številka 6
irrmtfrar
52.1. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 8. junija 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. ari zjutraj; v pondejjkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani T npravniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so is	pošilja	upravništvu.	»
j«	Telefon številka 118.	s«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
zn	Uredništvo in upravništvo:	a
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana <u zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju m-ts pust. — Za odgovor je priložiti ur m!").
b:	Telefon številka '1 ’
Boj proti dr. Šušteršiču se mora izbojevati.
Vsa napredna in tudi tisti del klerikalne javnosti, ki še ni popolnoma otopel za čut poštenosti in politične dostojnosti, je z navdušenjem pozdravljalo boj, ki ga je pričel »Slovenski Narod« po Kamili Theimerje-vi zoper koruptno in nasilno klerikalno kolovodstvo. Odkar je izginil iz političnega površja všled svojih umazanih afer prosluli bivši vodja dunajskih krščanskih socialcev dr. Gessmann, odkar je podal demi-sijo bivši dunajski župan Neumayer, kateremu se je pritisnil na čelo pečat: »madeža dunajskega mesta«, sta ostali samo še Rediova in Lucacsova afera, ki bi se dale primerjati po svoji senzaciji z dr. Šušteršičevo afero. Saj pa tudi ni znano, da bi kdo s tako brezobzirnostjo in drznostjo zalučal v obraz kakega od cesarja potrjenega dostojanstvenika, korupcijo, kot je to storila Kamila Theimerjeva deželnemu glavarju dr. Šušteršiču.
Najhujši so očitki v 122. številki letošnjega »Slov. Naroda«, kjer priobčuje Kamila Theimer s polnim podpisom o dr. Šušteršiču stvari, ki bi se jih noben človek ne pustil očitati. Kamila Theimerjeva razklada, kako je prišel »poštenjak« — tako ga ona nazivlja — dr. Šušteršič do ogromnega premoženja, ko je vendar znano, da je bil še pred nekaj leti revež. Ona mu naravnost očita, da je zlorabljal svoje stališče kot vodja S. L. S. v dosego svojih osebnih koristi in da si je na nepošten način pridobil premoženje pri »Ljudski posojilnici«. Theimerjeva imenuje dr. Šušteršiča »poštenjaka«, kar znači ravno toliko kot da bi mu rekla, da ni poštenjak.
Theimerjeva pa obenem poživlja deželnega glavarja naj jo toži češ, da bo vse dokazala pred sodnijo. Svoj članek zakončuje tako, da dr. Šušteršiču ne kaže druzega kot: ali obsodba Thelmerjeve pri sodišču ali pa — penzijon. Theimerjeva piše namreč:
»Pričakujem in poživljam vas, gospod dr. Šušteršič, minister in ekscelenca in spe itd. itd., da me. za te žaljive trditve pokličete pred sodišče, da dobim vroče zaželjeno priliko strmečemu svetu dokazati, da deželni glavar na Kranjskem, junak lanskega evharističnega kongresa, mi-Ijenec in prijatelj cerkvenih knezov, ki so ga člani cesarske hiše in druge visoke in najvišje osebe, ne poznavajoč razmer, opetovano odlikovale z ogovori, ni samo v vsakem oziru nevreden, da stoji na čelu deželne uprave, marveč še te pravice nima, da bi stisnil roko najpriprostejšemu
kmetu te dežele, samo če je ta žulja-
va roka čista In ta dokaz, moj
gospod deželni glavar, bom jaz doprinesla in nič, pa že prav nič vam ne bo pomagalo. Če boste po svoji navadi tudi tokrat poskusili na te, jako precizne stvarne obdolžitve odgovoriti namesto s stvarnimi navedbami z osebnimi invektivami. To pot so vsi Izhodi zaprti in ura dobro zasluženega obračuna je udarila. Prisilila vas bom v sodno dvorano in naprej Vam povem, da jo zapustite samo kot političen mrlič, kvečjemu, če se preje prostovoljno umaknete.«
Od cesarja potrjeni deželni glavar dr. Šušteršič na te stvarne očitke ni imel druzega odgovora kot da je napravil akt družabne kurtuazije in proglasil Theimerjevo za —neumno. Tožil ni in tožiti se ne upa, ker se zaveda, da postane isti hip politični mrlič.
Očitki pa, ki jih je izrekla Theimerjeva proti dež. glavarju so taki, da mu j? mogoče rehabilitirati se le potom tožbe. Dr. Šušteršič je dobil svoje dostojanstvo edinole vsled te-
ga. ker mu je izrekel svoje zaupanje ž njim sivolasi naš vladar. Cim
pa c. kr. vlada vidi, da se dr. Šušteršiču očitajo tako gorostasne stvari, čim vlada vidi, da si dr. Šušteršič ne upa iskati zadoščenja za krute žalitve in stvarne očitke ne more druzega izhoda Iskati kot, da pozove zaupnika krone. dr. Šušteršiča na odgovor in k demisiji. Mar naj vlada čaka tako dolgo kot je odlašala pri Redlu in pri Lucacsu?
Tudi pri nas je nujno potrebna radikalna in hitra operacija, kakor na Ogerskem, kjer že na leta in leta vlada najostudnejša korupcija in strahovlada. Včerajšnji »Slovenec« ima prav. ko piše o razmerah na Ogrskem in popisuje, kako so take razmere škodljive. Značilno pa je, da se hočejo take razmere rešiti. Drugod jih rešuje vlada — pri nas jih pa hočejo reševati oni, — ki jim to — najbolj škoduje.
Kar velja za Ogrsko, velja tudi za Avstrijo in tudi Kranjsko. Tudi naši Lukacsi morajo s političnega površja! Kar velja za ogrsko strankarsko korupcijo, velja tudi za našo koruinplrano S. L. S.!
Zaupnica, ki jo je dr. Šušteršič dobil od soglasnega sklepa deželnega odbora ne more in ne sme biti niti najmanjše opravičilo za dr. Šušteršiča. Kakor pravijo s stališča družabne kurtuazije, je dobil dr. Šušteršič zaupnico. nihče pa, ki je glasoval zanjo ni o žalitvah meritorlčno razpravljal. G. so pod pritiskom sodili brez razprave, brez prič, brez dokazov. Dr. Šušteršiču so očividno iz kurtuazije čestitali, v mislih so mu pa pljuvali v obraz.
Za narodno-napredno stranko pa omenjena zaupnica vendarle ni akt, ki bi ga bilo mogoče prezreti. Nanj se sklicuje dr. Šušteršič, nanj se sklicujejo klerikalci in nanj se bo sklice-
vala tudi vlada. Pri tem se povdarja, da je bila sprejeta zaupnica soglasno ter da je zanjo glasoval tudi zastopnik narodno-napredne stranke. Faktično je položaj tak, da zgleda dr. Triller danes v deželnem odboru, kot da bi odobraval klerikalno družabna in politična nasilja.
Po tem. kar se je zgodilo lahko imenuje deželni glavar dr. Trillerja za svojega zaupnika in svojega an-gelja rešitelja. Da bi dr. Triller ne napravil tega akta, bi bil danes položaj čisto drugi. Boj proti dr. Šušteršiču seveda sedaj še ni končan in ne sme biti končan. Nadaljevati je treba boj z vso intenzivnostjo in brezobzirnostjo. Če pa je preje šel pritisk le na klerikalne trdnjave, ga je sedaj potrebno koncentrirati tudi še na njene stebre. Jasno je, da boj proti dr. Šušteršiču ni mogoče z uspehom končati, dokler ga drži s svojo zaupnico dr. Triller. Deželni glavar se bo v pest smejal vsem napadom, dokler bo imel poleg sebe za oporo — reprezentanta narodno-napredne stranke. Pišite, kar hočete^ recite, kar hočete, misli si dr. Šušteršič, dokler mi zaupa vaš oficijelni zastopnik v deželnem odboru, tako dolga me vaši napadi ne brigajo. Dr. Triller mora uvideti, da so zanj konsekvence neizogibne.
Ne zahtevamo od njega, da odloži podžupanski mandat, ne zahtevamo niti tega, da odloži deželno-zborski mandat. Pozivljimo ga pa, da odloži takoj deželno odbornlštvo.
To zahteva interes stranke. Le potem se da boj proti dr. Šušteršiču zopet z uspehom nadaljevati. Vsako obotavljanje, vsako odlašanje je na škodo napredni stvari.
Boi proti dr. Šušteršiču hi klerikalni korupciji se mora nadaljevati in tudi dokončati!
Boj za Trst
d.ana,&a3ira. -v-clitvam.)
Danes
nogometna tekma
Ilirija: Hrv. gradj klub.
Ob 6. popoldne. Pod „Tivoli“.
Slovenski volilec bije boj na tri strani: proti Italijanom, Nemcem in socialistom.
Albanski ideali.
Po nkjigi, ki jo je spisal Albanec Sami Bei Frošeri.
Cilji.
Albanije edin cilj je osvobojenje od tuje nadvlade, ohranitev lastnega idioma in narodnosti, zoper stavljenje proti intrigam sovražnikov in preprečenje daljšega razširjanja grškega in slovanskega jezika (Albanci imajo isto manijo kot Germani: kjer jim ne gre germanizacija izpod rok, tam govore o razširjevanju slovanskega jezika) in naposled prekrižanje računov teh narodov, ki hočejo Albanijo in arnavtstvo iztrebiti pri korenini’.
V prvi vrsti se gre za jezik. Albanija ne more živeti brez Arnav-tov, Arnavti ne morejo živeti brez Albanščine, ta pa ne more obstojati brez lastne abecede in brez šol. Zato moramo pred vsem varovati jezik. Vsak Arnavt se mora najpreje na-
učiti Albansko brati in pisati in šele potem se sme z drugimi jeziki pečati — če .spozna to za koristno. (Torej abecede se morajo naučiti Albanci — narod brez abecede ie seveda narod brez kulture in brez civilizacije. Zanimiv narod ti le Albanci; med tem ko je pri drugih narodih dan pojem narodnosti pozitivno, je vsebina albanske narodnosti sam minus:	pomanjkanje	abecede,
kulture in civilizacije, to je albanska narodnost.)
V drugi vrsti se gre za cerkev. (Če bodo Albanci tako le govorili, se bodo zamerili slovenskim in avstrijskim klerikalcem, kajti tem se gre v prvi vrsti za cerkev). Albanci se morajo oprostiti od grške, albanske in srbske cerkve; moraio se ustvariti lastne narodne, krščanske cerkve z albanskim duhovništvom in albansko liturgijo. (Le bodo rimski papeži zavzemali napram tej albanski zahtevi isto stališče kot . napram Slovanom, bo albanski želji I že slaba predla.) Kajti sveti Jezus ni
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 188L obrestuje hranilne :	jš 31 01 brez odbitka rentnega
4
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron,
LISTEK
M ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Ranocelnik se je naklonil trepetaje.
»Končajva, mojster. Koliko casa potrebujete, da pripravite obe pijači, dobro in zlo...?«
»Približno dve uri, madam.«
»Vzemite si tri. Ob osmih se vrnem. Mislim, da sva domenjena o vsem? ...«
»Da, madam!«
»Ob osmih!« je dejala Diana Po-atješka z glasom, ki je presunil nesrečnega zdravnika do kosti.
Kmalu po osmi uri se je odpravil ranocelnik v kraljevo stanovanje.
Ko je hotel vstopiti v predsobo, |e zdajci planila ženska skozi sosednja vrata in ga prijela za komolec. •
»Ali pesete kralju pijačo, ki jo je zahteval?« ga je vprašala.
»Madam...«
»Vse sem slišala, ko je njegovo Veličanstvo sinoči govorilo z vamil Ali ste pomislili, gospod, da umorite kralja, ako ga ubogate? ...«
»Madam,« je dejal ranocelnik in klonil glavo, »pijača, ki jo nesem kralju, je popolnoma neškodljiva...«
»Kako to? ...«
»Natančneje vam ne morem
razlagati, madam, toda prisežem vam, da nesem kralju mirilno pijačo in ne one, ki jo je zahteval.«
»Vrl človek ste!« je vzkliknila vojvodinja, poljubila preplašenega zdravnika na obedve lici in zbežala naglo v svojo sobo.
»Kralj ne bo umrl!« je mislila vojvodinja sama pri sebi. »Ah, draga Diana, videla boš, da se je zadnjemu najboljše smejati...«
Te besde pričajo, da ni bila dobra vojvodinja nič boljša od svoje; s tem, da je pazila na kralja, je pazila obenem v prvi vrsti sama nase in na ohranjenje svojega vpliva.
»Kako je potekla kralju ostala noč?« je vprašal nato ranocelnik Basinjaka.
Zvesti komornik ni bil legel spat, marveč je ostal vso noč v predsobi, prisluškujoč pri kraljevih vratih in odpiraje jih zdaj pa zdaj na ozko špi anjo.
»Njegovo Veličanstvo je kmalu zaspalo,« je dejal.
»To je učinek zdravila, ki sem mu ga dal sinoči...«
»Toda spanje so mu kalili hudi sni, kakor bi sodil po brezzveznih besedah, ki so uhajale njegovemu Veličanstvu...«
»Videli bomo...«
Ranocelnik je hotel mimo.
»Mojster!« je šepnil Basinjak s prosečim glasom in ga pridržal za rokav.
»Kaj hočete, prijatelj...?«
»Ali nameriate ubogat] njegqvo
Veličanstvo ... zaradi pijače, ki jo je zahtevalo?...«
Zdravnik je zavzdihnil, in njegovo obličje se ie stemnilo.
Zdajci pa je pokazal Basinjaku steklenico, ki jo je bi! prinesel:
»Ali vidite to steklenico?«
»Vidim jo,« je dejal komornik vroče.
Ranocelnik je pogledal tesnobno okrog sebe.
»Poslušajte me dobro, je dejal mahoma, sklonivši se k Basinjaku. »Dokler kralj ne bo pil drugega, kakor vsebino te steklenice, sem porok za njegovo življenje, ali me slišite?«
»Slišim ... Oh, bodite blagoslovljeni!«
»Toda,« je dodal zdravnik, tako tiho, da ga je bilo komaj razumeti, ako kdo zamenja steklenico, nisem več porok za nobeno reč...«
To rekši je pustil Basinjaka. tresočega se v nadi in grozi, ter stopil v kraljevo sobo.
XXXVII.
Pijača.
Franc I. je bil zbujen. V vseh njegovih utrujenih črtah se je izražala velika potrtost. Samo oči so se svetile v čudnem ognju.
V	prvem hipu Je upal zdravnik, da se kralj sedaj, ko je konec njegove histerične krize, odreče svojemu strašnemu namenu.
Toda že prve besede, ki jih je izustil bolnik, so mu pokazale, da se je varal.
»No, gospod,« je vzkliknil franc
1., »ali se vam je posrečilo, sestaviti mi tisto pijačo?«
Zdravnik je postavil prineseno steklenico na mizo sredi kraljeve sobe.
»Sir,« je zajecljal, »pijača, ki jo je zahtevalo Vaše Veličanstvo, je dobro znana po svoji sestavi, prišla ie že zdavnaj iz Azije v Francijo, in vsak zdravnik jo mora znati napraviti ...«
»Dobro, mojster,« je velel Franc
1.. in pogled mu je vzplamenel iz-nova.
»Ako mi vaše Veličanstvo naj-milostneje dovoli...«
»Ne. mojster, ne!... Saj vem, kaj bi mi radi povedali... Vsaka beseda je zdaj odveč... Vaša dolžnost je opravljena, in vaša navzočnost je nepotrebna...«
»Upam vsaj, da zlo, ki se utegne zgoditi, ne pade na mojo odgovornost!« je rekel zdravnik, naklonil se in odšel.
Predsobe so bile zdaj polne ljudi.
Novica, da se obrača kralju na bolje in da utegne ozdraveti, je bila izpraznila salon prestolonaslednika Henrika in privabila množico dvorjanov k staremu kralju.
Franc I., ki je ostal po zdravnikovem odhodu sam v svoji sobi, je sedel nekaj minut v globoki zamišljenosti, upiraje oči v strop.
O	čem je premišljal v tem tre-notku. ko mu je bilo diano na izhero,
podaljšati svoje življenje ali vreči ga od sebe?
Ali na cesarja Karla?
Ali na razkol, ki je cepil cerkev na vse strani in pretil najglobljemu bistvu načela božje avtoritete na kateri je slonela monarhija?
Ali na bol svojega ljudstva, dušečega se pod težo davkov in tlak ki so dajale sredstva za njegov kraljevski sijaj?
Ali na pesnike, katerim se je delal prijaznega, da bi zaslužil ime »Očeta lepih knjig«, ki so mu ga dajali nekateri, in ki jih je preganjal na tihem, hoteč se prikupiti Cerkvi?
Ali na senco Štefana Doleta, ki se je sklanjala nad njegovo posteljo in ga prekljinala? AH na preteči obraz Lojole. ki se je dvigal pred njim in mu zapovedoval nemo:' ubijaj mislece svojega kraljestva!
Ne!...
Na njegovih ustnicah je plavalo ime ženske.
Na postelji Svojih bolečin, v tolikšni bližini smrti, je ostal Franc I. to, kar je bil vse svoje življenje; oduren soldat, ki mu je ženska prvg briga.
Vstopil je Basinjak in mu javil, da prosi madam Diana nujno za sprejem pri njegovem Veličanstvu.
Franc I. je imel Diano v nekakšni posebni časti.
Morda je bila njegova, prede* je postala priležnica njegovega sina* pa to te ne ,ve z gotovostjo.
bil niti , Grk, niti Slovan (pa tudi Albanec’ ne, seveda.)
Da se pa vse to zgodi, pa mora biti odstranjena turška uprava, (ki pa.albanski naturi še najbolj odgovarja) in mora biti nadomeščena s takšno, ki je primerna za arnavtske narodne potrebe in interese (torej turška) in ki varuje domovino in narod. Ne srne biti tufa in slepa, temveč mora biti albanska uprava, ki služi našim ciljam in ki poseduje potrebno kakovost, mora biti uprava z odprtimi očmi. (Če že nočejo turške, tedaj naj vzamejo avstrijsko pa bo.)
To so cilji Arnavtov, pa naj se jih presoja, kakor hoče.
Vladar.
Tujci večkrat in Arnavti vedno mislijo, kdo bo po vpeljavi avtonomije knez ali kralj. Ce bi hotel biti Arkant, tedaj — tako mislijo vsi Albanci) : ni »iti ene rodbine v deželi, ki bi bila tako častitljiva, in visoko stoječa, da bi mogel iz nje biti vzet vladar. Če bi bil Ghege, bi bili Toski proti. Če bi bil h Toskov bi bili Ghegi proti. Proti moharne- j dancem bi bili matoliki. s 'katolikom bi mohamedanci ne bili zadovoljni. Če bi prišel kakšen tujec iz Evrope, bi zanesel plese in gledališča (potem naj pa kar kakšnega klerikalca po- J kličejo, če se tudi gledališča bojijo) in druge evropejske naprave v Albanijo, ki so tako mohamedanskim kot tudi krščanskim prebivalcem ne-simaptjčne (kulture se Albanec res boji). Če bi prišel v deželo kot knez mohamedanec, bi prinesel seboj celo čredo služabnikov, žensk in Črncev, katere preživljati nimajo Albanci nobenega veselja.
Zakaj bi pa potrebovala Albanija takšnega moža na čelu? Zakaj pa ni naprtimo svoji deželi vse te stroške. ki bi jih požrl knez ali padi-šah? (V tem oziru imajo pa prav!) Poleg tega bi s tem, ker bi nekatere protežiral in obdajal s častmi, druge žalil in njihove značaje kazil (bo proti koritarstvu. kakor je videti.)
Zakaj bi iskali moža, ki bi požrl polovico vseh dohodkov in kvaril izborne lastnosti Albancev? Takšnega moža ne potrebujemo. Vlada Albancev mora biti pleksija, t. j. svet starejšin.
Knjižne novosti, javno mnenje in druge kaprice.
VII.
Flottenverein je društvo, ki si je nadelo nalogo podpirati mornarico. Duh tega društva je nemški in Jiuiapatriotski. Biti član tega društva, se pravi, podpirati družabno in politično širjenje nemštva, utrjevanje centralizma, proti kateremu se borimo. ter jemati moči in dohodke narodnim društvom. Slovenstvo in flotenferajnarstvo sta. nezdružljiva, prav kakor Slovenstvo in feteraj-narstvo. Reserveoffiziersklub je društvo. ki združuje rezervne častnike z aktivnimi, pospešuje nemško govorjenje, odtujuje Slovence narodnim težnjam, utrjuje ono »Treue zu Kaiser und Reich«, ki je ostanek iz dobe Jožefa II., in ki o naši c. kr, možakarji v civilu ravno tako narobe razumejo, kakor ono znano »Die Armeesprache ist deutsch«: Namesto demokratične avstrijske misili goji centralistično nemško, namesto narodne družbe postavlja konverza-cijske in pivske večere, pri katerih sme civilist, bivši in sedaj razervni častnik, poslušati neslane kasarni-ške šale in se pomenkovati o konjih, babah m pseh ter poljubovati ljubeznivim ženskam roke.
Toda »Soča« je mnenja, da ie dobro gojiti stike z vojaštvom. Čemu je to dobro, tega nam njen dopisnik ni povedal in nam tudi ne bo. ker tega sam ne ve. Seveda, če bi imeli Slovenci več častnikov svoje narodnosti, potem bi nas vlada poznala! O da, spoznala bi nas, da smo še večji osli. nego je doslej mislila. Mesto da bi naš poznala, da smo zavedni V politiki, da kaj veljamo v gospodarstvu, pa nas naj spozna, da smo dobri vojaki! Če imamo danes 1000 slovenskih stotnikov, bodo vsi trausferirani v Galicijo, Sibinj in Ti-role, »kopice slovenskih generalov« ne bomo nikdar imeli, ker vsakdo poprej pozabi slovenščino, predno postane general, ali pa noče pozabiti slovenščine, potem pa tudi nikdar ne postane.
O	kako daleč je še Havličkov duh od pasje ponižnih Slovencev!
Toda seveda, vojaščina je dobra preskrba za otroke! Srečni oče, in srečna mati. ki daješ svtfje otroke armadi za častnike, da se tam raz-narode, da se nauče zaničevati Slovenstvo, da žive im glSnzenden Elend! Da gre 5 ali 10 slovenskih krepkih fantov v kadetnice, da iz-
ginejo kedaj s svojim 60 letom kot stotniki sliko glej v Mušketi), ne da bi bili trohico koristili svojemu narodu. zato nam nedostaje 5 ali 10 Slovencev, ki bi našli svoje mesto pri sodiščih, pošti, financi, davkariji, pri bankah,, v trgovinah, v tehniki! Naši ljudje bi bil lahko v Bosni in Dalmaciji, v Trstu, povsod po domovini, toda pride pilhar in hura-patriot in napiše za doslej napredno goriško »Sočo« zahtevo, da imejmo več slovenskih častnikov! Počasi, prijatelj, najprei naj nas vlada spozna po naših šolah, po našem gospodarstvu, trdnosti uradništva in kmeta, častništvo ie kot najmanj produktivno, kot narodu škodljivo za nas zadnje. Danes rabimo svoje sinove drugod in krvavo jih potrebujemo!
Slovenska zemlja.
Škofja Loka.
Naš zadnji dopis so sprejeli nekateri naši napredni (?) Ločani z nekakšnim preziranjem. Ne zamerimo jim "tega, ker so pač — Ločani in kot taki znani že daleč naokoli. Upali smo vsaj majčkino, da bo oni naš dopis kaj izdal, a smo delali račun brez krčmarja. Čeprav je Šinkovec napovedal »Čitalnici« boj na nož, se vendar nihče ne zgane. Zato moramo tedaj povedati javnosti, kakih sredstev se poslužuje Šinkovec zoper »čitalnico«. Pred kratkim je kričal raz prižnice, da vsem tistim, ki so člani »Čitalnice« in tudi vsem tistim. ki zahajajo v njene prostore, ne bo dal odveze in jih tudi ne bo pustil za botre. Ker pa mu to še ni bilo zadosti, pa si je izmislil še drugo sredstvo, ki bo — po njegovem mnenju — gotovo pomagalo. Člani »Čitalnice« so tudi nekateri zmernejši klerikalci, kateri se boje zamere pri naprednjakih — katerih pa kot vse kaže, v Loki več ni. Taka moža sta tudi naš^župan in zidar Molinaro. Ta dva je Šinkovec poklical k sebi v farovž in jih toliko časa obdeloval, da sta mu ^morala priznati, da sta res člana »Čitalnice«. Zidar Molinaro pa je vsled same bojazni vsled Šin-kovčevega pritiska odstopil. Mi takim možem, ki bi bili radi na vse strani, prav nič ne zamerimo — ker se pač boje zamere — pač pa moramo zameriti Ločanom, posebno tistim, ki se štejejo naprednim, da se pustijo komandirati oii takega fanatika kakor je župnik Šinkovec. Qo-spoda predsednika »Čitalnice« pa poživljamo, naj se kaj zgane, da ne bomo mislili, da ga ni več doma, ker čas je vendar že. da se kaj stori! — Isto kot smo povedali zadnjič o »Čitalnici« pa je tudi pri drugih društvih. Oglejmo si za danes nekoliko, kako je pri »Sokolu«. Tudi to društvo vrši svoje dolžnosti tako slabo, da jih slabše ne more. Ne očitamo tega odboru, ker krivda ne leži na njem, pač pa zopet na — Ločanih. Kakor drugim društvom, so tudi »Sokolu« samo toliko naklonjeni, kolikor je pač njih skrajna dolžnost. Seveda, »Sokol« ne nudi nikomur materijelnih koristi in ker teh ni. pa se zanj ni treba prav nič brigati. Našemu meščanu se zdi pač preveč »gmej«, da bi nastopal tam, kjer nastopa morda njegov uslužbenec. Imamo pa sicer izjeme, kar moramo tudi potrditi. Demokratizem pa vlada pri nas le p‘ri kozarcu. Da, tam smo si v resnici bratje, kajneda, drugod, kjer bi bilo pa to v resnici potrebno, pa tega ni. Ni se čuditi tedaj, da smo prišli v Škofji Loki tako daleč. Stavimo, da bi lahko vladali še danes na rotovžu naprednjaki, samo če bi se bili zato količkaj potrudili. Seveda, klerikalci so bili delavni, imajo izvrstnega voditelja — terorista v Šinkovcu, kateremu se morajo vsi brezpogojno ukloniti. Na naši strani pa nič delavnosti skozd in skozi, sama zaspanost in pri tem pa se seveda še čudimo, če klerikalci napredujejo. Ni li to že višek smeš-nosti? In če se zopet vprašamo, kdo je kriv klerikalnemu napredku, moramo povedati odkrito, da smo le mi sami krivi temu vsled naše brezbrižnosti in lenobe. Ja, ja, pečeni golobje ne frče nikomur sami v usta, treba si jih je poprei zaslužiti in sicer dobro zaslužiti; ravnotako je v politiki. Priznati moramo tedaj odkrito, da smo dosedaj le dremali, par-don — spali! Kdaj bo pač čas prišel, ko bomo pričeli kaj bolj gibati? Kot vse kaže, nikoli! To naj velja tudi dopisniku »Saye«, da nas bo vedel drugič malo bolj podrezati, ne pa prijemati tako fino z rokavicami —, Toliko za danes, drugič pa še!
Iz Tolmina.
Dne 5. t. m. se je ob pol 4. popoldne na Srednjem pri Ročinju stotnik planinskih lovcev Fritsch ustrelil. Prejšnji večer je bil v Tolminu, kjer so skupne vojaške vaje — še na koncertu. Prenočeval je v gostilni »Pri Kranjcu« — naslednje jutro pred odhodom na Krn, pa mu je bilo javlje-
no. da je kot komandant 7. stotnije suspendiran. Poveljstvo je bilo izročeno drugemu častniku. Stotnik Fritsch je ostal v Tolminu, od koder je neopaženo izginil. Proti večeru pa pride en vojak-planinec v Tolmin javiti. da se je stotnik F. sedeč na stolici pred pisalno mizo y svoji sobi
—	V farovžu na Srednjem ustrelil. Vzrok samomora navajajo, da je svojega ordonanca in vojake svoje stotnije trpinčil. Lansko leto se je en korporal zaradi njega v Gorici ustrelil, svojega ordonanca je večkrat pretepel do krvi — s čevljem V glavo in rebra suval — tako da je kri bruhal. Včeraj se je stotnija z ordonan-cem vred pritožila — sledilo je takoj, da so mu momentano vzeli poyelj-ništvo — in ker Je vedel, kaj ga čaka — storil je v obupu samomor. Pred časom je bil zaradi sličnih dejanj degradiran in zelo nepriljubljen med častniki. Sumi se tudi — da je po sredi afera Redi — kar pa najbrž ne bo resnično!
Štajersko.
Volkovi na Štajerskem. Iz Volts-berga poročajo, da Je neka dosedaj še nedognana žival, deloma razmesarila, dedoma smrtno ranila več glav Živine in drobnjadi. Tako se je pred nekaj dnevi odstranil od svoje črede mlad. enoletni bik, ki so ga naslednjega dne našli crkajočega v neki grapi na planini. Živali je zverjad morala skočiti za tilnik, kajti tam je biku manjkal kos mesa In je bila rana tolikšna, da je živinče izkrvavelo. Na isti način je bilo poškodovanih več telet in krav, dočim je bilo neki posestnici raztrganih 9 ovac. Mislijo, da gre tu za posameznega volka. Drugi pa so zopet mnenja, da se je pojavil Jkak velik, star in močan ris. ali pa podivjan pes. Vsa prizadevanja, to zverjad ugonobiti, pa so doslej bila popolnoma brezuspešna.
V Št. Juriju ob Juž. železnici Je 3. t. m. prestopila dninarica Marija Kranjc ravno v onem trenotku železniško progo, ko Je pripeljal poštni vlak. Krajnčeva bi se bila sicer še lalrko pravočasno rešila nesreče, da je ni pogled na vlak tako strašno prestrašil, da je izgubila rabe svojih udov. Konečno se je zakadil vlak. ozir. stroj, vanjo, jo podrl in popolnoma razmesaril. Od cele Kranileve ni ostale druzega, kot velika kepa krvavečega mesa in cunj. Tuli stroj —■ lokomotiva — in mnogo vozov — vagonov — je bilo od krvi iu mese nth človeških koščekov popolnoma ponesnaženiti. ‘ Strojevodje ne zadene nobena krivda, ker je pripeljal izza ovinka.
V Polčanah pa Je prijel stroj osebnega vlaka posestnico I. Brenčič iz Nove cerkve za krila, in jo potegnil za sabo. Brenčičeva je šla tik ob pregi nekam kupovat, ko je vlak pridrvei. Od nastale sape so se zapletla kiila Brenčičevi v kolesa lokomotive. ki jo je precej časa za sabo vlekla. Ko se je konečno posrečilo ustaviti vlak, je bila vsaka pomoč brezuspešna in Brenčičeva že mrtva. Pri tem ji je glavo tako grozno razmesarilo, da sploh ni bilo mogoče io takoj spoznati.
iz Veržeja. Pred dnevi Je storil na svojem povratku v Veržej 7Sletnl. čisto slepi starček Andrej Krali strašno smrt. Ko sta se peljala s posestnikom Pušenjakom iz Male Nedelje domu, se je Krali vlegel v voz in zaspal. Med spanjem pa mu je glava zdrknila med klini lojter na eno zadnjih koles voza, pri čemur je glavo malone raztrgalo. Pušenjak sam je bil precej natrkan, vrhu tega pa je še /fispal. Šele, ko je dospel d umi, je njegova žena zapazila grozno nesrečo, seveda, za starčka prepozno, kajti bil ie že davno mrtev. Pušenjak se bo zaradi tega moral pred sodiščem zagovarjati.
Nazarje. Naš shod z dne 1. junija vam je bil monstrum prve vrste. Ne morebiti, da bi bila udeležba res tako mogočna, kot to trdita »Straža« in »Slov. Gospodar«, ki vedno vsako klerikalno prireditev, v neskončno pretiravata, pač pa ie bil duševni »futer« ekstra-fina delikatesa, ki so jo razni gospodje v £ri]ih talarjih brezplačno delili. Tudi klepetavosti raznih »mladenk« so bile naravnost gorostasne. Kaj se ni vse govorilo »za en groš«! Od dr. Hohnjeca pa do zadnje »mladenke« samo neprebavljivo kvasenje. Škoda, da se Kristus ni rodil v — Nazarju. Prepričani smo, da bi se tudi v našem Nazarju našla kakšna Ma-Donna in Jožef, čeravno zadnji lie bi bil svet, kar je katoliškim mladenkam itak bolj po godu, kot pa obratno. Kako srečna bi bila Slovenja in kako blagrovana Savinjska dolina, če bi XX. stoletju bil še en odršenik dan! Hmeljarji bi lahko ppstili hmeljarjenje, mesto tega pa razpošiljali — en groš et en de-tail — blagoslovljeno Savinjo, v ste-kleničicah »od 10 vin. navzgor«. To bi bila sicer majhna konkurenca »lurški« vodi, ampak mislimo, da je na yse zadnje vseeno, če se prodajat
Ljubljanica pod tujo firmo, ali Savinja pod svojo. Profit je profit in za to:	»Blagor onim. v katerih žepih
se zbira...« Morda pa nam katoliške mladenke še do tega pomorejo — —
Naše čitatelje opozarjamo na današnji članek »Iz Podravja«, Id v prav čudni luči kaže poslovanje klerikalne tnarenberške posojilnice. Ta članek je tim zanimivejši, ker se že 14 dni klerikalci po »Straži« in »Slovenskem Gpspodarju« z vso svojo strankarsko besnostjo zagovarjajo v naprednjake radi »Soštanjske posojilnice«. Na razne lumparije, ki so bile razkrite v »Slov. Narodu« so odgovarjali s »Šoštanjsko posoj.« Mi smo jim že opetovano nasvetovali malo več previdnosti. Ker pa jim rnič ni zaleglo, smo jim seveda tudi mi morali dati primeren odgovor. Seveda ne. da bi hoteli s tem biti uslužni morda strankarskemu boju Narodne stranke.
Kdo se hoče prav do sita zabavati. naj pohiti dne 15. t. m. v Maribor, na 251etnico moške podr. C. M. družbe. Srce, oko, uho in — želodec, ta notranji in vnanji človeški kvartet. bo našel za vsak posamezni del primernega v izobilju. Vrhu tega pa pokaže s tem. tudi vsak posameznik, da ve uvaževati težek boj, ki ga bijejo oni, v toli izpostavljenem Mariboru. Čim več vas bo, tem lepši dokaz nam bo, da uvažujete naša stremljenja, da čutite z nami! V Ma- ; rlbor dne IS. t. m.!
Danes ob 4. popoldne velika
pomladanska veselica
pevskega društva „Slavec“ v hotelu *TfvoH“.
Dnevni pregled.
Apel na župana dr. Ivana Tavčarja. Na tako opolzli poti že dolgo m bila narodno-napredna stranka kot je danes, ko ji preti edinole vsled dr. TrlllerJeve zaupnice popolna anarhija, polom in kaos. Najzvestejši pristaši, najpožrtvovalnejši rodoljubi, najbolj vneti agitatorji — vse je obupano in razjarjeno. Cele vrste naprednjakov zatrjuje, da raje voli svojega psa kot še kdaj dr. Trillerja. Cela vrsta ljudi hoče prenehati s prav vsakim delom, ki ima kaj zveze z narodno-napredno stranko, ako ne da nemudoma dr. Triller zadoščenja za izdajstvo. ki sta Je napravil v deželnem odboru nad svojimi somišljeniki. Tla so vroča in razburkana. Zadevo treba nujno in brez odlašanja razvozlati v interesu stranke. Apeliramo v tem važnem in resnem trenotku na načelnika stranke, župana dr. Ivana Tavčarja, naj on porabi ves svoj mogočen vpliv, da pregovori dr. Trillerja za to, da se takoi umakne. Interes stranke zahteva, da mu dr. Triller podredi osebne interese. Naš velespoštovani župan dr. Ivan Tavčar vendar ne bo pustil, da bi šla pod njegovim načelstvom stranka v razsulo!
Glas z dežele. Piše se nam: Odkar so voditelji narodno-napredne stranke nastopili proti naši mladini glede »Preporoda« itd. je javnost začela postajati pozorna in ne odobruje vsega, kar se godi v Ljubljani. Nihče bi ne pričakoval, koliko zanimanja je po deželi med ljudstvom za zadnje dogodke v Ljubljani. Povsod se sliši pogovor o tem. Ljudje, ki so dozdaj stranki zaupali, pravijo: še prodali nas bodo. Dobro je, da se stvar pojasni. Če pojde tako naprej, bodo naši voditelji popolnoma osamljeni. Dežela še ni mrtva — in je povsod dovolj nezadovoljnosti. Čim dalje se odlaša, tem slabše.
Še en glas. Cenjeno uredništvo! Dovolite še meni par besedi. Zadnji čas so se na Dunaju združili nemški nacionalci in krščanski socialci — sam Weiskirchner je pozdravljal to združenje, ker je najboljše varstvo
— proti socializmu, ako se Nemci na Dunaju tako boje socialistov, da se združijo, ni nič čudnega — saj konečno med nemškimi nacionalci in krščanskimi socialci ni take razlike
— in Nemcem se pač ni bati za narodne in kulturne interese — ker imajo vlado za seboj. Boje se torej samo socialistov. Pri zadnjem nastopu 'dr. Trillerja mi je prišlo na misel. da se morebiti tudi pri nas kaj takega namerava — kajti le tak namen bi mogla imeti prijaznost, katero uživajo klerikalci pri naprednjakih To pa bi bilo popolnoma napačno: Kajti v taki zvezi bi klerikalci naprednjake — požrli. Pri nas se nam socialistov ni treba bati — nasprotno bati se je treba klerikalcev. Ako pri-
de delavstvo bolj do veljave — bo to le v našo skupno korist in je gotovo boljše iskati zveze z delavsko stranko
—	nego s klerikalci. Popustljivost se bo pri prih. občinskih volitvah nad nar. ne ^ d no stranko zelo maščevala — le odločen boi more prinesti zmago v volitvah.
Iz Dolenjske. Kako se sodi po deželi o kurtuaziji. Vihar ogorčenja se je vzdignil ne le med pristaši narodne napredne stranke, mar več sploh med zavednimi ljudmi, ko se je zvedelo za čin takozvane »družabne kurtua-£ijt« narodno naprednega poslanca. Delj rasa se že opazuje čudno delovanje vodiHiuv narodno napredne stranke v centrali ki diše že naravnost po strahopetnosti in neztiačajuo-sti. Smešno, a tudi žalostno je, če se hoče razkritje junakinje g. Kamile Theimerjeve smatrati zgolj za zasebno rodbinsko življenje in vtajiti političen značaj. — Pristaši narodne napr. stranke nismo klerikalni backi, da bi verjeli, da je črno — belo. Sploh pa, kje se dela največ politika? Mar ne ravno za rodbinskem pragom — v salonih? Jalova je tedaj izjava in še bolj smešno pojasnilo zastopnika narodne napredne stranke, da je vse to čin kurtoazije — to je pač njegova opravičba, a javnost to strogo obsoja. Napram tako škandaloznemu razkritju g. K. Theitner-se kurtoazija neha, dokler obdolženec ne ovrže sumničenja in ne dokaže svoje nedolžnosti ter se ne opraviči. Sto in sto izjav in zaupnic mu ne pomaga pred javnostjo. — Pazite tedaj levi, da ne postanete zajci in končno iz same kurtoazije ne prodastc svoje stranke. — Vse kar je pray — neodkritosrčnost. klečeplazenje, hinavščina so in ostanejo lastnosti klerikalne stranke, a narodna napredna stranka naj bo skupina nevstrašenih značajnih in poštenih ljudi, ki naj odločno in nevstrašen« javno obsoja ostudno korupcijo, vsled katere trpe vsi sloji naše uboge domovine. Prevelika kurtoazija nam le škoduje. — Toliko v dobrohoten nasvet.
Hinavstvo klerikalcev glede jugoslovanskega vprašanja. »Veda« piše: V »Času«, št. 3. je napisal dr. Ušeničnik pod naslovom »Kam plovemo« svojo programatično izjavo k jugoslovanskemu vprašanju: »Pol leta po evharističnem kongresu. Ob žaru te ideje (sc. evharistične), mora Avstrija ostati. Avstrija ni več nemška država, ampak narodnostna. Boj med nemštvom in narodnostmi, dualizem itd. tirajo Avstrijo v pogubo. Edina rešitev Avstrije je katoliška ideja, l a ie zmožna dati dinastični ideji in avstrijski misli novega življenja. Soll-
darnost narodov je mogoča le na politiki krščanske pravičnosti in ljubezni. ki jo vodi katoliška religija. (Klerikalec ima res lahko stališče, kadar govori o razrešitvi narodnostnih vprašanj v Avstriji. Kar vse naj se postavi na katoliško vero pa je. 1 ega pa klerikalni politik ne pove, da je vsa' avstrijska vlada katoliška in narav-uost klerikalna pa vendar nič ne pomaga, nam se godi krivica za krivico, klerikalni znanstveni politik pa piše svoj miš maš.) Nato se sklicuje dr. Ušeničnik na nek »Preporodov« članek, ki pravi, da bo Jugoslovanom donesla svobodo le revolucija. On pa pravi: Revolucija non licet, ni naravno sredstvo. S katoliško idejo se^ mora izvršiti preporod Avstrije in njenih narodov... Po Balkanu se širi nespravljivo pravoslavje. Princ Evgen, za kaj te ni bilo? Jugoslovanski ka-tollčani, združimo vse sile!« (Voci-gled tem besedam je jasna hinavščina ki jo uganjajo klerikal. krogi napram širši javnosti. V »Slovencu se je precej spravljivo govorilo o pravoslavju sedaj pa vidimo, da Je bilo vse to pe-s-k v oči slovenski klerikalni javnosti. ki simpatizira z Jugoslovani brez ozira na njihovo vero. V resnici pa sodijo klerikalni Voditelji drugače m to mišljenje je izdal dr. Ušeničnik v reviji, ki seveda ne prodere v kmetske sloje. In postavil se je skoro na isto stališče kot učitelj Berchto do-vesra sina, ki je dejal, da je ideja vojne med Avstrijo in Srbiio v nasprotju med katolištvom in pravoslavjem. I« to nasprotstvo povdarja tudi slovenski klerikalec. Srbija pač dobro
ve. zakaj ne pripusti v svoje ozemlje katoliških duhovnikov z Avstrije, bal bi ti ljudje izpodkopali temelje države. ki more obstojati edino ie na nosti. Katoliški duhovnik z Avstrije, napolnjen z nazori, ki	vprni*'
Ušeničnik, bi Pa,hu^a Takto ele-ke Tm	pot!)	»VedaJ
ESa: •Z«»et donesek k tesrostl
l	nloslovanskem vprašanju. Avstrijska misel, princ Eugen, družitev ju-goltovanskih katoličanov, katenm se
Dalje v priloel.
Danteja b°žanstvena komedija MPekel“
Ta največji kinematografski senzadjonelni umotvor se bode predvajat samo 4jlni- P®*®* 18, soboto 14, nedeljo 15, pondeljek 16 v »KINO IDEAL«. ***£*££ vsled visokih nabavnih stroSkov. Predstave 3—4>/j, 4>/s—6, 6—7>/*, 7*/*—9.
predstave n* prostem. Šolskim otrokom dostop ni dovoljen
Priloga »Dnevu* štev. 521, dne 8. junija 1913
baje bližajo težki 'dnevi, odstranitev nespravljivega pravoslavja. Dovolj! Na slovanskem jugu naj dobimo versko borbo, od katoličanov vsiljen kulturni boj in konfesionalni boj, pa princa Eugena? Dobro se brani »Čas« proti uradnemu očitanju »državi nevarnega gibanja.«
Anglež o Jugoslovanskem vprašanju. Na Nemškem je izšla knjiga celcmu svetu znanega Scotus Viator-ja, Škota ki je prepotoval vso slovansko Golgato v Avstro-Ogrski in Jo preštudira! tako natančno, da so mu Ogri prepovedati vnovič priti v njihovi vijalet. da mu s tem vzamejo priliko pisati o aziatskem barbarstvu kulturnih mažarskih grofov, ki nimajo za sebe druzega imena, kadar sedijo poleg sebe, kot: tat, morilcc, šuft, bandit. Pa Scotu Viatorju je zadostovalo že to. kar je videl. Napisal je knjigo v kateri izvaja približno sledeče: Jugoslovansko vprašanje stresa vso politiko habsburške monarhije. Avstro-Ogrska politika je na-pram Hrvatom in Srbom totalno zgrešena in s to politiko je zgubila Avstrija zadnje simpatije jugoslovanskih narodov. Prespala je historični trenutek, ki se najbrže nikdar več nts vrne. Slavne zmage Slovanske nad Turki so našle odmev med brati v 'Avstriji, našle tem preje, ker je v tistem času modrost avstrijske politike dosegla svoj vrhunec v čuvajščini. Vse tako izgleda kot bi sam vrag mešal karte in preobračal kozle v škodo avstrijske monarhije. Zadnji kmet jugoslovanski mora primerjati triumf balkanske zveze z sramoto Čuvajevega režima. — Knjiga prinaša obširno kritiko zunanjega ministrstva od Aehrenthala in Friedjungovega procesa. V interesu cele Evrope je, da bi že tatvina, goljufija in vohunstvo bilo izključno iz zunanje politike.
— Knjiga je posvečena: ženialnemu državniku, ki more rešiti monarhijo ob 12. uri. Da! Toda mesto tega smo imeli Redla in Lukacsa; obeta se pa Tizsa.
Promocija. Muc. Jurečko Ivan je
bi! v soboto dne 7. Junija na staro -slavni Karlo-Ferdinandovi češki univerzi v Pragi javno promoviran doktorjem vsega zdravstva. Čestitamo!
Odlikovanje. C. in kr. vojno ministrstvo izreklo je c. in kr. nadporočniku 14. pešpolka v Linču g. Franju Ketteju ob priliki imenovanja c. in kr. stotnikom za njegova izborna v različnih vojaških strokah najvišje priznanje. ter ga odlikovalo z redom: »Signuin laudis«.
Kdaj dobimo bolj poceni denar?
V	današnjih težkih časih se gotovo marsikdo vprašuje, kdaj bo boljše, oz. kdaj si bodo ljudje oddahnili od današnje draginje. Na to seveda ni lahek odgovor — vendar prerokujejo ekonomi. da bo 1. 1914. prišel denar zopet v tek in da bodo ljudje in države rešeni iz sedanjih zadreg. Na denarnem trgu pride namreč čas, ko se denar nakopiči in ga dobi lahko vsak
— pridejo pa slabši časi, ko denarja sploh ni dobiti. Taki časi so sedaj. V tem stoletju smo imeli dve krizi: 1900—1901. in 1907—1908. Posledice druge krize smo posebno pri nas dobro čutili od 1. 1910. naprej. V Avstriji se pozna sploh zadnja kriza bolj, ko drugod in ubogi Avstrijci bodo morali prestati štiri gladna leta — predno pride 1. 1914. rešitev — ako sploh pride.
Ogenj. Pred kratkim je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika in pekovskega mojstra Feliksa Moder ja v Toplicah pri Zagorju na doslej neznan način ogenj.- Požarni brambi iz Zagorja, ki je takoj prihitela na mesto nesreče, se je posrečilo, skupno z domačini ogenj deloma omejiti. Pogorelo je celo gospodarsko poslopje z gospodarskim orodjem in s krmo vred. Ostalo je samo zidovje. Moder trpi škodo 3000 kron, ki Je deloma krita z zavarovalnino.
Nesreča. Delavcu pri vodovodu Francu Kuzmiču je te dni padel med delom na Grosupljem oster kamen z veliko močjo v levo oko. Kozmič Je zadobil na levem očesu težko po-o.
rl sekanju dreves ponesrečil;
Dne 3. t. tfi. Je ponesrečil posestnik Anton Rozman v nekem gozdu v Rupi pri Kranju s feni, da ga Je udarila neka veja po pesnem očesu in ga težko poškodovala.
Nevarna grožtfja. Dninar Jakob Lah in Matevž Lukan sta bila V poslednjem času »službena pri fiaprav-fjanju ceste Trata - Lučna. Preteklo nedeljo sta oba imenovana obiskala več gostilerf In sta slednjič prišla v gostilno Franca Ramovša v Brebov-nici. kjer sta se 5e(z nekaj časa. začela z neznanega vzroka prepirat?. Tekorti Sasa se je začel med njima tudi pretep in oba sta <itug drugemu, trgala obleko faz život. Jakob Lah, je med 'drugim tudi zagrozil gostilničarju, da mu bo hišo zažgal in da bo njega, gostilničarja z njegovo družino vred pobil. Gostilničar Je bil seveda radi te gtožnle v .velikem strahu; poslal je
po orožnike, ki so razgraiača prijeli in ju izročili okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
Tatovi jajc na pristavi v Mengšu. Na nekem posestvu imata dva stanovalca vsak svoje število kokoši, katere ležejo še dokaj dobro. Sestra enega stanovalca pa se šteje za gospodinjo ter je nabila v kurnik listek, na katerem imenuje vsacega z veliko jezo tata. kateri odnaša jajca iz gnezda omenjenega sostanovalca ali posestnika. Primeri se, da znese čez dan kaka kokoš jajce mesto v kurnik v kako mejo in jajec manjka. Dotična oseba prijemlje vsako jutro kokoši in skuša opaziti, koliko jajec bodo znesle. Ker pa menda ne ve prav, kje kokoš ima jajce, jih prijemlje gotovo za glavo, namesto zadaj. Svetujemo ji, naj se priuči bolje temu v kakem perutninarskem zavodu in zapira kokoši, da ne bodo obdolženi in zmerjani s tatovi sorodniki in delavci na istem posestvu.
Samomor vojaškega akademika. Kakor se iz Modlinga poroča, je dne
6.	majnika t. 1. izvršil vojaški akademik prvega letnika Gustav Lederer samomor. Skočil je namreč s tretjega nadstropja tamošnje akademije na tlak in je bil na mestu mrtev. Lederer je bil sin polkovnika in komandanta 60. infanterijskega polka. Izvršil Je samomor vsled slabega napredka v šoli.
Velik ogenj v železniški delavnici na Ogrskem. Iz Miskolcza na Ogrskem se poroča, da je dne 6. t. m. okrog 2. ure zjutraj izbruhnil v delavnici Tiškega kolodvora velik ogenj, ki je uničil velik del omenjene delavnice. Samo železniške vozove, ki so se nahajali v delavnici, so še rešili. Šele okrog šestih zjutraj se Je posrečilo devetim požarnim brambam ogenj lokalizirati. Škoda je velikanska.
Samomor Kranjice vsled pornanj kanja. 201etna dojilja Ivana Gril iz Kranjskega se je dne 6. t. m. vrgla v Aradu na Ogrskem pod lokomotivo
szegedinskega brzovlaka, ki je nesrečnico takoj usmrtil. Kot vzrok samomora se navaja pomanjkanje.
Umor umobolnega. Dne 6. t. m.
je umoril v Schonecku na Nemškem tehnik Meinl 191etno Elo Biedermann. Ponoči je šel v hišo, kjer je ležalo truplo umorjene, stisnil je mrtvi deklici neko poslavljajoče se pismo v roko in je izginil. Policija ga je zasledovala in posrečilo se ji je, da ga ie aretirala. Kakor se je dognalo, je Meinl slaboumen in je izvršil svoj Krožni čin v navalu blaznosti.
Smrtna avtomobilska nesreča. Poslanec Ventura in njegova soproga sta padla dne 6. t. m. v bližini Bukarešta v tamošnjo reko in sta utonila. Vzrok: avtomobilska nesreča.
Rodbinska drama. V neki hiši v Neubau na Dunaju se je dne 6. t. m. ponoči odigrala rodbinska drama. Žena natakarja Polonyja je vstrelila svojega moža in je nato izvršila še sama samomor.
Smrtna obsodba. Kakor se iz Feldkirchna poroča je tamošnje porotno sodišče dne 4. t. m. obsodilo na smrt na vešalih mehanika Totha, ki je svoj čas umoril svojega tovariša Fontano.
Ljubljana.
— Najnovejši akt kurtuazije dr. Trillerja. Poroča se nam, da se pritiska od strani dr. Trillerja na ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, da naj bi nad uradništvom. ki se Izvenuradno noče zavzemati za dr. Trlllefjevo politiko, izvajal nekak uradni pritisk in terorizem. Poznamo lojalnost župana Tavčarja in prepričani smo, da si cn kaj takega — kar niti vladni komisar vitez pl. La-schan ni hotel storiti — ne bo dal od dr. Trillerja komandirati. Da si pa hoče dr. Triller s terorizmom tla magistratu pomagati, je pa zfclo žalostno. On je menda že pozabil kako je pfosil svojčas milosti da se ga Je sploh Sprejelo v kandidatsko listo, ko je bila cela Ljubljana pfoti njemti. Jh bag rharsikofntt na magistratu se ima dr. Triller zahvaliti, da je sedaj to kar je. Njegova stara lastnost Je, da pobija lastne ljudi s kolom, dočim uganja napram klerikalcem in Nemcem ob vsaki priliki družabno kur-tuazijo. Dolžnost kluba narodno-na-prednih občinskih svetovalcev je, da nemtidoma štori konec dr. Trillerje-verhu potentatstvn. Če Je res, da se hoče radi Trillerja količkaj terorizirati mestno ufadnlštvo. Je to brez-prlmeren škandal, proti kateremu mora protestirati vsa napredna Javnost,
— Sklep napr. pol. in gosp; društva za občino Moste. Odbor društva ie naznanil ižv. odboru nar. napr. stranke sledeči sklep: »Slavni rzvrševalni odbor Nar. napr. stranke. Z ozirom na zadnje dogodke v N. N. S. usbja si podpisano načelstvo
Napr. pol., gosp. in izobraževalnega I društva za občino Moste ustaviti ' vso politično delo tega društva tako dolgo, dokler ne nastanejo v stranki druge razmere. O tem se obvešča izvrševalni odbor nar. napr. stranke v Ljubljani. Načelstvo. Moste, dne
7.	junija 1913.
— Jz Most. Vsled odstopa načelstva Napr. pol. gosp. društva za občino Moste, se ne vršijo naznanjeni shodi dne 8. junija pri Černetu v Mostah. Načelstvo.
— Iz Šiške. Napredno politično društvo »Vodnik« v Šiški je izreklo dr. Trillerju svojo nezaupnico in zahtevalo od izvr. odbora, da iz tega izvaja posledice.
— Razlika. Zanimanje, s katerim zasleduje naša javnost dogodite v boju proti klerikalcem, je najlepše** znamenje, da v javnosti ne vlada
tako mrtvilo, kakor se splošno sodi Na trgu med ženskami, pri mesarjih, v trgovinah, v gostilnah in kavarnah na ulicah in doma — povsod se je zadnje dni živo debatiralo. To je pa tudi znamenje, da se naša javnost ne pusti omalovaževati in hoče, da se javno mnenje vpošteva. Kar je bilo namreč polovičarstva, je odšlo, vrste so se izčistile to pa so ljudje, ki ne poznajo kompromisov. To je podlaga za nov boj. Mi smo tega lahko veseli, kajti klerikalna Javnost postaja apatična, brezbrižna. Deloma je molčala, deloma obsojala svoje vodje zaradi Theimerice — a iz-pregovorila ni. Klerikalci mogoče mislijo, da je to disciplina. Kdor pozna razmere, ve, da temu ni tako.
— Otvoritev umetniške razstave. Včeraj ob pol 12. dop. se je otvo-rila slovenska umetniška razstava. Razstava obsega lepo število 225 del in kaže mnogo novega. Pri vstopu v razstavo se ti pojavi v ozadju velik hip pesnika Otona Zupančiča, delo Lojzeta Dolinarja. Za AŠker-. cem in Jakopičem je to tretji njegov kip te vrste v galeriji. In ravno ti trije kipi kažejo v Lojzetu velikega mojstra, ki obeta mnogo več, nego mu more nuditi skromna Ljubljana. Dolinar ima na razstavi še nekaj kipov (portret Filip Zupančičeve, Kajn, Pokop itd.) Berneker je razstavil le en kip iz marmorja, Zajc pa je dal celih 16 del (Razmišljavec, Portret starca itd.) Poleg teh treh kiparjev vidimo_ »dečka skačo«, delo Ivana Napotnika z Dunaja. Naši slikarji so se oglasili od vseh strani. Jakopič ima deset slik, Jama, ki živi v Steinu ob Donavi je razstavil 13 del v svojem znanem žanru. Tudi pokojni Grohar jc še med živimi. V prvi sobi Vidimo Zmitkovega »Poca«. ki je zvonil že ob začetku slov. moderne in Je vzbujal mnogo zanimanja. Poleg Poca ima Žmitek, ki se je ravnokar vrnil po -prestam bolezni čvrst in zdrav iz Dalmacije, še 9 slik.
V	paviljonu na levo je zavzel Marko Rašica največ mesta. Ima prav lepe stvari (Princesa — Peraspera) pa tudi nekaj posrečenih karikatur. Poleg njega najdemo mične slike Ma-ksiftia Gasparija, domači motivi, obdelani s priprosto tehniko. Zelo plodovita je Anica Zupanec, ki je zdaj v Florenci. Napolnila je skoraj celo malo sobico s slikami različne vrednosti. Za sedaj se še kaže. da išče riekai svojega — a ni še našla. Med drugimi vidimo naše stare znance: Vavpotiča, Strhena, Klemenčiča. Burja budi zanimanje. Desni paviljon je bil včeraj še zaprt. Tam pridejo Franke. Magofič, Koželj. Mysz, Gašperin I. dr. Skratka: bogastvo pomladi se kaže v paviljonu. Pojdite in oglejte si to razstavo. K otvoritvi so oiišli razni gostje: gospa županja dr. Tavčarjeva in z njo več narodnih dam — dež. gla_yar dr. Ivan Šušteršič s s.oprogo, grof Chorinsky s soprogo, nadzornik Levec s soprogo, fin. svetnik Kliment, dr. Pertot, ravnatelj kreditne banke, razni umetniki in poročevalci. Razstava je vsak dan odprta;
— »Glasbena Matica« y Ljubljani javlja tem potom, svojim članom, da so društvenikom namenjene muzikaliffe za leto 1912/13 izšle rdv-n&ktir v tisku. Društveniki dobijo letos za članarino 6 K dva zvezka Slovenskih izvirnih muzikalij. Prvi zvezek obsega na 19 tiskovnih straneh jako lepe tri samospeve za Sopran s spremljevanjem klavirja, ki jih Je zložil Oskar Dev: Pastarica, Kanglica, Snegulčica. — Drugi zvezek, ki je namenjen slovenskim mladim goslarjem, pa na 11 straneh »Album 25 slovenskih narodnih za gosli prirejenih pesmi š spremljevanjem klavirja. Delo sta priredila vi-Jolfnska učitelja Žiga Polašek hi Josip Vedral. Partituri drugega zvezka je priložen tudi vijolinski glas t a igralca. — Cena za DevoVe samospeve znaša za nečlane 5 K, za Al-bhm 25 pesmi za gosli pa 3 K. posamezni vijolinski glasovi se še posebej dobivajo po 30 h. Kdof pa pristopi kot član k »Glasbeni Matici«,
dobi oba zvezka za članarino 6 K. Rp^vošjljanje muzikalij dosedanjim čicuivjm se te dni prične, ljubljanskim članom po društvenem slugi, izyen-ljubljanskim pa po poverjenikih v kraje, kjer obstoje, kjer pa poverjenikov ni, na osebni naslov po pošti. Za leto 1913—14 se nameravajo izdati »Zlata kanglica«, dr. A. Schwa-ba, »Slovenske koroške narodne pesmi, ki jih je nabral gosp. Zdravko Švflcaršič in še druge muzikalije, o katerih bo odbor »Glasbene Matice« v kratkem sklepal. Odbor »Olasbene Matice.< prosi, da ostanejo vsi dosedanji člani društvu zvesti, vabi pa glasboljubne Slovence sploh, da pristopijo k »Glasbeni Matici« kot podporni člani. Prijave se pošiljajo »Glasbeni Matici« lahko po dopisnici. Želeti Je. da bi vsi glasboljubni Slovenci pristopili kot člani k »Glasbeni Matici« m z letno članarino 6 K podpirali kulturno delovanje »Glasbene Matice«.
— Moste. Šolsko vprašanje v Mostah je prišlo vsled naših pritožb popolnoma v drugi Stadij. Doseženo le, da se šola ponudbenim potom razpiše in da dobi najnižji ponudbe-nik delo. To se je zgodilo. Doseženo je, da morajo kupiti svet od g. Slapničarja in to se je tudi zgodilo, da so kupili svet; drugače bi ne mogli začeti z delom. To so tedaj uspehi naših pritožb interesentov, ki pa še čakajo rešitve. Kardinalska točka tega vprašanja pa je, da občina Moste ne more prevzeti v lastno režijo take ogromne vsote in si nakopati toliko dolga. Tozadevno so se poslale pritožbe na več strani, da se nabirajo podpisi. To pa zato, ker so na merodajnih mestih informirani, da so v Mostah vsi davkoplačevalci za ta. da se šola zida na občinske stroške in da v tem oziru ne potrebujejo nobene podpore. Taka je izjava Oraž-ma v sklepu, okr. šol. sveta. Davkoplačevalci, ki želijo, da se v to §vr-ho dobi podporo, naj pridno podpi-sujej > to pritožbo. Ako že Občinski odbor tega ne Stori, moramo to storiti občani sami. Kakor se v Mostah govori, bo sklenjen v deželnem odboru sklep, da bode Oražem, da pokrije dolg na šoli, razdelil na vse občane primerne rente tako, da dobi vsoto, ki pokrije dolg. Posestniki bodo plačali naenkrat vsoto, kakršno bo določil Oražem. Drugi, ki nimajo zemljišča, ampak samo zaslužek, bodo plačali manj. Ne verjamemo ne tem, ne onim. Tudi ne verjamemo, da bi se začela zidati šola, ker Je občina popolnoma brez denarja.
— Na naslov sl. mestnemu magistratu eventualno direktorlju mestnega užitninskega zakupa v Ljubljani. Užaljeni užitninski pazniški uslužbenci (a brez upa na starostno preskrbo) vlagamo to prošnjo za obrambo naših pravic, ko nismo varni pred napadi gotovih hinavcev, da se naš težavni stan v obrambo vzame, ne da bi nekatere petolizce v poštev jemali. Torej k stvari! V dnevniku (»Slovenec«) z dne 5. t. m. pod za-glavjem »Javen škandal pri mestni užitnini«, se nas napada. Mi pazniki bi radi natančno disciplinarno preiskavo imeli o poslovanju (nam v piiiog ali neprilog) glede izvrševanja službe, oz. pojasnjenje našega službovanja. Direktorij se Je za pazni-ško osobje takorekoč zavezal, da bo shod sklican, da vsak lahko svoje mnenje, pritožbe, krivice, ki se mu gode ali so se mu že zgodile, pred forum direktorija prinese, oz. obelodani; a še do danes se ni nič zgodilo. Kakor je že navedeno pod za-glavjem, je na št. peterski mitnici službujoči revident (pardon »Slovenec«, ali ne znate slovenskega izraza preglednik?) Ocepek paznika Paša tako pretepel, da je bil mož krVav In še več neslanosti, kar je že v njegovem tonu navedeno, in da je ta mož luč liberalne stranke. Dobro! TU ni nikake politike, kakor Theimer et consortes, tu je navadno prerekanje in potem mala rabuka, ki pa je brezpomembna za javnost, le samo strankarju v klerikalnem taboru služi za — namen. Mi pazniki ne zagovarjamo čina Ocepka, ker je le on odgovoren za svojo osebo. Raje pa naj bi se splošno za naš Stan zavzel, ne pa samo za pristaše klerikalne strahke med pazniki. Torej vprašamo slav. mestni magistrat, oziroma direktorij užitninskega zakupa: ali hoče vse potrebno ukreniti; da se napravi red in mir med uslužbenci užitninskega zakupa in skliče shod v posvetovanje vseh uslužbencev in to v najkrajšem času, da se usta zamašijo obrekovalcem. Torej prosimo za odgovor. — Pazniki.
— K slučaja med pazniki na šentpeterski mitnici smo dobiU še sledeče pojasnilo: Preglednik Ocepek je našel paznika PaSo, ko je spal in ga Je, kakor je bila njegova dolžnost, naznanil. Nekaj dni potem je prišel Ocepek po uradnem potu na mitnico in po par besedah« Ra us ^qz-
nik lotil preglednika. Ta si to seveda ni dal dopasti in tako se je dogodil slučaj — iz katerega bi radi nekateri delali politiko. To je nepotrebno, ker je stvar popolnoma notranja.
— O poročilu glede trgovca Spreitzerja, ki ga je prinesel »Slovenec«, se nam poroča, da ni res. da je bil trgovec Spreitzer obsojen zaradi raznih manipulacij s špiritom. Trgo-vcc Spreitzer je bil zaradi manipulacij oproščen — pač. pa je bil obsojen zaradi nekega soda pred 6 leti, ker ga je hlapec iz maščevalnosti naznanil. češ, da je pri nekem sodu veho odbil. Toliko v pojasnilo.
— Iz magistralnega grerija, Magistratni gremij Je dovolil: Alfredu Liningerju dozidati eno nadstropje na njegovo hišo na Rimski cesti in zidavo novega hleva. Ivanu Ogrinu zgradba nove šupe v Konjušnih ulicah št. 7, že obstoječo šupa pa sme predelati v delavska stanovanja; Fr. Kočevar zgradba nove odprte šupe na Erjavčevi cesti 9, Gabrielu Piceoli zgradba noyega skladašča za steklenice v Knafljevi ulici, F. M. Schmidtu nov portal v Lmgerjevi ulici. Svoj čas je ugovarjal ravnatelj Pammer, da zidarski mojster Ogrin ne sme biti pri načrtu o preuredbi delavnice gospe Čamernik, omožene Brezovšek, v stanovanja, podpisan in da se mora podpisati, kak stavbenik. Deželna vlada je odločila, da je za podpise na načrtih pri takih stavbah upravičen tudi zidarski mojster. — Filip Supan-čič bi rad imel barako na vogalu Nunske in Bleweisove ceste tudi za pijačo. Dovolilo se mu je v principu predložiti ima še načrt. Ugovarjal je član gremija Štefe* češ, da bo postala Ljubljana počasi mesto barak. Dovoljenje za barako-trafiko je bilo izdano že pred leti. — Karol Poči-vavnik mora preurediti stranišče oh Mikuževi hiši v Kol. ulici, sicer pre-uredbo izvrši magistrat na njegove stroške.
— Dantejev »Pekel« po »Nebeški komediji« v Kino »Idealu«. »Neu-es Wiener Journal« piše: Dantejeva »Nebeška komedija« v kinematografu. Kinoindustrija, katera skuša polagoma vsa velika in največja dela svetovne literature pridobiti, poizkusila je tudi z Dantejevo »Nebeško komedijo«. Bil je pač kočljiv eksperiment. ravno to velikansko delo. te drzne fantazije oživotvoriti. Vendai Je pa kinematografično predvajanje fci se je včeraj prvič kazalo v Elite-kino, Wolizeile, doseglo velik uspeh. Slike, lei nam kažejo v 53 prizorih potovanje Danteja po peklu, so Jako krasne, posebno lepe naravne krasote napravijo na gledalca nepozaben vtisk. — Ta velikanski film se bo predvajal tudi v Ljubljani, in sicer od petka 13. do pondeljka 16. t. m. pri vseh predstavah v kinematografu »Ideal«. Zaradi ogromnih nabavnih stroškov cene malenkostno zvišane. — Ta film sl je pridobilo podjetje »Ideal« z velikimi stroški. Predstave vsak dan ob d., pol 5., 6. pol 8„ 9. Cene nekoliko zvišane. Zadnja prestava na vrtu!
— Opozarjamo na današnjo veliko pomladansko veselico pevskega društva »Slavec« na vrtu hotela Tivoli. Obširen spored s petjem, godbo, plesom, velikim vrtiljakom in razno drugo nudi najobilnejšo zabavo. Začetek ob 4. Uri popoldne. Konec ob 12. uri ponoči. Vstopnina 50 vin.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamfesečna dražba v aprilu 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v juniju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd. v Četrtek dne 12. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v ufadnih prostorih. Prečna ulica št. 2.
— Izgubila se Je ura z verižico v Spodnji šiški 4i junija 1913 od šišenske šole do liotfel »Vega« in zopet nazaj do Kolodvorske ulice do krojača Uršiča. Pošten najditelj se prosi; da prinese izgubljeno v upravni-štvo »Dneva« proti primerni nagradi.
— S trgft. Na trg so pripeljali v petek in včeraj iz Vipave 2 voza češenj, katerih je bilo 224 škatelj. — Piščanci so bili par 3 K, race po 4 " jajca pa 3 komadi za 20 vin. Na a;; so pripeljali 8 voz krompirja, katerega so prodajali 100 kg po 7 K.
— Umrli so v Ljubljani; Marija Zalokar, posestnikova žena, 31 let Janez Kenk, sin zidarskega pomočnika, 4 leta. —»Josipina Janežič, hči mestnega učitelja, 19 let. — Rozalija Sokličv hči gostilničarja in posestnika, devet mesecev.
Klno-Ideal. Danes in Jutri se predvaja izborrti spored z A9t0 Niel-sen, drama »Grehi očetov«.. Ta priljubljena umetnica igra zadnjič v tej sezoni. Ostali gppred je prvovrsten. Jutri ena izmed najboljših tragttffl »Maskirana ljubezen« z umetnico Henny Pbrten.
— Loterijske številke. Dunaj: 29, 73, 26. 84. 60.
Trst.
Odločilen dan. Danes se bo torej lidločilo. kdo bo zastopal v bodoče .tržaško ljudstvo v deželnem zboru. Na izid volitev marsikdo težko pričakuje. Posebno pa mi Slovenci, to pa zjato, ker se nam Rodijo največje krivice, ki zamorejo biti odpravljene'le v tem slučaju, ako pridemo do primerne moči. Italijanski liberalci in socijalni dernokratje so gospodarili do danes v deželnem zboru na račun naše škode. Zato hrepenimo po tem, da pridemo v deželnem zboru do upoštevanja. Z ozirom nato se je vršila na naši strani velika agitacija za nše kandidate. Pri tem pa imamo zavest. da je bila naša agitacija skoz in skoz poštena, v čemur se o italijanskih liberalcih in socijalnih demokratih ne more govoriti. Italijanski liberalci, n. pr., so se posluževali najustudiiejših in najnepoštenejših sredstvih, to pa vzlic temu, da so se združili z Nemci. Proti Slovencem so proglasili štrajk. Ciril Metodovo šolo so hoteli zažgati. Po hišah so hodili naokrog in ponujali slovenskim volilcem denar. Z eno besedo rečeno. delali so tako, kakor da bi se nahajali v smrtni agoniji. Oporo so imeli v Nemcih, kateri so jih s proglasitvijo za skupen boj proti Slovencem zelo navdušili. A vse njihovo delovanje dokazuje, da se dolgo ne bodo mogli več vzdržati na površju in da se zavedajo, da se. približuje doba, ko bo zmagal zatirani slovenski narod. Mi Slovenci pa vidimo pred seboj bodočnost in se je veselimo. Zavedamo se. da je takoj ne borno dosegli, ampak da bo treba pri tem še dolgotrajnega in energičnega boja. Zavest nas prešinja, da bo napočila za nas lepa in srečna doba. In če tudi doseže nasprotnik kako malenkostno zmago, nas to preveč ne boli. ker vemo, da so zmage naših nasprotnikov le hipne in umetne. Na naši strani je v tem oziru vse drugače. Prežeti smo z mislimi, da je treba proti krivicam enerdičnega in trojnega ter navdušenega boja. dokler ne postanejo strte v prah.
Kaj je italijansko nacijonalna kamora, to ve vsak, in Če tudi ni bog ve kako nadarjen. Slovenci jo poznajo prav dobro. Ona brusi noč in dan orožje proti nam. Uničiti bi nas hotela popolnoma. Pristaši komore Slovence smrtno sovražijo. Ker je Slovencem po njenem barbarskem dejanju predobro znano, zato od Slovencev tudi nima pričakovati glasov, marveč samo zaničevanje in hud bojni odpor. Kar se pa tiče so-cijalnih demokratov, ie stvar približno enaka, samo ta razlika je, da se socijalnim demokratom še marsikateri vsede na nastavljene limanice, dočim kamoro vsi natančno poznajo. To pa zaradi tega, ker kamora odkrito priznava svoje barbarske namene, medtem ko igra socijalna demokracija vlogo velikih hinavcev, ki se človeku od spredaj ližejo v obraz, za hrbtom pa mu osle kažejo. Slovenski volilci! Varujte se pred socijalno - demokratičnimi hinavci. 2e neštetokrat smo vam dokazali, kaj je tržaška socijalna demokracija.
V	boj, tako proti kamori, kakor proti laži-mednarodni socijalni demokraciji!
Slovenski volilci! Vaša dolžnost ie, da glasujete vsi. od prvega do zadnjega moža, za naše slovenske narodne kandidate. Veliko izdajstvo zagreši tisti, ki odda svojo glasovnico nasprotnikom našega slovenskega naroda. Majhen je naš narod, zaničevan in teptan od vseh strani. Ce pa se znajde član tega ubogega naroda, ki podpira svoje narodne sovražnike, brusi nož proti svojemu lastnemu narodu, proti svojim lastnim bratom in proti samemu sebi. Vsak naj stori to, kar mu veleva vest.
Slovenski delavci. Danes se bo vršil boj, važen boj. Toda marsikdo je molobrižen, ker se ne zaveda važnosti tega boja. Od izida volitev je odvisno, kako moramo biti upoštevani na tržaških tleh. Kaj pomaga, če nas je še toliko, če pa nimamo v deželnem zboru poslancev, ki bi zahtevali to, kar nam gre. — Zavedni delavci! Stopite še ta zadnji dan med svoje mlačne znance in peljite jih s seboj v boj. Večkrat je odvisna izvolitev poslanca od enega samega glasu.
Volilci! Danes se vršijo volitve ves dan. Vsak izmed vas naj gre čimprej na volišče, da ne pride prepozno. Ako kateri izmed vas ni na jasnem o tem ali onem. naj povpraša za pojasnila pri znancu. Nihče naj ne da glasovnice iz rok, zakaj naši sovražniki vam jo lahko pokvarijo, predrugačijo. Oni so vsega zmožni': varati in podupovati. Ako zapazite, da se vam godi kaka krivica v volilnih sekcijah, pritožite se pri naših zastopnikih. ki bodo navzoči. Pri zadnjih volitvah so izvrševali naši nasprotniki nešteto najrazličnejših sleparij. Ako jih zasledite, naznanite jih takoj komisarju. Zapomnite si prav dobro tudi vse one izgubljene sloven-
ske duše, o katerih izveste, ali kateri pokažejo, da so glasovali proti vam. Dobro je, da poznamo izdajice. — Volilci! Bitka bo ostra. Zato nastopite z vso odločnostjo v boju, zakaj naša borba je borba za enakopravnost. za pravico!
Tudi mladina lahko pomaga. Tudi nevolilci lahko stopijo v volilni boj. Zavedna mladina, ki poznaš važnost volilnega boja, stopi med nezavedne volilce in jim razjasni, kar jim je neumljivega. Povej vsakemu, ki mu je neznano, kam naj se obrne v tej volilni zmešnjavi in kje so volilni uradi. Mnogo je takih volilcev, ki čakajo zadnjo minuto, da zapišejo imena svojih volilcev na glasovnice, mnogi pa oddajo zaradi svoje nevednosti celo prazne ali napačno napisane. 'Mnogo rešenih reklamacij leži v »Nar. domu« v reklamacijskem uradu, na katere so volilci pozabili. Mladina! Stopi tja in našla boš dela. Tudi v zadnjem trenotku lahko doseže človek mnogo. Mladina! Stopi v volilno gnečo in če pridobiš le enega omahljivca ali dvomljivca, napraviš koristno delo za svoj narod.
Nemško - nacijonal.no politično društvo je pustilo nalepiti po ulicah lepake, v katerih poživlja Nemce v Trstu, da glasujejo danes vsi za italijansko liberalne kandidate. — Mislimo, da je nadaljtio razlaganje nepotrebno. Solidarnost naših sovražnikov, mora privesti do stroge in jeklene solidarnosti vseh, ki pripadajo slovanskim narodom. Potem bomo videli, kdo ima večjo moč.
»Dan« prinese jutri izid volitev. Dobivalo se ga bo na vse zgodaj po tržaških tobakarnali.
VOLILNA PESEM.
En mož po Trstu hodi in sam ne ve, kai blodi.
Okoli hodi in kriči, da vsak volilec se smeji.
»Jaz tudi — pravi — sem Slovan, pa nisem narodnjak, po Trstu vsem sem dobro znan, pozna me dobro vsak
Jaz rad imel bi kak mandat zato postal sem kandidat — ne vem, kaj to pomeni — da vsi so proti meni.
Sem socijalist in demokrat,
Taljane, Nemce imam rad — zato okoličanska vas oddala zame bo svoj glas.
Po‘ shodih hodim in rotim — čez narodnjake se jezim, kaj nam vsa narodnost je mar, za nas je — nepotrebna stvar.
Naj vlada Nemec. Italijan,
Slovenec pa naj bo teptan.
Zato glasove dajte mi,
I	jaz režim vas iz vseh nadlog — samo da trobite v moj rog.
Zato oddala vsaka vas bo zame svoj volilni glas.
Ta-rom-pom-pom; ta-rom-pompom
—	poslanec bom — adijo dom
ta - rom - pom - pom.
Tifus v Trstu. Parnik »Vor-warts« v kvaranten v Lazaretu. Nova slučaja tifusa na »Vorwartsu« in na parniku »Melpoinene«. »Dan« je že poročal, da je obolelo na neki posebni in strašni vrsti tifusa, 16 ljudi, ki so se nahajali na parniku »Vor-warts«. kateri je prišel te dni iz Carigrada v Trst. Parnik je prevažal turške vojake Iz Volone v Carigrad. Najbrže so bili turški vojaki okuženi, in tako je prišla ta nalezljiva bolezen na mornarje parnika »Vor-\varts«. — Na parniku je bilo 68 ljudi, a bolezen se je pojavila najprej na 16ih mornarjih. — Ker so dognali da so oboleli ti mornarji na tifusu, šele po prihodu parnika v naše pristanišče, je odšlo več mornarjev v mesto. S tem je nastala velika nevarnost, da raznesejo ti mornarji bolezen med meščane. — Kakor hitro pa se je izvedelo za to nalezljivo bolezen, je začela iskati policija mornarje »Vorvvartsa« po vsem mestu, a še do sedaj se ji ni posrečilo, da bi vse iztaknila.
♦
Parnik je bil razkužen in odpeljan v kvaranteno v Lazaret (zaliv v bližini Trsta), kjer je bilo sprejeto vse osobje v bolnišnico za nalezljive bolezni, parnik pa nanovo in natančno desinficiran. — V bolnišnica v Lazaretu se je pojavil kmalu nov slučaj tifusa.
*
Med osobjem, ki so bili prepeljani v Lazaret je bil tudi kapitan parnika »Vorwarts«. V sredo je kon-štatiral dr. Kaiser, da je tudi kapitan Kesisoglu okužen, zato ie bil takoj odstanjen od drugih, še zdravih oseb.
*
Kakor že povedano se je izkrcalo več mornarjev in odšlo v mesto. Nekateri, so odšli celo domov, v razne kraje v Istri. Oblast jih neprestano išče. Vsak parnik, ki prihaja iz obmorskih mest, je prej preiskan. Tudi na postajah strogo pazijo, da ne stopi kdo izmed teh mornarjev med
ljudi. Nekatere mornarje so že preiskali in jih izolirali. — V četrtek je našla policija 4 od teh mornarjev »Vorwartsa«. Bili so odpeljani takoj v bolnišnico pri Sv. Mar. Magd. Natakar Pierotič, pri katerem se je najprej pokazal tifus, se je nahaja! v četrtek v smrtnem stanju.
♦
V	četrtek ob 4. pop. je prišel v tržaško luko parnik »Melpomene«. Parnik je last družbe »Lloyd«; na njem je nameščenih 50 mož osobja in poleg teh se je vozilo še 6 potnikov. — Ko je parnik vsidral, je stopil nanj dr. Huber. da preišče po predpisu potnike. Vsi mornarji in potniki so bili zdravi, zdravnik parnika »Melpomene« pa je ležal bolan v svoji celici. Dr. Huber je tovariša preiskal in je dognal, da je bolan na pegastem tifusu. —'Parnik je moral takoj v Lazaret, kjer je bil razkužen. Vsi mornarji in potniki pa so morali v bolnišnico, kjer jih preiskujejo. — Tudi parnik »Melpomene« je prišel iz Carigrada, kamor je vozil turške vojake iz Valone. — Nekateri trža-čani so zelo razburjeni; bojijo se, da se bolezen ne raznese po mestu in ga okuži. Nevarnost je res velika; zato se oblasti tudi trudijo, da jo omejijo. — Bog vari, da bi bil Trst kje v Turčiji!
Franc Pohar pred sodiščem.
»Dan« je že pisal o tragični sceni, ki se je izvršila v ladjedelnici pri Sv. Roku (pri Trstu) Mehanik Pohar je zabodel svojega delovodjo A. Ber-nardinija v prsi in mu je zadal s tem 13 cm globoko, smrtnonevarno rano. Opisali smo, kako žalostne razmere se nahajajo v ladjedelnici pri sv. Roku. Delavci so izkoriščani in povrh še šikaniram. Šikanirali je bil tudi Pohar, in čeprav je mirne narave, mu je vzkipela kri in je zabodel. — Pohar pa je prišel pred sodnike. Branil ga je izborni zagovornik dr. Jožet Mandič, ki je tudi natančno orisal žalosten položaj delavca pri Sv. Roku. Govor je uplival na porotnike, ki so obsodili Poharja na 6 mesecev ječe. Obsodba ni preostra, vendar smo pričakovali, da bo še milejša. Seveda, sodniki imajo pred seboj para-giafe, velikokrat pa ne vidijo v srce, ne vidijo okoliščin, ki primorajo človeka, da postane — hudodelec.
Zanimiva razprava proti »svetnici«. Pri porotnem sodišču se vrši že par dni razprava proti neki Pir-javec. katera je znana pod imenom Tunina »svetnica«. To ženšče se je izdajalo za svetnico in pri babnicah je vživala velik rešpekt, ker so bile prepričane, da je njena molitev mno-KO vredna, so hodile k njej ženske
in jo plačevale za očenaše. Dajali so ji tudi mnogo denarja za maše. Cela procesija babjeverk jo je posečalo in svetnica se je počutila izborno. Sedaj pa je prišla vsa komedija pred poroto. Ker je »svetnici« Tunini pre-ostajal denar, ga je nosila tudi v samostan. Dognalo se je, da je bila v zvezi z nekim kapucinom, kateremu je nosila skrivaj desetake in celo pečena piščeta. Tudi kapucin je prišel pred sodnike. V afero te svetnice pa so zamotani poleg kapucina tudi razne marijine sestre in mladi parčki. Neprestano prihajajo na dan sveže stvari. Zaslišuje se veliko število raznih prič. — Razprava se nadaljuje. — O izidu bomo poročali, zakaj razprava vsebuje razne zanimivosti.
Poučni izlet slovenskih učitelji-ščnikov in gimnazijcev. Goriški če-trtoletniki učiteljišča in osmošolci gimnazije so prišli v petek v Trst, kjer so prenočevali v — vojašnici. Zjutraj so se odpeljali proti Brionskim otokom (Pola), kjer si ogledajo utrdbe in rodovitne njive z bogatimi pridelki. — Polja obdelujejo kaznjenci.
Kje je pravica?
Že februarja meseca, letos, smo priobčili v »Dnevu« članek, kojega smo naslovili s »Krivoprisežniki«. Ta članek se je bavu z denarno afero posestnika Rebernika iz Jau-neka nad Marenbergom, ki jo je le ta imel z marenberško, klerikalno »Posojilnico«. Da na kratko rekapi-tuliramo: posestnik Rebernik, po domače Narat, doma iz Jauneka, bi bil moral dati poroštva kajzarju hrana Murkeju za 500 gld 1000 K — ki jih je Murko rabil za doto svoji hčeri, omoženi trgovčevi zenii Hohnjec. Trgovec Hohnjec, mož Margarete Murko, pa je kmalu prišel v kon-kurz in marenberška »Posojilnica« je začela izterjavati — pri Reberniku — za Hohnjeca zadolžnico v višini 7500 K (beri: sedemtisoč petsto kron), za katero vsoto je baje dobro stal — Hohnjecu Rebernik.
Rebernik se je branil na vse kriplje, a pomagalo mu ni nič, kajti tehant In še drugi so prisegli, da je Rebernik bil porok Hohnjecu, a ne očetu Hohnječeve žene Franu Mur-keju. Na te izjave — pod prisego — je sodišče seveda moralo razsoditi y. dobro marenberški »Posojilnici« in
Rebernika je veljala ta prisega okroglo — kot to trdi on sam — 12.000 kron! V svojem obupu, se je ponovno — dne 17. maja 1912 in 25. februarja 1913 — pismeno obrnil na knez. škof. lavantinski konzistorij s prošnjo, naj konzistorij vpliva na one svoje mašnike, ki so mu to ogromno škodo nakopali, da mu jo vrnejo, ker so mu jo s krivo prisego prizadejali. prepise teh prošenj je zbralo več verodostojnih gospodov, kakor tudi naš štajerski sotrudnik in isto-tako tudi sodne akte v tej aferi, ter v nadaljnem istotako poštno-rekla-macijske listine. Uspeh teh Reberni-kovih dreganj je bil, da je dobil od kn. šk. lavantinskega konzistorija dopis, štev. 1630, z dne 30. aprila letos s sledečo vsebino: Spoštovanemu gospodu Alojziju Rebernik, veleposestniku v Jauneku:
»V dveh pismih z dne 17. maja 1912 in 25. februarja 1913 ste se pritožili zoper g. dekana Avguština Hecl, g. Jožefa Černko, župnika v pokoju, in g. Franca Krošelj. kaplana pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju, češ, da so krivi Vaše obsodbe v tožbi ina-renberške posojilnice zoper Vas kot poroka za Jakoba in Margareto Ilohnjec. — Tukajšnji urad je to Vašo zadevo prav natanko preiskal in se je prepričal, da so duhovniki, katere dolžite krive prisege, nedolžni, in da njihove izjave pred svetno sodnijo niso imele nohenega vpliva na končno razsodi'o zoper Vas. — K. Hribovšek. ravn. pis. m. p.«
To je bil odgovor in priznati se mora, da vsekakor miren in dostojno sestavljen.
Zadovoljil pa Rebernika seveda ni in 15. mgjnika letos, se je v tretjič obrnil pismenim potom na konzisto-rij. Da pa že sproti ubijemo vsak dvom, priobčimo Rebernikovo pismo tako, kot jo je sestavil on:
»Visokočastitemu lavantinskemu konzistoriju. Odgovorili ste mi, da ste mojo zadevo prav natanko preiskali. Jaz pa Vam povem, da k temu niste zmožni, kajti pravega pojasnila sem Vam v stanu dati le jaz ne pa oni trije farji, ki so na božjo čast pri sodniji lagali, in niso vredni, da jih zemlja nosi.
»Jaz Vas nadalje vprašam; ali je to sploh mogoče, da bi bil šel za poroka Hohnjecu. kojega nikoli poznal nisem, niti o njem sploh še kdaj kaj slišal, kar za 7500 K? On me tudi ničesar prosil ni, samo njegova žena Margareta Hohnjec me je prosila, da naj bom njenemu očetu Fr. Murkeju, ki ji je dolžan 225 gld. — 450 K — porok, za 1000 K — 500 gld. ~rr da ji izplača doto. ker rabita denar nujno za moževo trgovino. Jaz pa ji nisem dal nikake obljube.
»Uradniki marenberške posojilnice so me varali in Kocbek — nek trgovec — je poslal k meni svojega komija, češ, da naj pridem v posojilnico k seji, katere pa ni bilo. To je bilo dne 1. februarja 1904. Ko pridem v posojilnico, je tamkaj že sedel Franc Murko. Kmalu je prišel tudi krivični tehant, Pogleda naju, gre v uradno sobo, kjer se je nekaj pogovarjal, pride nazaj in me prijazno nagovori: »Ali poznate tega moža?« Jaz mu odgovorim, da, da je to Fran Murko, kovač na Gornji Kaplji, Če-basnikov kočar. Nato me vpraša tehant, kolik;o ie njegova kajža vredna, nakar mu jaz odgovorim, da 700 do 800 gld. Vrhu tega pa še vprašam te-hanta:	»Koliko	denarja boste mu
dali?« »500 gld. bo dobil, a dal jih bo svoji hčeri.« Nato se je tehant takoj odpravil domu, jaz pa v poso-jilniško pisarno, misleč, da se seja že prične. Ni je bilo. V pisarni pa so mi predložili neizpolnjeno zadolžnico, na kateri je bil Murko že podpisan, češ, da naj jo še jaz podpišem. To je storil in zahteval Trobej. Jaz sem se na Trobejevo prigovarjanje ki mi je zagotavljal, da se bo zadolžnica enkrat prihodnič izpolnila, podpisal z opazko, da toliko — mislil sem 500 gld. — bo kajža že še vredna. Ko sem to opravil, sem odnesel pete, med tem pa sta ona dva falota Anton Trobej in Artur Klobučar izpolnila dolžno pismo za 7500 K, farja (tako jih titulira Rebernik. Op. ured.) Franc Krošelj in pa Jožef Černko pa sta bila tudi notri ter vse videla in slišala. Kljub temu sta prisegla proti meni dne 17. marca 1909 pri marenberški sodniji. Laž je, če trdita, da ne vesta, kdaj se je zadolžnica podpisala.
(Konec jutri.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIR PRED VIHARJEM?
Redke vesti s prav megleno vsebino prihajajo z Balkana. Pred vsem je temno, kaj je bil rezultat sestanka Pašiča v Gešovom. Preložitev zade-
ve na konferenco vseh štirih ministrskih predsednikov še ne pomenja razrešitev spora. K tej nejasnosti se je pa pridružila še druga okolščina: demisija Gešova, ki je pristaš balkanske zveze In ki želi njeno ohranitev, »emisija se je zgodila z utemeljevanjem, da ie glavna naloga balkanske zveze dosežena s podpisom miru in da je prišel dan likvidacije. O deml-siji In njenih posledicah vlada velika nejasnost. Ne ve se, kakšna struja bo zavladala v ministrstvu. V upoštev prihajata Danev in Malinov in sedaj se Radoslavov — vsi radikalci, ki ne nameravajo odstopiti niti za korak. Le nekaj je jasno: V Bolgariji vlada vrvenje, ki dokazuje, da se država pripravlja na vojno.
Železnice vozijo neprestano vojaštvo na mejo. Tovorni promet na železnicah je še vedno ustavljen. Bolgarska vlada je naročila v inozemstvu velike količine živil in streliva. Trlpelententa, zlasti pa Rusija, se trudi, da bi pomirjevalno vplivala na bolgarsko in srbsko vlado. Včeraj sta angleška poslanika tako v Sofiji kot v Belgradu intervenirala in obema vladama nasvetovala mirno rešitev bolgarsko-siljskega spora. Rusija se nasvetovala za slučaj, da bi ostala konferenca balkanskih ministrskih predsednikov v Solunu brezuspešna, naj se ta konferenca premesti v Petrograd. Ako bi tudi pogajanja v Petrogradu ne rodila pričakovanega sadu, bi bila Rusija v tem skrajnem slučaju pripravljena j>revzeti razsodišče
o	bolgarsko - srbskem sporu. Končno priporoča Rusija Bolgarski in Srbiji splošno demobilizacijo, češ, da je treba odstraniti vse, kar bi lahko oteževalo potek diplomatskih pogajanj.
Pa ne le Bolgarija je pripravljena
—	tudi Srbija je pripravljena, da brani proti bolgarskim napadom svoje meje.
Belgrad, 7. junija. Vojni minister general Božanovlč se ie nasproti časnikarjem izjavil, da bo vojna, ako pride do oboroženega konflikta med Bolgarsko in Srbijo, kratkotrajna in silno krvava. »Mi smo pripravljeni v vsakem oziru in lahko pričnemo z vol nimi operacijami že jutri, ako bi bilo potrebno.« — »Politika« javlja, da ie odšlo že več prostovoljskih čet, to je četnikov na bolgarsko mejo.
IZ OGRSKE DRŽAVE. NASLEDNIK
»NAJVEČJEGA GOLJUFA NA SVETU«.
Dunaj, 7. junija. Cesar je podelil danes sestavo novega kabineta grofu Tlszi. Po avdienci ie Tisza izjavil, da bo nadaljeval na potu mirnega dela, in da se nikogar ne bo provociralo, če pa nam bo kdo boj vsilil, se mu pa tudi ne bomo umaknili. Cesar je mojemu programu pritrdil in izrazi! svoje veselje. da sem jaz to težavno misijo sprejel. — Za ministra notranjih zadev se imenje Ivan Sandor. predsednik ^ zbornice pa postane Beothy. Tisza ie danes konferiral z Lukač-sem, nato pa obiskal grofa Berchtol-da in StUrgkha.
PARNIK »SULTAN« TRČIL OB SKALOVJE.
Trst, 8. junija. (Od našega poročevalca.) Včeraj zjutraj je trčil parnik »Sultan« od družbe »Dalmacija« ob skalovje Viteli, 2 morski milji od otoka Vis. Udrtina na sprednjem delu parnika znaša 8 m2. Parnik je z največjo težavo privozil na Vis. kjer je Izložil nekaj blaga. Mnogo sodov vina, ki so se nahajali v spodnjih prostorih, je bilo uničenih, ker jih ie zalila morska voda. Parnik ni več za rabo.
NAPETO SRBSKO - BOLGARSKO RAZMERJE.
Sofija, 8. junija. Privatna poro-, čila trdijo, da ie sprejeta demisija kabineta Gešovega in da ie Danev poverjen s sestavo novega kabineta.
ODGOVOR BOLGARSKE VLADE ODKLANJAJOČ.
Sofija, 8. junija. Poroča se, da je bolgarska vlada odgovorila na zadnjo srbsko noto odklanjajoče in zahteva, da Srbi zapuste s svojo voisko vse zasedeno ozemlje, ki spada po pogodbi Bolgariji, ki na noben način ne privoli v revizijo zavezne pogodbe.
GLAS IZ RUSIJE.
Petrograd, 8. junija. Kljub vsem pesimističnim vestem poročajo »No-voje Vremia«, da se ie Rusiji posrečilo izravnati diference med Belgra-dom In Soflio. (Da bi se bilo to zgodilo samo, ni verjetno.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kamnik: Za današnjo številko prepozno došlo. Pride jutri. — A. P. Dunaj; Za kratke stvari bi se priporočali. Sicer smo preobloženi.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Zdravnik želodca
Konstruktivna, podjetniška In izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuSevanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemljeknjižnc < e in prepise, delitve skupnih ■■■ zemljišč, ponovitve meja itd. Itd. — Tehnična izveu.,...ska mnenja in nasveti. ■■■ mamm Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. Vedno točna izvršitev 1 ■■■■
Gradbena kulturnotehnična in zemljemerska pisarna
Ing. J. Skoberne & Ing. D. Gustinčič
Teieton 16-si.	:::::::::	Trst,	via	Zonta 9. :::::::::	Teie*on	m-si,
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
Cementne ceyi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko
■	■■	'■'■■■■■•	■■— Ljubljana. =
Telefon St. 296.	Pisarna,	delavnica	In	skladi&Sc	na	TržaSki	cesti*
Telefon St. 296.
- Novo došla	=
elitna damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
ar- Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Stefan	MlholiČ.
* Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
I restavracijo ,Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je | tudi vedno sveže pivo in razna pristna -s.	::	v	1	n	a	po	zmernih	cenah.	::
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priloži d Znamko 20 vinarjev. — Pri matih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov Ob i url zvečer.
Več izurjenih
Pošljite naročnino, ako je še niste!
IV* Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluŽi v edini slovenski urami in zlatarni
AlojzijaPovha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izbora.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina * J
sprejme takoj Marija Mazej, šivilja v Postojni. Sprejmejo se tudi take, ki so se že dalj časa učile šivati in bi se rade popolnoma izučile. Pogoji po dogovoru.
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni llkčr
Ulasovlrje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Jeslp Oblak, Ljub-iljana-Cillnce 92._________________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. {Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene 'nizke. — Skupno več dijakov, nai-'nižia cena. ______________________________
Pleskarji se sprejmejo za delo ,na 'deželi. Poizve se v »Prvi anončni ifrisarni«._________________________ 485-3
Hiša z vrtom in gostilno se pro-,da. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. _____________________________________495—3
Nov Mayerjev leksikon, 6. zv.
,se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.____________________493—2
Stanovanje z eno sobo, kuhinjo, se da v najem do 1. avgusta. Poizve se: Matija Vidmar Vodmat 112.
,	__________________________ 492—1
Krasna omara, kupljena na dra-žbi se zopet proda. Pojasnila daje Bazar Spiegl, Mestni trg, 2d. 491—1
Aluminium kuhinjska posoda, domače in športne priprave.
%	Avstrijska
ALUMINIUM-družba
( J )	Dunaj,	Wollzele	18.
J	llustrovani	cenik	zastonj.
Kad 40 kron se poštnine
Zdravnik želodca11
Edna posebnost likerja je
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi
vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT. *
Blizu to daleč Vse ga pozni,
Kdor ga imi,
Ima zdravje dom&t
Zahtevajte pristni „Floriaila
Zavračajte ponaredbe! Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim Izveskom in s to varstveno znamko J Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto,
1 hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavn.	*	J
W trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, af| pa po naših potnikih.
A.; Kje kupite nože, škarje i. dr ?
B.: Pri J. Kralgerju, umetnemu in finemu bru-
povska ulica 3*
Ne zamudite prilike! Pazite na naslov!
Kdor hoče Imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane	J
verižice, prstane / i. t. d. naj ne	'
prezre
tvrdke /
in še več na leto
zasluii lahko vsak restavrater, kateri sl nabavi iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem)
najnovejši in moderni, samigrajoči
01	Plošče preje K 4’—, H/ sedaj samo K 1*95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov!
“JT Zahtevajte cenike.
Ljubljana, sv. Petra c. 4
z navijanjem na pero, brez elektrike, na katerega so tudi lahko z rokami ------------- Igra.	—...........—
Po dogovoru postavim sam, vsakemu Imejl-telju restavracije, gostilne ali kavarne, poljubno moderni gramofon, ali godbeni avtomat, tudi zgoraj omenjeni glasovlr (pianino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sam z vmetanim denarjem ali pa plačam od tega denarja odstotke;
Gramofon atelje
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna dela. — Vsakovrstne igle. — Lastna delavnica za popravila vseh vrst avtomatov In gramofonov.
zraven modne trgovine Magdič
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrije!
Mh se ranžirajo
najhitreje in popolno diskretno in se v to svrho tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „Filijalka Ljub-ljana“ na upravo .Dneva*,
E 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk ■j" prodajam radi velike Vi/ zaloge podlast. cenS
PRAN KRAIGHER
in vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fotomanufaktura
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10’— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
Zaarteva,jte oemilee !
Zahtevajte cenik
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se'slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
PUCH
= Proda se =
radi preselitve kompletna nova
L 61 Edino zastopstvo
Ljubljana
Prešernova ulica
Bohinec & Co. - Trst
■U-licet d.elle Toni 2
(za cerkvijo sv. Antona novega).
Velikanska zaloga vsakovrstnih
Dobro cestno kolo „Courh‘r“ s Torpedo prostim tekom
Obleke
Fino trpežno kolo za ture ,Rambteic   s Torpedo prostim tekom
(bana lita, belo emajlirana ter peč z medenim kotlom), ter malo rabljeni
Najboljše kolo svetovne znamke ,Piicl»‘ s Torpedo prostim tekom
Cene radi selitve jako znižane
Naslov pove »Prva anonč. pisarna'
Zaloga pohištva in tapetniškega : blaga. :
5 Ljubljana, "J ■ Marija Te- ® S reziie cesta ■ 111 (Kolizej). ■
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
v
Pri Škofu
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne »Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
! Pazite!
Ha na	v roko raznim Spekulan-
piluclu tom in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
nainih „Es-Ka in Adler“ koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričati se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
pri strogo s« lidni tvrdki ---------------------
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3
^	Slamniki, klobuki,	A
- čepice, kravate -modno perilo itd. Ijj^
\ K Vse športne potrebščine,	I A
~ tenis, lov, turistiko in -
WWi'	telovadbo.
ANA GOREČ
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Stanje vi0g na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji —dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron.  ----
c. kr. priv«
Delniški kapital: 150,000.000 kron, Rezervni zaklad: 95,000.000 kron,