Trst, bi se je rešil spon italijanskega imperializma, zdaj lahko spet svobodno zadiha in prevzame svojo nekdanjo funkcijo luke in industrijskega središča za zaledje. Treba samo sprejeti ponujeno roko. To je roka nove Jugoslavije. OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST. nedelja, 2. februarja 1947 uredništvo m uprava, piazza goldoni st i - l _____V 1 * J Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi »e ne vračajo Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale 'OB SPOMENICI FLRJ, Velik del tržaške javnosti je eks-Sela jugoslovanske delegacije i Pred Mednarodno finančno-gospo-darsko komisijo v resnici osupnil. Urugaee tržaška javnost tudi ni r^ogla reagirati; saj je tržaško občinstvo, kakor tudi vsa italijanska javnost že četrt stoletja pod neprestanim ognjem zlonamerne propagande o Jugoslaviji m slovanstvu sploh, ki besni toliko bolj, odkar je ■ psvobodilna borba zlom.la tilnik fa. sitmu ter so jugoslovanski narodi, ; organiziram v novi Jugoslaviji, postavili upravičene zahteve po ozem-,/t ki je bilo stoletja m stoletja J.J kl so 8a s krvjo osvobodili. ‘»unan celo neki angleški publicist y «Quarterly Rev;ew», ki je ne- I, davno prvič po drugi svetovni vojni ] obiskal Italijo, ugotovil, da italijan- ; 1939tlSk Povprečno piše kakor leta ] Pod vplivom te propagande si je < 2aško občinstvo ustvarilo čudne ] PPjtne o Jugoslaviji m njenih naro. i Barbari, verjetno napol nagi, i *1 vdirajo na sveta tla rimskega ce. tkrstva. Kaj bi država teh barbarih plemen mogla nuditi Trstu? ; J saio že preizkusili; leta 1938. j® Promet po suhem z Jugoslavijo i dosegel komaj 5.5% skupnega trža- : **tga prometa po suhem. Poleg tega razpolaga danes Jugo- : tlavija še z Reko in je spričo ra- : *umij;ve ozlovoljenosti zaradi od- : ^njanja vseh njenih predlogov za Pravilno rešitev tržaškega vpraša- : ®Ja —- od priključitve kot sedme pleralne edinice do carinske in va- : *®he unije z Jugoslavijo — bilo PhCakovati, da Jugoslavija napove irstu bojkot. Nenadoma se pojavi v Trstu u-radni predstavnik Jugoslavije m Pred mednarodn.m forumom samih i^dencev postavi v imenu nove "Ugoslavije povsem konkretne pred-podprte s podrobnimi podatki, t1 Po tolikih jeremijadah o gospodek; in finančni nevadržnosti Svo. “finega tržaškega ozemlja v b stvu ‘™ujejo eksistenčna vprašanja Tr-£ta: jasno je, da se s prispevkom ehe same države v zaledju ne more rešiti celokupen problem svetovne. Pristanišča, ki je nastalo kot Klavno izhodišče na morje bivše &vstro-ogrske monarhije. po vsem tem Je dr. BartoS moral ^domisliji od propagande zapelja-P;h Tržačanov vzbuditi Videz nekakšnega čarovnika pravega «deusa ex machina*. In vendar je vse, kar p°buja dr. Bartoš tako realno, tako ?a/avno, v nastanku in razvoju tr. ^ke luke tako utemeljeno! Ozemlje današnje Jugoslavije in •blijske krajine, ki je v smislu ^kovnih pogodb po večini pripadlo' Jugoslaviji, je leta 1913. dalo Trstu £ °ro 50% vsega prometa po suhem, Stevži tudi promet po cestah. Samo razmiki promet s Slovenijo in pro Je znašal okoli 33%. Z vsemi jugoslovanskimi deželami pa nekaj ^Pod 40% vsega železniškega prometa v Trstu. Nobena druga držaji v zaledju — ne Avstrija ne Češkoslovaška — ni dala Trstu toliko Prometa. . železniški promet z Italijo je zna. ,al komaj 3,18%. Po morju je pri-,0 i® pokrajin današnje Jugoslavije (iz Italije 12,11%) vsega po. ®o.-skega prometa. Kaj bolj naravna kakor ti intenzivni stiki med rstom in neposrednim, torej naj-, uznjim zaledjem, ki Je Trstu dogajalo surovine in hrano, a tudi .‘Qvno moč od preprostega delav-h» mornarja do tehničnega lzve-hca in uradnika ter od njega ,Prejemalo domače izdelke in uva-. ho kolonialno blago ter skozi trke luko izvažalo svoje proizvode? Julijanski imperializem Je z novo '’0i',tičn0 mejo leta 1918. in s svojo 3Padalno politiko proti Jugosla-i1-’,1 Presekal ta naravni razvoj trpkega gospodarstva ob zaslombi .4a zaledje, kar Je seveda moralo “tl uničujoče posledice za trža-. - luko: mrtvilo na morju in v Kovini ter nezaposlenost v indu-Likvidirati so morale vse ban-ih ostala trgovinska podjetja, ki ,b bila last jugoslovanskih držav-^Janov, m nato sta bila uničena s« 'harništva in vsa gospodarska or. ltsi,ZaciJa Slovencev in Hrvatov pod Fa-š'St.icni imperializem je ‘ti?ral Trst za oporišče svoje poli-p he tn gospodarske ekspanzije v g^hhavje, ki je končno dosegla . višek v brutalnem oboroženem ftSa<3u na Jugoslavijo. V takšnem CVp harodnem ozračju pač ni mogla Koki trK°vina med Trstom ;n Ju-usiavijo! Pogosto navajanje ne-nathega odstotka deleža Jugosla-UK v tržaškem železniškem prome-2a časa italijanske zasedbe pač itjj.biore zapeljati poznavalca vzro-tega pojava. St* ^ se ^ re^il spon ltalijan-sVrj?a Imperializma, zdaj lahko spet H^uhno zadiVia in prevzame 6voJo stnfanjo funkcijo luke in indu-Vtst. 1Ka središča za zaledje, v prvi sp. 1 za neposredno. Treba samo ho'vcle*'' Ponujeno roko. To Je roka hav Jugoslavije. Ze podatki, ki jih *®Ju rir' Bartc>* v svojem ekspo-ši dokazujejo, da je ta država, r0jjL’*®la ‘z osvobodilne borbe, pre-va.ba in polna dinamike in ust-n^-iotega poleta, zmožna nuditi hj^b več, kakor Je Trstu dajalo V0.n0 ozemlje pred prvo svetovno litike, ki teži za preosnovo vsega go. spodarstva in lastnim izkoriščanjem vseh naravn.h bogastev ter pri tem lahko računa na izredno požrtvovalnost ljudskih delovnih moči. Ze sama Slovenija, ki predstavlja neposredno zaledje Trsta, se danes ne da niti primerjati s Kranjsko in južno Štajersko iz avstrijskih časov. Tako je posejana z novimi podjetji, žagami, železarnami, metalurgijskimi, tekstilnimi in kemičnimi tovarnami; velik del te industrije potrebuje polfabrikate tržaške industrije, pa tudi tržaško luko in njeno mornarico za uvoz surovin iz prekomorskih dežel in izvoz svojih izdelkov. Prav tako so danes tudi ostali deli Jugoslavije, ki gravitirajo k Trstu neprimerno bolj gospodarsko razviti kakor so bili pred prvo svetovno vojno.’ V interesi Trsta je, da se gospodarsko zopet poveže s svojim neposrednim zaledjem in da posredno sodeluje pri izkoriščanju ogromnega naravnega bogastva Jugoslavije, lesa, premoga, rud vseh vrst in vodnih sil; tržaška industrija je zlast; navezana na vodne sile Slo-'venije, kajti elektrika je kot pogonska sila neobhodno potrebna sodobni industriji. Trst bo črpal naravne zaklade iz zaledja in mu jih vračal oplojene s svojim delom; obenem bo posrednik in prevoznik med zaledjem in prekomorskimi deželami. Bilo bi nenaravno in že zaradi tega nerar cionalno, graditi njegovo bodočnost na drugih temeljih. V tem je vsa sila Bartoševe argumentacije. na iemelju potsdamskih sklepov o demokratizaciji in enotnosti Nemčije, ne pa gospodarsko in politic-no razkosanje v interesu angloameriškega kapitala Moskva, 1, — Diplomatičai urednik moskovskega radia Ivan LapTc-ki je objavil preko radia članek o nemškem vprašanju. Lapicki poudarja pozornost, ki jo prideva svetovno javno mnenje reševanju tega vprašanja, ki je tako tesno povezano z zavarovanjem miru in splošne varnosti, in analizira nato spomenice, ki so jih predložile Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija konferenci namestnikov zunanjih ministrov. Stališča, ki so jih izrazili predstavnik; teh dežel, ki meje na Nemčijo, so zelo zanimiva. Te tri dežele so posebno trpele zaradi nemškega napada in so se ogorčeno borile proti fašizmu, zato pa so neposredno zainteresirane, da se zatro vse možnost; preporoda nemškega imperializma. Če upoštevamo to dejstvo, je popolnoma naravno, da te dežele soglasno poudarjajo v svojih spomenicah važnost potsdamskih sklepov o demokratizacij!, denacifikaeiji in razorožitvi Nemčije. Potsdamski sporazum dejansko in nedvoumno zahteva, da izvajajo zavezniške oblasti v Nemčiji politiko, ki temelji na gospodarski enotnosti dežele, kajti to je edino učinkovito jamstvo za uničenje gospodarskih temeljev nemškega imperializma - kartelov, trustov, monopolov in junkerjev. Izvajanje takega programa zahteva nedvomno neprekinjeno kontrolo in znatne napore zaveznikov. Vse tri slovanske dežele so obsodile politiko, ki zagovarja «nemško federacijo*, ali jasneje povedano, gospodarsko in politično razkosanje dežele, kajti s takim načrtom bi se lahko okoristili samo oni, ki žele spremeniti dele Nemčije v «domi-nione*, ki bi bili iztrgani medzavez-niški kontroli in katerih razvoj bi bil odviseri od gospodarskih političnih in ideoloških interesov teh celo izvajal dejansko vodstvo. Tako poskušajo pod dvoumnim imenom «gospodarske in upravne združitve* izročiti anglo-amerišklm in-dustrijcem na razpolago gospodarske vire združenih področij. Očitno je, da nimajo taki načrti ničesar skupnega z Iskreno željo, da se reši nemško vprašanje v skladu z interesi evropskih naredov. 1. Konferenca zunanjih ministrov v Moskvi naj bi sestavila seznam držav, ki sq zainteresirane pri pogodbi. Ustanovili bi nato informacijski in posvetovalni odbor zavezniških držav, ki bi držal zvezo med štirimi zunanji ministri in predstav, nivi ostalih držav. 2. Po moskovski konferenci naj bi sklicali nov sestanek namestnikov, ki bi vrš.l delo ob sodelovanju s predstavniki zainteresiranih držav, ki bi prisostvoval; kot opazovalci vsem sejam. Ustanovili bi posebne odbore za vsa vprašanja, ki bi se pojavila; države, ki bi b.le neposredno prizadete, pa bi imele pravico, udeležiti se razpravljanja v odboru. 3. Sestala bi se nato mirovna kon. ferenca, ki bi delovala, na enaki osnovi kakor pariška mirovna konferenca. 4. Končno se bi sestali štirje zunanji ministri, ki bi izdelali dokončno pogodbo. London, 1. — Kakor smo že poročali, so včeraj namestniki zunanjih ministrov zaslišali belgijskega delegata, k; je izjavil, da je Belgija naplonjena federativni nemški državi s centralno vlado z omejeno oblastjo. Belgija predlaga tudi traj. no zasedbo Porenja in mednarodno nadzorstvo nad Porurjem. Francija je predložila načrt za dokončno sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo, ki se deli na štiri dele: Italija še vedno brez vlade Rim, L — Čeprav so Se pozno zvečer poročila govorila, da je De Gasparijeva vlada v glavnem že *e- Dva milijona brezposelnih v Italiji Rim, 1. — Po službenih podatkih organov socialnega zavarovanja, ki so bili objavljeni v listu «Globo», je b;lo v Italiji 31. decembra 1946 2 milijona brezposelnih, število brezposelnih je v zadnjem mesecu r.araslo za 100 tisoč, od tega 46.000 v industriji. Proces proti predmonakovskim politikom v ČSR Rim, 1. — V Pragi se nadaljuje proces proti bivšemu predsedniku vlade Beranu, Siroviju in proti trem bivšim ministrom Havelk;, Fischer, ju in Cer.nyju, ki so obtoženi veleizdaje. Ko je govoril o Miinchenski krizi, je Beran izjavil, da so bili vsi člani vlade pripravljeni na vojno z Nemčijo, toda pod vplivom izdajstva zapadnih držav in brez zavezniške pomoči z odprtimi mejami proti Pqljski in Madžarski, so skle. nili, da se ne bodo borili. Poslanci razkrinkujejo politiko vlade - kar pa je ,,neprikiadno“ ob navzočnosti komisije OZAI KRATKE VESTI «PR0RACDTOI PARIZ. — Humoristični slikar Ralf Soupault je bil obsojen zaradi kolaboracionizma na 15 let prisilnega dela. GLASGOW. — Preteklo noč ja bilo ranjenih 12 oseb, ko je poštni vlak zavozil v tovorni vlak pri Cortbridge, približno 14 km od Glasgowa, LONDON. — Za guvernerja v Avstraliji namesto gloucesterskega vojvode je bil imenovan tVilliam Mackell, laburistični ministrski predsednik fjovega južnega Walle-sa od 1941 leta. JOHANNESBURG. — Med pre. vozom v bolnišnico je neka domačinka rodila v Donnetaru pri Johannesburgu siamska dvojčka. HAAG. — Izdali so stroge ukrepe, da se preprečijo tatvine iz vlakov, ki vozijo čez Nemčijo blago, ki ga menjata med seboj Nizozemska in Češkoslovaška. LONDON. — Yorški škof je v nekem pismu zahteval, naj nemudoma prenehajo seliti Nemce iz Poljske. BANGKOK. — V smislu pogodbe, ki sta jo predvčerajšnjim podpisala siamski minister Direk Jaya-nam in nizozemski opolnomočeni predstavnik', bodo na novo vzpostavili diplomatske odnošaje med Siamom in Nizozemsko. BEYRUT. — Rosa Chehfe, predsednica ženske libanonske zveze, je poslala predsedniku parlamenta zahtevo, da bi tudi žene imele pravico voliti in da b; bile enakopravne z moškimi. POTENZA — Italijanski vojaški avion se je zrušil na tla bilzu Ca-stelgrande. Vsa posadka se je ubila. BERLIN. — Rudarji v Essenu so stopili v stavko zaradi pomanjkanja kruha. Na vrata dvigal so prilepili letake: «Brez kruha ni premoga*. MOSKVA — Moskovski radio poroča, da so sovjetski geologi odkrili važna ležišča premoga v pokrajini Ykalov v Utalu. Stojijo le nekaj metrov pod zemljo in so debeli povprečno 40 m. BADEN BADEN. — Pred sodiščem v Rastattu je bilo obsojenih na smrt 21 nacistov. Dold, zadnji šef koncentracijskega taborišča v Daudmergenu, je bil oproščen. WASHINGTON. — Ameriški pravosodni minister Tom D. Clark je izjavil v kongresu, da je od 21. inf. ja do 31. decembra 1946 prišlo v Združene države približno 5600 beguncev. Dodal je, da je do zdaj prišlo v Združene države 53.000 nevest vojakov. KARAKI. — Izvršni odbor muslimanske zveze je v vlogi, ki so jo odobrili nocoj izjavil, da ostane pri avoji prejšnji odločitvi, da ne sprejme predlogov britanske vlade za Indijo. MOSKVA. — Sovjetska paleon-tološka ekspedicija, ki jo je vodil prof. Efremov 8000 km v notranjost puščave Gobi (sovjetska Mongolija), je odkrila pravo pokopališče dVozavrov, prav tako pa tud: druga okostja predzgodovinskih plazilcev travojedcev ir; mesojedcev, med njimi velikanske krokodile in kuščarje. Nekateri sk:let; so težki do 70 ton. SALEM (Arkansas). — Strahovit ciklon je divjal v tej pokrajini in povzročil ogromno škodo. Uničenih je okrog 50 stanovanj, 2 osebi sta pri tem izgubili življenje, 7 je pa ranjenih. LONDON. — Danes so se končala v Londonu trgovinska pogajanja med Dansko in Angleško. Danska delegacija se bo dane* vrnila v Ko-penhagen. PARIZ. — Francoska policija je našla pri nekem kleptomanu granitni kip in klop iz parka med 10 tonami raznih ukradenih predmetov. Policija je morala vse to blago. ki je bilo skrbno zbrano v 15 letih, prepeljati v 6 kamionih. Med najdenimi predmeti so bile tudi drsalke, vse za levo nogo, 139 lasulj, mnogo koles in razni drugi predmeti. RIM. — 21. t. m. se je vkrcalo v Melbourneju na ladjo «Orontes» zadnjih 773 italijanskih vojnih ujetnikov. Z njimi se vozi tudi 1391 nemških ujetnikov, ki se vračajo v domovino. MTT,ANO. — Okrrg drset oboroženih ljudi je pokradlo zlatarju Liri-glju Dianiju razne dragocenosti* .vredne nad 30 milijonov lir. Tržaško svobodno o-zemlje naj bi bilo molzna krava za ves fašistični uradniški aparat, ki hoče požirati dobršen del tržaškega proračuna. Tržaško ljudstvo naj dela in plačuje trote samo zato,, ker so z vso hlapčevsko zvestobo služili fašizmu. Ne plača, metla jih čaka! Sindikalna enotnost v ZDA? Miami (Florida), 1, — Izvršni odbor ameriške delavske zveze (AFL) je včeraj pooblastil svojega predsednika .Willjama Greena, naj stop; v etik a predsednikom združenja industrijskih organizacij (CIO) Phdlipom Munrajrem, in naj mu predloži, da bi se obe organizaciji združili v boju proti delavcem nasprotni zakonodaji Lapiclci poudarja, da je sporazum o združenju britanske in ameriške okupacijske cone v kričečem nasprotju s potsdamskimi sklepi. Združitev teh dveh področij pcmeni temelj za š;rok gospodarski program, ki predvideva celo vrsto reform ogromne važnosti za bodočnost vse Nemčije. Vsekakor pa je karakteristično dejstvo, da ta program sploh ne omenja uničenja nemškega vojnega potenciala ne njegove izročitve na račun reparacij. Trgovinski odnošaji z drugimi področji Nemčije in pretežna večina nemških podjetij na teh področjih bo pod kontrolo anglo-amerlškega kapitala, ki bo v nekaterih slučajih Varnostni svet se sestane 4. februarja Lake Success, 1. — Varnostni svet se bo sestal 4. februarja ob 11. uri, da prouči vprašanje razorožitve, vprašanje vojaških čet na tujih ozemljih ter vprašanje nadzorstva atomske energije. Angleški protest glede Albanije ni na dnevnem redu, ker se pričakuje poročilo albanske vlade po prihodu njenih zastopnikov. Budimpešta, 3«. — Epuracijski odbor stranke malih posestnikov je sklenil izključiti osem občinskih svetnikov v Budimpešti, članov stranke, zaradi protidemokratskega delovanja. STAVKE PREPOVEDUJEJO tudi na Japonskem Britanska politika na poti k cilju čitvi ne zastopa samo kaka velc-nemška šovinistično nastrojena manjšina, temveč ogromna večina avstrijskih državljanov. Za-teli so tudi ie z delom za poenotenje zakonodaje in s predpripravami za carinsko unijo. Edino oviro je predstavljalo negativno za-drzanje antantnih držav. Ob desetletnici obstoja avstrijske republike je izjavil na o/icial-ni slavnosti v Nationalratu predsednik avstrijske republike Mi-klas, krštanski socialec: «Senier-menska pogodba je morala biti sprejeta in zato smo morali razveljaviti člen 2 sklepa z dne 12-novembra 1918, fpo katerem je NemSka Avstrija sestavni del Nemške republike) vendar pa o-stane ta člen še dalje v veljati kot slovesna deklaracijam. še celo kardinal Inniteer je podpisal t*-java, da ima Avstrijo Še vedno ta seslavniAdcl Nemške republike. nje za priključitev stalno jačilo. Nastajale so nove orgavzr.cije, katerim je bil glavni smoter ojačati gibanje za priključitev, kakor n. pr. Oesterreichisch-deut-sche Arbeitsgemeinschajt, Oester-reichisch-dcutscher Volksbund itd. Mnogo odgovornih politikov je v tem tasu dajalo neprikrite izjave v prid priključitvi. Tako je n. pr. podkancler Weber v aprilu 1925 odgovoril na antantno delovanje proti priključitvi: uKar se je govorilo o donavski konjeren-ci, so same čenče. V najiirte kroge mora prodreti preprtianje, da obstoji za avstrijsko vpnšar.je samo ena rešitev: priključitev k veliki nemški drzavin. Hkrati se je širila tudi v gospodarskih krogih zamisel o ozki avstrijsko-nem-ški gospodarski skupnosti. Taki so bili sklepi avstrijskih zbornic zc trgovino, obrt in industrijo, kmečkih stanovskih or- Reichsbauernbunda itd. Na kongresih, zborovanjih, skupščinah so enoglasno izglasovali resolucije in spomenice, v katerih so zahtevah priključitev. Člani vlade so se na takih zborovanjih odkrito zavzemali zu priključitev. Dejansko bi imeli človeka, ki ne bi bjl za priključitev, za veleizdajalca, veleizdajalca velenemške misli. Zvezni kancler dr. Seipel je pred novo izvoljenim Nationalratom leta 1927 izjavil: «Posebno nam je pri srcu izgraditev odndsov z našimi brati v nemškem rajhu. V vseh duhovnih območjih razmerje le ne more biti osje. Utemeljeno je z našim skupnim izvorom, skupno kulturo in zgodovino. Ves svet ve, da hočemo in selimo tudi preko tega gojiti vsako gospodarsko in drugo zbl&anje obeh drlav, ki je tačas mogoče in dopustno. V zvezi z vsemi temi dogodki je tedaj tudi svetovni tisk. prišel do ------ ---- da zamisel a prtAm- Avsirij s in velenemštvo odločna intervencija antantnih držav je to zaustavila. Huda gospodarska kriza je prisilila v letu 1922 takratno Seiplo-vo vlado, da je iskala pri zaveznikih posojilo. Dobila ga je s pogojem, da se obveže čuvati avstrijsko samostojnost, kar je tedaj storila zarod) obupne stiske, v kateri je bila. Dejansko so mor de antantne velesile avstrijsko vlado za to naravnost podkupiti. Zaradi tega se je uradno delovanje za priključitev začasno nehalo, obenem se je pa stopnjevalo delovanje raznih organizacij bi dmStev v tej smeri. 04 leta im mm * i* O***" Kre samo za trenutno poveča-Potrebe za obnovo porušenih 'n vasi, prometnih sredstev in n t( mveč predvsem za ojačani c al jugoslovanskegr gospo-va. za njegovo povečano izvoz-uvozno silo, ki je plod petin-v lr,na razvoja v neodvisni 'n še posebno nove veliko-*•"* ih po- PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 2. februarja 1947« TRŽAŠKI DNEVNIK Delavci vztrajajo v svoji borbi Spor med grafiki in njihovimi. hteve .Delavci te stroke niso segli delodajalci se vedno bolj zaostruje, po skrajnih sredstvih po stavki, ker Grafični delavci in drugi tiskarski vedo, da bi s takim postopanjem nameščenci so postavili zahtevo, da | škodili predvsem svojim tovarišem, jim povišajo njihove mezde v enaki delavcem drugih strok, In njihovim meri, kot so bile zvišane ostalim j druž nam. Zato so ostali na polju sirokam. Zaradi svojega posebnega dela .m večjega strokovnega znanja, ki je pri njihovem pcklcu potrebno, so ti delavci upravičeni, da imajo v pogledu plač neko prednost pred drugimi strokami, pri katerih se zahteva manjša strokovna sposobnost ali je delo manj naporno. Delodajalci pa so se zahtevam grafikov odločno uprli -n pm tem jih podpira tudi ZVU, ki hoče izenačiti to stroko z ostalimi, čeprav je v zečetku priznala upravičenost njihovih zahtev. Grafični delavci vztrajajo odločno pri svojih upravičenih zahtevah :n bodo šli v borbi do kraja. Včeraj je prevzel vodstvo njihovega gibanja Osrednji odbor za sindikalni sporazum. Danes ob 10. uri bodo giafiki zborovali na svojem sedežu v ul. Trento. Na tem zborovanju bodo zavzeli svoje dokončno stališče in sklepali o nadaljnji borbi, dokler ne bodo delodajalci prisiljeni sprejeti njihove pravične zahteve. Težko a trdno stališče brivskih nameščencev Tudi stavka brivskih in frizerskih nameščencev še vedno traja. V petek so imeli svoje zborovanje, ki se ga je udeležlo lepo število pripradnikov te stroke. Poslali so ZVU protestno noto, v kateri protestirajo, ker se ZVU ni pobrigala, da bi delodajalci izpolnili sprejete obveznosti. Zaradi težkega stanja brivski uslužbenci ne morejo več čakati in zahtevajo, da se jim takoj izplačajo vsi tisti poviški, o katerih je bil dosežen sporazum. Izjavili so, da bodo vztrajali pri svojih zahtevah in nadaljevali borbo. Tudi brivci in frizerji, ki so zaprli svoje lokale, vztrajajo na svojem stališču in zahtevajo, da jim ZVU ugodno reši prošnjo za povišanje cen, ki so ji jo predložili decembra v odobritev. Zahteve pekovskih nameščencev sprejete Spor pekovskih nameščencev je bil včeraj dejansko zaključen s sporazumom med delavci in delodajalci, ki so v celoti sprejeli njihove za- d rektnih pogajanj, katera so zaradi obojestranske uvidevnosti privedla do pozitivnega uspeha. Delavci vseh strok, združeni v svojih sindikalnih organizacijah, nastopajo enotno in solidarno za dosego svojih pravic. Zato tudi uspeh ne more izostati. Novi teroristični napadi v Tržiču Pred nekaj dnevi so neznanci proti polnoči vrgli ročno bombo proti stanovanju Gioconda Borrija v Vermeljanu. Eksplozija je povzročila okrog 1500 lir škode na oknu in vratih. Naslednjo noč je eksplodiral ob 4.30 zjutraj v trgovini Antona La-vrija v ul. Roma v Tržiču peklenski stroj, ' Preskrba Živilske nakaznice marec-junij 19-iT. Jutri začnejo deliti po hišah živilske nakaznice za marec-junij v tržaški občini. Podrobnosti o njih porabi bodo pravočasno javljene. Potrošniki bodo morali še vedno opraviti predzaznambo. Trgovci bodo še vedno moralj voditi knjiga odjemalcev. Oni, ki bivajo v občini in ne bodo prijeli na dom novih nakaznic, se morajo zglasiti v uradu ul. Malcanton 3 oziroma v Rojanu ul. Delle Ginestre 9 dva dni potem, ko so prejeli izkaznice ostali potrošniki v hiši, kjer stanujejo. Potrošniki bodo prejeli nove izkaznice samo, če ima vsaj en družinski član osebno izkaznico, izdano od ZVU. Testenine za menze..Jutri v ponedeljek morajo vodstva podpornih in civilno-vcjaških menz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu bone za- testenine za prvo polovico t. ra. Vrnitev bonov za manufakturno blago. Do 8. t. m. morajo pooblaščene trgovine v Trstu vrniti občinskemu prehranjevalnemu uradu bone za blago tekstilne tvornice Brur.ner, ki je bilo predano meseca januarja t. I. Obenem morajo trgovci pokazati blagovno knjigo. Boni te. vrste so: odrezek XIII in boni 25M do 26 izkaznice julij-ok-tober 1946. Urad je odprt od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. NAŠE ČASOPISU je glasnik vseh teženj, potreb in pravičnih zahtev našega ljudstva ter veren izraz vsega našega življenja in dogajanja. V njem se dan za dnem piše zgodovina naših borb ter uspehov. Obenem pa nas obvešča o vseh najvažnejših dogodkih doma in v svetu. Zato širite in prebirajte naše napredne časopise: »Primorski dnevnik*, »Ljudski tednik* in »Primorsko delavsko enotnost*, »Razglede*, «Vestnlk» Slovenske prosvetne zveze in «Glas mladih*! Sporočila in Razstava slovenske knjige v Prešernovem tednu je preložena in bo od 9. do 16. t. m., po vrstnem redu, kot je bilo javljeno v Vestniku Prosvetne zveze. Podrobna navodila bodo prosvetna društva prejela pravočasno. Roditeljski svet za slovenske srednje Sole v Trstu vabi starše dijakov, ki hodijo v Slovensko nižjo strokovno šolo v Trstu (avviaraen-to), na sestanek roditeljev, ki bo v ponedeljek 3. februarja ob 15. uri v Vicolo dell'Ospedale Militarešt. 2. Članski sestanek v škorklji. Prosvetno društvo «Vojka Smuc* vabi svoje člane na sestanek v torek 4. t. m. cb 20. uri v Vicolo Ospedale Mllitare št. 2. Šentjakobski pevski zbor se bo zbral danes od 16. ure dalje v gostilni «Pri Tirolcu*. Prijatelji društva so vabljeni. Prireditev v Lonjerju. Prosvetno .društvo «Prešeren» iz Boljunca gostuje danes v Lonjerju s Finžgar-jevo dramo »Razvalina življenja*. Začetek ob 16.30 uri. «Petrtkove poslednje sanje» na Opčinah. Danes ob 16. uri bodo uprizorili na Opčinah mladinsko igro »Petrčkove poslednje sanje*. Enotni sindikati Tekstilna stroka. Odbor bo imel svojo sejo danes 2. t. m. ob 10. uri v ul. Irabriani 5. Upokojenci. Danes 2. t. m. ob 10. uri bo v kinu Massimo zborovanje upokojencev Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Kmetijstvo. Danes 2. t. m. ob 10. uri bo v dvorani društvene gostilne na Kolonkovcu zborovanje kmetovalcev ;n kmečkih delavcev. Razpravljali bodo o novih mezdnih problemih. TridSka gradbena zadruga. Zidarji, tesarji, težaki in drugi člani zadruge bodo imeli zborovanje danes 2. t. m. c-b 10. uri v ul. Imbria-ni 5, seba 11. Kmetijstvo. Danes ob 10. uri bo na Kolonkovcu v gostilni «Pri društvu* zborovanje kmetov in kmečkih delavcev. Razpravljali bedo o mezdnem vprašanju. Dramatične izpovedi prič o groznem mučenju v kleteh „Viila triste" F/ZKULTURA Kam vse gremo danes Tekstilna stroka. Danes ob 10. Uri bo na sedežu v ul. Imbriani 5, ouborova seja. Peki. Jutri 3. t. m. ob 17. uri se bo vršila odberova seja. Prehrana. V torek 4. t m. ob 18,30 uri bo na sedežu odborova seja. Upokojenci vseh strok so vabljeni na zborovanje, ki bo danes cb 10. uri v kino Massimo. Navzoči hodo tudi upokojenci Delavske zbornice. TrZaSka gradbena zadruga. Vsi člani zidarji, tesarji, težaki in drugi so vabljeni na sestanek danes ob 10. uri v ul. Imbriani 5, .-oba 11. Brivci in frizerji. Vsi uslužbenci te stroke naj se udeležijo zborovanja v p GUME ZA AVTO »Topolino* za 18.000 lir, za »Balillo* 24.000 lir, za »Aprilio* 33.000 lir, «1100* 28.000 lir, naprodaj v ul. Conti 1. Pri Sv. Jakobu, obhajata danes 40 letnico poroke Marija Bole, roj. Gustinčič in Anton Bole Obilo sreče želijo Svojim dobrim staršem otroci.. Ob 53 letnici poroke Ivana Rijavca in Marije roj. Špacapan jima hčerke, sinovi želi jo obilo sreče. Trst 3. 2. 1947. in vnuki Or. G O ETA. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducci) HOTR .POSTA TRST Trg. Obsrdan štev. 1 Tet. 41-57 olivetii Na Vašo razpolago je popolna tehnična organizacija za pregled, popravila in obnovitev raznih pisalnih, računskih in knjigovodskih strojev. PODRUŽNICA V TRSTU URADI Piazza della Borsa, 11 - Telefon 5096 TRGOVINA - Piazza della Borsa, 13 - Tel. 6200 Ljube mame RENČELJ IVANKE ni več. Umrla je 31. januarja zvečer. Pogreb bo 2. februarja t. 1. popoldne. Divača 1. februarja 1947. Žalujoča DANICA in ZDRAVKO z otroki- Ker se bliža konec sezone, prodajamo po znižanih cenah 'štedilnike, peči za kurjavo z drvmi in ogljem, pečice plinske, na oglje in elektriko, dimne cevi in kolena. — Na skladišču i)mamo razno orodje in potrebščine za poljedelce, gospodinje in vse OBRTNIKE. ## „INTRA TRST - UL. ROMA 22 - TEL. 85-43 z o. J. v TRSTU, ul. Mercadante 4 - tel. 88 19 Ima razna semena ter cepljene trte vedno v zalogi. 11 UTI II/V 1F 3 februarja sr. Ria/. IUJIUI/ImIE lE1 ik pi es Godba iz Pr racine. — Vabljeni vsi na kozarček dobrega terana. KINO SEŽANA «pRV0MAISHA parada v mr predvaja v NEDELJO 2. februarja ob 15. uri sovjetski dokumentarni FILM V BARVAH TREVISAN TRST, ul. G. Vasari št. 10, ima veliko izbiro moških, ženskih in otroških čevljev in sandal. CENE ZELO NIZKE Za Vaše obuvalo rabite S M VAV.V.V.VAVAVAV.V.V.-.V.V.Vr.V.-.SVVV.VVAV.V.VAV.VAV.V.S-.V.V.V.VAV.VV.V.V.V.V.V.VAV petdeset kilometrov. Prav tako težke maršrute so bile določene tudi ALEKSANDER BEK 39' VOLOKOLAMSKA CESTA Ali veste, kako so konec koncev z mano naredili? Poslali so me v oficirski tečaj in naredili iz mene nižjega oficirja — oficirja Rdeče armade. Fostopoma sem doumel absblutno potrebo podrejanja brez ugovora volji nadrejenega. Na tem sloni vojska. Brez tega bi možje, celo tudi tisti, ki ognjevito ljubijo svojo domovino, ne zmagovali v vojni. Toda kako bi s. to čim prej doseglo? Saj smo imeli na razpolago samo kratko dobo, nekaj tednov... Kako naj se v tem rosu ustvari disciplinirana, izvežbana in za sovražnika strašna sila, ki se imenuje bataljon? Tobačni marš. 1. Ne bom do podrobnosti opisoval, kako je potekalo yežbanjt borcev. Za pripovedovanje o tem ne bi zadostoval niti ves dan. Pop’sati hočem samo marš, ki ga imenujejo izročila bataljona ki jih doslej ni bil še nihče zapisal, »tobačni marš*. Minilo je sedem do osem dni, odkar sem bil prevzel bataljon Bili smo že uniformirani in oboroženi; vežbali smo se že s puškami, se zakopavali, pretekavali, plazili se, marširali. Neki več~r smo dobili ukaz: iti ob zor; na marš petdesetih kilometrov, doseči določeno točko v dolini rclre, prenočiti tajn ter se koncem naslednjega dn« vrniti v Talgar, puščajoč za seboj spet istih drugim bataljonom — general Pamfilcv je vežbal divizijo v markiranju. Mcžje so se na večer pripravljali za marš, ponoči počivali, zarana zjutraj pa je bil še pred sončnim vzhodom bataljon postrojen. Vam bi sel ker niste bili vojak, zagotovo zdelo, da stoji pred vami nevarna, vojaška edinica: vrste dobro poravnane; na puškah se svetlikajo novi bajoneti; borci so do poslednjega y popolni bojni opremi; vsi do pcsl-dnjega — z ovitimi vojaškimi plašči, s plinskimi maskami ter pionirskimi lopaticami v zelenkastih, še ne izbledelih r.avlakah, z Jeklenimi šlemi, ki so bili pritrjeni ža nahrbtnike; na opasačih, ki so jih nekoliko zategnili, visijo ročne bombe in torbice z bojno mu-r.icijo — po sto dvajset izstrelkov na borca. ...ki so jih nekoliko zategnili... Toda pri mnogih ne ravno malo — to sem iakoj opazil. Videl sem ohlapno ovite, napihnjene omote plaščev; nahbrtnike z nenategnjenimi jermeni; torbic«* z bombami, ki so visele na trebuhu. Samo malo število borcev se je postav-lo s pravim vojaškim videzom. Med njimi je bil Kurbatov. Poklical sem Kurbatova !z stroja in rekel: — Tovariši! Evo desetarja, kj se je pripravil za marš, kot se spodobi vojaku; njemu bo na maršu laže kot ostalim. Poglejte, kako je pri njem vse dognano, kako mu je zategnjen opasač! Ze stokrat sem vam to objasnjeval, kazal, toda vi vseeno ne razumete. Vsekakor moj jezik ni dovolj oster. Ne bom več govoril, marveč predajem besedo vašemu plašču, vaši lopatici in vašemu nahrbtniku. Naj se onj razgovarjajo z vami. Mar mislite, da nimajo jezika? Imajo ga! In tb ostrejšega, kot je moj! Borec Garkuša, sem! Pritekel je zmerom nasmejani, gizdavi Garkuša. Torbica z bombami se mu je pomikala naprej in mahala pri hoji.. — Si pripravljen za marš? — Sem, tovariš kombat! — Tostavi se poleg KuiLatova. Bo.cc Golubcov, sem! (Se nadaljujej, ki obvaruje, omehča in daje sij. Ind. Chem. L. WAGNER & Com. TRST ulica F. Severo 29, tel. 51-34 P. BARTOLINI Korzo kraljice Margarite štev. 94 TORIN ORTOPEDIGNO ZDRAVLJENJE K I !L BREZ OPERACIJE :zvaja kljub njeni velikost! in ne da bi bilo treba prekiniti delo najuspešneje s posebnim aparatom ortoped P. BARTOLINI, ki je znan že mnogo let v naši pokrajini. Vsi, ki so potrebni pomoči, bodesi stari bodisi mladi, otroci ali odrasli, naj se z največjim zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč do BARTOLINIJA, ki sprejema v GORICI v četrtek 6 februarja v hotelu «UnivcrsitlL»; v TRZICU v petek 7 februarja (do 12 ure) v hotelu «Moncenisio»; v TRSTU v soboto 8 in nedeljo 9 februarja v hotelu «Vanoli», Trg Unita. SI1IID UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD z o. j. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56 88 ■ 29 306 Trgujemo na debelo z vsakovrstn m blagom Krznarstvo ZOE TRST, ULICA ROMA 17 Velika izbira krzna, jagnje, kozlički, ruske mačke, lisice, panofix E'e antne! Vovoljno! ZILI0TT0V0 VASE ZENE K R ZN O UL. TRENTO 11 - TEI. 29-374