Nevenka ČERNIGOJ-SADAR
RAZLIČNOST S PRIOKUSOM
ENOTNOSTI - ISA, RC 13,
Sociologija prostega časa na XII . svetovnem kongresu
sociologije
Raziskovalni komite za sociologijo prostega časa (ISA RC13) je po številu
članov (okoli 520) in številu prispevkov v Madridu (čez 100) med največjimi delov-
nimi skupinami v mednarodni sociološki organizaciji . Delo je potekalo v 13 sekcijah .
Prosti čas je bil obravnavan v odnosu do sodobnih družbenih pojavov, posameznih
segmentov življenja ali različnih socialnih skupin . Prevladovala so poročila o empi-
ričnih študijah z različnimi obsegi teoretske utemeljenosti. Odprtih je bilo preveč tem
in problemov, da bi lahko potekala sistematična razprava . Pomanjkanje časa je že
skoraj pravilo na velikih mednarodnih kongresih, toda v našem primeru ga je bilo
zares premalo, ker so tudi občasna pomanjkljiva prevajanja (španski, francoski jezik)
zahtevala svoje. Poskus, da bi vsaj nekoliko omilili prevlado angleškega jezika, ni
uspel . Uvajanje drugega in tretjega jezika je nekaterim vsaj simbolno omogočilo
vstop v skupino, drugim pa pretrgalo s težavo vzpostavljeno vsebinsko nit srečanja .
Vsak je lahko nekaj povedal (kvaliteta referatov je zelo nihala) in tako se je nabralo
veliko vprašanj . Ravno zaradi minimalne možnosti, da bi dobili zadovoljive odgovore,
bo ta kongres še dolgo odmeval v številnih formalnih in neformalnih komunikacijah .
Nemogoče je na nekaj straneh predstaviti celotno vsebino sestankov . Odločila
sem se za dva kriterija : aktualnost in predstavitev tiste problematike, ki se je poja-
vljala pri več avtorjih, to pa ne pomeni, da sem se izognila pristranosti .
V teoretski sekciji so predstavniki iz Evrope, Amerike in Kanade poskušali
razložiti spremembe v industrijskih družbah. Etos dela se je začel izgubljati že v
petdesetih letih, vzporedno s tem procesom pa se je začelo spreminjati tudi pojmo-
vanje zunajdelovnega časa . Tradicionalni izvori identitete posameznika, predvsem
delo, so se zamajali ne samo zaradi spremenjenega vrednotenja, ampak tudi zaradi
strukturalnih sprememb . V ospredje so prišli novi izvori identitet in po mnenju M .
Lalive d' Epinay (Faze kulturnih sprememb v industrijskih družbah v 20 . stol .) to niso
več posamezni segmenti življenja, ampak aktivnosti, ki jih ljudje izvajajo . J . Duma-
zedier (Sociologija prostega časa in socialna etika) je izpostavil konflikt med tistimi,
ki so zavezani tradicionalni morali institucij, in tistimi, ki z eksperimentiranjem
236
ustvarjajo nove socialne subjekte . Vzpostavitev novega ravnovesja med osebnim
časom in drugimi socialnimi časi, omejenimi s profesionalnimi, družinskimi in dru-
gimi institucijami je nujna, saj so se ravno te institucije zelo spremenile . Tako
imenovana "kulturna revolucija prostega časa" pomeni zahtevo po razširitvi človeko-
vih pravic do prostega časa in prostočasenja (to leisure) . To pa je tema, kije že nekaj
let stalno izpostavljena feministični kritiki tradicionalnih socioloških teorij prostega
časa. Soglasje o centralnosti problema pa ne izključuje dvoma glede možnosti
reševanja problemov "prehoda" in pluralne socialne etike . M. Maffesoli ("Tu in zdaj"
in socialni hedonizem) je govoril o uničujočem individualizmu in hedonizmu . Avtor
meni, da sociologija produkcije vrednot vsakdanjega življenja, ki bi morda lahko
pojasnila, kje smo, ni razvita. D. Kellner (Postmodernost in prosti čas) pa je zavrnil
tezo, da bo prosti čas v postmoderni družbi postal organizirajoči princip vsakdanjega
življenja, ki bo nadomestil produkcijo . M. Ayala Carrion je s primeri najbolj depri-
viranih skupin, kot so ženske in vozači, potrdila, da smo od takšne družbe zelo daleč .
Tudi optimistična teza o izginjanju razlik med razredi v sferi prostega časa je bila
zavrnjena na osnovi podatkov iz Švice (H . P. Meier-Dallach, Prosti čas in izginjanje
razredov) .
V razmišljanjih o transformacijah sodobnega življenja so prevladovali negativni
elementi, od dominantne kulturne hegemonije kot posledice globalne medijske mreže
prek satelitov in potovalnih mrež, vzpostavljenih s transportnimi sistemi (S . O. d'
Alton Medija in globalni kondominium), do popolne izgube klasičnih funkcij proste-
ga časa (rekreacija, kreacija, socialni odnosi) v situaciji skrajnega pomanjkanja, ko
ima prosti čas le še funkcijo preživetja in prilagoditve (A . Olszewska, Nove funkcije
prostega časa) . Do iste ugotovitve je prišel tudi B. Jung in pristavil, da postanejo v
takšni situaciji demokratični cilji, kot so kulturni pluralizem, decentralizacija in od-
prava cenzure, ireleventni . Omenil je tudi možnost propada tradicionalnih institucij
kulture in rekreacije ob dosledni uveljavitvi tržnih kriterijev . Bolj optimistično sliko
je dal K . Roberts s sodelavci, ki ugotavljajo, da nezaposlenost sicer zniža prostočasno
udeležbo v vseh prizadetih socialnih skupinah, toda splošni nivo prostočasne ude-
ležbe ni neposredno povezan s stopnjo depriviranosti širšega okolja . Avtorji so mnen-
ja, da je z organizacijo prostočasnih aktivnosti v okviru kontinuirane socialne politike
možnost vzpostaviti spodbudno socialno okolje tudi za nezaposlene.
Več avtorjev (J. R. Kelly, Centralnost in zavzetost : delo, družina in prosti čas ;
J. Kooistra, Raziskovanje v prosti čas, internalno ali eksternalno strukturiran prob-
lem; G. Pronovost, Sociologija časa za sociologijo prostega časa ; S. Roger, Socialni
časi in socialna struktura) je obravnavalo pomen časa v različnih socialnih kontek-
stih. tele tak pristop nam pravzaprav omogoči celostno razumevanje prevladujočih
vzorcev obnašanja in razmišljanja ; gre namreč za poznavanje "kulture", ki nas vedno
znova opomni, ali smo člani določene skupnosti ali ne. Diverzifikacija časovne orga-
237
nizpcije dela je človeku omogočila večjo individualizacijo, obenem pa je razbila
socialno enotnost. J . Y. Boulin je razmišljal, kako bi to ponovno vzpostavili z enotno
časovno organizacijo servisov . Po mnenju Koistre je delovno področje ustvarjeno in
zavarovano z izključitvijo vseh aktivnosti, ki so življenjsko nujne (hranjenje, pogovor
itd.), in tako moramo govoriti o dveh časovnih enotah - o "času 'za sebe"' in času,
ki ni namenjen za "osebno" porabo . Takšnega "deljenja časa" vsaj v teoretskih raz-
mišljanjih sociologov iz Indije in Japonske ni bilo zaslediti, medtem ko so bila
protislovja segmentacije življenja tudi v njihovih empiričnih študijah zelo jasno
izražena. N. Dadhich je opredelil prosti čas kot sredstvo za samorealizacijo prek dela,
A. Kashyap (Prosti čas - indijska klasična perspektiva) pa je povdarila pomen tran-
scedentalne akcije za sintezo "vita-activa" in "vita-contemplativa" . Na neskladje med
prostim časom in življenjskim stilom opozarja indijski avtor M . Sheshana ; s sprejet-
jem netradicionalnega poklica pridobijo pripadniki kaste Karnataka prosti čas, ki pa
ga ne morejo izkoristiti, ker nimajo za to virov niti možnosti . Do podobnih ugotovitev
prihaja tudi L . S. Vishwanath v prispevku Prosti čas in delo - nekaj refleksij o Indiji .
Y. Nomura je predstavila svoj pogled na obvladovanje problemov segmentacije
življenja s svojo teorijo integralnega življenjskega izobraževanja, ki temelji na nena-
silju, integraciji različnosti, povezanosti človeka z naravo in usklajenosti posamezni-
ka z različnimi socialnimi skupinami .
V sekciji "Prosti čas : politika, mediji in nova tehnologija" je H . van der Poel
(Medijska politika v Evropi ; kompromis med nacionalizmom in množičnimi trgi)
opozoril na problem prezentacije kulture, ki bo po ekonomski integraciji Evrope
nosila vso težo ohranjanja specifičnega. Pri tem pa se zastavlja problem nacionalne
kulture, koga le-ta predstavlja in v kolikšni meri ne odrine vseh ostalih - regionalnih,
etničnih, seksualnih . . . kultur. G. Fukasz in J. Tibori sta poudarila, da so ravno
institucije kulture in prostega časa tiste, ki bi v smislu "javne vzgoje" lahko odgovo-
rile na zahteve različnih socialnih gibanj in interesov malih skupin . Kot možnost
preprečevanja prevlade enosmernih idej in ravnanja je bila omenjena analiza mrež in
biografija tistih, ki odločajo o kulturni politiki (G. S . Kenyon, Zveze v svetu umet-
nosti in produkcija okusa) in stalno ocenjevanje rezultatov kulturne politike (E.
Jarezynska, O. Pojul, M. Romer) .
V prispevku Vpliv umetne inteligence na prosti čas P . R. Crucher in M. Wild
ugotavljata, da nove tehnologije omogočajo človeku več "osebnega" časa, toda pro-
blemi njene kontrole in kontrole ljudi prek te tchnologije ostajajo nerazrešeni .
Simbolna in ekspresivna dimenzija aktivnosti ter potrošnih predmetov skupaj s
problemom legitimne reprezentacije zadovoljstva (R . Lajerman, Prosti čas in hedoni-
stični življenjski stil - zadovoljstvo kot sociološki problem) je bila izpostavljena v
sekciji o življenjskem stilu . Problem življenjskega stila kot pridobivanja socialnega
statusa je bil prikazan na primeru teorij različnih avtorjev, kot so Veblen, Weber,
238
Simmel in Adler (H . Mommaas, Prosti čas, kultura in življenjski stil) in primerih iz
sodobnega življenja (R. M. Kasumov, "Prostočasni" stil kot socialna pozicija) .
B. Filipcova je kritično ocenila povezave med prostim časom, življenjskim sti-
lom in socialno enakostjo . Govorila je o sindromu splošnega izenačevanja, demoti-
vaciji in opozorila, da je povečanje prostega časa omejeno z nezadovoljenostjo ba-
zičnih potreb . Nekaj ugotovitev o prostem času in neformalnem delu je bilo skoraj
identičnih z rezultati raziskav, narejenih v Sloveniji . Podatki, ki so jih prikazali
predstavniki Sovjetske zveze (R. M. Kasomov) in Bolgarije (Z . Staikov, Prosti čas in
način življenja v časovnih proračunih različnih generacij) so navajali na podobne
zaključke, toda iz njihovih vrst so prihajale bolj optimistične ideje . Optimizem pa se
hitro razblini ob misli na pomen socializacije za način preživljanja prostega časa, ki
se je potrdila v prezentaciji J . Home (Stili prostega časa: študija primerov lokalnih
veljakov) in tudi v slovenskih študijah .
V večini komparativnih diahronih študijah, ki so temeljile na seznamu aktiv-
nosti (V . D. Patrushev, J . Leonavicius, N. Samuel, Z. Staikov), se kažejo pozitivni
premiki v številu aktivnosti in povečanju prostega časa . Medtem ko se pri sinhronih
komparativnih študijah (K. V. Ujimoto, R. P . Vishwanath, L. S. Sinha, K . Epko, N.
Čemigoj-Sadar) pokažejo značilne razlike tako v prostočasnih aktivnostih kot v sub-
jektivnih evaluativnih dimenzijah pri različnih socialnih skupinah, opredeljenih z
izobrazbo, starostjo, poklicem, spolom itd .
Večina referatov je govorila o socialnih in psiholoških procesih na mikronivoju
ali pa v strukturalnih specifikah in procesih na makronivoju ; referati, ki so poskušali
povezati oba nivoja, pa so bili v manjšini . Pri slednjih so izstopali nekateri sodelavci
projekta "Prosti čas, kultura in politična ekonomija evropskih mest", ki poteka v
okviru Evropskega konzorcija za raziskave prostega časa. Globalne ekonomske, so-
cialne, kulturne in politične spremembe v deželah Evropske skupnosti so bile izho-
dišče projekta v referatu I . Henryja, ostali sodelavci pa so predstavili te transforma-
cije na nivoju posameznih mest, kot so Leeds (P. Bramham, J . Henry in J . Spink),
Bilbao (J. M. Gonzalez Perreras in M . Cava) in Kalamata (F. Papageorgiou) .
Vloga prostega časa v simbolnem pomenu socialnih časov pri vseh generacijah
ni več periferna, najbolj pomembna pa je za mlade . Pojavilo se je celo mnenje, da
mladi predstavljajo "nov brezdelni razred" (J . Machado Pais, Simbolnost prostega
časa v ritualih mladih). V šestih študijah avtorjev različnih dežel je bilo razvidno, da
se način preživljanja prostega časa in dostopnost do objektov prostega časa razliku-
jeta v istih dimenzijah kot pri odraslih. Zanimivo pa je, da se neformalna ekonomija,
tako prisotna v donedavna socialističnih deželah, pri mladih ne omenja, čeprav tudi
zanje po vsej verjetnosti predstavlja pomemben del življenja .
šport je bil obravnavan kot centralni del sodobne kulture (V . K. Gupta in J . K .
Misra), integralni del življenjskega stila ali kot sredstvo za boljšo kvaliteto življenja .
239
Nekateri referati pa so opozorili, da zaradi pretirane komercializacije izgublja prvotne
elemente igre (S . Jain in sod .) . V kolikšni meri postane šport sestavni del vsakdanjega
življenja, pa je odvisno tudi od politike ; v primeru, ko je ta usmerjena zgolj na
dvigovanje nacionalnega prestiža z izjemnimi športnimi uspehi, kot se je dogajalo v
socialističnih deželah, vpliva na širše sloje ljudi ni bilo (M . Arviso, Športni način
življenja kot vrednota?). Kar nekaj študij, ki so bile sestavni del preventivnih progra-
mov, je obravnavalo odnos med zdravjem, kondicijo in športnim udejstvovanjem (R .
Campbell in sod . ; Y . V. Figueros, N. Melendez). C. Malenfant je predstavila trende
v športu (1965-1985) v 15 . deželah in ugotovila, da v večini dežel športno udejstvo-
vanje narašča, le konec sedemdesetih let je bil zabeležen začasni padec . V športni
politiki pa je opazno, da je že v sedemdesetih letih večina nacionalnih vlad zmanjšala
svoje intervencije in ga prepustila zasebni pobudi . Vzporedno z deinstitucionaliza-
cijo športa pa se pojavljata komercionalizacija in profesionalizacija .
Zveza med nacionalno ekonomsko situacijo in deležem ljudi, ki se ukvarjajo s
športom, ni neposredna (J . Palm), kar je spodbudno za širjenje akcije "šport za vse"
(akcija se je začela v nekaterih deželah že sredi šestdesetih let) . Športno udejstvo-
vanje je neposredno povezano s pripadnostjo različnim socialnim skupinam . Med
najbolj depriviranimi na tem področju so ženske . V Norveški so izdelali projekt
"Enaka vrednost, enake pravice, osvoboditev in športi", katerega cilj je doseči večje
sodelovanje žensk v športu. Projekt je dobil vladno podporo in denar za novi centralni
komite za ženske v norveški konfederaciji športov (G . Von der Lippe) .
Teme, kot so strategije za promocijo žensk na področju športa in tako imenovani
"leisure management", so pokazale aktualnost, ki ne pozna meja . Naj omenim le
nekaj naslovov : J. White, Pomoč samim sebi pri večanju vpliva na organizacijo
prostega časa, Z . Wang, Pomanjkanje prostega časa - ovira za udeležbo v fizični
rekreaciji pri kitajskih tekstilnih delavkah, D . Sharma, Promocija prostočasnih aktiv-
nosti med ženskami - vloga žensk v prostovoljnih organizacijah v državi Assam, A .
El. Ouorti, Prosti čas žensk v Maroku : mit ali realnost . Druga prevladujoča tema so
bile izkušnje prostega časa žensk, ki so izven uveljavljenih spolnih predstav (na
primer kolizije, katarze in izzivi v ženskih prijateljskih mrežah), ter vedenjske in
motivacijske razlike med spoloma (E. Cyba, K. C. Dempsey, D. Gloor in R . Nef, J .
W. te Kloeze, D . Woodward in E . Green) .
240