1 38. F^leral. T tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely. Minn II tajnik: ANTON GF.RZIN 4«3 Seventh St.. Calmnet. Miefc. f?Wajnik: TV AN GOVZE. P O. B«x 10*. Ely, NADZORNIKI- JOSTP PER KO. 1705 St. Clair St.. Cleveland, Old«. TV AN O KRM. 1103 Cherry Alley. Braddoek. Pi. IVAN PTUMOZlC. P O Bo* 114 EteletK. Minx POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABCJKOVEt., 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Fv JOSIP SXALA, P. O. Box 10S6. Ely, Minn. «0 Dopisi naj ce blagovolijo pošiljati na L. tajnika: Geo. L. Brorick. Minn., po svojem zastopniku in njbenem drujirem. IVnarne pošiljarve naj w poši!;ajo blagajniku: I^aB GotŠo P. O 105. Ely. Minn., in po evojem i&stopniku. PRISTOPILI. K drnžtvu sv. Alojzija štev. 10 v Lorainu, Ohio, ^Lirko Bogovčič rojen 1371 cert. 3204, Fran Hurjava 1S75 cert. 32G5. Družtvo šteje 2«'» udov. K drnžtvu sv. Petra št. 50 v Brooklynu. X. ^ .. Rudolf IIitree 1875 cert. :ijt;t;, Fran Ciil't-r 1 S(i!) cert. ."<:2<>7. Družtvo šteje 1."» udov. K dnižtvil sv. Janeza Krstnika štev. .37 v Clevelandu, Ohio, Fran Kos isso cert. 32l!70. Jakob Platiše 1875 cert. :;J71. Anton Sip »bar is ."i cert. 3272. Družtvo .šteje 20 udov. K druživa sv. Jožefa štev. 12 v Pittsburgu. Pa.. Anton Puc 1S72 ,-,-vt. :t273, Ivan l le 1SS6 cert. 3274, Iran Kaueilija 18SG cert. 3275. 1 »ružtvo šteje 82 udov. i>rT,iTT«n* planilo je: "GLAS NAROD A*". v prahu, zahtevam danes od carja Nikolaja nazaj prestol svojih očeto-v." — Uradna ruska poročila opisujejo pretendenta kot prenapetega verskega fanatika. Lz Sebastopola so prišli ruski vojaki v Bahčisaraj Splošno se sumi, da Tatarje ščuvajo iz Carigrada, ker so tud: mohamedanske vere. Lov na volkove na Ruskem. Poseben način lova, v kterem je korist združena s zabavo, imajo na Ruskem, in sicer na volkove. Več izurjenih strelcev sede na lahke sani, v ktere so vpreže-ni iskri konji. Voznik mora biti v svojem poslu že. izurjen. Na voz vzamejo lovci seboj mladega prašička. Ko ga ko nščipne v nogo. prašiček zacvili in njegov glas obrne nase pozornost v .lkov, ki si zažele mastne pečenke. Trkoj se seveda zapode volkovi na sani. Da jih zvabijo lovci kol:kor mogoče blizu, t upat am pokažejo volkovom prašička. Vsaka zver. ki se drzne preblizu, pade, zadeta od Tnrtonosne svinčenke. Konji se seveda plaše pred volkovi ter dirjajo bli-skovo po ravnini. Vse je podobno divjemu lovu. Vozniku in strelcem je treba mirne roke in hladne krvi. ker pogled na lesketajoče se volčje oči in odprta žrela iz tolike bližine ni baš prijeten. Nov svetovni jezik. "Goju. go ju ni kole-roj. Dum n- jimaj stas. Post ple-zara estantero. Post mr'.gaje maljune-co, Sole tere restas " Te krasno doneče besede, ki značijo novem svetovnem jeziku "Esperanto" znano dijaško pesem "Gaudeamus igitnr". Pelo je to pesem temni okrog 100 "Espe-rantistov" na občnem zborovanju londi nskeira k'uba " Esperantov". Ta zlxir je na neležence napravil mo-._<•, čen vtis. Spomenik krompirja. Malo ljudi je. ki ne vedo. da je bil krompir pred ka-kimi 300 leti prinesen v Evropo iz Amerike ter je postal poglavitna hrana delavskim -V-jem. Na Nemškem so postavili nedavno na neki njivi spomenik iz crranira v slavo krompirja -s s! • l.-"-'m napi •'■".m: "Na tem mestu je bil leta 174^ za poskušnjo prvič |jo. tatarski prestol. — V-led»revolucijskega gibanja na Iiu--kem >0 se začeli tudi Tatarji na Krimu nevarno puntati. V Bahčisaraju. prestolnici b vših tatarskih kanov, se je pojavil tatarski pretendent, ki se imenuje Sahal Girej Kan ter trdi, da je vnuk zadnjega tatarskega kana Sabin G i reja. ki se je leta 17S3 podvrgel Rusom. Pretendent hodi v spremstvu u »rožene telesne straže po tatarskih pokrajinah ter pridiguje sveto vojno Rusiji. Tzdal je oklic v tatarskem jeziku, ki pravi: "Prišel je trenotek. da poženemo Ruse iz dežele ter obnovimo staro državo tatarskih kanov. Jaz Sahal Girej Kan, zakoniti dedič tistih slavnih tatarskih vladarjev, pred kterimi je nekdaj ležala Rusija bali. kjer dela manj kakor 15 delavcev. Po zimi pn naraste število delavcev na G do S milijonov. Delavci so kmetski in pa tovarniški. Železničnih delavcev je 45—50,000. Država da vsakemu v na jem za malo najemnino hišo in vrt. Zelezničarski delavci morajo biti pravoslavni Rusi in tudi poljski delavci so po večini Rusi. — Drusro delavstvo je pa namešano in obstoji iz Židov, Poljakov. Litvinov, Lehov in drugih, na Kavkazu pa delajo Perzi in mohamedanci ter tu in tam kak po-samezen Rus. Kakšna je bila lanska letina. Poljedelsko avstrijsko ministerstvo objavlja sedaj poročilo o letini 1. 1004. iz kterega je razvidno, da se je lansko leto v Avstriji pridelalo 140 milijonov metričnih centov pšenice, toraj za 2 milijona metričnih centov več, kakor 1. 1903. Na jjgu in v sudetskih deželah se je sicer pridelalo manj ži- ta, zato pa v Bukovini in na Nižjem Avstrijskem je bila izvrstna letina. Vkup se je pridelalo na Avstrijskem 23.3 milijonov metričnih centov rži, 2.7 milijonov metričnih centov več, kakor lani; krme se je pridelalo za 1—2 odstotka manj nego leta 1903, koruze se je pridelalo prav malo; vendar pa povprečno se je leta 1904 pridelalo več žita. nego v navadnih letih. — Dolgo spanje. Sloveči pisatelj Aleksander Duma? ml. je bil ne le v svojih, temveč tudi v ustnem občevanju nagel satirik. Neiki večer je sedel s pisateljem Soumetom v gledališču, ko se je prvič igrala neka Soumetova igra. Dumas je zapazil nekega obiskovalca, Iri je trdno spal in je rekel svojemu sosedu: "Vidite, tak je vp-I ji v vaše igre!" Drugi večer so ig> neiko Dumasovo -igro. in Soumet se je skrbno oziral po celem gledišču, da bi ile v vojskah v rabi granate ali bombe. mctnne z roko. To orožje se je ponovilo še posebej v sedanji rusko-i.-ionski vojski. Japonci so je rabili v bitki pri Liaoyangu, da so premaknili Ruse iz zased. Enako so jih rabili Rusi pri obrambi Port Arthurja. So na te krogle napolnjene z razstrelji-vom imenovanim "pyroxilm", ktere služijo najbolj nehoti pri napadih ali o) irambah kak !i utrdb. "S" prejšnjih časih so bili v vojskah nalašč za to orožje določeni vojaki- imenovani "irrenadirji". Morilka Klein se je poskušala že trikrat v zaporu na Dunaju usmrtiti. Prepeljali so je v bolnišnico za vjet-nike. Ustrelil so je med vožn io iz Ale-ksandrije v Trst dunajski zdravnik dr. Eusrcn Friedmami. Pogodbo z novimi avstrijskimi orož-niškimi častniki je turška vlada podpisala. Primadona — revolucijonarka. Pri-madona na carski dvorni operi v Pe-trogradu, je odpuščena, ker je baje re-volur-ijonarka. Čevljarji se iščejo. — Rusko vojno ministerstvo je baje sklenilo najeti 1200 čevljarjev ter jih poslati na boji-Ške krpat vojakom čevlje Čevljarji •lobe mesečno iOO rabljev in vojaško hrane. ( ?) Vedno galanten. Francoski general Gaillard, ki je živel za Časa kralja Ludvika XV., je slovel za posebno galantnega gospoda. Neki večer je bil v družbi, ki je sestala večinoma iz dam ter je v razgovoru zatrjeval, da v ce- lem svojem življenju še ni srečal resnično grde ženske. Neka dama v družbi, ki je imela potlačen nos, je stopila preden j rekoč: "Ah, gospod, potem si oglejte mene ter priznajte, da sem res grda." — "Vi, milostiva?" je vskliknil general. "O, vi ste, kakor vse ženske, z nebes padli angeli! Le s-lučajno nesrečo ste imeli, da ste padli ravno na nos." Društvo protf obrekovanju in opravljanju se je vstanovilo v Tn-terb.irgu. Društvo ima n.-men, odločno nastopiti proti opravljanju in obrekovanju, kateri bolezni baje močno razsajati v omenjenem mestu. Vse obrokljivee (in seveda tudi obrekljivke) spravlja društvo pred kazenskega sodnika na ta način, da nazmni vsak član vsakega obrekovalca obrekovani osobi. da si poišče pri sodniku zadoščenja, a ova-jalec se javno prizna k pričanju. Društvo pa tudi daje obrekovanim oso-bam posojila za tožbene stroške. Visoka odškodnina zapuščeni nevesti Stotisoč mark odškodnine zahteva zapuščena zaročenka nekega bogatega Škota Spoznala sta se bila mlada, lepa in goreča pred desetimi leti. Cista ljubav jima je spoj:la srci, duši sta jima plavali 11a krilih poezije. Zaročila sta se. na kar je moral zaročnik oditi v Mehiko, kjer je imel vel ke rudnike. Neprestano so letala najslajša pisma med Evropo in Ameriko. Pred štirimi leti se je zaročil:k vrnil \ Evropo, toda na splošno začudenje n: hotel ničesar več slišati o svoji zaročenki. Zapuščena zaročenka, se je zatekla k sodišču ter zahteva 100.000 mark odškodnine, ker ji je znano, da izgubljeni zaročnik SO,000 mark čistih letnih dohodkov Prva želosnica na Islandiji.-Na Angleškem se je nedavno osnovalo društvo za kopanje žvepla v dveh rudnikih na tem daljnem otoku. Delavci so od Inke Husavik oddaljeni prilično 4 milje ter bodo s to luko spojeni po železnici, ako bode zamoglo društvo skleniti pogodbo s posestnikom tega t zemljišča. To bi bila prva železnica • na Islandiji. Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠViCE, SHflMOSfA IN LJUBLJANE. POŠTNI PARMKI SO« "La Lorraine" na dva vnaka................. 12,000 ton, 25,000 konjskih moči "LaSavoie" " " ..................12 000 " 25,000 " « "La Touraine" u " « ........;.........10 000 " 12,000 " " "L'Aquitaine" " " » ................ 10 000 " 16,000 H « "La B'en-gne"........................... 8 000 " 9,000 " " "La Chan.pagne"........................ 8 000 " 9,iOO M MLaGascogne"...........................J.".. 8,000 " 9,000 « Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. PamDd odp*u(ejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob !0. ar! dopoludoe iz prist» oišča it. 42 North River, ob Morton St., New York: La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVO IE La Bretagne 2. marca 1905. *T.A LORRAINE • 6. aprla 190a 9. marca 1905. »LA TOURAINE 13. aprila 1905. 16. marca 1905. *LA SAVOIE 20. aprila 1D05. 23. marca 1905 La Bretaene 27. aprila 1905. 30. marca 1905. "LA LORRAINE -J. : :aja 1905. Pamifea s zvezdo zazn&rncTtni imajo po dva vijaka. K U R 7.. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.47 in k temu še 15 centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Kje je JERNEJ JANZEKOVIČ, doma iz Malega Lešča, fara Suhor na Dolenjskem? Pred 6 leti bival je v Joliet, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Ivan Janzekovič 216 Jefferson St., Reading, Pa. Rojakom v Dollar Bay, Mich., in okolici priporočamo našega zastopnika Mike D. Schnellorja, Box 201, Dollar Bay, Mich. On je pooblaščen sprejemati naročnino za nas list in naročila za knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". Njžje poapisana priporo čam potujo«?»Mi Slovencem iu Hrvatom svoj......... O SALOON 107=109 Greenwich Street, . . INEVV YORK! • . t katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne snioake......... Imam vedno pripravlj'en dober prigrizek. Potujoči Slovenci in IIr-Tatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen peset se priporoča FRIDAV0N KROGE 117-109 Greenwich Street, New York. ~T H 1 J ANA GORSE, 433 Rush Street, Pueblo, Colo Bolan na srcn, pršili in led r icali. Cenjeni gospod Profesor: — Evo da n as Vam javljam kako su mi djelo- vah Vaši Ijekovi. Veleštovani profesore, mopii Vam javiti, da sumi Vaši Ijekovi jako pomogli, jer ne samo da sti mi lasi oduia prestale izpadati nego su mi i nove lasi narasli tako da imam sada bujne lasi kao u mladosti. — Dragi profesore, kako Ua Vam se zahvalim, ja drugači ue mogu učiniti več da prignem glavu do črne zemlje, pak Vam se zahvaljujem kao izkusuom lječuiku. — Svakom co v je k u dok bmlem živio preporučit ču neka se obrati na Dr. E. C Collisa M. 1. jer Vi ste jedini Iječuik koji ste kadar svaku bolest izlje-citi. V am do groba zakvljam JOHN MATCXICH Box 747 Portland, Ore. Dam Vam vejdit da sem ndobiu 11 redu Vaše medicine in počel precej nncati kakor ste 111 i pisali in sem precej spoznal do so jako dobre zdravila, tako da se počutim prav zdrav po tijili in se Vam z..hvalim za use Vaše zdravila ker so mi pomagale mojemu zdravju, ki sem ga prej malo imel zdaj pa livala Bogu sem popolnoma zdrav. Vas pozdravlam iu ostanem Vaš prijatelj LUKA ŽELE, __Shiyock, W. Va. Panl Wasilewski, Box 116, Grampian, Pa. Dragi gospod profesor:— Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja iu bodenja v pršili in ze lodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las, še rabim iu kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadali iu sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem Vam udaui VIXCEXC ŠUŠTAR, _P. O. Box 14$, Moon Run, Pa. Veleštovani doktore:— Pisao sem za ljekove radi moje očne bolesti Vi ste mi odma poslali naj bol le lekove jer sam ponjima odma sasma i potpunoma ozdrzvio — načeuiu Vam se najtoplije zahvaljujem i bit ču Vam do 1GLIGO RAD1SEV1C Zastarela bolezen na želodcu in ledvicah ozdravljena. 712 Waluut Str. Kevanee, Ills. Frank Beznoska, R. F. D. No. 3, Walter, Okla. rta smrti zahvalan. Vaš Častiti gospod:— ^Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši iu ko sem porabil vse, sem bil popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša zdravila iu ostanem do groba hvaležen Vam iskreni prijatelj. T - GEORGE UHERX1K, Brownfield, Pa. iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo na»i bolni rojaki naj/aiiesljivejse Pozdravljam Vas mlano iti ostajam a spoštovanjem GREGOR ŠEFRAR, P. O. Box 64, Cumberland, Wyo. Marija Belina, K. F. D. No. 3, Clarkson, Neb. ^uravnisKem zavodu dr. E. C. COLLINS=A, ker se nijedeu drugi zdravnik ne more ponašati s take TS|.ešuim zdravljenjem kakor on. '^r'Tivse n,o;ke,iu f-vske ,b",ezni nki,tne^ zast;,rc,e ♦«.« jam« _ , .„,[.,.,, ,..[,. „,' „1..,,; .,.„ oole/m na plju.-ah pioili, želodcu, .revah, ledvicah, jetrall, mehurju, kakor tml TSeb bolezni v tiel.uiiii votlini bljiiv.iuje krvi, mrzlico, vročim, težko dihanje, nJp^'illio i" b ^ infc " V,^ "^h^^.^t bidJči^ ^ fV* ^ l-nhijalni. fe S utekle noge in telo,-vodenico, božjast. slabosti pri spolnem občeva. i„, poluei na^dke^SraVie^uiH^ n^^ ' MJ ' .^o (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri srbenjenje, Iiš.ija. mazolje, ture. hraste in rane, vse ženske bole/11 n-i110 ran iii. J J*t® - ? smaeaJe 111 tok ,z ogljušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na Havi mzunuue Imlezui. D It. COLLINS, je prvi in'edin^vuV ™ J e"^^ OZD^Tl TSF ^»i «a maternici itd., kak„r' sS nouanje Zodrffvlje.ije spolnih bolezni osiane rajno). Ženskam iu možkim Je ni treba s, L ,t , , • • h IN ŽENSKE SPOLNE BOLKZNI, kakor tudi "sifilis- točno in Donollioma. (brce i o ua Dl{. K. C. COLLINS-OV zd/avniški zavod. ^amovatiitei uaj natančno m zanesljivo op,sejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neiel Stalkoj SLOVENCI M VAM PRIPOROČAMO SAMO IN EDINO LE SLAVNEGA KN ISKUŠENEGA DR E C COLLINSA M I Ako ste slabotni, bolni, ato izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni če ie vaš« hnUzpn 70at uts" ^oiJziNSA, M I. in las, kako -dolgo ste že bolni, ter pošljite pismo na ta-le naslov: ' J zastarela ah kroniena vsled nevspesnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišiU natančno vašo bolezen ia navedite at trosi MEDICAL INSTITUTE CJ E COT.T TTvTei t 140 W. 34th Street, TZZZ' ' '-LJ^J MEDICAL INSTITUTE ' ** ^^ * dnio.prtpriiaal, da Mrt« gotovo ia popolmozaa ozdravili NEW VOl^K, IV. Y. JagoslDTansfca ^^ Kaiol. Jednnta. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO MEDICAL INSTITUTE. I> R. C. E. € O L, JL I ^ S, MEDICAL INSTITUTE. S„oštovani "ekaj "ai"°VeiŠlh prizr,nr,j' 8 kterimise zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Ozdravljen vnetje mehurja in kemorrhoide. Jaz, spodaj podpisana se Vam zahvalim za Vaš trud in za Vaše učeno zdravilen,e. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam, da ste Vi pravi iu edini zdravn.k. kteri zamore ozdraviti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj vmesni I ucblo. a ni jeden mi ni mo-el pomagati. Nekteri zdravniki so mi rekli da uij m 111-. a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila iu trositi denar, če mu m Ilir. \ . pa rni niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej tezkej bolezni in mi poslali zdravila, po kterih sem takoj čutila olajšanje v'pljučihm pirs,h a p.., družic poslanih zdravilih sem. hvala liog'u iu Vam — popolnoma ozdravela, tako. da se nitim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera ko priobčila v svojih listih tega izvrstuega zdravnika in nas tako opozorila na najbol jšega zdravnika. S tem končam pismo — Vam do groba hvaležna. ANA GORŠE, l?ncl> gagica sramežljivo. "In čisto sama!" je pristavila go-pa Zga.srali.na z gorkirn maternim po-rosom. "Tudi v krop jih je dejala ama in j m opulila perje, samo zadala jih ni sama, ker ima reviea tako nehko srce!" '' Srečen mož, ki dobi tako ženko ! " e vzdihnil hudomušni notar in me je V.navsko brcnsil pod mizo v nogo.. "Koliko sem pa tudi žrtvovala, da -em jo vzgojila tako moderno in ob ->nem praktično! Daj, srčece moje, daj, zaigraj gospodom kaj na klavir!" "Gospa, gospa!" se je oglasila kuharica iz veže "Oh, mikdar nima človek miru!" je potolažila Zpajpalina. "Oprostite, gospoda, zdaj morim v kuhinjo. Pa saj moj mož kmalo eaklene štaeuno in pride sem. Oprostite!" Goapa Zgagalina je odčia, gospodična Zgajiea p« ne j« spravila nad abo«^ klavir, oziroma nad najina ubo-aŽMR- Slišal sem že marsiktere šušmarje nt poslih in iitrah, na tam-buriei in okarini, na orglicah in na glavniku, tod* nikjer še nisem doživel take mačje godbe, kakoršno nama je onizadejala tačas neusmiljena Zgagica. Najrajši bi všel dale« nazaj v hribe; zadrževalo me je le hudo koprnenje po obljubljenih pečenih piščancih. Teh se je spomnila naposled menda tudi naša umetnica Končala je z neznansko ponesrečenim akordom, ki ga je trikrat popravila, vselej nam na novo muko. Midva z notarjem sva jej plo-kala kakor besna in Zgagica je beža-■1 blaženim nasmehom mad svoje pijance. Blagodejna tihota je zakra-' je val a v salonu. Tedaj se je zaslišal z kuhinje ZgagaJdni glas, pa nič vec Nad SO let se je obnašal Dr. RICHTERJEV 8VXTOYNI, PitENOVIJE^CI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATISEM, P0Z0ST1TIC0, PODAGRO itd. in razne rcnniatične liepriiite. S A H O; 25ci. in 50ct. v vseh IcLarnth a'l pri % F. Ai RiclLtsr & Co. 215 Pearl Street, New York. tako prijazen, ampak nekako javkajoč in cvilee "Kje je smetana? Samo to vprašam. kje je smetana? Si mi jo že zopet vso požrla, ti nesrečni otrok, ti snede-na roba, grda, zanikrna! — Da se ti ne smilim jaz, tvoja mati, na — toliko gospode imam povabljene, pa nobene smetane! Kako naj zdaj naredim omako? Uh ! Kar zlasala bi te !" (Konec prih.) VABILO na MAŠKAEADNO VESELICO i in PLESNO ZABAVO, ktero priredi droztro Marija Pomagaj št. 6 ▼ So. Lorain, O., DXE 4. MARCA 1905 ▼ Josip Fertaljevi dvorani, 404 10. Av. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 25c. Dame proste. Na obilen obisk vabi vse cenj. rojake, rojakinje in slavna bližnja društva ODBOR. (llxj2T) Ko si namenjen ženo, otroke ali pa. ••r*4alke ter prijatelje v Amerik« vxeti, Siši za pojasnila in v*ine ceme na: FRANK AKSER, 1*9 Grecowlck St, Hew Yark, N. Y., ker tu bode£ najpošteneje ia najbolje pMtreiea. Fr. Sakser je priiani sastop-nik vseh imenitaih »arakrodnik druAb- rk. * a« MJAKI V*w» rtjMOfli. o»crbiu> pa u in •kobee, pripora-i roiua s v«j« aaroino I GOSTILNO i na 17» »t. Clair 1+reet. i Clevalaad, ^ kjer se raokoaa ffo^tu pastroee M z 4«i»ria Celambia, vedna sve-i jam jivatn, okuauim dotaačim . | ras« ali dobrim wkiakeyem. ^ Na raapolago ntiam tudi fine j j imatike. Rojakom, ki potujejo po . 1 Aaarifci, »li doftim iz ft are do-, i me via*, dajeas poceni lepe spal-j i &e aafce (prenočišča) ter hrano. Kajaki! agla#rte se torej pri doaasiiau, ▼ m&jej s t a rej in do- f Wre maitej gostilni. Pri meni ^ kMU> dabra, cena in g03toljub- r B.0 pwtradar.i,, za kar Vas za- P" gotavljam. ^ Zabeležite si dobro moj na- £ ilovl ' I V obilen poset se najtopljeje i priperoiam. Z velespoitovaajem Josip Perko, l gostilničar, 1785 St. Clair St.. ^ CLEVELAND, O. I'rMkviiUM-s-it ljfci postrežba. [ «»r čez A nt werp»-n je jetlna najkrajših ia n ijpi ijuhmfHi za -of.iukt- i/ ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajerske, Kereik«, Pzanerje Irvatsko, i>-.i.i;«:u*ijti iu dele Avstrije. i/. NKl.V YOUKA od pljujejo parniki vsak« mImAo •!> 16. u a>{K>ludiie <»«1 |muih»1h .stev. ob vznožju Fnll«& — Ia |.>ELPH l.I ti vsnko drugo sredo od j>om«la #b TMMijt 1 - G-lcMie v p r aft »n j ali kupovanja režnjik listkov »t & oortiiti u.* Office, 9 Broadway, New Y(we City. »O—M Doarbora Street, CHICAGO. Cetrtuy BwfiMm*, ULDST JjOTHP «1 SUrrv^t. 3 Air T»A.irnrSOO — eJS «a ts**xmnf>* NARAVNA CALIFORKIJSKA VINA NA PRODAJ. Dohro črn«» in belo viao od 35 do 45 centov galona. Staro bele ali črno vino 50 centov galora. Rcesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik od $2.25 do $2.75 galona. Slivo\ ica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan Jnkše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Cosia Co,, Ca!. Skušnja uči ! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VIKO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz fiaega, naravnega ^ina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne A nerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Saata Fe Ave., Pueblo, Colo. CUNARD LINE RARINIJCI FMUJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M, PASHIXI FKAJd JAK* 0B8EŽIN PO K HIT PE08T0S KA KB©TU ZA ŠETA5JE POTNIKOV TaSTJSttl KUlIDi. CAEPATHIA ram worn odpluje iz Jfew Yorka dne 7. marca 1905. odpluje iz J5ew Yorka dne 21. marca 190.". odpluje iz Kew Yorka dne 2& marca 1905. ULT0NIA, SULT0FIA in PANN0KIA m parmild u dva vijaka. Ti paniki sa »»pravijeni pa rLaja*y«ji«a kraja ia aala prikia4aj za tretji rnirtiL J BDEL A so dobra ia patmikom trikrat aa 4aa mizi paalreieBa. Tož»j« listk« pradajaja p^blattaai tfM^« la The Cunard Steamship Go., Ltd., M IrMiwtj, I«w Ttrk. 12€ Stati St., Iwton. 67 Dtarbtr* St., Gkit^t ZASTONJ ZLATA OPA Navedeno fnodcrnopm?-rišKo uro, za ktero prave časomeHe jpmiino, damo zastoni dcčk.un m • c klicam, kakor tudi mur, kdor proda ko matlov Icnotičja po i i > c • komad. L";a je lej.a ii so'.idno Izdek-na, slična zlatim uram, jam-ščnim zsl 25 let. Pifite danes in n i v.»r po£ljemo lcpoti5}e. K?dar prodate, pn-eljitc nam $2.40in URO z vernico GOTOVO z vračajoče se pošio. CIIOVN SUPPLY lu2 RiaicSfh s:.. D-;.-!. 3". C: ";?!."!. Sloveacem in Hrvatom priporočam svoi SALOON v obilen poset. Točim ved«o svežo pivo, dobra vina in whiskey ter W imam v zalogi zelo "fino s modke. r, Rojakom pošiljam denar- ^ jo vstnro domovino hit'o in poceni; preskrbiin pa-robrodna in želozni> ške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New -ffi Yorku. W Z velesp»štovanjem Ivan Govže, Ely, Minn, i JSSSH KRAGKER. lift »L Clair St., ClmUni, 0. .Rojakom. S!orpnr»»Tn. !n bratom Hrvatom v Mi.war kee, Wis., in okolici pripor^ Sam najtoploje svoj SALOON, na 175 Reed St. v Milwaukee Wis. Postrežba točna. Eojaki dobro došlil J/v3LCB ILA-KUIT, lastnik. (19-jun-05 3xw) Prfcpor»ia rsjakoM m)* is*sstn» fata** v aoke^eti i?4o vsa unertiS* vita. j vfeo (•oaeor4l arotoiam p« tfv ; b«lo tžso MAJBTANJS« MABft&CL« ZA WNO TE M »AL03T. uiKBf.} SV &0, m h*«--?* m im-ynsr*eirLl bdaje k Sraajzke^a, velja 12 »tskieaic $16.08. BrajevM jc najbolj« vrste, ber je na isti naler, ka- '^or #«ma na Kranjskom. N AAM JS PBIiOŽTIl »ENA*. £a oVfi& RdrečKa »c pr^areŠA •FOHN KRACKEH r.i^n i!t fTUfp St., Cleveland fk J Kje je najbolj varno O naložen denar1 : : : : f v r Hranilnih nlog je: 13,147.35(5 kron ^O vin, Rezervnega zaklada je: 051,000 kron, Mestna hranilnica liublianska tj & j© največji, najmočn®jši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema ulo^e in jih obrestuje ]>o odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, t..ko obresti spet obresti ut-so. lleiitni davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici j * najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri b» se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za v rr.ost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega šc mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Varnost je toraj tako vel>ka in za večne čase zagotovljena, da ulagatclji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripeznava država s posebnim zagonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a r.e v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite torai. kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HI pošiljam najceneje in najHitreje v staro domovino. Alllijone ki-on pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnostil Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in po.šr. DENARJE Sedaj pošljem lOO kron Sp120.47 in lo» centov požtarine, bodisi da kdo pošlje S<*» ali 6""'00. D A DAQDAHMn I SCTVG prodajam po izvirnih ronali in r-otnikom koli-1 O i Vride v N«nv York in nas mož ga počaka na postaji, odredi vsn j)atrt'l>no glede piti/-.ire in dovi-ile potnika v soliden in een hotel. Ako kdo sam pride v [New York n:«. kitko ž« h*/niško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gre na postajo k telefonu in pokliče 379S Cortiandt, ali con« rsect three seven nine five Oortliintlt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača, 23 centov in prlLirani dolarje. To j« zelo važno! Z velestovanjem 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in so naj ne jmsti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefons 37QS Cortiandt Telefon: 37QS Cortiandt S-.,.*,. A ... -v., -o-- Zgled. Ni še dolgo te?a. ko delal v malem mestu —a— hudo p-'koro. Go *pa Z'a^alina je namreč p-»leg drugil. g,.>tov povabila tudi mene na večerjo. Prišel sem točno in velikim tekom; saj sem bil popoluilne daleč gor v hribih *na komisiji. Kor pa nisem poznal domačih šei? in uavad gospe Zga galine, sem prišel za pol ure prekmalo. Drugih p>stov Se ni bilo nobenega. Zgagalina, postarna soproga gospoda trgovca Zgagooa, me je zagledal* iz kuhinje in me je sprejela prav prisrčno v veži. Priklonil .-fin se, da bi ji poljubil roko po star. neumni na-Tadi, pa iem se še začasa premislil in nem samo prav krepko kihnil, Njena roka je prerei dražestao -1'^ala po ie-RSii in iebuli. "Bog poma-aj. da rM- tftr m1' elite!" je dejala Zga«a' na. "Pa ne sanarite, »«pod adjunkt. da se m-mvm prav« "tiujleta" na človek ■• nteprn®! toliko je delft, 'la se Bog tmaili!" Pred mano je stalo majhno m suho babše, Rumenkasti obra*. že precej po»to posejan z gubicam1-. kazal, od'čna Zjigiea lila name manj dehteč v{i-. n- : a mamica. I>ekle je štelo neka i ' i Irajset let in je bilo dolgo in ta i.akor fi/.o-lovka. ("rnolasa. nek prevelika glava se ji je draže-t' "'»la na suhem. dolgem vratu, kjer bile žile razpete kakor strune nr. itari. Oči so bile majhne in so e tako nedolžno. kakor pri enon:. -< r-m pujsku in tudi široka usta. /.: vj pripravljena na smeh. so bila i >bna onim imenovane okusne živ; Roke in noge pa so bile dolge. '.delo se je lear-ikomu. da mma 7. i na ber-gljah [>o t«'" dolini s i . X i vsak način je i)ilr» lri:spoil"Č!v V. -a mnogo lepš.; od sloveče V" jako je bilo žal. da ji sem ' v pravem času narediti k«4mpl:ir " zdavnaj previdno pri pravi j« < jo. Pila je to laskava fraza o k vi vili al nekaj podobnega sla i;ar dobro de -kromnosrenim /.z. in včasih tudi Zira'jalinam. r:. spa mama so od zlo v kot in ^o si obrisali sv e roke o1 zamazani "tiujieti" povabi, za sa »o. "Izvolite v >al«n". - a dejnl" nljuilno in mi i 1 i- po m šili in ščurkih. Tako sem sedel nekaj Časa sam. Prišlo mi je na misel, da - • Zgagiea smejala, ko me je zairi . Zakaj? Pogledal -eni. če mi ne \ - (ri čevljih j trak venkaj ali če mi m i kravata [ po strani. Nič. Vse v Čemu se i ,je torej smejala podol_:>punicaf j To sem ugibal, ko je j. sel, hvala i Bogu, drogi gost. Bil je notar Mini?, del: 1 mož z veseljaškim iz raz«-m na >ir rn obrazu, obrobl jenem z rdečkasto Vado. "Ali ste sami?" je v/ ii]. "Oh moja ura vedno prehitev: ' p0] Ure bi i bil lahko še počakal v -tiiniei. Tukaj je žajfa, žajfa!" Pravkar sem se mu hot zahvaliti na laskavem poklonu. ' , . , prihiteli mama in hčerka po/: t <*osta. Gospa Zgagalina je j, v pi?an- I pralni obleki in brez t: Z"a"iea pa se je bila oblekla v • ; -ii0 z nP. rodnimi, ohlapnimi r< k: "O. o. lefX). da ste -m, i0 smeli ja.a notar n m ,;ia z vim k. lenom. ka'.-or hi zhn. del s šivanko. "Pr - • i;te eti!" "K- ko ste sreč>o ^ - ■ tako brhko hčerko!" , no Ur, samo da je kaj . temi be- seiiann .1«* n"-rce!i»?z c. ihlo za t vo r n i eo Zga -a line zgov " Hvala iV.gMie : pritože vati", se je lagala mati. h(.j }r pridna, prav pridna, in , ?/nogo VC-eelja do gospfxlinjstva." "Kako pa bi mn:r!„ to t ,lru