Številka 9. PavSainl franko v državi SEiS. V Ljubljani, dne 3, marca 1921. III. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev ~ za Slovenijo v Ljubljani. == Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO'— Polletna naročnina.......K 50'— Četrtletna naročnina .... K 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ..p0 ceniku. ===== Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se »e priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati ludi zbirke za naš tiskovni sklad. -- t — (Ljubljana); Svoji k svojim! Tovariši, ne pozabljajte, da imate na-rram svojim organizacijam ne le pravice, nego tudi dolžnosti. Ako zahtevate, da Vas društvo zastopa in se za Vas zavzema. morate tudi Vi storiti vse, da društvo napreduje, raste in se razvija. Plačujte redno članarino, poročajte mu, delujte zanje in se udeležujte njegovih sej. obč. zborov in prireditev! Ako zahtevate, da »Naš Olas« zastopa Vaše interese in pobija vse, kar je Vam n a škodo, morate biti njegovi naročniki in dopisniki. Brez denarja in rokopisov ni mogoče izdajati lista. Agitirajte torej za svoje glasilo, pridobivajte mu naročnike zbirajte za naš tiskovni zaklad ter se ga spominjajte z darili pri vsaki priliki. Ako zahtevate, da naše »Samopomoči^, ki jih je že 21 po Sloveniji, uspevajo, se jili držite zvesto in vztrajno! Vaša dolžnost je, da stojite za njimi ne le v doDrih časih, nego še bolj v neugodnih. Zakaj uspeh Samopomoči« je Vaš uspeh, a neuspeh »Samopomoči« je tudi Vaš neuspeh. Le čc dosledno organizirano mislite in delate, je mogoče doseči napredek. Ako l a ste organizirani le od časa do časa, le kadar imate korist od tega, ne pridemo nikjer nikamor. Doslednosti pa manjka jdrašno. Za organizacije se brigate le takta t. kadar jih potrebujete, kadar se bore za Vas zaradi novih doklad, zaradi novih imviškov ali zaradi pragmatičnih vpra-S£mj. Sicer se za organizacije ne brigate Jm' jih naravnost sramotno zanemarjate. Kadar stojimo sredi borbe za želodec In denarnice, so vse seje sijajno obiskane. Ko pa je borba dobojevana. so seje komaj sklepčne. In ista je z »Našim Glasom« in ista jt ^ aSamopomočmi«. »Naš Glas« ni glasile Radništva niti poduradništva, niti slug nego je glasilo vseh javnih nameščencev v sali dopis, ki je stvaren, dostojen in pameten, je dobrodošel. Ni treba, da je dopi-•?mk stilist. Neštevilo dopisov in člankov nižjih kategorij je že prinesel rad tei J" je urednik priredil za tisk. Ni je števil-' brez vesti in poročil iz vseh različni!: uPm. Glavno je, da se sproži misel, sta-v^og. izrazi želja ali dvom; to zna VL nm ^eveđa nismo vedno vsi iste ml-vlari-i mei} krvnimi brati in sestrami ne ahi no-polna skladnost v mišlje- ni dn,traino d°teočasna bi bila družba, ki je . pemu le prikimavala. Debata vidi dSZa.nimiva in Poučna. Več oči več fcene -»o g av ve^ ve- n* treba no-*e varam če mi tovar,š dokazuje, da no e?Kdor si domišljuje, da ima ved-i niim «83111 prav» ni socijalen človek In nm ni mogoče složno delati. In dublis j libertas, in necessariis unitas, in omnibus I charitas! je dejal že Latinec. V dvom-| Ijivili zadevali vladaj svoboda, v potreb-; nih složnost, v vsem pa ljubezen, ki raz-; umeva in odpušča. Žal, da se mnogo jav-| nih nameščencev XXI. veka ne more du-| ševno dvigniti na stališče starega Rim-I ljana. Će ne trobiš ž njim v isti rog, je razžaljen. S tem pa kaže le svojo omejenost in trmasto sebičnost; vidi le sebe, za j misli in želje drugih mu nič ni mar. »Naš i Olas« pa je tribuna vseh za vse! Tako je tudi z našimi gospodarskimi I podjetji. Da imate do teh velike dolžnosti, se niti ne zavedate. Le če jih dosledno držite, če vztrajate ob njih v dobrih in slabili časih, če kupujete vedno in izključno vse karkoli je možno le pri »Samo-pomočih«. le potem smete pričakovati ! uspehov in napredka. Ce pa poznate »Samopomoč« le takrat, kadar je najcenejša in najboljša, a ji takoj obrnete hrbet, če ji nagaja besna, sovražna konkurenca, ste sami svoji sovražniki! Zakaj »Samopo-! moč« je Vaše podjetje in kdor kupuje pri j trgovcih namesto pri sebi. koplje jamo | sam sebi, svojemu podjetju. Kje ste še . videli trgovca, ki bi zahajal kupovat h j konkurentu? A Vi to delate, ker ste ne-j zavedni in nimate pojma o doslednosti | organizirancev. » Vsi za enega, vsak za ! vse!« velja zlasti za gospodarska podje-! ija. Kjer pa ni zvestobe, je vsak napor ! zaman. Zasluga naših »Samopomoči« ]e, da znižujejo trgovci vse cene; če bi »Samopomoči« ne bilo, bi šle cene vedno kvišku ; ali pa bi vsaj še dolgo ue padle. Jasno je, i da bi naše gospodarske zadruge radi tr-i govci zadušili in zadavili; zato so se organizirali proti njim ter store vse in prodajajo blago celo v lastno izgubo. Upajo namreč, da si trenotno škodo kasneje trikratno nadomeste, če zadrug več ne bo. A Vi, tovariši, jim pomagate? Vi kopljete sami sebi gmotno propast?! Ali ste res talko slepi in zavedeni? Hvala Bogu, večina tovarišev še ni tako korumpirana in bedasta, nego še vedno — misli! Toda lahko bi bilo trikrat bolje in potem 1)1 stale tudi vse naše gospodarske zadruge j trikrat močneje. Lahko bi imele velikan-j skl promet, vedno več, novega, najbolj-| .šega blaga, vedno več dobička, s katerim bi lahko pritiskale na cene, lahko bi konkurirale na vse strani. Začetek je povsod najtežji; poslej bi bil razvoj mogoč. Toda mogoč je le, če se ravnamo vsi vselej in za vsako ceno po geslu: »Svoji k svojim!« Drugače moramo padati in nazadovati po — krivdi neza-vednežev. Si že pridobil novega naročnika? Fr. Vajda, (Ptuj); Profesorske plače in druge zadeve. 1. Končno se torej res izvršuje izenačenje profesorskih plač v celi državi. Stvar se razvija popolnoma po programu: uedinjenju učiteljskih društev je sledilo izenačenje učiteljskih plač, uedinjenje profesorskih društev (oktobra 1920) je prineslo izenačenje profesorskih plač z novim letom 1921. Sicer bo še trajalo, prodno dobimo nove plače, toda dobili jih bomo. Razvoj v teh dveh slučajih bodi navodilo vsem drugim kategorijam, ki še nimajo izenačenih plač: napravimo močno uedinjeno organizacijo vseh javnih nameščencev v vsej državi! V času, ko se dela ustava, bo imela ta organizacija mnogo hvaležnega dela: izenačenje plač, službeno pragmatiko. odpravo korupcije, kjer obstoja, itd. Kolikor smo izvedeli o smernicah novih profesorskih plač, smo pač razočarani. Ureditev učiteljskih plač se je izvršila z neko kavalirsko velikopoteznostjo, lega ne moremo trditi o profesorskih plačah. Zavarujem pa se že vnaprej proti temu. da bi se te vrstice zopet smatrale kot napad na učiteljstvo. Ce bi sploh bil kakšen napad v tem članku, potem bi bil naperjen edino proti ministru in njegovim površnim svetovalcem. Učitelj, ki pride z učiteljišča, ima začetne plače 2400 dinarjev. .Srednješolski sitplent, ki pride z univerze, ima 1800 dinarjev. Srednješolski abiturijent je po srednješolski maturi, ki je pač vsaj enakovredna z maturo na učiteljišču, študiral 4 leta na filozofski fakulteti. Za to svojo znanstveno radovednost je pri nastopu službe kaznovan s tem, da ima za 600 din. letno ali za 200 K mesečno nižjo plačo kakor učitelj začetnik. Ker je učitelj iste starosti v tem času že dosegel drugo plačilno stopnjo, je razlika še večja. Šele po 9 službenih letih ima profesor trajno nekaj višje prejemke kakor učitelj. Če se upošteva, da je med tem postal že okoli 35 let star in je tako zamudil ustanovitev lastne rodbine, ker mu službeni prejemki tega niso dovolili, potem se vidi tudi socijalna škoda te krivične ureditve plač. Pri vsem tem se mora vpoštevati, da mora visokošolec svoje filozofske študije dovršiti na svoje stroške. Le malokateri je tako srečen, da dobi par sto kron državne podpore. Nasprotno pa dobijo učitelji, ki se hočejo dalje izobraziti v me-v ščanskošolsklh tečajih ali na pedagoški visoki šoli. popoln dopust z vso plačo, ki znaša sedaj najmanj 2600 K mesečno, poleg tega pa še posebne podpore. Z 2600 K mesečno bi lahko študirali 2—3 visoko-šolci. Skrajni čas je bil, da so se uredile razmere ljudskošolskih učiteljev; ni pa treba, da se s krivično ureditvijo seje razdor med posamezne skupine javnih nameščencev in da se daje manjša začetna plača za poklice, ki zahtevajo daljši študij. 2. Srednješolski ravnatelji so razdeljeni na 3 razrede s plačami po 5000, 6000 in 7000 dinarji. Ravnatelj popolne srednje šole more postati šele po, 15 službenih letih kot profesor. Ker pa ima profesor po 17. službenih letih 5400 dinarjev plače, zato je ravnatelj od začetka 18. do končanega 20. službenega leta na slabšem, nego bi bil kot profesor; prihodnjih 5 let pa ima enako plačo. V čem potem obstoja nagrada za množino dela, ki je spojeno z vodilnim mestom? Po prevratu me je narodna vlada postavila za začasnega ravnatelja na takrat še nemški gimnaziji v Ptuju. Ko je čez leto dni služba bila razpisana za stalno. ' sem resno premišljal, ali naj vložim prošnjo ali ne Končno sem vendar prosil, ker ; me je bilo sram pred samim seboj, da si ne bi upal stalno voditi zavoda, katerega sem v enem prehodnem letu srečno obrnil iz nemškega na slovenskega, in sc pri tem število dijakov ni znižalo, ampak zvišalo. Že večkrat sem obžaloval, da sem prosil. Sicer se ravnateljskega dela ne bi rešil, če tudi ne bi prosil, ostal bi pač še dalje začasni ravnatelj, ker razen mene se sploh nikdo ni potegoval za to mesto. Danes se nikdo ne trga za ravnateljska mesta, ker je profesorska Služba mnogo prijetnejša in ravno tako plačana. 3. Ker že govorim o službi na vodilnih mestih, naj še omenim nekaj značilnega o višjih šolskih nadzornikih za sred- : nje šole. Smatram to tudi za stanovsko zadevo, ker je to edini avancement profesorskega stanu. Eden naših srednješolskih nadzornikov je garal od prevrata nad 2 leti. končno so mu odrekli živci, moral je vzeti dopust. Imel je tudi referat za meščanske šole. Na ozemlju, kjer pred prevratom ni bilo niti ene slovenske meščanske šole. jih je zdaj blizu 30! Mož torej gotovo ni brez zaslug in vendar je še danes »začasni« nadzornik, dočim so drugi bili pozneje imenovani takoj za stalne v 5. činu in so dobili še odlikovanja. Zna-biti bodo zdaj spoznali tudi njegovo vrednost. ker mu v vsej Sloveniji ne najdejo namestnika in je njegov referat že mesec dni nezaseden. (Da ne bo kdo sumničil, da imam osebne ambicije za »začasno nadzornikovanje«. povem takoj, da sem izven vsake kombinacije, ker — ležim v bolnici). Ali se tudi v drugih poklicih tako postopa z raznimi funkcijonarjl ali samo pri profesorjih? Osebe so postranska stvar, gre mi za stan! Danes meni, jutri tebi. Zato organizacija ne sme prezreti takšnih slučajev. 4. Brali smo v dnevnikih, da zunanje ministrstvo odslovi vse filozofe ter jih stavi na razpolago prosvetnemu ministrstvu. Ni pa bilo v listih, ali pridejo ti filozofi v prosvetno ministrstvo na tista mesta. katera sedaj lam zavzemajo — juristi ! Kolikor je meni znano, ima filozofska fakulteta edino pismene izpite bodisi pri doktoratu, bodisi pri profesorskem izpitu. Littera scripta manet, nekaj pozitivnega znanja torej mora dokazati absolvirani filozof. Zakaj pa potem nikjer nič ne velja? In končno se lahko zgodi, da je kdo dovršil filozofijo, a iz tehtnega vzroka ni sposoben za srednješolsko službo. Zakaj i takšen ne bi dobil primerne uradniške i • službice tudi v drugem resortu? Upam, da bo naš zastopnik profesor’ Reisner na pristojnem mestu zastopal j pravične interese svojih najožjih tovarišev! Mladin (Ljubljana): Slučaj Besov. (Odgovor na dopis v št. 7. »N. O.«, str. 3.) V notici »Slučaj Besov!« priobčeni v št. 7 »Naš. Glasa« pač ni mogel starin — ! V — zakriti mržnje do svojih mlajših to- ! varišev. Niti malo nimam namena žago- i varjati izgubljenih ljudi, pač pa odklanjam ; z vso odločnostjo besede, s katerimi hoče j gospod zvrniti krivdo na mlajše tovariše. ! To so izolirani slučaji, ki so se dogodili ; med starimi in mladimi in se še bodo. Ni-i kakor pa ni lepo očmi ti vse mlajše tova-l riše, kar logično lahko vsak sklepa Iz do-i tične notice, Ako so se vtihotapili v dr-• žavno službo ljudje brez potrebne kvali-! fikacije in izobrazbe, so tega posamezne i organizacije same krive, ki so to trpele. Jaz sam in moji tovariši srno pač napredovali hitreje, kakor so starejši v prejšnjih časih, to vso se je pa zgodilo v do- j pustnih mejah in največ s pomočjo organi- ' zaeij, v katerih smo včlanjeni. Z nastopom I cele organizacije so pa tudi starejši tovariši dosegli sorazmerno to, česar ne bi bili v normalnih časih. Vendar nam tega, da nismo služili kot praktikanti tri do štiri leta in v enem činovnem razredu svojih devet let, kakor v »zlatih« starih časih, ne morejo gotovi gospodje odpustiti. Odtod vsa mržnja, ki veje pri vsaki priliki iz vsake besede in vsake črke starejšega napram mlajšemu. Gospodje, ki ste še polni idealov zavist še vedno ni lepa čednost! Sedaj pa še nekaj v drugem oziru: — zagotavljam pa še enkrat, da nimam niti najmanjšega namena zagovarjati, O našem predživljenju in izkušnjah je strašno dolgo poglavje. Stari smo bili od 25 do 35 let, ko smo prišli v državno službo. Kedaj človeka sreča pamet, o tem vlada različno mnenje; sam sem prepričan, da ako ga ni srečala v teh letih, ga sploh ne bo nikoli. Imamo pa tudi štiriletno vojno za seboj, v kateri smo si nabrali nebroj dragocenih življenskih izkušenj. Ta štiri leta smo pretrpeli v takem duševnem in telesnem trpljenju, da se lahko skušamo z marsikakim starejšim tovarišem, kateremu je bilo v tem času največje trpljenje čitati časopise po kavarnah. Sedaj smo duševno in telesno strti, brez idealov in stari smo postali, da nas je strah. Komur se moralna stran pred vojno še ni utrdila, mora sedaj propasti, ker inu je vojska pornandrala še tisto malo, kar je imel dobrega. In kdo je kriv, da so nas gonili v klavnico?. V strelskem jarku so se potrgale v pas vse nitke do ene in ta je bila najbolj surova, najbolj živalska — živeti. Zato se ni čuditi, ako je ta sedaj najmočnejša, vse drugo je pa ostalo pritlikavec - pohabljenec. Strašno mnogo časa bo še treba, da seznam zacelijo vse rane. Sam se trudim vse pozabiti in začeti tam, kjer sem pred vojsko nehal, toda prepada štirih let nikakor ne morem premostiti. Tovariši! Zahtevajte po oseh lokalih, kamor zahajate, „Nai Olas,‘i Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki inserirajo v „Našem Glasu*! ANTON ČESNIK (Ljubljana); Domovinstvo in državljanstvo finančne kontrole. (Dalje.) 11. Državljanstvo. Senžermenska pogodba je postavila predvsem načelo, da dobi državljanstvo vsakdo v tisti državi, kjer ima domovinsko pravico; v naši državi torej le tisti, ki imajo domovinsko pravico v kaki občini. pripadli kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ono načelo pa je mirovna pogodba glede naše države še omejila v toliko, da dobijo državljanstvo brezpogojno le tisti, ki so imeli domovinsko pravico na dotičnem ozemlju vsaj že dne 1. januarja 1910; kdor je dobil domovinstvo šele po tem dnevu, pa le tedaj, če vloži v rokw enega leta prošnjo za priznanje našega državljanstva in če naša država temu pritrdi. V tem slučaju je torej odvisno od nroste volje naše države, ali postane do-tičnik naš državljan ali ne, četudi ima pri nas domovinsko pravico. Ta omejitev na dan 1. januarja 1910 se je sprejela v mirovno pogodbo zato, da se tujcem, ki so se v poslednjih letih naselili v naših krajih (zlasti v Bosni), lahko odkloni podelitev našega državljanstva in da se jih leto dni potem, ko poteče opcijski rok, kot tuje državljane lahko izžene iz naše države. Senžermenska mirovna pogodba je priinala povrh tega vsakemu državljanu bivše avstroogrske monarhije, ki je pripadel tujerodni državi, pravico, da optlra za svojo narodno državo in ta država je dolžna, da ga prizna za svojega polnopravnega državljana, a nasprotno je optant dolžan, da se izseli iz države, ki ji je pripadal, v državo, za katero je optirai. Prošnja za priznanje našega državljanstva in opcija torej ni vseeno. Prošnjo za priznanje našega državljanstva imajo vložiti tekom enega leta oni, ki že imajo domovinstvo na našem ozemlju, a so si ga pridobili po 1. januarju 1910; izjavo o opciji na oni, ki nimajo domovinstva na našem ozemlju, temveč na ozemlju bivše avstroogrske monarhije, ki ni pripadlo naši državi. Pri optantih je razločevati dve vrsti-Tisti, ki so že imeli domovinstvo na ozemlju, pripadlem naši kraljevini, a so to do* movinstvo izgubili vsled pridobitve domovinstva v Rumuniji, Poljski. Cehoslo-vaški in Italiji, morejo optirati tekom e,,e' ga leta; tisti pa, ki še nikoli niso imel* do-rnovinstva na ozemlju, pripadlem naši državi. morejo optirati za naše državljan- stvo tekom šestih mesecev. Enoletni odnosno šestmesečni >ok teče izza dne 16. julija 1920, ko je stopila v veljavo senžermenska mirovna pogodba. šestmesečni rok za optlranje onih, Ki še nimajo domovinstva na našem ozemlju in ga tudi še nikoli imeli niso, je imel rej poteči že dne 15. januarja 1921, a je bil podaljšan za 2 meseca, zato poteče šele 15. marca 1921; enoletni rok za optlranje onih, ki sicer nimajo domovinstva na našem ozemlju, a so ga vsaj neK aj imeli, ter rok, za vlaganje prošenj za priznanje našega državljanstva onih, KI so pridobili domovinstvo na na!,ern. °x er^n%! šele izza 1. januarja 1910. pa P?1.606, 15. julija 1921. Izjema jc je za tiste Jugo slovane, ki imajo domovinstvo na n ozemlju zasedenem po Italijanih ( • T. ‘ na ozemlju pri Logatcu). Za nje teči enoletni odnosno šestmesečni šele od dneva, ko talija prazni dotike naše krajine. Ta dan bo svoje javilo ministrstvo. (Konec prih ) JOŽEF ZAZULA (Prevalje): Država po svetovni vojni. (Dalie.) Vil. Naše ceste so imele kar sedem gospodarjev pa nobenega piavega. Bile so državne, deželne. okrajne, občinske, mestne, veleposestniške in zasebne. — Država je delala po svoje, okraj po svoje, občina po svoje, mesta so delala po svoje, zasebniki pa so pustili ceste razpadati po svoje. In tudi tam, kjer je veleposestnik po svojih gozdih speljal najlepše ceste, mu občine največkrat niso hotele privoščiti niti ficka obč. doklade, dasi bi bila jedva zadostovala za suho škarpo. Ako je potem veleposestnik cesto zaprl, pa se je dvignil grom in blisk nad obzorjem gozdarske uprave, da plemstvo In erar kot veleposestnik »uboge« davkoplačevalce preganja, ne pusti voziti, — niso pa povedali, da je njihova nagajivost kriva veleposestnikove nevolje. Primeril se je slučaj, da je gozdni erar delal krasno speljano cesto vrhu Otlice proti Colu, Pa je ni mogel dokončati, ker sta dva cela posestnika prepovedala cesto speljati po njihovem svetu. Trnovski gozd mnogo let radi nagajivosti dveh zanikanih posestnikov ni mogel izvažati lesa na vipavsko stran, pač pa so kmetje pridno vozili hi hodili po — eraričnih cestah. — Šele svetovna vojna jc z energično potezo zgradila v tistih krajih nekaj ne samo ujej, temveč celi javnosti koristnih cest in s tem odpravila upravni škandal, katerega so podpirali tudi poslanci, —• v prvi vrsti pa ekspropriacijski zakon, ki na take šikane ni mislil. In kolike je bilo komisij, shodov in obhodov za regulacijo Vipavščice, za zgradbo železnic povsevprek naše Slovenije! Komisijovanjc enega samega takega objekta je stalo toliko, kolikor bi bil veljal objekt sam, ako bi se ne bilo delo je projektovalo, temveč tudi sklenilo tn izgotovilo. A seveda! Iz takega slučaja je nastal najprej lokalni politični boj, potem deželni, končno državni; v znanih Žireh so se 30 let prepirali za cesto proti Rovtam: eni so bili za Račevo, drugi za Sov-ro. Praktičnega razločka ni bilo nobene-Sa, posamezni oštirji in selišča so bila Prizadeta in vendar je bila dolina v dveh taborih: eden je zagovarjal Sovro in iz Političnega nasprotstva bil proti Račevi, drugi je hvalil Račevo in ne iz stvarnega, temveč političnega nasprotstva nagajal Sovri. Isto velja za meje, kjer sc delijo doline v dve kronovini, kakor je Pusterska Pied Koroško in Tirolsko, Vipavska med Kranjsko in Primorsko in cela vrsta podobnih. Zato se praktični, skušeni ljudje vese-‘Uo, da je prevrat prepodil kronovinske- zlodja; novodobni »Jugoslovani« pa bi fadi mesto njega vpeljali — plemensko *Kago. (Dalje prih.) Vestnik. Izenačenje plač. V seit Osrednje zveze dne • teforuarfla se je ‘razpravljalo o Izenačenju plač VS0Jn državnim nameščencem, ki doslej te lri*° k®1 deiežnl Narodni poslanec e l $ n e r, ki vsled odpotorvanja na Du-Os'i*ri soii ni moKd biti navzoč. Je IzaroM »vezi shematičen pregled v Srbiji ve-D, ’1"' dlnareliih plač. Te plače palčno s 1263 j Jcair t* odgovarjalo začetni letni plači n*-IV aT*** V ^ln• raiBr®o gotovih letih službovanja ne premesti in na ta mesta nastavi Bila j še sluge začetnike? S to naredbo je gospod pravosodni minister, oziroma gospod poverjenik »a pravosodistvo za Slovenijo, kaznoval vse one sluge, ki služijo pri prezrtih sodiščih, baje samo zato, ker zvesto in skrbno, brez vsake kazni Služijo in opravljajo svojo težko izvršilno shižbo že več let. To ravnanje pa ni nikakor v prid pravosodni stvari. Z razlikovanjem se izziva torej le j nezadovoljnost med uslužbenci ter se jim jemlje veselje do službe. Ce so se uvedla 'pili nekaterih sodiščih poti uradniška mesta, naj se uvedejo pri vseh. Na ta način naj se da možnost do napredovanja vsakomur, ki popravlja svojo službo pošteno. To tembolj, ker bi pravosodna uprava n« | »meki zaradi tega veliko več Izdatkov. Iz užitninskih krogov smo prejeli: »Neverjjet- ' no, a' resnično! Dvojna mera — ista služba. Jaz | se sprva sploh nisem oziral na poročila v »Na- ^ šem Glasu«, št. 5. ker se mi je zdelo popolnoma i nemogoče. Sedaj pa vidim, kakor poroča »Nas' j Glas« št. 8, da je dotični dopis resničen. Zadeva ! se mora pojasniti. Kot član pozivam društvo, da j glede tega napravi ipromeme korake. Potem se I bode že videlo, kje je tista »pravna« podlaga. Na- j dalje naj društvo tudi poizve, ako mogoče tega j še ne ve, kje je obtičala naša zadeva. Kje je vzrok, da se nas tako dolgo ne uredi? Zakaj se nas še ni dodelilo fin. kontroli? Katera oblast, oz. kateri predstojnik, ne izroči ukaza celokupne vlade? — Zadeva čaka odrešenja v Beogradu, pri fin. delegaciji v Ljubljani ali pri nadzocnišrtvu. Dolžnost društva je, da zastali voz izsledi In po- I tisoč naprej, sicer lahko popolnoma zarjavi. Dru- . štvo naj ne zaupa predrzno v milost naših predpostavljenih. Vsaki zadevi treba neprestano slediti in jo urgirati. Končno bi bilo tudi dobro, da se ; napravi primerna vloga na društvo fin. straže (kontrole). Društvo fin. kontrole blagovoli upii- j vati na to, da naši novi predpostavljeni pri fin. kontroli v vsakem oziru naše želje upoštevajo, do- j klor si po možnosti nekoliko ne pomoremo. Ker sem mnenja, da se z mojo mislijo strinja večina tovarišev, prosim torej društvo, da mi odgovori v tem listu. A. O. Računsko in upravno leto se še vedno šteje od 1. decembra do 31. majniika, kakor se je to upelja’.o leta 1919. Ali hi ne bilo mogoče seda] to spremeniti na stari način, t. j. da se razteza upravno leto od prvega julija enega do 30. junija | drugega letel Ta doba je tem bolj praktična za izdelovanje različnih seznamov, izkazov in dnevnikov in sicer zato, ker se nekateri statistični podatki in vloge sestavljajo po koledarskem in druge zopet po upravnem (računskem) letu. Kar se tiče n. pr. letnih poročil itd., ki se delajo po koledarskem letu in so v neposredni zvezi z računovodstvom, se morejo le z jako komipliciranim in , nepotrebnim račmanSem primerjati s seznami ra- j čunskcga leta. Ce se pa šteje računsko leto od onega koledarskega polletja do drugega, potem te j težtooče vse odpadejo. Opozarjajo se na to me- | podaj n e oblasti in funkcijonarji, da iz navedenih j razlogov to upoštevajo. Nova naredba bi seveda | morala biti pravočasno izdana in razglašena, ne j še le en mesec pozneje, kakor se je zgodilo leta j 19)9., da so se računi le z največjimi težkočami j zamegli naknadno predrugačiti. Čudno je, da se ; za to važno stvar nihče ne zanima, dasiravno I si pri vsakem letnem ali polletnem zaključku | marsikateri uradnik s tem nepotrebnim delom | glavo beli. Značilno. Nekdo je dobil za vzorno nadzorovanje izredno nagrado 2000 K. Tisto nadzorovanje je bila stanovska dolžnost dOtičnika, za kar je bil tudi plačan. Pisarniški uradnik, ki je izgotovil več sto uradnih izvidov izven uradnih ur, pridobil stem državi lepe stotake, pa je dobil nagrade beri in piši — dve kroni. V Sloveniji Vladajo res idilične razmere. Škandal, ki naj si ga finančna uprava globoko zapiše v večni sipomin! Redni občni zbor »Samopomoči« gospodarske zadruge javnih nameščencev in vpokojencov za politični okrat Kranj v Kranju r. z. z o. z. se vrši v nedeljo, dne 20. marca 1921 ob pol 10. uri dopoldne v prostorih Ljudskega djoima v Kranju z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika 1. občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva'. 4. Odobrenje računskega zaključka za prvo poslovno leto 1920. 5. Sklepanje o absolutoailju. 6. Razdelitev dobička. 7. Sprememba zadružnih pravil. 8. Volitev načelstva. 9. Volitev nadzorstva. 10. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure nato občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen oO vsaki udeležbi ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Za tiskovni sklad so darovali: g. Mijo Potočnik v Gor. Radgoni, g. Joiža Bekš v Ljubljani p* 9 kron, g. Aleks. Fric v Konjicah, g. Borlak Ant, Maribor po 5 kron. Srčna hvala! Listnica uredništva. G. Ladov. P—č v Sm—! Za sina Vam ue prisfcoja dnevnica, ker je v smislu naredbe preskrb]jeu! Priporoča se tvrdka 4—6 Jos. Peteline trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov. Ljubljana, St. Petra n. 7. Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. N d c ce S K3 .2 'EL Viainmna lauirnuslnin S- M O U Vidim idVdlOVdllllld O v Ljubljani, Dunajska cesta 17, O ce o o. te je ustanovila oddelek za <0 Cu O c es (n te) o N «J S livlnlski umanji Ce K OB O < G Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje o. 05 in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna o o p. in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. ce c V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in ne- * premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in n 5 o' a